78-kapital-08.07. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

STANISLAV PIGON

VE@BAJTE GO NEZAVISNOTO RAZMISLUVAWE

MAGI^NI BROJKI

STRANA 18

STRANA 8

NA ZATVORAWE, SREDA, 07.07.2010, 13.00~.

KRIZATA GI BRKA GR^KITE BIZNISMENI NADVOR OD GRCIJA

BORISLAV ATANASOVSKI PRETSEDATEL NA INSTITUTOT NA OVLASTENI REVIZORI

]E SE PODOBRUVA KVALITETOT NA REVIZORSKATA DEJNOST STRANA 11

0,29% 0 1,51% 00,37%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 48,89 1,26

NAFTA BRENT EURORIBOR

771,82 1,33%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (07.07) 2.440

MBI 10

2.430

GRCITE GI SELAT BIZNISITE VO SRBIJA I BUGARIJA, MAKEDONIJA GI ^EKA STILIANOS AGELUDIS GENERALEN DIREKTOR NA PRISTANI[TETO VO SOLUN SOLUNSKOTO PRISTANI[TE SMETAJTE GO ZA SVOE!

MBI 10 MBID OMB

2.370 2.360 01.7

05.7

07.7

SO NISKI CENI VOVEDNIK I IZVOZNI ALEKSANDRA STIMULACII SPASEVSKA SRPSKIOT ZEJTIN GI UDAVENI VO ZATVORA MAKEDONSOPSTVENIOT KAZAN SKITE FABRIKI ZA STRANA 2 MASLO STRANA 3

TENDEROT ZA PLA@ATA KAJ VARDAR NA TAPET

SE “IZGORE” LI KOCE TRAJANOVSKI NA GRADSKATA PLA@A? STRANA 4

NEMA KRAJ NA DRAMATA VO PARLAMENTOT SDSM PODGOTVUVA INTERPELACII, VMRO–DPMNE BARA OSTAVKI! STRANA 5

2 08.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 08 JULI 2010

UDAVENI VO SOPSTVENIOT KAZAN

ali znaete deka Agrokor e vtoriot najgolem rabotodava~ vo Hrvatska, vedna{ po dràvata. Celata imperija na Ivica Todori} vrabotuva 22,7 iljadi lu|e, a za Hrvatska toa zna~i 1,7% od vkupnoto rabotosposobno naselenie. Negovata kompanija go kontrolira celiot biznis na hrana vo Hrvatska. Trgovskiot sinxir, {oping-centrite i avtosalonite na srpska Delta kontroliraat 40% od pazarot vo Belgrad. Sopstvenikot na najgolemata kompanija vo Srbija, Miroslav Mi{kovi}, so imotot od pribli`no tri milijardi evra nekolku pati be{e proglasen za najbogat na Balkanot. Ovie dve kompanii koi se najgolemi igra~i na Balkanot od godina vo godina s$ pove}e go zgolemuvaat svoeto carstvo. Nivnite biznisi se {iroko razvieni vo site zemji od regionot i opstojuvaat pove}e decenii. Nastanati vo tranzicijata na vladeewe na razli~ni vladi i politi~ki strukturi uspeaja da go zadràt primatot na najuspe{ni i najgolemi vo regionot. Vo Makedonija najgolem rabotodava~-kompanija e Elektrani na Makedonija, koja e vo dràvna sopstvenost. Ima kompanii koi se regionalni igra~i, no nemame nitu eden Todori}, nitu Mi{kovi}. Makedonskite “oligarsi” kon koi se gleda kako na najgolemi kriminalci ne sakaat javno da zboruvaat za svoite dostignuvawa i ostvaruvawa so strav deka vlasta }e posegne po nivnite biznisi. Za da stignat do ona {to go postignale sega pominaa

mnogu poteòk pat od Mi{kovi} ili Todori}. Politikata koja ja vodea site dosega{ni politi~ki strukturi koi bea na ~elo na dràvata vo izminative 20 godini be{e da gi uni{ti onie koi uspe{no rabotele i profitirale koga tie ne bile na vlast i da stavi svoj igra~ na pazarot preku koj }e moè da upravuva. Kaj nas, namesto na ekonomija, dràvata se bazira na politi~kite igri. Vlasta sekoga{ sakala da gi uni{ti “oligarsite” i da ja namali mo}ta koja ja imaat. No, namesto da razmisluvaat, sekoga{ sakaat da mu na{tetat na onoj koj ima pove}e i zatoa dodeka regionot odi napred, Makedonija ne moè da izleze od dupkata koja sama si ja kopa. Isto kako vicot so Sveti Petar koga mu ispolnil èlba na nekoj ~ovek da go pro{eta niz pekolot. Koga stignale vo pekolot imalo nekolku kazani. Pokraj sekoj kazan imalo po eden straàr koj gi vra}al vnatre site {to se pojavuvale na povr{inata. Samo do eden kazan nemalo straàr, a od kazanot postojano nekoj se pojavuval, no vedna{ go snemuvalo nazad. Noviot go pra{al Sveti Petar - [to e rabotava? Sveti Petar mu odgovoril - E, vo toj kazan ima Makedonci. Tie sami ne davaat nekoj da prkne i zatoa kaj niv nema straàr. Mislam deka ovoj vic sosema odgovara na makedonskiot mentalitet. Dràvata namesto da im pomaga na kompaniite da rastat i da stanat golemi regionalni igra~i, na sekoj ~ekor im stava sopki i saka

OFFICE MANAGER I FINANSII:

I pokraj {trajkovite i blokadite vo Grcija, blizinata, dobrata infrastruktura i povolnite ceni go pravat solunskoto pristani{te nezamenlivo ALEKSANDRA SPASEVSKA

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

da gi uni{ti. Namesto da sorabotuva so niv, ne im dozvoluva da prknat, nitu im pomaga da se {irat regionalno. Sekoga{ na niv gledala kako na protivni~ka strana, namesto da bidat eden tim koj so zaedni~ka igra i taktika }e & donese prosperitet i rast na dràvata. Do koga }e trae ovaa partija ping-pong koja trae 20 godini, vo koja namesto da se sozdavaat makedonskite tajkuni, se zgolemuva listata na propadnati giganti? Do koga vo golemite kompanii }e se gledaat najgolemite dràvni neprijateli? Do koga namesto za pomo{ na doma{nite kompanii, milionski sumi }e se tro{at za da se ubedat stranskite da investiraat kaj nas? Samo za ilustracija moè da se zeme primerot na Xeneral Motors i kako amerikanskata vlada ja spasi kompanijata koja e nivnoto nacionalno bogatstvo.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

akedonskite kompanii trpea golemi {teti poradi {trajkovite i nefunkcioniraweto na solunskoto pristani{te, no sega tie problemi ve}e se nadminati. Najgolem problem so koj se soo~uvaat vo mometov e kratkoto rabotno vreme na pristani{teto i carinskite terminali pri {to kamionite se zadrùvaat pove}e od 24 ~asa i pla}aat mnogu pogolemi tro{oci. Menaxmentot na solunskoto pristani{te v~era pred makedonskite stopanstvenici gi prezentira{e mo`nostite i povolnostite za brodski transport koi gi nudi, kako i o~ekuvawata za zasilena sorabotka so makedonskite kompanii vo vreme na kriza. Spored makedonskite {pediterski kompanii, solunskoto pristani{te ima najgolema prednost vo sporedba so drugite pristani{ta vo regionot, a toa e poradi negovata blizina i dobrata patna infrastruktura. No, nadle`nite institucii na dvete dràvi treba me|usebno da sorabotuvaat za da se nadminat problemite koi nastanuvaat. “Kako najseriozen problem za makedonskite transporteri e dolgiot period za koj se zadrùvaat na carinskite premini i ponekoga{ moè da se slu~i da ~ekaat i po 24 ~asa na terminalot. Zatoa treba i organite na Carinskite upravi na dvete zemji da najdat na~in da im se olesni na transporterite polesno i pobrzo da gi zavr{at carin-

skite postapki, da nema zadr`uvawa na carinskite terminali so {to bi se namalile tro{ocite na kompaniite”, veli [terjo Nakov, generalen direktor na Fer{ped. Spored nego, za da se minimiziraat problemite koi nastanuvaa poradi {trajkovite ministerstvata za transport i vrski na dvete zemji treba da sednat na zaedni~ka masa i da se dogovorat kako da gi re{at pre~kite vo transportot na stoki. Metodija Sa~maroski, sopstvenik na {pediterskata kompanija Blu Bel veli deka, iako solunskoto pristani{te e najkoristeno od makedonskite kompanii, problemite koi se javuvaat pri transport na stoka se mnogu golemi. “Najgolem problem za kompaniite vo momentot e kratkoto rabotno vreme na carinskata uprava i na pristani{teto. Za kompaniite }e bide od korist ako menaxerskiot tim na pristani{teto se organizira da raboti posle dva ~asot. So toa }e se skrati transportot na stoka, a i tro{ocite na kompaniite. Iako imame drugi alternativi, sepak stokata go bara najkratkiot pat i zatoa solunskoto pristani{te ima golema prednost”, veli Sa~maroski. Stevica ^arapi}, pretsedatel na grupacijata na {pediteri pri Stopanskata komora veli deka iako vo 2008 godina poradi {trajkovite golem del od kompaniite koi rabotea preku solunskoto pristani{te se prefrlija na pristani{tata vo Bar, Dra~ i Burgas, od minatata godina pristani{teto vo Solun povtorno go vra}a primatot.

Spored Stilianos Ageludis, generalen direktor na pristani{teto vo Solun, vo naredniot period e predvideno zna~itelno podobruvawe na funkcionalnosta, zgolemuvawe na kapacitetot i novi vrabotuvawa so cel pristani{teto da raboti postojano, vo tri smeni i za vreme na vikendite. “Solunskoto pristani{te treba da go prifatite kako svoe za{to e isklu~itelen prostor za dvi`ewe na va{ata stoka. No, za toa treba da se podobrat nekoi raboti od dvete strani”, im pora~a Ageludis na makedonskite kompanii. Spored predviduvawata na No, i pokraj reklamata, mnogu primeri poka`uvaat deka ova pristani{te e mnogu neefikasno i skapo. Taka na primer, rabotata na pristani{teto, namesto vo ~etiri, se odviva vo dve smeni, a za vreme na vikendot voop{to ne raboti. Skladi{nite i drugite tro{oci koi kompaniite gi pla}aat sega se zgolemeni, a vozarinata e poskapena. Eden kontejner, koj dosega vo prosek se istovaral za eden den, sega se istovara za 15 dena. Najgolem problem za doma{nite kompanii e {to brodovite docnat pri doa|awe, zatoa {to nema mesto i kontejnerite se istovaraat vo sporednite pristani{ta, so {to vozarinata e poskapena od 150 do 300 amerikanski dolari. Na solunskoto pristani{te godi{no se uvezuvaat ili izvezuvaat od 14 do 17 iljadi kontejneri na makedonska stoka, a so brodski transport najmnogu patuvaat makedonskiot ~elik, feronikelot i kontejneri so razli~na stoka.

Qup~o Zikov

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

spasevska@kapital.com.mk

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

MENAXMENTOT NA PRISTANI[TETO VO SOLUN OD SRED SKOPJE PORA^A:

SOLUNSKOTO PRISTANI[TE SMETAJTE GO ZA SVOE!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

3,3

ovi dràvjanstva odobrila [vedska na 1.000 ìteli vo 2008 godina, {to ja pravi najvelikodu{na me|u zemjite-~lenki na EU. Prosekot vo EU vo istiot period be{e 1,4, pokaùvaat podatocite na Eurostat za tendenciite vo Evropa okolu odobrenite dràvjanstva. Bosancite se treta pogolema grupa me|u novite dràvjani vo [vedska, vedna{ zad Ira~anite i Fincite. [vedskiot vesnik “Geteborg-posten” pi{uva deka na naj{irok plan vo EU mo`no e da se sogledaat jasni istoriski dvièwa vo odnos na potekloto na novite dràvjani. Vo Jugoisto~na Evropa, geografskata blizina ima golemo zna~ewe. Vo Romanija me|u novite dràvjani dominiraat Moldavcite, vo Grcija Albancite, a vo Bugarija Makedoncite. Vo Velika Britanija najgolemi grupi se Indijcite i Pakistancite, {to o~igledno go otslikuva kolonijalnoto nasledstvo.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

[TERJO NAKOV

GENERALEN DIREKTOR NA FER[PED

Najseriozen problem za makedonskite transporteri e dolgoto ~ekawe na terminalite za carinewe. Dvete zemji mora da najdat na~in da go re{at toa

STILIANOS AGELUDIS GENERALEN DIREKTOR NA PRISTANI[TETO VO SOLUN Vo sledniot period planirame da go podobrime kvalitetot na rabotewe i funkcionalnosta na pristani{teto vo Solun

NAVIGATOR

08.07.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

SE GLEDAAT REZULTATITE

minister Gdar~kiot za finansii mo`e bide zadovolen od

NIKOLA POPOSKI

HAШIM TA^I

ovoimenuvaniot ambasador osovo poleka, N vo EU ja prezede funkciK no sigurno se jata, so {to zapo~na negovata dobli`uva do EU, a od vistinska misija za da ja otvori vratata na Unijata za Makedonija

septemvri }e zapo~ne pregovori za vizna liberalizacija

RADEK JON

olovina gra|ani vo P ^e{ka, a i mnogu J politi~ki partii ne go sakaat kontroverzniot politi~ar za minister za vnatre{ni raboti

MENDUH TA^I

a proslavi 15-godi{ninata na svojata partija so kontra i vo isto vreme prazni stavovi vo vrska so re{avaweto na sporot za imeto, no sepak, kontra- stavovi

SO NISKI CENI I IZVOZNI STIMULACII

SRPSKIOT ZEJTIN GI ZATVORA MAKEDONSKITE FABRIKI ZA MASLO Spored podatocite na Srpskiot zavod za statistika, vo 2006 godina vo zemjava vlegle 3.700 toni srpsko maslo, a vo 2009 cifrata dostigna vrtoglavi 8.100 toni. GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

vozot na srpsko maslo vo Makedonija porasna za 118% vo izminatite tri godini. Spored podatocite na Srpskiot zavod za statistika, vo 2006 godina vo zemjava vlegle 3.700 toni srpsko maslo, a vo 2009 godina, cifrata dostigna vrtoglavi 8.100 toni. Vakvata politika na srpskite proizvoditeli na maslo za jadewe gi uni{ti makedonskite fabriki za proizvodstvo na zejtin. Poznava~ite na sostojbite potvrduvaat deka edna kompanija ve}e gi zatvorila kapacitetite, a deka ako prodol`i vaka i ostanatite }e stavat klu~ na vrata. Cenata po koja stignuva srpskoto maslo vo zemjava e 0,67 evra (okolu 41 denar) i e nelogi~na ako se znae deka istoto maslo vo Srbija se prodava po 110 dinari (okolu 65 denari). Vasil Pi{ev, sopstvenik na strumi~kata kompanija za proizvodstvo na maslo za jadewe Almaks, veli deka e pred zatvorawe na pogonite. Toj tvrdi deka srpskoto maslo vo zemjava stignuva po damping ceni. Pi{ev pra{uva kako mo`e da se prodava maslo po cena od 670 evra

iljadi toni zejtin se uvezeni samo od Srbija vo 2009 godina, a vkupnite godi{ni potrebi na zemjava se 22.000 toni

po ton koga proizvodnata cena e 720 evra po ton, plus 200 evra za ambala`irawe, taka {to krajnata cena iznesuva 920 evra. So ova se soglasuva i direktorot na edna od najgolemite fabriki za proizvodstvo na maslo vo porane{na Jugoslavija, Blagoj \orev od Veles, Nikola Varadinov i potencira deka i tie trpat golemi {teti od uvozot na maslo od Srbija. “Srpskoto maslo vleguva po poniski ceni i go uni{tuva na{eto proizvodstvo. Trgovcite ni potvrduvaat deka masloto koe stignuva od Srbija e so poslab kvalitet od na{eto, no toa slobodno vleguva na na{iot pazar”, smeta Varadinov. Toj potencira{e deka pravat napori za da go vratat son~ogledot na makedonskite poliwa za da ne zavisime od stranskite izvoznici na surovo maslo. Godinava pod son~ogled se zasadeni 1.000 hektari, a porano duri 25.000 hektari. Godi{niot kapacitet na Blagoj \orev e prerabotka na 50.000 toni son~ogled. Dr`avata, dokolku utvrdi deka uvozot na zejtin od Srbija e so

3 FAKTI ZA...

1 1/3 40%

JANUARI 2011 GODINA ]E BIDE DATUMOT OD KOGA ]E SE OGRANI^I BONUSOT NA BANKARITE VO EVROPSKATA UNIJA OD BONUSOT E MAKSIMUMOT [TO MO@AT DA GO DOBIJAT RAKOVODITELITE NA GOLEMITE EVROPSKI BANKI VO GOTOVO OD PROMENLIVIOT PARI^EN NADOMEST ]E IM BIDE ISPLATEN PODOCNA

postignatite rezultati od antikriznite merki, odnosno {ok–terapijata na {tedewe {to ja primenuva vladata, vo koja toj ja ima verojatno najodgovornata zada~a. Grcija uspea da go namali buxetskiot deficit za pove}e od 40% godinava, {to samo potvrduva deka zemjata e re{ena da ne se pomesti od patot koj & go zacrtaa me|unarodnite finansieri. A, i nema golem izbor, zatoa {to }e ostane bez parite od me|unarodnata zaednica, koi & se neophodni za da ne bankrotira. Me|utoa, Grcija ja opravduva doverbata {to ja dobi od Evropskata unija i od Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka. Reformite na koi se obvrza Papandreu, Papakonstantinu bukvalno gi sproveduva. Duri ni sekojdnevnite {trajkovi ne go pokolebaa vo namerata da odi

GUBITNIK

LO[A ISTORIJA

uksuzniot pretsedatelski L avion, {to s$ u{te saka da go kupi, ne mu e edinstve-

damping ceni, mo`e da reagira. Spored Slu`beniot glasnik na Srbija broj 20 od 31 mart godinava, izvoznicite na maslo dobivaat stimulacii od 10% od izvoznata cena. “Za sekoj proizvod {to dobiva izvozni subvencii od zemjata od kade {to doa|a sleduvaat i kompenzatorski carini vo zemjata kade {to vleguva. Postapkata za utvrduvawe na merkite koi treba da gi donese dr`avata e dolga, no procedurata postoi i samo treba da se implementira”, veli Slavica Ro~evska, profesorka na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. Proizvoditelite na zejtin vo zemjava apeliraa do Vladata da vovede kompenzatorski dava~ki u{te pred nekolku meseci, no od toa zasega nema ni{to. Ama ne e taka vo Sr-

bija, kade {to se primenuvale necarinski barieri za makedonskoto maslo. “Pri izvoz za Vrawe, kamionot na srpskata carina stoe{e pet dena, a rastojanieto od Strumica do Vrawe e okolu 300 kilometri, koi se pominuvaat za {est ~asa. Srpskite inspekciski slu`bi gi nosea mostrite vo Ni{, pa ottamu gi vra}aa po ~etiri dena. Po nekolku turi, stana neisplatlivo da se ~eka i go izgubiv partnerot”, veli Varadinov. Kapacitetite za prerabotka na zejtin vo zemjava mo`e da gi zadovolat doma{nite potrebi i da proizvedat maslo za izvoz. Sega 40% od zejtinot vo zemjava e od uvoz. Godi{nite potrebi na Makedonija se okolu 22.000 toni, a samo Blagoj \orev mo`e da skladira 16.000 toni.

PROCENKI...

niot problem na francuskiott pretsedatel, Nikola Sarkozi. Istorijata mu ja zagrozuva idninata na Sarkozi. Aferata te{ka 150.000 evra, kolku sopstveni~kata na kozmeti~kiot gigant Loreal, Lilien Batenkur, mu dala na raka na ministerot za trud, Erik Vert, kako donacija za predizbornata kampawa na Sarkozi za pretsedatelskite izbori vo 2007 godina, sega mu se vra}a kako bumerang. Izleze deka vo ovoj dare`livv gest imalo zatajuvawe danok i nezakonsko finansirawe na kampawata. Vo Francija e dozvoleno firmite da doniraat 7.500 evra, a fizi~kite lica 4.600 evra. Za problemot da bide pogolem, soprugata na ministerot za trud upravuva so imotot na Batenkur. Taka e koga premnogu li~ni i biznis-raboti se izme{ani vo politikata. Na Sarkozi ne mu e prvpat da ima problemi so lu|eto vo svojot kabinet. Toa samo

MISLA NA DENOT

IV LETERM

premier na Belgija

”]E SE FOKUSIRAME VRZ EKONOMSKITE REFORMI” narednite {est meseci belgiskoto na EU }e se fokuVsiraopretsedatelstvo vrz ekonomskite reformi za da ja podobri sostojbata na Unijata, koja e soo~ena so dol`ni~ki krizi, izjavi belgiskiot premier Iv Leterm. Vo poslednite meseci sostojbata na Grcija i stravuvawata povrzani so plate`nata sposobnost na [panija i Portugalija ja razni{aa doverbata vo EU, koja ve}e gi ~uvstvuva{e posledicite od globalnata finansiska i ekonomska kriza. “Prviot predizvik pred nas e da go obnovime ekonomskiot rast na stabilen na~in. Vode~ka cel e godi{en rast od najmalku 2%”, izjavi Leterm.

NEMAME MENAXERI KOLKU [TO BI TREBALO, NO POVE]E BI IMALE POMALKU OTKOLKU PREMNOGU OD NIV

LARI PEJX KOOSNOVA^ NA GUGL

JORGOS PAPAKONSTANTINU do kraj. Primerot kako se sproveduva {ok-terapija, i pokraj nezadovolstvoto na gra|anite, treba da go sledat mnogu regionalni lideri. Papandreu sigurno ne veruva deka }e ja osvoi vlasta i na slednite parlamentarni izbori, no negoviot i pridonesot na negovata vlada za spas na ekonomijata se pove}e od su{tinski. Grcite u{te dolgo }e mu se zablagodaruvaat za sega{nite reformi, kolku i da se bolni.

NIKOLA A SARKOZI SARK SA RKO RK OZ OZI uka`uva deka rabotite mu se nadvor od kontrola, pa demantiraweto na aferata nema mnogu da mu pomogne da si go zgolemi rejtingot vo javnosta. Pozicijata na francuskiot pretsedatel podolgo vreme e na udar na kritikite od javnosta. Maslo na ognot dolea ekonomskata kriza koja go zgolemi pragot na ~uvstvitelnost na francuskite gra|ani.

4 08.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...OBAMA-NETANJAHU

Vreme za novi pregovori

merikanskiot pretsedatel Barak Obama i izraelskiot Benjamin Netanjahu vo Va{ington imaa mnogu posrde~na sredba od poslednata. Dvajcata lideri zaedno se slikaa i demantiraa deka odnosite im se zaladeni.

...SO RANEC PO SVETOT

...PARI NA AVTOPAT

Na mladite ostanuva turizmot

Voza~ite razgrabija dva milioni evra

uri 20% od vkupniot svetski turizam, odnosno 168 milioni turisti se mladi na vozrast od 18 do 30 godini. Ova zna~i deka zemjite se trkaat da ja prilagodat turisti~kata ponuda na potrebite na mladite.

oza~ite na avtopat vo Italija uspeaja da zgrabat 10.000 Vnatovaren evra vo moneti koi bea rasfrlani na patot otkako kamion so moneti vo vrednost od dva milioni evra se prevrte. Policijata bara sega da gi vratat parite.

DVA, TRI ZBORA

“Gr~kite ostrovi vo nikoj slu~aj nema da se prodavaat. Tie se izvor na prihodi koi sakame da gi iskoristime. Grcija treba radikalno da ja promeni svojata ekonomija, taka {to sekoj koj }e kupi gr~ki dr`avni obvrznici da bide siguren deka napravil dobra investicija” JORGOS PAPANDREU premier na Grcija

“Kosovo ne e dr`ava, nema suverenitet i toa ne e samo stav na Srbija, tuku i na pogolem del od ~lenkite na ON. Srbite ne sakaat formirawe Me|unarodna civilna kancelarija. Takviot ~ekor e provokacija i ne pridonesuva za stabilizacija na regionot” BORIS TADI] pretsedatel na Srbija

TENDEROT ZA PLA @ATA KAJ VARDAR NA TAPET

SE “IZGORE” LI KOCE TRAJANOVSKI NA GRADSKATA PLA@A? Skopskiot gradona~alnik tvrdi deka s$ bilo legalno so javniot oglas i izborot na firmata na Kala, Trend, Zmija i Koloseum za upravuvawe so Gradskata pla`a, no datumite davaat porazli~na slika

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

radona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski tvrdi deka ne e to~no deka Gradskata pla`a na Vardar nezakonski im e dadena na upravuvawe na ~etiri kafuliwa od Skopje. Toj demantira deka imalo otstapki vo sproveduvaweto na javniot oglas za stopanisuvawe so pla`ata. Spored nego, zapazena e celokupnata postapka i poznatite kafuliwa Trend, Zmija, Kala i diskotekata Koloseum ja dobile po legalen pat. Ovaa reakcija na Trajanovski ja predizvikaa informaciite {to gi objavija nekoi mediumi deka firmata bila registrirana pet dena po zatvoraweto na tenderot. “Zakonot dozvoluva da apliciraat firmi, a potoa da gi podnesat potrebnite dokumenti. No toa ne be{e slu~aj vo ovoj oglas bidej}i s$ pomina vo najdobar red”, izjavi Koce Trajanovski. Spored nego, javniot oglas na Gradot Skopje

za koristewe urbana oprema na Gradskata plaà na Vardar e objaven na 20 maj, a zavr{il na 28 maj. Toj tvrdi deka Zakonot za javni nabavki dozvoluva da se dadat u{te tri dena za da pristignat site ponudi, vklu~itelno i tie {to se isprateni po po{ta. Trajanovski smeta deka so dogovorot za zdruùvawe, koj biznismenite go sklu~ile na 27 maj, pravno go ispolnile uslovot za konkurirawe na javniot oglas. Kako {to objavi “Kapital”, asocijacijata na poznatite skopski kafuliwa be{e edinstven ponuduva~. “Kapital” na 7 juni pi{uva{e za interesot na skopskite {ema-kafuliwa za stopanisuvawe so plaàta. Toga{ portparolot na Grad Skopje, Nedel~o Krstevski, nema{e precizni podatoci za raspi{aniot oglas iako toj bil zatvoren na 4 juni, tuku nakratko ni kaà deka imalo golem interes za plaàta. “Ima golem interes od kafuliwata za tenderot

i do krajot na mesecot }e se znae koj }e stopanisuva so novata gradska pla`a”, izjavi Krstevski. Direktorot na Centralniot registar, Van~o Kostadinovski, v~era objasni deka dokolku edna kompanija gi nema pominato site proceduri za osnovawe ne se smeta za postoe~ka. “Ima nekolku ~ekori za registrirawe firma. Prviot ~ekor e podnesuvawe prijava za upis na osnovawe, a vrabotenite toa go vnesuvaat vo sistemot, pa sistemski se raspredeluva na ovlastenite lica za registracija. Tie ja pregleduvaat prijavata i vo zakonski predvideniot rok treba da izdadat re{enie, odnosno da se odobrat predmetot i prijavata”, veli Kostadinovski. Spored nego, otkako prijavata }e se odobri, vo istiot moment se smeta deka kompanijata e postoe~ka. Aktite koi se donesuvaat pred upisot mo`e da se odnesuvaat samo na licata vnatre vo kompanijata. Pretsedatelot na Asocijacijata Gradska

plaà i sopstvenik na kafuleto Trend, Predrag Vasilevi}, veli deka tenderot za skopskata plaà go dobile na praveden na~in i so fer-igra. “Jas li~no na knigovoditelot mu go predadov dokumentot za registracija na kompanijata za da se registrira Asocijacijata. Ne e to~no deka Asocijacijata e formirana nekolku dena po zavr{uvaweto na tenderot. Postojat pravni slu`bi, neka gi proverat datumite i celokupnata postapka”, veli Vasilevi}. Spored nego, ~lenkite na Asocijacijata, koi bile bliski prijateli, koga go videle oglasot na Grad Skopje, re{ile da se prijavat zaedni~ki, namesto da se natprevaruvaat me|u sebe. Del od gra|anite reagiraat bidej}i gradot besplatno im ja otstapi plaàta na ugostitelite. “Na ovoj na~in namesto gradskata kasa }e se polnat privatni xebovi”, velat tie. Spored niv, bi bilo fer barem gradot da napla}a za izdavawe na plaàta.

“Gospo|a Kosor ne e davenik za da & podademe raka da se spasi. Vladata ne ja raboti dobro svojata rabota. Nema dovolno odlu~nost i ne se trgna navreme so nekoi raboti. Toj tim lu|e ne mo`e da odgovori na predizvicite” ZORAN MILANOVI] pretsedatel na opoziciskata SDP

GADGETS

MOTOROLA NAJAVI SUPER SMARTFON POD ANDROID

merikanskiot proizvoditel na mobilni telefoni Motorola objavi deka do krajot na ovaa godina na pazarot }e pu{ti mobilen so otvoren kod Android, so procesor od dva gigaherci. Vo nego }e se vgraduva najnoviot procesor Tegra na Nvidia, a }e ima `iroskop i opcija za emituvawe video-sodr`ina vo HD. Spored francuski mediumi, ostanuva da se vidi dali taa ogromna mo} na noviot telefon od dva gigaherci, dvojno povisoka od momentniot maksimum, }e bide realno iskoristena i kakvo vlijanie }e ima vrz koristeweto.

POLITIKA

08.07.2010

NEMA KRAJ NA DRAMATA VO PARLAMENTOT

SDSM PODGOTVUVA INTERPELACII, VMRO–DPMNE BARA OSTAVKI!

S$ po`estok i pootvoren e sudarot na dvete najgolemi partii vo zakonodavniot dom – socijaldemokratite najavija interpelacii za spikerot Trajko Veqanovski i ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, a od VMRO–DPMNE pobaraa itni ostavki od pratenicite na opozicijata involvirani vo incidentot. Vo me|uvreme, dodeka ne se {tedi na me|usebni niski kvalifikacii, Brisel notira kako vo Makedonija se razviva “politi~kiot dijalog” KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

nterpelacii za prviot parlamentarec Trajko Veqanovski i ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, poradi svesnoto begawe od institucionalnata razvrska na sobraniskiot incident! Najgolemata opoziciska partija SDSM se odlu~i na ovoj ~ekor otkako i vtor den spikerot Veqanovski odbi da go prifati baraweto na opozicijata za formirawe na sobraniska Anketna komisija, koja bi rabotela na ras~istuvawe na site okolnosti i utvrduvawe na eventualnata politi~ka odgovornost na involviranite vo ogromniot skandal (koj seriozno gi pomati evropskite aspiracii na dr`avata!). Problemot nastana okolu klu~niot ~len 43 od Zakonot za sobranie, spored koj najstrogo e zabraneto prisustvo na vooru`eni lica vo Parlamentot nadvor od vnatre{noto obezbeduvawe, a za ~ie grubo kr{ewe opozicijata insistira

da bide vklu~eno vo predlogot za formirawe komisija. Vlasta ne dozvoluva i bara od tekstot da se isfrli ovoj ~len i da stoi samo deka komisijata }e raboti na rasvetluvawe na incidentot. Od SDSM velat deka nedozvolivo e tokmu vlasta da go kr{i Zakonot za sobranie (koj e donesen na inicijativa na Brisel kako odrednica neophodna za vospostavuvawe politi~ki dijalog). Kako odgovorna partija, tie velat deka }e se vratat da prisustvuvaat na sobraniskite komisii i plenarni sednici, no deka i ponatamu ostanuvaat na bojkotot na ponedelni~nite koordinacii kaj spikerot, oti istite bile protokolarni i nemale nikakvo zna~ewe. “Trajko Veqanovski e samo formalno vtor ~ovek vo dr`avata. Odlukite se nosat na drugo mesto. Toj samo treba slepo da gi izvr{uva odlukite na Gruevski i VMRODPMNE. Dokaz za drskiot pritisok na izvr{nata vrz zakonodavnata vlast e zabeganoto pismo na Gordana Jankulovska so koe

I PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI SE IZJASNI ZA INCIDENTOT!

taa odnapred gi kvalifikuva, osuduva i im se zakanuva na pratenicite na SDSM.” veli sekretarot na SDSM, Andrej Petrov. I dodeka partijata na Crvenkovski }e insistira na politi~ka odgovornost od Veqanovski i od Jankulovska, od VMRO–DPMNE gi povikaa pratenicite na SDSM i na NSDP, Cvetanka Ivanova, Vlado Bu~kovski, Tome ^ingovski i Goran Misovski, poradi moralna odgovornost da si podnesat ostavka od

funkcijata pratenik i javno da se izvinat za navodniot napad vrz policaec vo Sobranieto. Partiskiot portparol, Aleksandar Bi~ikliski, izjavi deka snimkite jasno poka`uvale deka ovie pratenici nasilni~ki go napadnale slu`benikot na MVR i, spored nego, ne postoi zakon koj go opravduva vakvoto odnesuvawe i napadot vrz ~ovek. “Se osmelija da napadnat ~ovek! Ne e va`no dali toj e policaec, rabotnik, ste~aec,

Na pra{aweto kako go komentira skandalot vo Sobranieto koj se grani~e{e so fizi~ka presmetka, makedonskiot premier re~e deka ova pra{awe go ostava na zakonodavniot dom, no deka, sepak, ima ne{to {to bi go ka`al kako stav. “Vidov lu|e koi baraat opravduvawe vo faktot {to ne znaele deka toj {to go napa|aat e slu`beno lice. Toa zna~i deka dokolku ne e slu`beno lice, toa mo`at da go napravat. Spored mene, nadvor od zakonot e da napadnete koj bilo ~ovek, dali e slu~aen gra|anin, ~len na VMRO-DPMNE, na SDSM, novinar ili {to bilo drugo. Sepak, ostavam toa da go re{i Parlamentot”, re~e premierot. penzioner, ~len na VMRO– DPMNE ili na SDSM, obi~en ~ovek. Vo sekoj slu~aj, ova e nedozvolivo! Demokratijata e mnogu pove}e od tupanici i nasilstvo”, veli Bi~ikliski vo izjavata.

Do zatvoraweto na vesnikot pratenicite ne odgovorija na ovaa javna prozivka. Bez komentar ostanaa i od kabinetot na Veqanovski, kako i od onoj na ministerkata za vnatre{ni raboti.

DODEKA DRUCAS TVRDI DEKA GRUEVSKI SRAME@LIVO GO OMEKNUVA STAVOT

ANTONIO MILO[OSKI: PREGOVORITE SE INTENZIVNI! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

akedonija vodi intenzivni diskusii so Grcija vo odnos na sporot so imeto i o~ekuvame konstruktiven odnos od gr~ka strana. O~ekuvame pogolema fleksibilnost i pragmati~nost od Atina, so cel da se nadmine sporot so imeto i Makedonija pobrzo da stane ~lenka na NATO. Ova e porakata {to ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski mu ja prenese v~era na generalniot sekretar na NATO,

Paralelno so izjavite od alternativniot {ef na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas deka vo posledno vreme se ~uvstvuvaat “srame`livi signali od Gruevski deka Skopje razbralo oti mora da go omekne stavot”, makedonskiot minister za nadvore{ni raboti Milo{oski tvrdi deka pregovorite se silni, no deka se o~ekuva konstruktiven odnos i od Atina. Od Kabinetot na premierot Gruevski reagiraa na izjavata na Drucas, ocenuvaj}i ja za neodgovorna Anders Fog Rasmusen za vreme na sostanokot na Severnoatlanskiot sovet vo Brisel. Izjavata sledi samo den, po onaa na premierot Nikola Gruevski, vo koja toj veli deka vo odnos na sporot ne e nitu pesimist, nitu optimist i deka, vo ovie momenti kompromisot vo najgolema merka zavisi od Grcija i od poziciite na vladata na Papandreu. Vo me|uvreme, od Atina pristigna poraka vo koja, alternativniot minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas veli deka Gruevski

VMRO-DPMNE: CRVENKOVSKI E “KODO[“ (!?)

va dena po red vladeja~kata VMRO – DPMNE na pres-konferencii najdirektno go obvinuva liderot na opozicijata Branko Crvenkovski deka e dr`aven neprijatel. Ovaa reakcija na partijata na Gruevski e isprovocirana od sredbata {to Crvenkovski ja ostvari so evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File. "Branko Crvenkovski, po kojznae koj pat ja kodo{e{e svo-

jata dr`ava i prezentira{e iskrivena slika za sostojbite vo zemjata. Toj raboti na direktna {teta na ugledot na Makedonija {to e znak na nervoza i otsustvo na kapacitet vo redovite na SDSM" oceni Sa{o Stefanovski, ~len na VMRO-DPMNE. Stefanovski nema odgovor zo{to, ako ova e to~no, vlasta ne gi iskoristi mehanizmite koi & se na raspolagawe i ne go sankcionira vakvoto

“antidr`avno” dejstvuvawe. Generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov, veli deka serioznite obvinuvawa se samo rezultat na nisko nivo na politi~ka kultura, kako i na nervozata koga vladee vo VMRO-DPMNE. "Gruevski vo Brisel ostvari sredba samo so negoviot kolega, premier vo zaminuvawe Iv Leterm, a ne i so pretstavnici na EK i na NATO" veli Petrov.

mora da go promeni stavot za da se najde kone~no re{enie za sporot so imeto. Drucas veli deka po~uvstvuval oti i makedonskiot premier, po~nal poleka da go sfa} a ova. "Mo`e da izgleda deka ima pridvi`uvawe, bidej} i Gruevski ispra}a nekoi srame`livi poraki deka najverojatno razbral deka treba da go promeni stavot, ako navistina saka evropska idnina za negovata zemja. Nie ~ekame, ako Gruesvki saka da razgovara na konstruktiven na~in - nie sme tuka,

na pregovara~kata masa, vo ramkite na ON, za seriozno da go razgledame problemot i da ima napredok”, izjavuva Drucas vo intervju za radioto Real FM. Toj gi objasnuva i porakite {to Grcija gi ispra} a do Makedonija, no i do me|unarodnite organizacii, deka gr~kata vlada ima politi~ka volja za iznao|awe re{enie, istoto da bide ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba, i deka bez zatvorawe na sporot so imeto ne mo`e da se zapo~nat pristapni pregovori so EU.

Docna popladneto stigna ostra reakcija na izjavata na Drucas, od kabinetot na premierot Gruevski: "Izjavata e neodgovorna i ne pridonesuva za iznao|awe na zaedni~ki prifatlivo re{enie. Taa izjava e dadena za doma{na, vnatre{no -politi~ka upotreba vo Grcija. Koj e principielen, a koj ne vo pregovorite, }e poka`e vremeto. Nikoga{ nema da prifatime re{enie koe nema da gi {titi interesite na R.M" stoi vo oficijalnoto soop{tenie od makedonskata Vlada.

BRISEL PORA^UVA: DA SE PROMENI STATUS-KVO SOSTOJBATA VO PREGOVORITE!

vropskata komisija nema da ja povle~e preporakata za po~etok na pregovori. No, vo Makedonija sega se pojavuva problemot okolu motivacijata i energijata za sproveduvawe na potrebnite reformi. Postoi realna opasnost za Makedonija da se simne od dnevniot red na EU, ako nabrzo ne bide deblokirana situacijata so pregovorite, izjavi slovene~kiot evropratenikot

Zoran Taler. Na sli~en stav e i slova~kiot evropratenik Eduard Kukan koj e istovremeno i izvestuva~ vo senka na najgolemata politi~ka grupa vo Evropskiot parlament za Republika Makedonija. Spored nego, vakvata status kvo-sostojbata vo koja se nao|a Makedonija vo odnos na makedonskata evroatlantska integracija e zagri`uva~ka. "Zagri`en sum bidej}i sos-

tojbata ve}e podolg period e nepromeneta. Makedonija e zemja-kandidat za ~lenstvo vo EU ve}e pet godini i s$ u{te nema datum za po~etok na pregovorite. Ja razbiram frustracijata na Makedoncite i zatoa sum zagri`en deka ako vakvata situacija prodol`i u{te podolg period }e ima mnogu negativen efekt za poziciite na Makedonija, iako nejzinite prijateli sakaat da & pomognat", izjavi Kukan.

6 08.07.2010 KRIZATA GI BRKA GR^KITE BIZNISMENI NA A

GRCITE GI SELAT BIZNISI

MAKEDONIJA GI ^EKA

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA

zdravkovska@kapital.com.mk

$ pove}e gr~ki kompanii se odlu~uvaat da go prefrlat biznisot nadvor od Grcija, bidej}i ne moàt da gi izdràt ekonomskata recesija i visokite danoci vovedeni od Vladata, pokaùva istraùvaweto na Trgovsko-industriskata komora vo Atina. Istraùvaweto sprovedeno vo 1.560 gr~ki firmi pokaùva deka sekoja petta kompanija vo Grcija saka da go iznese biznisot nadvor od zemjata, so cel da gi izbegnat s$ povisokite danoci koi gi nametnuva gr~kata Vlada vo obid da ja spasi ekonomijata od kriza. Zgolemuvaweto na danocite i

Za da se spasat od s$ pogolemiot pritisok od Vladata vo Atina, koja e prinudena da gi zgolemuva danocite za da ja spasi ekonomijata, gr~kite biznisi po~naa da gi selat svoite biznisi nadvor od Grcija. Srbija i Bugarija agresivno rabotat da gi privle~at gr~kite kompanii za da vlo`at vo nivnite zemji. Makedonija, i pokraj popovolniot dano~en sistem i evtinata raka, ostanuva nastrana pasivno sledej}i ja ekonomskata kriza {to se slu~uva vo Grcija. novite dava~ki koi dr`avata mora{e da gi vovede pod pritisokot na MMF i Evropskata unija go poskapija vodeweto na biznis vo Grcija. Gr~kite biznismeni baraj} i na~in da go poevtinat svoeto rabotewe s$ po~esto se odlu~uvaat da go prefrlat svoeto rabotewe vo sosednite zemji, koi imaat poniski danoci i poevtina rabotna sila. Srbija, Bugarija, Albanija, Crna Gora i Makedonija se glavnite destinacii koi gi razgleduvaat gr~kite

firmi. “Kapital” razgovara{e so nadle`-nite lica vo op{tinite na nekolkute gradovi kade {to gr~kite biznismeni naj~esto otvoraat firmi, kako Gevgelija, Bitola i Dojran. Informaciite do koi dojdovme se deka vo posledniov period nema zabele`itelen porast na brojot na novootvoreni firmi so gr~ki kapital. Lokalnata vlast potvrduva deka e zgolemen interesot od strana na gr~kite biznismeni za mo`nostite i za na~inite da

dojdat i da rabotat vo Makedonija. No, dali tie }e odlu~at da vloàt vo Makedonija, s$ u{te bilo rano da se kaè. Od druga strana, anketata koja neodamna ja napravi Stopanskata komora na Makedonija za toa kako gr~kata ekonomska kriza vlijae vrz makedonskata ekonomija, pokaùva deka vo Makedonija ve}e se ~uvstvuvaat nekoi pozitivni efekti od ekonomskata kriza so koja se soo~uva Grcija, kako na primer

zgolemeni investicii na gr~kite firmi koi ve}e rabotat vo Makedonija i otvorawe na novi firmi vo odredeni granki. Analizata na Stopanskata komora na Makedonija poka`uva deka ve} e e zabele`an pozitiven trend na otvorawe novi kompanii so gr~ki kapital vo metalnata i vo elektroindustrija. “Metalnata industrija e edna od industriite koi }e profitiraat od trendot na seleweto na gr~kite

GRCITE VLEGOA VO NAJPROFITABIL

rcija e eden od najgolemite trgovski i investiciski partneri na Makedonija. Spored podatocite od Narodnata banka na Makedonija (NBM), zaklu~no so lanskata 2009 godina vo Makedonija od Grcija vlegle vkupno 360 milioni evra investicii. Simptomati~no e {to minatata 2009 godina investiciite od Grcija imaat negativen tek od 75 milioni evra, {to zna~i deka gr~kite firmi pove}e povlekuvale, otkolku {to investirale vo zemjava. Inaku, lani od Grcija kako akcionerski kapital vo Makedonija se vlo`eni samo 960 iljadi evra. No, koga se brojat gr~kite investicii vo Makedonija treba da se ima na um deka mnogu investciii koi, vsu{nost, se gr~ki ne doa|aat vo Makedonija od Grcija, tuku od drugi zemji kako Kipar, Holan-

dija, Luksemburg, koi va`at za of {or zemji. Koga stanuva zbor za gr~kite investicii vo Makedonija, stanuva zbor za dva vida firmi. Prvata kategorija se nacionalnite vode~ki kompanii i sestrinskite firmi na multinacionalnite kompanii so sedi{te vo Grcija, a drugata se odnesuva na malite i sredni gr~ki firmi, glavno trudointenzivni, so niska komparativna prednost na gr~kiot pazar, koi nao|aat interes da vlo`uvaat vo Makedonija, vodeni od evtinata rabotna sila, evtinite surovini i infrastrukturata. Ovie gr~ki firmi investirat naj~esto vo tekstilnata i prehranbenata industrija i vo trgovijata, a vo posledno vreme i vo metalnata i elektroindustrijata. Golemite gr~ki investicii koi vlegoa vo Makedonija se vo najprof-

itabilnite sektori vo Makedonija. Na primer, sinxirot supermarketi Vero, Stopanska banka, koja e najgolema banka vo Makedonija, Cementarnica Usje, koja so svoite proizvodi go dr`i re~isi celiot region, Mermerniot kombinat vo Prilep, ~ij mermer se izvezuva vo celiot svet. Kolku ovoj bran na selewe na firmite od Grcija }e donese novi golemi gr~ki investicii vo Makedonija ostanuva da po~ekame i da vidime. Aristidis Vlahos, pretsedatel na Asocijacijata na stranski investitori vo Makedonija, smeta deka Grcija e edna od prvite `rtvi na turbulentnoto globalno ekonomsko opkru`uvawe i deka toa } e se odrazi i vrz zemjite kade {to taa e silno prisutna so svoj kapital. “Ne veruvam deka gr~kite kompanii

}e gi povle~at svoite investicii od Balkanot, no sigurno deka nema da moàt da investiraat dopolnitelno vo naredniot period. Gr~kite kompanii se soo~uvaat so mnogu ote`nat pristap do sveì finansii vo momentov, taka {to ne moè da se o~ekuva investiciska aktivnost kako {to imaa izminatite nekolku godini”, smeta Vlahos. Toj objasnuva deka problemot e u{te pogolem i zaradi toa {to golem del od gr~kite golemi kompanii {to imaat investirano vo regionot se vo dràvna sopstvenost. “Sega, koga dràvata se soo~uva so problemi da se finansira, i gr~kite kompanii go imaat istiot problem”, veli Vlahos. I analiti~arite na CEA velat deka vo idnite nekolku godini moème da se nadevame samo na nezna~itelen priliv na akcioner-

ski kapital od Grcija, bidej}i golem del od gr~kite kompaniiinvestitori vo Makedonija se nao|aat vo nezavidna sostojba. Makedonija }e se soo~i i so drasti~no namaluvawe na reinvestiranata dobivka, koja od 2004– 2007 godina vo prosek se dvi`i okolu 30 milioni evra godi{no, i analogno na toa so zgolemuvawe na isplatata na dividenda koja }e ja povlekuvaat gr~kite investitori vo Makedonija. “Ne treba da se o~ekuva nekoe pozna~ajno povlekuvawe na golemite gr~ki investicii vo Makedonija od pri~ina {to najgolemiot del od golemite investicii se vo kompanii koi se vo monopolska ili oligopolska polo`ba na makedonskiot pazar i koi ostvaruvaat golemi i sigurni profiti”, se veli vo analizata na CEA. Imaj}i predvid deka investiciite

ADVOR OD GRCIJA

08.07.2010

ITE VO SRBIJA I BUGARIJA, firmi nadvor od granicite na Grcija. Tamu ve}e ima otvorawe na novi pomali firmi, novi investicii kaj postojnite firmi i najavi za izgradba na novi proizvodni pogoni. Popovolniot dano~en sistem, evtinata rabotna raka i podobriot pristap do surovini i materijali se glavnite faktori koi gi privlekuvaat gr~kite firmi vo ovaa granka i voop{to vo Makedonija”, veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata komora na Makedonija. Se raboti za novi investicii vo oprema za pe~ewe lu{pesti proizvodi vo fabrikata Stil tehnoloxis vo Gevgelija, vo proizvodstvo na mali boci vo Rapid gas, isto taka, vo Gevgelija. Vo proces e pro{iruvawe i novi investicii vo fabrikata za proizvodstvo na ìca i proizvodi od ìca Dojran stil od Dojran i najava za pro{iruvawe i dopolnitelna investicija vo izrabotka na ~eli~ni konstrukcii Evrobalkanija vo Gevgelija. Od Stil tehnoloxis od Gevgelija neoficijalno ni gi potvrdija namerite na gr~kite sopstvenici za pro{iruvawe na kapacitetite. Za taa cel ve}e se obezbedeni markici kako i zemji{te kade {to }e se gradi noviot proizvoden pogon. Od Komorata velat deka imaat i najavi za dopolnitelni investicii vo delot na proizvodstvoto na oprema od inoks i ~eli~ni konstrukcii vo gevgeliskiot region. Spored Arizanovska, dosega{noto iskustvo pokaùva deka naplivot na gr~ki investicii vo Makedonija se slu~uval tokmu vo periodite koga Grcija se soo~uva so ekonomski prolemi. Vo tie periodi mnogu mali firmi odlu~ile da go prefrlat proizvodstvoto vo sosednite zemji, me|u koi i Makedonija. Ako se sledi ona {to vo izminatiot period go zboruva gr~kiot premier Jorgos Papandreu koj vo nekolku navrati najavi deka krizata treba da se iskoristi za zgolemuvawe na gr~kite investicii vo regionot, moè da se o~ekuva nov postkrizen pohod na gr~ki investicii i vo Makedonija. ZO[TO GR^KITE FIRMI BI DO[LE VO MAKEDONIJA? No, klu~noto pra{awe koe treba da se postavi e zo{to gr~kite investitori bi do{le da investiraat tokmu vo Makedonija? Niskite danoci ne moè da bidat nivniot edinstven motiv, posebno ne vo vreme koga i drugite zemji vo regionot kako Srbija, Crna Gora i

Bugarija imaat niski korporativni danoci i jasni dano~ni sistemi koi im nudat mnogu povolnosti na gr~kite investitori. Kolku za sporedba, danokot na dobivka vo Makedonija e 10%, no isto stapki na korporativen danok imaat i Srbija i Bugarija i Albanija. Vo Crna Gora stapkata na danok na dobivka e 9%. Od pred tri godini Makedonija go vovede ramniot danok, so koj personalniot danok i danokot na dobivka bea izedna~eni na 10%, dodeka stapkata na DDV vo Makedonija iznesuva 18%. No, ramniot danok go ima vovedeno i Bugarija. Gr~kite biznismeni koi ve}e rabotat vo gevgeliskiot region velat deka kako pottik za prenaso~uvawe na gr~kite investicii ovie kompanii gi poso~uvaaat povolnite faktori kako evtina rabotna sila, niskite ceni na resursite, bliskosta na mati~nite kompanii, finansiskite olesnuvawa koi gi obezbedi dr`avata i dr. Vo Bitolskiot region najmnogubrojni se tekstilnite fabriki so gr~ki kapital. Tie vo ovoj period imaat problemi vo raboteweto i Grcite pove}e zatvoraat, otkolku {to otvoraat novi firmi. No , od druga strana Industriskata zona @abeni, koja e na samo nekolku kilometri od gr~kata granica so godini zjae prazna. Traj~e Kotevski, direktor na zonata @abeni veli deka vo posledniov period se ~uvstvuva zgolemen interes od gr~ki biznismeni za otvorawe na firmi vo zonata. “No, koga }e im ka`am deka cenata na zemji{teto i komunaliite vo zonata @abeni }e gi ~ini do 80 evra za kvadrat vedna{ si zaminuvaat. A koga }e slu{nat od nekoj drug gr~ki biznsmen deka mu trebale dve godini za da dobie odobruvawe za gradba i urbanizacija na zemji{teto, toga{ mislam deka zasekoga{ si zaminuvaat i od Makedonija”, veli Kotevski. Toj veli deka ako Makedonija ne gi poednostavi procedurite za gradba, gr~kite biznismeni }e ja zaobikolat Makedonija i }e odat da investiraat vo Srbija ili Bugarija. Informaciite na Stopanska komora vo Srbija se deka vo sledniov period se o~ekuva masovno investirawe na gr~ki firmi vo srpskata ekonomija. Srbija, koja e tradicionalen partner na Srbija raboti agresivno na privlekuvawe na gr~kite investitori preku razli~ni povolnosti za investirawe. Pred okolu eden mesec srpskiot pretse-

datel Boris Tadi} be{e vo Grcija i na sredbata so gr~kiot premier Jorgos Papanderu javno gi povika gr~kite firmi za da investiraat vo negovata zemja” “Dojdete vo Srbija, kade {to ste dobredojdeni. Srbija e deloven i politi~ki centar na Balkanot i vi nudi najgolemi povolnosti za investirawe”, im pora~a Tadi} na srpskite investicii. Grcite dosega imaat investirano nad 2,5 milijardi evra vo Srbija. “Makedonija definitivno }e treba da se bori so Srbija za da gi privle~e gr~kite investitori. Informaciite se deka gr~kite biznsmeni masovno po~nuvaat da investiraat vo Srbija, koja vo posledno vreme mnogu agresivno ja podobruva investiciskata klima i nudi najrazli~ni olesnuvawe ili beneficii na stranskite investitori”, veli Arizankovska. Podatocite pokaàle deka s$ pove} e Grci vo poslednava polovina godina se odlu~ile da gi preselat svoite biznisi i vo Bugarija. Samo vo prvite tri meseci od godinava, Grcite vloìle vo Bugarija 37,5 milioni evra. Kolku za sporedba lani vo istiot period Grcite vo Bugarija investirale samo 500 iljadi evra. ZO[TO BEGA GR^KIOT KAPITAL OD GRCIJA? Zaradi fiskalniot krah koj & se slu~i na Grcija, biznissektorot se soo~uva so mnogu te{ki predizvici. Vo izminative nekolku meseci gr~kata vlada mu vovede mnogu novi i te{ki dava~ki na privatniot sektor. Isklu~itelno e ote`nat pristapot do krediti od bankite, koi isto taka stradaat zaradi namaleniot rejting na Grcija kako dràva. Gr~kite kompanii, isto taka se àlat deka dràvata e mnogu bavna vo ispolnuvaweto na obvrskite

LNITE SEKTORI na Grcija vo bankarskiot sektor na Makedonija se me|u najprofitabilnite vo odnos na investiciite vo bankarskiot sektor vo zemjite vo regionot, ne treba da se o~ekuva nitu povlekuvawe, nitu na koj bilo na~in zagrozuvawe na stabilnosta i efikasnoto rabotewe na ovie banki, prognoziraat analiti~arite na CEA. PO LANSKIOT PAD, IZVOZOT SE STABILIZIRA [to se odnesuva do trgovskata sorabotka, Grcija e tret najgolem trgovski partner na Makedonija. Gr~kiot pazar e ~etvrt najgolem izvozen pazar za makedonskite proizvodi, a tret najgolem uvozen partner. Strukturata na proizvodite {to se izvezuvaat na gr~kiot pazar e mnogu koncentrirana, odnosno mal broj proizvodi imaat mnogu golemo u~estvo vo vkupniot makedonski izvoz na gr~kiot pazar. Grcija e najgolem pazar za `elezoto i ~eli~nite proizvodi

i za tekstilnite proizvodi koi se proizveduvaat vo Makedonija. Podatocite na Dr`avniot zavod za statistika poka`uvaat deka trgovskata razmena me|u dvete zemji vo prvite ~etiri meseci e stabilizirana, po lanskiot pad od okolu 30%. Za prvite pet meseci godinava trgovskata razmena me|u Grcija i Makedonija iznesuvala 210 milioni dolari, {to e rast od 6,1% vo sporedba so istiot period lani. Izvozot na makedonskite kompanii vo Grcija za prvite pet meseci iznesuva 105 milioni dolari. Dodeka od Grcija vo prvite pet meseci sme uvezle proizvodi vo vrednost od 160,16 milioni dolari. Stokovnata razmena so Grcija lani iznesuva{e 730 milioni dolari i se namali za okolu 30%. Makedonskiot izvoz vo Grcija lani se namali duri za 56%, dodeka uvozot padna za 14%.

koi gi ima kon biznis-sektorot, {to dopolnitelno im go vlo{uva raboteweto. Statistikata poka`uva deka Grcija se soo~uva so pad na industriskoto proizvodstvo ve}e 14 meseci po red. Kako posledica na vlo{enite uslovi za rabota, kompaniite se prinudeni na drasti~ni kratewa na tro{ocite vo raboteweto. Brojot na rabotnici koi ostanale bez rabota otkako ekonomskata kriza po~na silno da se ~uvstvuva vo Grcija ve} e iznesuva nekolku desetici iljadi i se zgolemuva sekojdnevno. Gr~kite kompanii na dr`avata & pla}aat 25% od ostvarenata dobivka vo svoeto rabotewe. Ova e edna od najvisokite danoci vo regionot. Od po~etokot na juli Grcite

se soo~uvaat i so povisoki ceni na site proizvodi i uslugi. Na sila stapija novi danoci, a danokot na dodadena vrednost (DDV) se poka~i od 21% na 23%. Toa zna~i povisoki ceni na site proizvodi, no toa na krajot zna~i i povisoka inflacija, koja nadmina 5%. Gr~kite biznismeni smetaat deka Vladata mora da ja revidira svojata politika kon privatniot sektor do septemvri, koga po~nuva period koj }e bide od klu~no zna~ewe za idninata na mnogu biznisi. Dràvata ednostavno mora da najde na~in i da im pomogne na firmite ~ie rabotewe ne e zavisno od dràvni pari. Bidej}i samo tie kompanii edinstveno moàt da ja izvle~at zemjata od kriza.

VO PAKET SO IMETO SE PREGOVARA I PAKET GR^KI INVESTICII?! akedonija kako najblizok sosed na Grcija mora da najde na~in i da go iskoristi ovoj trend na selewe na biznisite, kako {to go pravat toa Srbija i Bugarija. Ova e {ansa za Makedonija kako zemja da profitira od ekonomskata kriza, namesto samo da se odnesuva kako `rtva. Vo uslovi koga pla~eme po stranski direktni investicii, makedonskite politi~ari treba da soberat hrabrost i ve}e edna{ da go re{at problemot so imeto, koj o~igledno gi optovaruva i ekonomskite odnosi i sorabotkata me|u dvete zemji. Iako mnogu gr~ki biznismeni se deklarativni vo izjavite deka problemot so imeto ne im pre~i da vodat biznis vo Makedonija, realnosta e sosema poinakva. Imeno, faktot {to Makedonija i po dve decenii nezavisnost nema potpi{ano nitu dogovor za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe so Grcija ({to e osnova za dobri biznis-vrski), poka`uva deka kompliciranite politi~ki odnosi i toa kako go kompliciraat i vodeweto biznis me|u dvete zemji. [to se odnesuva do imeto kako pre~ka za investicii i biznis so Grcija, vo posledno vreme s$ poglasni se {pekulaciite deka vo paketot predlozi za imeto politi~arite od dvete zemji se dogovaraat i za paket investicii koi bi do{le vo Makedonija po eventualnoto re{enie na problemot so imeto. Vo krugovite koi se zapoznaeni so tekot na pregovorite se spomenuva i brojka od 2 do 3 milijardi evra koi bi do{le od Grcija vo Makedonija vo period od nekolku godini po zaemnoto re{enie za imeto.

8 08.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

ZADR@ETE JA NASMEVKATA!

FIRMA I PREKU INTERNET

oleka, no sigurno go reformirame edno{alterskiot sistem. Namesto nekolku ~asovi ~ekawe na {alter i podnesuvawe dokumenti i uplatnici, do krajot na godinava po elektronski pat }e moè da se registrira firma vo Makedonija. Biznismenite niz {ega velat - samo da ima Internet i od druga planeta }e moème da registrirame firma vo Makedonija. Centralniot registar ja potvrduva poslednata analiza na Svetskata banka, spored koja Makedonija e {esta zemja vo svetot koga stanuva zbor za efikasnoto registrirawe firma. Bravo, i treba da ~ekorime napred i samo napred. Namesto turkanici i naprazno izgubeno vre-me, so elektronskiot edno{alterski sistem gra|anite sega } e moàt preku Internet da registriraat firma, da go prijavat prvoto svoe vrabotuvawe, kako i da podnesat dokumenti za zalog i lizing, bez pritoa da ~ekaat pred {alterite vo redici i so denovi. Sega i od Amerika, samo preku pristap do Internet, Makedoncite }e moàt

da otvorat firma, da dobijat dano~en broj, da napravat rezervacija na sredstva. Pokraj ovie reformi, na Centralniot registar

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

naskoro }e bide dostapna i “crna lista” na firmi na koi im e zabraneto da vr{at dejnost. Vladata se pofali deka so brzoto i lesno registrirawe na firma vo zemjava se olesnuva patot za privlekuvawe stranski investitori. No, kako {to rabotat na lesno otvorawe firma, Centralniot registar neka poraboti i na lesno zatvorawe na kompaniite, bez da se ~eka najmalku 45 dena i bez da se pla}aat okolu 200 evra.

HRONI^NA INCIDENTNOST reta godina po red Ministerstvoto za kultura, vo sorabotka so op{tinite, ja organizira manifestacijata “Topol kulturen bran”. Niz brojki toa zna~i odrùvawe na stotina nastani vo 34 op{tini, vo dve fazi: prvata od 20 juli do krajot na mesecot, a vtorata vo poslednata dekada na avgust. Sekako deka zadovolstvoto od vakvite manifestacii, izre~eni od ~elnicite na pomalite urbani i ruralni op{tini, prozvu~uva iskreno. Da se vidi teatarska pretstava, koncert na seriozna ili “vorld” muzika, likovna izlo`ba, filmska proekcija ili folklorna izvedba i ne e tolku ~esta pojava vo â{ka, Valandovo i desettina drugi mesta koi nemaat institucionalna forma na kulturno ìveewe vo forma na Centri ili Domovi na kulturata. A za specijalizirani formi, kako teatarski ku}i, makar i od amaterski karakter, i da ne govorime. Voj~e Kitanovski, po{iroko poznat kako imitator i zabavuva~, so godini nanazad gi posetuva i najzafrlenite selski u~ili{ta so negova edukativnozabavna programa nameneta za najmladite. Veli deka decata, koga

}e go doznaat datumot na negovoto gostuvawe, zaradi nestrplivost go pre~ekuvaat i na 2-3 kilometri od seloto. Mislite deka gi posetil

STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

i nekoj drug? Sigurno deka ne vredi forsiraweto na postojan teatar ili likovna galerija vo mesta so 4 ili 7 iljadi ìteli, no fakt e deka istite gi nemaat, ili ne vo dovolna koli~ina, i onie so po 70-80.000 ìteli. Kolku, pak, }e bide zadovoleno kulturnoto qubopitstvo so dva-tri nastani vo tekot na ovie letni meseci? Akciite za vakva kulturna animacija na pomalite mesta zasluùvaat poddr{ka. No, i pomalite mesta zasluùvaat kontinuirana animacija: taka i incidentnite kulturni nastani nema da bidat pravilo.

MAGI^NI BROJKI kupnite tro{oci za edna investicija se brojki koi za mnogu lu|e se magi~ni. Kolku {to se razviva implementacijata na investicijata, tolku e pogolema magijata na brojkite. Toa najdobro se gleda vo pismata za nameri, planovite za razvoj i za vreme na brifinzite, koga se objasnuvaat namerite i aktivnostite na kompanijata. Ovaa magija na brojkite najefektivno deluva za vreme na specijalno podgotvenata najava na proektot od strana na specijalistite za odnosi so javnosta ili za vreme na simboli~noto po~nuvawe na izgradbata, koja ponekoga{ neromanti~no se narekuva frlawe na lopata. Magi~nite brojki predizvikuvaat treska od o~ekuvawa, kako pred dobra celove~erna zabava, koja duri i da trae edna no}, vredi da se iskusi. Samite investicii ne moàt da dojdat vo tekot na edna no}. Dolìnata na investiciskata no}, isto taka, ne moè sekoga{ da se opredeli za {to i se diskutira{e poslednava nedela vo makedonskite pe~ateni mediumi. Od 1 januari do 30 juni 2010 godina Invest Makedonija na svojata internetstranica objavi tri, za prv pat tamu objaveni, magi~ni brojki. Prvo objavija deka italijanska firma vo Bunarxik }e gradi fabrika za armirani gumeni creva za avtomobilskata industrija. Celata investicija moèla da bide pogolema od 10 milioni evra, no vo tekot na narednite pet godini. Za vreme na sve~enata inauguracija na vtoriot proekt, o~na klinika, ciklusot za realizacija be{e opredelen na 8 meseci i pritoa }e se vloàt najmalku 12 milioni dolari, ili malku pove} e otkolku vo fabrikata za creva. Nekolku dena podocna stranska konsultantska grupacija ja izrazi svojata blagodarnost kon Invest Makedonija vetuvaj}i deka }e investira od 5 do 7 milioni evra vo narednite 3 do 5 godini. Toa treba da bide prviot stranski proekt na ovaa grupacija, koja nikoga{ pred toa ne realizirala nadvor od Bugarija nieden kol-centar, autsorsing-proekt ili drugi proekti od toj tip. Zaedno vo prvoto polugodie na 2010 godina Invest Makedonija pretstavi tri planovi

za stranski investicii koi treba da se slu~at najdocna vo narednite 5 godini, sevkupno so suma ne pomala od 25 milioni evra. ]e treba da po~ekame i da vidime. Za da ne bidat razo~arani qubitelite na magijata na brojkite i treskavi~nite o~ekuvawa se pogriì eden makedonski investitor koj otvori ultra sovremena vinarnica vredna pove}e od 20 milioni evra. Ovaa investicija ednostavno bila realizirana precizno, kako {to se planiralo i vo soglasnost so najdobrite evropski standardi. Verojatno za kratko vreme rezultatite na novata doma{na investicija, 4,4 milioni litri makedonsko sortno vino godi{no, }e ja zbogatat prekrasnata ponuda na vino za izvoz. Uvoznicite na vino vo svetot bi trebalo toa da moàt da go pro~itaat na stranata na Invest Makedonija. Sega, ekspertite vo Agencijata moàt smelo da go ra{irat opsegot na informacii na internetstranicata i vo drugite oblasti na svojata rabota, i da gi objavat magi~nite brojki na izvozot. Pos toi edn o nepi{an o pravilo, koe mora strogo da go primenuvaat site analiti~ari i finansiski eksperti. Toa glasi - treba investicijata navistina da se realizira, pa da Vi se svrti vo glava od magi~nite brojki. Ne obratno. Vo glavata na ekspertite, ~itaj}i gi vestite na tema 3-te novi stranski investicii vo Makedonija, sigurno se pojavile tri ednostavni pra{awa. Site se odnesuvaat na preciznosta na magi~nite brojki. Kako li }e bidat finansirani tro{ocite? Koga i na {to }e bidat potro{eni parite? Kako li }e vlijae na profitabilnosta goleminata na investicijata? Proekciite za finansirawe, otsekoga{, bez razlika dali bile napraveni so dleto na glinena plo~a ili so pomo{ na Majkrosoft Ofis, trebalo da odgovorat na tie tri pra{awa, koi imaat smisla samo ako se postavat zaedno. Super sovremenata o~na klinika vo Skopje, sugestivno nare~ena Evropa, treba na konkreten na~in da go popravi standardot na oftalmolo{ki uslugi za ìtelite na Makedonija. No, ne e samo toa, bidej} i se smeta i na stranskite

pacienti vo ramkite na razvojot na t.n. zdravstven turizam. Vo klinikata }e bide mo`no izvr{uvawe na 20.000 pregledi mese~no ili, spored prosta matematika, 240.000 pregledi godi{no. Zemaj}i gi predvid denovite vo koi ne se raboti, toe se pomalku ili okolu 1.000 pregledi dnevno. Sigurno na ova pomislile bankarskite eksperti koi go evaluirale proektot, dokolku za izgradbata na klinikata bil pobaran kredit. Ako vo skopskata klinika Evropa dnevno minuvaat 1.000 pacienti (najverojatno vo dru{tvo na drugi lica), kolku li od tie 12 milioni dolari } e se dadat za parking okolu klinikata, za izgradba na bezbedni premini i na priodi za hendikepirani lica? Se razbira, zemaj}i gi predvid t.n. “evropski” standardi na Evropa. Malku e verojatno deka ovie podatoci bi bile objaveni sega, no sigurno }e bide jasno vo mart 2011 godina. Kako {to e toa opredeleno so turskata preciznost, klinikata toga{ treba da zapo~ne so rabota. Od gledna to~ka na preciznosta na finansiskata analiza na bugarskata konsultantska grupacija, taa ne ostava nekoj golem vpe~atok. Potencijalniot opseg na investiciskite tro{oci ili periodot na realizacija na proektot dosega uspeale da go opredelat vo granicite na 30%-40% gre{ka (ili 5 ili 7 milioni evra, ili 3 ili 5 godini). Na {to li }e bidat potro{eni tie planirani milioni? Dali proektite }e bidat finansirani prvi~no od parite koi }e gi zaraboti bugarskata grupacija vo Makedonija, konkuriraj}i im na makedonskite firmi na IT-pazarot? Onie koi nekoga{ imaat poseteno t.n. kol-centar, znaat deka naj~esto toa e edna ili nekolku golemi sali, kade {to vo tesno postaveni kocki sedat mladi lu|e so slu{alki na u{i. Na internet-stranicata na grupacijata moè da se pro~ita deka nejzinite vraboteni vo Bugarija se voshiteni i sre} ni. Gordo go pokaùvaat triagolniot uspeh: tim, biznis, pari. êsniot finansiski analiti~ar mora toa da go nabroi vo obraten redosled. Mo`no e preciznosta na proekcijata na bugarskata grupacija naskoro da bide podobra, no samo koga }e

STANISLAV PIGON

ekspert za ekonomski razvoj i investicii

se realizira proektot za usovr{uvawe na svoite vraboteni finansiran od parite na dano~nite obvrznici na Evropskata unija. To~kata broj 3 na proektot predviduva deka u~eweto na paketot Majkrosoft Ofis mo`e da se napravi za suma od 23,4 iljadi leva, odnosno okolu 11,5 iljadi evra. Stranskiot investitor od proektot za armirani gumeni creva veli preciznosta za definirawe na po~etokot na nivniot proekt bila naru{ena od svetskata ekonomska kriza. Kriza ili ne, no nekoi investitori se spravuvaat so nea. Od site brojki koi vo posledno vreme gi imam pro~itano na tema stranski i doma{ni investiciski proekti vo Makedonija najmnogu me impresionira{e edna ednostavna brojka. Toa e indikatorot investirani evra na litar vino vo novootvorenata vinarnica vo Makedonija. Dali makedonskite vina kone~no }e go dobijat statusot koj im pripa|a na svetskiot pazar, zavisi pred s$ od nivniot kvalitet. Ovoj indikator "evra na litar" ozna~uva najnovi tehnolo{ki dostignuvawa vo proizvodstvoto na vino i kreirawe na dopolnitelni enolo{ki inovacii. Po priroden pat na konkurencija ovie predizvici bi trebalo da se ra{irat na celiot sektor. Se razbira, da ne zaboravime na nepi{anoto pravilo “ladna glava”. Toa e stara i ednostavna `ivotna filozofija. Ako nekomu mu se zavrti vo glava, neka se slu~i toa od ispienoto dobro makedonsko vino za vreme na proslavata na otvoraweto na realizirana investicija, a ne od najaveni magi~ni brojki za idna mo`na investicija.

KOMPANII PAZARI I FINANSII STRANCITE LESNO OSNOVAAT FIRMA VO MAKEDONIJA

akedonija e me|u zemjite vo svetot kade {to za najkratko vreme mo`e da se osnova kompanija so stranski kapital, veli istra`uvaweto na Svetskata banka Investing Across borders -IAB. Za toa se potrebni vo prosek osum denovi i {est formalni proceduri, {to e pobrzo od prosekot na regionot na Isto~na Evropa i Centralna Azija, koj iznesuva 22 dena i osum potrebni proceduri. Globalniot prosek spored IAB iznesuva 42 dena i 10 proceduri.

Spored indeksot na lesnotija za formirawe stranska kompanija (Ease of establishment index), koj vo idealen slu~aj e 100, Makedonija ja ima vrednosta 76,3, dodeka regionalniot indeks e 76,8, a svetskiot 64,5. Spored IAB, vo pogled na toa kolku stranskite kompanii imaat pristap do industrisko zemji{te, vo Makedonija vo prosek se potrebni 13 dena za da se iznajmi privatno zemji{te, dodeka regionalniot prosek e 43 dena, a svetskiot 61. Kaj dr`avnoto zemji{te ovoj period e prose~no 79

dena, {to e povtorno podobro od regionalniot prosek {to e 133 dena i svetskiot od 140 dena. Od aspekt na industriskite sektori, vo Makedonija vo site sektori, osven vo transportot, e dozvolena 100% sopstvenost na stranci vo edna kompanija. Vo zemjava indeksot vo oblasta transport iznesuva 79,6, dodeka regionalniot e 84, a na svetsko nivo e 78,5. Spored Svetskata banka, toa se dol`i na zakonskite ograni~uvawa {to s$ u{te postojat vo pogled na sopstvenosta vo doma{nata

i me|unarodnite aviotransportni industrii. Kako i vo pove}eto zemji na Isto~na Evropa i Centralna Azija, regulativata vo Makedonija ja limitira stranskata sopstvenost vo ovie sektori na maksimum 49%. Svetskata banka zabeleùva deka vo sektorite kako {to se prenos na elektri~na energija, tovaren èlezni~ki soobra}aj, aviosoobra} aj i tretirawe na otpadot s$ u{te dominiraat dràvni kompanii. Ovie monopoli, zaedno so zna~itelnite te{kotii {to postojat za dobivawe

08.07.2010

dozvoli za rabota, im ote`nuvaat vo golema mera na stranskite kompanii da se vklu~at vo ovie sektori, zaklu~uva Svetskata banka. Investing Across borders e nova publikacija na Svetskata banka koja dava sporedben prikaz na reguliraweto na stranski investicii vo zemjite vo svetot, me|u koi i Makedonija. Vo istra`uvaweto se prezentirani indikatori za zakonskata regulativa, kako i prakti~ni iskustva za toa kako kompaniite investiraat vo razli~ni sektori.

PROEKTOT EDNO[ALTERSKI SISTEM VLEGUVA VO VTORA FAZA

VO MAKEDONIJA ]E SE OSNOVA FIRMA PO ELEKTRONSKI PAT

Centralniot registar naskoro }e vovede elektronsko registrirawe na firma od koe bilo mesto vo svetot. Nasproti tehnolo{kite novini za otvorawe novi firmi, makedonskite firmi se `alat deka maka ma~at so zatvoraweto na firmite KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

o elektronski potpis i pristap do Internet od koe bilo mesto vo svetot - vaka makedonskite gra|ani do krajot na godinata }e moàt da registriraat firma vo Makedonija. Centralniot registar veti deka mnogu skoro vo Makedonija }e im bide dostapno elektronskoto registrirawe na firma, kako i elektronskoto prijavuvawe na prvoto vrabotuvawe i podnesuvawe dokumenti za zalog i lizing, so povrzuvawe na nadle`nite institucii kako del od novite merki koi se del od proektot Edno{alterski sistem. Elektronskoto podnesuvawe na dokumentite za registracija na firmi so ograni~ena odgovornost treba da po~ne da funkcionira od avgust godinava. Do krajot na godinata treba da bidat primenlivi u{te dve uslugi na Centralniot registar, kako elektronsko podnesuvawe na dokumenti za zalog i lizing i povrzuvawe na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i Agencijata za vrabotuvawe so Edno{alterskiot sistem. So ovie uslugi instituciite }e imaat me|usebna razmena na podatoci, so {to treba da se namalat administrativnite pre~ki i proceduri i za gra|anite i za kompaniite. Pokraj stopanstvenicite, pridobivka od elektronskoto registrirawe na firma }e imaat i procenitelite, ste~ajnite upravnici, notarite, sudiite, koi so novite reformi }e bidat povrzani vo integralen elektronski sistem. "So uspe{noto zavr{uvawe na fazata na dizajn na re{enijata od proektot Edno{alterski sistem sega }e moè da se osnova kompanija po elektronski pat od koja bilo to~ka od zemjinata topka. Ova e redok primer vo svetot so koj na site subjekti vo zemjava im se ovozmoùva olesnuvawe na administrativnite pre~ki i se odi ~ekor napred kon podobruvawe na biznisklimata vo Makedonija. So ova Centralniot registar na Makedonija }e se pozicionira visoko vo svetot vo delot na lesnoto zapo~nuvawe biznis", re~e Van~o Kostadinovski, direktor na Centralniot

registar. Celta na vtorata faza na edno{alterskiot sistem, proekt vreden re~isi dva milioni evra, e da se skratat i poednostavat postapkite registracija na pravni lica, da se ispolnat evropskite direktivi za elektronska registracija na trgovskite dru{tva, kako i da zaìvee Zakonot za elektronski potpis. Premierot e zadovolen {to toj, kako porane{en minister za finansii, e eden od zaslu`nite za proektot Edno{alterski sistem. “Privr{uvaweto na edna krupna faza vo raboteweto na Centralniot registar e isklu~itelno zna~ajno, od aspekt na elektronsko registrirawe na firma vo Makedonija od sekade vo svetot, bez fizi~ko prisustvo ovde, so elektronski potpis, kako i elektronsko pravewe na dano~en broj i rezervacija na smetka. Ova e ogromen is~ekor na edna institucija. Milo mi e {to vo poslednite nekolku godini ovaa institucija pravi ogromen is~ekor napred i dojde na {estoto mesto vo svetot spored svojata razvienost, od aspekt na uslugite za gra|anite i kompaniite. Ima mnogu malku pozitivni raboti po koi Makedonija moè da bide na {esto mesto vo svetot, a edna od tie e Centralniot registar“, re~e premierot Gruevski. Spored oficijalnite podatoci na Centralniot registar, godinava se otvorile mnogu pove}e firmi, otkolku {to se zatvorile. Vo prvite sedum meseci od godinava registrirani se okolu 11.000 novoosnovani firmi, a se zatvorile okolu 5.500, {to e za 400 firmi pomalku sporedeno so 2009 godina. Od druga strana, pak, poslednite podatoci od Narodnata banka pokaùvaat deka samo zaklu~no so maj godinava brojot na blokirani smetki se iska~i na pove} e od 70.000, {to e dvojno pove}e vo sporedba so istiot period lani. ZATVORAWETO NA FIRMA ODI MNOGU TE[KO Privle~nosta za registrirawe na firma vo zemjava leì vo prili~no malata suma {to treba da se izdvoi za taa cel, okolu 30 evra, kako i vremeto od ~etiri ~asa za kolku Centralniot registar moè da vi otvori firma. No, ovaa praktika ne e ista koga stanuva zbor za

zatvoraweto na firma. Ekonomskata kriza pridonese edinstven izlez za golem del od kompaniite vo zemjava, poradi nedostig na pari i problem so nelikvidnost, da bide zatvorawe ili ste~aj. Informaciite se deka oficijalnoto zatvorawe na firma vo Makedonija ~ini okolu 200 evra i trae najmalku 45 dena. “To~no e deka lesno mo`e da se registrira firma, no sega, vo vreme na kriza i na nepodmireni obvrski, s$ e svedeno nekako na prefrlawe od {uplivo vo prazno. Otvorame firma kolku da zememe proizvodi i ne{to da prodavame, a potoa ve}e ne rabotime so taa firma, bidej}i nemame pari. Od druga strana, vo vreme na nelikvidnost, na pre`ivuvawe, nitu razmisluvame da zatvorame firma, za {to plus i treba da platime najmalku 200 evra i da se izna~ekame.”, veli sopstvenik na firma {to e vo procedura na zatvorawe, a koj saka{e da ostane anonimen. Deka zatvoraweto na firma vo zemjava odi te{ko priznava i direktorot na Centralniot registar, Kostadinovski. Vo nasoka na toa najavi merki za olesnuvawe na procedurite.

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

10 08.07.2010 2.440

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.780

2.430

2.760

2.420

2.740

2.410

MBID

107,10 107,00 106,90 106,80 106,70 106,60 106,50 106,40 106,30 106,20

2.720

2.400 2.700

2.390

2.680

2.380 2.370

2.660

2.360

2.640

01/07/10

02/07/10

03/07/10

04/07/10

05/07/10

06/07/10

01/07/10

07/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

02/07/10

03/07/10

04/07/10

05/07/10

06/07/10

07/07/10

OMB

01/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

02/07/10

03/07/10

04/07/10

05/07/10

06/07/10

07/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKITE “BLU ^IPOVI” NAJINTERESNI ZA TRGUVAWE

KOMERCIJALNA I ALKALOID SO NAJLIKVIDNI AKCII

I vo prvata polovina na 2009 godina ovie dve akcii bea na prvite dve mesta spored obemot na trguvawe

PROMETOT POD PSIHOLO[KATA BARIERA OD [EST MILIONI DENARI

K1 grafici i tabeli V -06.07.2010 Najlikvidni akcii mesta spored svojata likvidnost. Edinstvenata razlika e kaj iznosot na ostvareniot promet. Akcijata na Komercijalna lanskoto prvo polugodie od godinata go zaokru`i so realiziran promet od okolu 314,6 milioni denari, {to e za re~isi 38% pove}e od istiot period godinava. Kaj akcijata na Alkaloid godinava imame dvi`ewe vo obratna nasoka. Vo prvata polovina od minatata godina so akciite na Alkaloid be{e ostvaren promet od 156,81 milioni denari, {to e za 8% pomalku vo odnos na {estmese~niot godinava. Spored Kosta Kostadinovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika fund menaxment, pri~inite za vakvata likvidnost i interesot

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

kciite na Komercijalna banka i na Alkaloid i bea najinteresni akcii za trguvawe na Makedonskata berza vo prvata polovina od godinata. Vo grupata na deset najlikvidni akcii za prvoto polugodie tie se edinstvenite dve akcii koi mo`e da se pofalat so promet od nad sto milioni denari. Akcijata na Komercijalna banka za periodot januarijuni ima ostvareno promet od okolu 228,06 milioni denari. So akciite na Alkaloid e ostvaren ne{to pomal promet - okolu 170,47 milioni denari. I lani ovie dve akcii vo prvata polovina od godinata bea na prvite dve

za akciite na ovie dve kompanii treba da se baraat vo nivnata golemina, visokata kapitalizacija, uspe{noto rabotewe, no i vo toa {to se kompanii bez dominantni sopstvenici. “Nivnata profitabilnost e golema poradi nivnata golemina, no i uspe{noto rabotewe. Vlijanie sekako ima i golemata kapitalizacija, no i golemiot procent na taka nare~eni free float akcii koi slobodno se nudat na pazarot na kapital. Kaj ovie kompanii mnogu e mal procentot na upravuva~ki akcii koi gi poseduvaat odredeni subjekti, odnosno nema nekoj dominanten sopstvenik”, smeta Kostadinovski. Spored nego, fundamentalnite analizi na ovie kompanii poka`uvaat deka po svoite performansi ne zaostanuvaat, pa duri i se podobri od nekoi

sli~ni kompanii vo regionot. Toa e u{te edna pri~ina pove}e za nivnite akcii da bidat interesni za trguvawe na Makedonska berza poradi dobrata zarabotka po akcija koja ja nudat. Na doma{nata berza vo prvata polovina od godinata e ostvaren vkupen promet od okolu 330 milioni evra. U~estvoto na desette najlikvidni hartii od vrednost iznesuva okolu 3,4%. So desette najlikvidni hartii od vrednost vo ovoj period e ostvaren promet od okolu 712,1 milion denari (11,57 milioni evra). Pokraj Komercijalna banka i Alkaloid, grupata na deset najlikvidni hartii od vrednost ja ~inat i Granit, Makpetrol, Stopanska banka-Bitola, Toplifikacija Makstil, Replek, R@ Uslugi i Makedonija turist.

~era{niot promet na Makedonska berza ja probi psiholo{kata granica od {est milioni denari, za koja mnogu brokeri smetaa deka e minimumot, posle koj }e bide mnogu polo{o. V~era{niot promet od 4,6 milioni denari be{e realiziran preku 56 ostvareni transakcii. Milionski promet so akcii nema{e. Najgolemiot promet kaj akciite be{e postignat so akcijata na Alkaloid - vo iznos od okolu 498.000 denari. Kaj obvrznicite, kako i prethodnite denovi, najtrguvana be{e obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija, so vkupno realiziran promet od okolu 1,15 milioni denari.Gledano po pazarni segmenti, Oficijalniot pazar v~era denot go zavr{i so promet od okolu 3,2 milioni denari. Redovniot pazar povtorno so promet od nad eden milion denari. Na ovoj pazar e realiziran promet od okolu 1,4 milioni denari. Indeksite, vtor den po red, bele`at pad. Vakvoto kontinuirano poevtinuvawe na cenite na hartiite od vrednost

e znak deka povtorno na Makedonska berza imame period na rasproda`ba. Sepak, i pokraj ovaa situacija, interest za trguvawe e mal. Toa go poka`uva slabiot promet, no i maliot broj transakcii. MBI-10 povtorno ja namali svojata vrednost, ovoj pat za 0,29% vo odnos na prethodniot den, dostignuvaj}i 2.367,64 indeksni poeni. MBID dene{noto trguvawe }e go zapo~ne so vrednost od 2.651,01 indeksni poeni po padot od 1,51% vo odnos na vtornikot. So namalena vrednost dene{noto trguvawe }e go zapo~ne i OMB indeksot, koj v~era zabele`a pad od 0,37%, pa sega negovata vrednost iznesuva 106,38 indeksni poeni. Brojot na gubitnici tret den vo porast. V~era vakvi hartii od vrednost imavme 12 na broj. Me|u niv najgolem pad ima{e Makedonski telekom, ~ija akcija izgubi 9,82% od vrednosta. Od dobitnicite, samo tri na broj. Najgolem rast ima{e akcijata na osiguritelnata kompanija KJUBI Makedonija, koja porasna za 9,76%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

06.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.754.227,44

-3,11%

-9,90%

-4,35%

-3,85%

3,50%

05.07.2010

Илирика ГРП

19.625.787,36

-3,41%

-5,49%

-1,18%

-0,26%

10,54%

05.07.2010

Иново Статус Акции

17.613.812,21

-1,73%

-6,94%

-9,88%

-10,67%

-3,54%

06.07.2010

KD Brik

21.019.598,49

-1,04%

-4,43%

0,50%

3,81%

26,29%

06.07.2010

KD Nova EU

21.207.522,47

-3,08%

-5,86%

-4,51%

-5,30%

14,24%

06.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.675.403,03

-2,08%

-7,22%

-3,58%

-3,07%

-0,42%

06.07.2010

КЈУБИ Македонија Скопје

450,00

9,76

6.750

Стопанска банка Скопје

210,00

2,44

197.400

3.100,00

0,19

37.200

0,00

Комерцијална банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Македонски Телеком Скопје

06.07.2010 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Стопанска банка Битола ЗК Пелагонија Битола РЖ Услуги Скопје

Износ (МКД)

441

-9,82

66.150

139,59

-4,39

23.730

2599

-3,38

142.945

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

2300

-2,13

34.500

ХВ

231,00

-2,12

30.261

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Гранит Скопје Адинг Скопје Стопанска Банка Битола Тутунска банка Скопје

06.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

06.07.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

06.07.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

06.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.832,62

390,18

9,82

0,87

8.000,00

341,43

23,43

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

649,84

105,83

6,14

0,65

KMB (2009)

2.014.067

3.100,00

533,81

5,81

0,90

MPT (2009)

112.382

26.988,26

0,75

3832,62

-0,47

498.240

REPL (2009)

25.920

36.502,75

5.625,12

6,49

0,73

649,84

-0,02

462.039

SBT (2009)

389.779

2.599,00

211,39

12,30

0,59

400

0,00

422.000

STIL (2009)

14.622.943

194,00

0,11

1.754,39

2,71

2500

0,00

345.000

TPLF (2009)

450.000

3.600,00

61,42

58,62

1,06

3.800,00

0,00

269.800

ZPKO (2009)

271.602

2.300,00

0,30

% на промена

обврзници

19.855

обични акции

26.993

-58,48

52.457

-42,26

обични акции

23.715

43,86

Вкупно Редовен пазар

23.715

43,86

76.172

-29,03

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-23,14

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 07.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII NBM SOBRA 71 MILIONI EVRA OD BLAGAJNI^KI ZAPISI

arodnata banka (NBM) sobra 71 milioni evra na v~era{nata aukcija na blagajni~ki zapisi so kamata od 5%. Vo isto vreme, za otplata dostasuvaat zapisi vo vrednost od 11 milioni evra, so {to vkupnoto saldo na pari vo blagajni~ki zapisi se namali i sega iznesuva 346 milioni evra. Interesot na bankarite za ovie hartii od vrednost nedelava e pomal vo sporedba so prethodnite aukcii koga voobi~aeno se zapi{uvaa nad

100 milioni evra. Se o~ekuva deka so namaluvaweto na interesot za zapisi, }e se zgolemi interesot na bankarite pove}e da davaat krediti so {to }e mu pomognat na stopanstvoto pobrzo da zakrepne od krizata. Vo taa nasoka i NBM neodamna ja namali osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi na rekordno nisko nivo vo poslednite 2 godini, za da gi natera bankarite pove} e da kreditiraat namesto da vlo`uvaat na sigurno vo

NBM. No, tie od guvernerot pobaraa da im ja namali i zadolìtelnata rezerva za da im se oslobodat pove}e pari {to }e se odobrat kako krediti. Ekseprtite, pak, go kritikuvaat guvernerot deka ne go ograni~uva iznosot na blagajni~ki zapisi {to gi prodava i prodolùva da ja istisnuva likvidnosta od ekonomijata. Den prethodno i Ministerstvoto za finansii izdade dràvni obvrznici i se zadolì za novi 36 mil-

ioni evra. No, dr`avata ja namali kamatata na ovie zapisi od 5% na 4,7% i sega taa e poniska od onaa {to za svoite obvrznici ja nudi NBM, no atraktivnosta za dr`avnite zapisi ne se namaluva. Na poslednata aukcija, Ministerstvoto sobra pove}e otkolku {to planira{e. Najgolem del od investitorite bea privatni investitori od kompanii, iako dosega voobi~aeno najgolem interes za ovie hartii od vrednost imaa

08.07.2010

bankarite. No, i bankarite prodolùvaat intenzivno da kupuvaat zapisi namesto da gi naso~at parite vo stopanstvoto preku zgolemena kreditna poddr{ka na firmite. Za deneska e zakaàna i redovna aukcija na blagajni~ki zapisi na koja povtorno se o~ekuva deka }e vloàt nad 100 milioni evra vo hartii od vrednost.

BORISLAV ATANASOVSKI PRETSEDATEL NA INSTITUTOT NA OVLASTENI REVIZORI

17.03.2010 11

]E SE PODOBRUVA KVALITETOT NA REVIZORSKATA DEJNOST Kvalitetot na revizijata treba da se nabquduva od dva glavni aspekti. Prvo, ima standardi za toa kako da napravi{ revizija. Vtoriot aspekt e kako }e izvesti{ za toa {to si go konstatiral vo revizijata IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ali postoi nekakov animozitet na relacija stranski – lokalni revizorski dru-{tva vo pogled na kvalitetot na uslugite {to se nudat, borbata za klienti ..? Site revizorski dru{tva se registrirani spored postoe~kata zakonska regulativa vo zemjava i nema potreba da se delat na doma{ni i stranski. Kako i vo sekoj biznis, imame podobri i pomalku dobri kompanii. Jas pove}e bi se dr`el za taa podelba. Bitno e deka site revizorski dru{tva mora da rabotat spored odredeni standardi. Ne velam deka nema slabosti, no rabotime na toa da se otklonat. Tokmu zatoa e i formiran Institutot na ovlasteni revizori vo 2006 godina, so cel da se promoviraat visokite profesionalni standardi i da se podobri kvalitetot na revizorskite uslugi. Edna od rabotite na koja {to }e se fokusirame sledniot period e tokmu kontrolata na kvalitetot na rabotata na revizorskite dru{tva. Kako se sproveduva kontrolata na kvalitetot na revizorskite uslugi? Za toa Institutot ima anga`irano nezavisno lice, a imame golema poddr{ka od francuskiot institut na ovlasteni revizori i smetkovoditeli. Vo ramki na Institutot raboti i Komisija za kontrola na kvalitetot

na revizorskite uslugi. Na kontrola podle`at i doma{nite, kako i stranskite revizorski ku}i koi {to imaat svoi filijali ovde. [to to~no podrazbira kontrolata na kvalitetot? Kvalitetot na revizijata treba da se nabquduva od dva glavni aspekti. Prvo, ima standardi za toa kako da napravi{ revizija. Vtoriot aspekt e kako }e izvesti{ za toa {to si go konstatiral vo revizijata. Nie kako profesionalno komorsko zdru`enie na ovlastenite revizori mislam deka treba pove}e akcent da stavime na zgolemuvawe na kvalitetot na izvestuvaweto na revizijata. To~no e deka kaj stranskite revizorski ku}i ima donekade pogolem kvalitet na revizijata, zatoa {to se del od golemi me|unarodni grupacii, so ogromno iskustvo, i rabotata na site nivni kancelarii se kontrolira od centralite. Doma{nite revizorski dru{tva se pomali, so pomalku vraboteni, i nemaat sistem na kontrola kako golemite svetski revizorski kompanii. Me|utoa i kaj ovie vtorite, sistemot na kontrola na kvalitetot na raboteweto e interen. Za najobjektivno ocenuvawe na rabotata na revizorskite dru{tva, kontrolata treba da e nezavisna, i tokmu nie se obiduvame da go postigneme toa, preku nezavisni profesionalci {to }e go pravat toa, a so poddr{ka na stranska ekspertiza. Spored vas, kolku se ~esti slu~aite na neprofe-

sionalizam i neeti~ki aktivnosti na revizorite, za {to obi~no se poso~uva kon doma{nite revizorski dru{tva, koi nekako polesno “se dogovarale” so svoite klienti za {timawe na izve{taite? [to se odnesuva do eventualno dogovarawe i sli~ni neeti~ki i neprofesionalni aktivnosti, toa moè da se slu~uva i kaj najgolemite revizorski ku}i vo svetot. Pa, setete se na Artur Andersen, taa be{e del od nekoga{nata “golema petorka”, i {to se slu~i so nea? Revizorite vo dosluh so menaxmentot na Enron prikaùvale la`ni finansiski podatoci i denes nitu Artur Andersen, nitu Enron ve}e ne postojat. Zna~i, se raboti za toa da gi poka~ime standardite i kaj doma{nite i kaj stranskite revizorski ku}i na makedonskiot pazar, za da na kraj ne bidat o{teteni nitu nivnite klienti, nitu reputacijata na revizorite. Koja e prednosta {to ja imaat stranskite revizorski ku}i na pazarot? Dali im e polesno da doa|aat do klienti zaradi svojot silen brend i me|unarodnata reputacija? So globalizacijata, odnosno kako {to se prezemaat makedonski firmi od strana na me|unarodni grupacii, tie }e angaìraat revizorski ku}i koi {to ja pravat revizijata i na mati~nata kompanija. Prvo, zatoa {to ne gi poznavaat lokalnite revizorski dru{tva, i ednostavno, ne im e prakti~no da se zamoruvaat so golem broj na revizori vo razli~ni

zemji. Zamislete nekoja golema multinacionalna kompanija koja ima svoi pretstavni{tva vo stotina zemji, da se rasprava so sto lokalni revizorski ku}i?! Zatoa doma{nite revizorski dru{tva postepeno gi gubat svoite dov~era{ni klienti, no toa e posledica na globalizacijata i nie morame da prodolìme da se borime na pazarot so seto svoe iskustvo i ekspertiza {to ja poseduvame. Kako bi go opi{ale rivalitetot pome|u doma{nite i stranskite revizorski ku}i {to rabotat na makedonskiot pazar? Dali lokalnite dru{tva imaat sila i kapacitet da se borat so pretstavnici od t.n. “golemi ~etvorki”, “golemi petorki”... Nie ne si konkurirame so golemite svetski revizorski ku}i. Za klientite koi {to se od niven interes tie si konkuriraat me|u sebe. Iako ima i obratni situacii. Mojata revizorska ku}a na primer, ima za klient amerikanska kompanija vo zemjava, koja pak nadvor od zemjava ima druga revizorska ku}a, ~lenka na t.n. “golema ~etvorka”. No, prete`no na{ata celna grupa ja gledame vo makedonskite kompanii {to s$ u{te se isklu~ivo so doma{en kapital i me|u koi ima s$ pogolem broj {to sfa} aat deka revizijata na finansiskite izve{tai e korisna rabota za niv, iako moàt da bidat i dru{tva so ograni~ena odgovornost koi {to ne podleàt na zakonska obvrska za izvestu-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,39%

4,57%

5,30%

6,31%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60% 11,10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5075

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

48,897

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

В.Британија

фунта

74,1501

36м

10,20% Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

45,9938

Канада

долар

46,111

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,5928

61,7

46,8

Извор: НБРМ

Borislav Atanasovski, partner vo revizorskata ku}a "BiQ-Boro i Qup~o d.o.o." i pretsedatel na makedonskiot Institut na ovlasteni revizori najavuva zgolemuvawe na standardite vo revizorskata profesija i objasnuva koi se glavnite prioriteti na revizorskata fela vo Makedonija vawe kako kaj akcionerskite dru{tva. Kakov e va{iot komentar na tvrdewata deka vrednosta na revizorskite uslugi e devalvirana? Vrednosta na uslugata e prili~no potceneta, no za toa najgolema vina snosat samite doma{ni revizorski ku}i. U{te na po~etokot na 90-tite, koga bea samo nekolku dru{tva, po~naa so poniski ceni da si konkuriraat i taka ja devalviraa samata usluga. Sega se svesni deka si

napravija {teta, no {to da se pravi? Revizija ne moè da se pravi za 1.000-2.000 evra, ako znaete kolku lu|e treba da angaìrate i kolku rabotni ~asovi, energija, iskustvo i znaewe se tro{at za da se napravi taa, no od nemajkade revizorskite ku} i rabotat i za takvi ceni. [to e postra{no, se slu~uva da zagubite klient bukvalno za 100 evra poniska cena, do tamu e dojdeno nivoto na nekoi kompanii koga odlu~uvaat koj revizor da go angaìraat.

12 08.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

]E IMA LI NOVI ANTIKRIZNI MERKI ZA STOPANSTVOTO?

SINDIKATOT BARA EDNO, FIRMITE DRUGO, VLADATA JA ^EKA EVROPA Za merkite na SSM biznis-zaednicata smeta deka se izliteni i zadocneti i deka trebalo da se predlo`at u{te vo ekot na krizata. Vladata, pak, so neutralen stav kon predlozite na SSM.

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

topanstvenicite predlagaat novi antikrizni merki za izlez na stopanstvoto od ekonomskata kriza, a ne gi prifa}aat predlog-merkite na Sojuzot na sindikati na Makedonija. Za merkite na SSM bizniszaednicata smeta deka se izliteni i zadocneti i deka trebalo da se predlo`at u{te vo ekot na krizata. Vladata, pak, so neutralen

stav kon predlozite na SSM. Velat deka dokolku se korisni, mo`e da se prifatat, no se ostava prostor i da bidat odbieni. "Dokolku ocenime deka }e bidat korisni, }e gi prifatime, dokolku ne, }e dademe objasnuvawe zo{to toa ne go pravime i }e dademe odgovor do podnositelot na barawata", izjavi v~era premierot Nikola Gruevski. Na pra{aweto dali vo momentov ima prostor za novi antikrizni merki so cel namaluvawe na nevrabotenosta i pobrz izlez od ekonomskata kriza, pre-

mierot re~e deka s$ zavisi od toa dali Evropa }e bide `rtva na vtor bran recesija ili uspe{no }e izleze od prviot. "Na{ata ekonomija e tesno povrzana so evropskata. Sledej}i gi ovie pozitivni indikatori, ostanuvame vnimatelni vo naredniot period, s$ dodeka ne vidime deka ekonomijata vo Evropa seriozno izleguva od ekonomskata kriza, odnosno deka Evropa izbegnuva vtora recesija. Mora da ostaneme fokusirani na antikriznite merki i na sledeweto na ekonomijata s$ dodeka ne

ODLO@ENITE PLA]AWA ]E SE OZAKONAT

irmite }e mora da sklu~uvaat aneksdogovori i da prifa} aat odloùvawe na pla} awata od dràvnite institucii bidej}i dràvata najavi promena na Zakonot za javni nabavki. Dràvata }e dobie zakonsko pravo od firmite, so koi sklu~ila dogovori za kupuvawe stoki, za koristewe uslugi ili za izgradba, da bara odloùvawe na dogovoren-

ite rokovi za pla}awe za edna ili pove}e godini. Izmenite na Zakonot za javni nabavki koi go vklu~uvaat ova re{enie se najde na dneven red na sobraniskata komisija za finansirawe i buxet. Pretsedatelot na Komisijata, Jovan Manasievski izjavi deka dr`avata saka so ovoj zakon da go legalizira nepla}aweto na obvrskite so {to dopolnitelno

NEMA DOVOLNO BOSTAN ZA IZVOZ

o Strumi~ko nema dovolno bostan za izvoz. Rodot na ovaa gradinarska kultura ~ija berba e vo poln ek, potfrli poradi ~estite vrne`i i nestabilnite vremenski uslovi vo tekot na proletta i vo po~etokot na letoto. “Rodot na bostanot potfrli i vo sosednite zemji. Toa be{e mo`nost za dobar izvoz vo Srbija, Hrvatska, na Kosovo, no slabata rekolta ne dozvoluva da se iskoristi ovoj vakuum na pazarot. Otkupnite

ceni od 7 do 10 denari za kilogram lubenici nikoga{ ne bile povisoki. Za `al, proizvoditelite ne mo`at da ponudat pogolemi koli~ini”, velat trgovcite koi so denovi ~ekaat na otkupnite punktovi za da gi kompletiraat dogovorenite izvozni zdelki. Godinava vo Strumi~ko se o~ekuva{e rekordna berba od okolu 50.000 toni lubenici i diwi. Spored stru~wacite, prinosite }e bidat pomali za 20 do 25% vo sporedba so

}e im sozdava finansiski problemi. Zamenikot-minister za finanii Nedim Ramizi ne go komentira{e spornoto zakonsko re{enie pred pratenicite. Iako Vladata uporno negira{e deka postoi takva parkita na docnewe i nepla}awe na obvrskite kon stopanstvoto, sega najde na~in kako toa da go stavi i vo zakon. prethodnite sezoni. “Nade`ite na strumi~kite zemjodelci za rekordna berba se izjalovija. Iako kvalitetot na bostanot e dobar, sepak, prinosite }e bidat svedeni na okolu 40.000 toni, {to }e se odrazi i vrz namaluvaweto na izvozot”, tvrdat vo zemjodelskoto zdru`enie Ekogradinar. Dve tretini od o~ekuvaniot rod, okolu 30.000 toni strumi~ki lubenici i diwi, se o~ekuva da bidat plasirani na stranskite pazari.

VLADATA PRODAVA ZEMJI[TE VO CENTAR PO 200 EVRA ZA METAR KVADRATEN

inisterstvoto za transport i vrski raspi{a javna objava za otu|uvawe na dr`avno grade`no zemji{te vo op{tina Centar nameneto za izgradba na komercijalni i delovni objekti i semejni zgradi. Stanuva zbor za grade`na parcela so vkupna povr{ina od 604 metri kvadratni so po~etna cena od 13.000 denari po metar kvadraten. Prijavite za u~estvo na javnoto naddavawe mo`e da

se dostavat najdocna do 10 avgust do Ministerstvoto za transport, a naddavaweto }e se odr`i na 18 avgust. Zainteresiranite fizi~ki i pravni lica treba da podnesat prijava za u~estvo na javnoto naddavawe vo pismena forma, dokaz za platen depozit, za fizi~kite lica uverenie za dr`avjanstvo, dokaz za registracija na pravnoto lice od soodveten registar, odnosno uredno polnomo{tvo za polnomo{nikot {to go

pretstavuva pravnoto lice ili fizi~koto lice zavereno kaj notar.

se osigurame deka Evropa navistina izleguva od krizata i taa nema da se povtori", re~e Gruevski. FIRMITE BARAAT POMALI DAVA^KI Stopanstvenicite apeliraat do vladata da gi namali dava~kite na firmite kon dr`avata za 50%, pridonesite i starosnata granica za penzionirawe. "O~igledno deka vladata saka da go uni{ti tekstilniot sektor. Skoro sekoj mesec bara izrabotka na elaborati koi ~inat i do 5.000 evra. DDV-to ne e vrateno tri meseci, a baraat da bide uplateno najdocna do 15-ti sekoj mesec", veli sopstvenikot na konfekcijata Palteks, Goran Georgiev. Firmite od mesnata industrija, pak, baraat namaluvawe na starosnata granica za penzionirawe so cel da se otvorat pove}e rabotni mesta. Me|u 34-te merki na SSM se: navremen povrat na DDV, subvencionirawe od dr`avata dokolku treba da se za~uva rabotno mesto, osobeno vo najpogodenite industriski granki, utvrduvawe minimalna plata za ekonomska i socijalna kategorija. Merkata koja predizvika najgolemo vni-

manie kaj javnosta e namaluvawe na nedelnoto rabotno vreme od 40 na 32 ~asa, a platata da se subvencionira od dràvni pari. Sindikalcite pobaraa dràvata da obezbeduva i polovina od platata na rabotnicite isprateni na prinuden odmor. Spored Organizacijata na rabotodava~i na Makedonija (ORM), Vladata vo momentov e tolku zadolèna {to ne bi moèla da izleze vo presret na ovie barawa. "Taa merka nie ja predloìvme u{te na po~etokot na krizata, koga vladata ima{e pari za vakov vid poddr{ka. Toga{ celta ni be{e otvorawe pogolem broj rabotni mesta i odrùvawe na fizi~kata kondicija na firmite", izjavi Dimitar Stojanovski, pretsedatel na ORM. Firmite od mesnata industrija velat deka namaluvaweto na rabotnoto vreme bi otvorilo pove} e rabotni mesta, no toa bi zna~elo i pogolemi dava~ki za rabotodava~ot. Od Palteks velat deka ovaa merka e pove}e od zadocneta. Od po~etokot na krizata dosega tie bile prinudeni da otpu{tat 220 rabotnici, pa sega smetaat deka ovaa merka ne im vr{i rabota.

50% da se namalat dava~kite kon dr`avata, baraat stopanstvenicite

NIKOLA GRUEVSKI

PREMIER NA MAKEDONIJA Na{ata ekonomija e tesno povrzana so ekonomijata vo Evropa. Ostanuvame vnimatelni vo naredniot period, s$ dodeka ne vidime deka ekonomijata vo Evropa seriozno izleguva od ekonomskata kriza, odnosno deka Evropa ne izbegnuva vtora recesija.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

08.07.2010

ISTE^E POSLEDNIOT KRAEN ROK – 1 JULI

BRISEL SÉ U[TE GO ^EKA ZAKONOT ZA ENERGETIKA Vladata s$ u{te ja nema izgotveno kone~nata verzija na Zakonot za energetika, koj be{e ostro kritikuvan od Brisel. Edna godina se odlo`uva ova zakonsko re{enie SPOREN EDEN ^LEN OD AKTUELNIOT ZAKON

Zakonot za energetika, pred s$, treba da gi regulira odnosite me|u EVN, ELEM i MEPSO KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

onesuvaweto na Zakonot za energetika, koj be{e ostro kritikuvan od Brisel, go probiva i tretiot rok daden od Evropskata energetska zaednica -1 juli. Zakonskiot tekst s$ u{te ne e gotov, a Vladata, Regulatornata komisija za energetika i energetskite kompanii duri sega ja usoglasile nacrt-verzijata i gi vgradile site zabele{ki pred zakonskiot tekst da odi na javna rasprava. Ministerot za ekonomija, Fat-

mir Besimi, pak, uveruva deka do krajot na ovoj mesec nacrtzakonot }e vleze vo vladina procedura. “Zavr{i i fazata na dopolnitelni komentari za nacrtverzijata na Zakonot. Sega se finalizira tekstot po koj treba da sleduva javna rasprava i da vleze vo vladina procedura”, veli ministerot Besimi. Zakonot za energetika koj be{e donesen letoto 2008 godina predizvika ostri reakcii vo centralata na Evropskata energetska zaednica vo Viena, vo najgolem del poradi privilegiranata polo`ba na dr`avnata kompanija ELEM na energetskiot pazar. Brisel ve}

e dve godini od makedonskite vlasti bara izmena na Zakonot so cel ELEM da ne smee da uvezuva struja, tuku edinstveno da proizveduva. Ministerot Besimi v~era ne dade konkreten odgovor dali vo vladinata predlog-verzija na ELEM mu se odzema pravoto da uvezuva struja. Izbegnuvaj} i direktno da odgovori kakvi se zabele{kite na trite energetski kompanii vo zemjava, ELEM, EVN i MEPSO, objasni deka Vladata ima za cel da vospostavi ednakvi uslovi za rabotewe na pazarot za site igra~i i deka otkako }e se razgledaat site zabele{ki i sugestii, Makedonija treba da

EVN SO DVOJNO POGOLEMO PROIZVODSTVO OD MALITE HEC

o prvite {est meseci godinava EVN Makedonija registrira{e re~isi za 100% pogolemo proizvodstvo na elektri~na energija od malite hidrocentrali vo odnos na istiot period lani. Samo vo prvata polovina od 2010 godina proizvodstvoto iznesuva okolu 150 milioni kilovat-~asovi, kolku {to bilo proizvodstvoto na elektri~na energija vo tekot na celata 2009 godina.

“Vakvata sostojba se dol`i na povolnata hidrolo{ka sostojba, na revitalizacijata na malite hidrocentrali soglasno dogovorot ROT so ~e{ki Hidropol, na voveduvaweto moderna tehnologija, na zgolemuvaweto na efikasnosta kaj site mali hidrocentrali i zgolemeniot instaliran kapacitet kaj HEC Matka i HEC Pena”, informiraat od EVN Makedonija. Ottamu istaknuvaat deka proizvodstvoto na energija

od obnovlivi izvori e strate{ka cel na kompanijata, so cel za{tita na `ivotnata sredina preku implementirawe na site evropski ekolo{ki standardi. “Rekordni rezultati se registriraa i za cela 2009 godina, koja zavr{i so 150 milioni kilovat-~asovi proizvedena elektri~na energija od malite hidrocentrali na EVN Makedonija, {to, pak, e za 50% pove} e od prosekot vo minatata decenija”, velat vo EVN.

REKORDEN INTERES ZA KONKURSOT VIP ANDROID PREDIZVIK a konkursot Vip Android N predizvik, vo prvata faza se prijavija rekordni

212 aplikacii, za izrabotka na re{enija {to }e bidat poddr`ani od androidnite platformi. Edna od glavnite karakteristiki {to }e mora da gi imaat aplikaciite e nivnata inovativnost i lokalna primena. Registrirani se 212 aplikacii koi vleguvaat vo bitkata za osvojuvawe na vrednite nagradi od 500.000 denari i HTC Desire.“Navistina sme zadovolni so interesot koj{to

go predizvikavme so pretstavuvaweto na ovoj predizvik. Ovaa brojka gi nadmina na{ite o~ekuvawa, a toa e u{te edna potvrda deka vo Makedonija postojat mnogu mladi entuzijasti koi {to se podgotveni da pridonesat so svojata inovativnost vo obezbeduvawe na pove}e vrednost za site makedonski gra|ani pri koristeweto na vakov vid na pametni telefoni”, istakna Nikola Qu{ev, glaven izvr{en direktor na Vip operator. Prvata faza od predizvikot,

odnosno registracijata na ideite zavr{i na 30 juni godinava, a noviot predizvik za programerite vo periodot {to sledi do 1 avgust, }e bide kompletno da ja razvijat aplikacijata do celosna funkcionalnost na Android operativniot sistem i da ja dostavat do Google market i Vip. Vip operator vo maj godinava za prvpat na makedonskiot pazar go pretstavi Android predizvikot za razvoj na aplikacija nameneta za Android operativniot sistem.

VREME E DA SE SANKCIONIRAAT KVAZITURISTI^KITE AGENCII topanskata komora za turizam najavi deka }e S gi iskoristi site ingerencii

i pravni sredstva za da gi za{titi turisti~kite kompanii od sivata ekonomija koja postoi vo ovaa oblast. Spored Aleksandar ^onevski, potpretsedatel na Komorata posleden primer za nezakonsko rabotewe vo turisti~kiot biznis e skandalot koj neodamna se slu~i so KUD Ko~o Racin, koga igraorcite pri nivniot prestoj vo [panija bea ostaveni na ulica.

“Vakvi nastani se ve}e sekojdnevie, no nikoj za toa ne snosi odgovornost. Dali se po~ituvaat zakonite vo Makedonija i koj s$ e nadle`en da organizira patuvawa vo stranstvo?”, pra{uva ^onevski. Spored Angel Ivanov, ~len na Sudot na ~esta pri Turisti~kata komora, nedozvolivo e paraorganizacii ili parainstitucii da organziraat patuvawa vo stranstvo. Od Komorata velat deka ve}e podolgo vreme signa-

liziraat za na~inot na koj se organiziraat patuvawa na sportski i sindikalni zdru`enija, kulturnoumetni~ki dru{tva, zdravstveni, socijalni i obrazovni ustanovi, humanitarni i verski organizacii. Soglasno Zakonot za turisti~ka dejnost od 2004 godina, nitu edna od ovie asocijacii ne mo`e samostojno da organizira patuvawa, tuku toa mora da go pravat preku preku turisti~ki agencii so A licenca.

Sporniot Zakon za energetika makedonskite pratenici, prete`no od vlasta, go usvoija ekspresno, bez mo`nost za amandmanska rasprava. ^lenot 12 od ve} e postoe~kiot Zakon za energetika, {to se smeta{e za klu~na izmena, predvide ELEM da moè i da proizveduva i da prodava struja. So ovoj ~len na dràvnite elektrani im se dozvoli da moàt da uvezuvaat energija koga }e ima nedostig. Tokmu ovoj amandman be{e sporen za Evropskata unija, od kade {to komentiraa deka ELEM moè da stane monopol na pazarot za elektri~na energija. Pred re~isi eden mesec, pretsedatelot na Evropskata energetska zaednica (EEZ), Slav~o Nejkov, od Skopje pora~a deka Evropa, sepak, ima zabele{ki na Zakonot. "Imame samo edno otvoreno pra{awe koe se odnesuva na krajnite rokovi za liberalizacija na pazarot na elektri~na energija. So pretstavnicite na MEPSO i na Regulatornata komisija treba da se dopreciziraat site detali okolu Zakonot za energetika. Zasega, formalno, Vladata e u{te vo ramkite na akcioniot plan koj go dogovorivme, bidej}i krajniot rok e krajot na juni", re~e Nejkov.

dobie kvaliteten Zakon, prifatliv i upotrebliv za site, {to ne moralo da zna~i deka ELEM, soglasno preporakite na Brisel, nema pove}e da uvezuva struja vo zemjava. “Mislam deka Zakonot, taka kako {to sega e napraven, predizvika pozitivni prvi~ni komentari i od Evropskata energetska zaednica i od Evropskata komisija, kako i od doma{nite kompanii. Regulatornata komisija direktno be{e vklu~ena so svoite komentari za Zakonot, no ova, kako {to rekov, se prvi~nite verzii. Vo ovaa faza najgolem del od zabele{kite se ve}e usoglaseni”, objasnuva Besimi. K

FATMIR BESIMI

MINISTER ZA EKONOMIJA Zavr{i i fazata na dopolnitelni komentari za nacrtverzijata na Zakonot za energetika. Sega se finalizira tekstot po koj treba da sleduva javna rasprava i da vleze vo vladina procedura.

Idejata na Evropskata energetska zaednica dr`avniot proizvoditel na struja, ELEM, jasno da se fokusira samo na proizvodstvo na struja ja poddr`uvaat i makedonskite eksperti. Spored niv, dokolku makedonskite elektrani go zgolemat doma{noto proizvodstvo, }e se spre~i ponatamo{no poskapuvawe na strujata i odlevaweto na devizi za uvoz na elektri~na energija. O

14 08.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VO TI[INA SE PODGOTVUVA U[TE EDNA AMERIKANSKA OBVRZNICA

DOLAROT RASTE, A HRVATITE SE ZADOL@UVAAT VO SAD Za kolku ovojpat hrvatskoto Ministerstvo za finansii }e gi zadol`i Hrvatite, s$ u{te ne e poznato, no izdavaweto na novi obvrznici e ve}e dogovoreno. Kamatata na novite obvrznici }e ostane ista kako od oktomvri minatata godina(6,75%) VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

larmantnata sostojba vo hrvatskiot buxet, koj na krajot na juni be{e skraten za 7,7 milijardi kuni, odolgovlekuvaweto so namaluvaweto na rashodite, no i po~etokot na turisti~kata sezona, koja spored prvi~nite statistiki ne ra|a nade` za rast na prihodite, go nateraa hrvatskiot minister za finansii Ivan [uker na itna reakcijavo ti{ina i bez znaewe na analiti~arite i na doma{nite banki dogovori izdavawe na amerikanski obvrznici. Za kolku hrvatskoto Ministerstvo za finansii ovojpat }e gi zadol`i Hrvatite, s$ u{te ne e poznato, no izdavaweto na novi obvrznici e ve}e dogovoreno. Kamatata na novite obvrznici }e ostane ista kako od oktomvri (6,75%). Iako ovaa kamata e daleku nad o~ekuvanata stapka na rast na hrvatskiot Brutodoma{en proizvod (BDP) K

ANALITI^ARITE PREDUPREDUVAAT:

NASKORO EDEN DOLAR â&#x20AC;&#x201C;EDNO EVRO!

vo naredniot period, hrvatskite analiti~ari so nea se zadovolni, osobeno poradi faktot {to investitorite vo posledno vreme pri kupuvaweto na dolgot na evropskite dr`avi poradi rastot na rizikot na nivnite otplati baraat s$ pogolemi C

premii. Spored izvori od hrvatskoto Ministerstvo za finansii, ova neo~ekuvano izdavawe na obvrzica ne zna~i otstapuvawe od skore{noto izdavawe na 4,5 milijardi kuni (625 milioni evra), vredni obvrznici O

So objavata na novoto zadolùvawe na Hrvatska vo dolari, analiti~arite zapo~naa so procenki za dvièweto na dolarot vo narednata godina koja upatuva na toa deka dolarot }e prodolì da jakne vo odnos na evroto. Se o~ekuva toj da porasne za pove}e od 25%. Toa }e zna~i deka hrvatskiot dolg vo dolari, koj ministerot za finansii Ivan [uker, i pokraj predupreduvawata na analiti~arite, ne go osigura od kursnite rizici, bi moèl da porasne za pribli`no ist iznos. [uker na amerikanskite obvrznici ve}e seriozno se izgore. Vo poslednite {est meseci dolarot vo odnos na evroto zajakna za 15%, pa zatoa kamatite na Hrvatite od izdavawe porasnaa za 80 milioni kuni (11 milioni evra), a vkupniot dolg na obvrznicite na 225 milioni dolari. Kanadskata analiti~ka ku}a TD Sekturitis, koja vo izminatava godina ima najsigurni procenki za dvièweto na dolarot, o~ekuva deka dolarot }e prodolì da raste do 2001 godina, koga bi trebalo da se izedna~i so evroto. Momentalno evroto ~ini 1,26 dolari.

na doma{niot pazar. Tie obvrznici bi trebalo da bidat plasirani do krajot na slednata nedela. Aran`manot na novite amerikanski desetgodi{ni obvrznici se Berklis (Barclays), Siti (Citi) i XP Morgan (JP Morgan). K

BALKAN BIZNIS POLITIKA

08.07.2010

TE[KA FINANSISKA GODINA ZA SRPSKITE BIZNISMENI

KRIZATA JA RU[I IMPERIJATA NA SRPSKITE OLIGARSI

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ove}eto od srpskite oligarsi vo izminatata godina zavr{ile so zna~itelno lo{i finansiski rezultati otkolku vo 2008 godina, a mnogumina se odlu~ija i za masovni otpu{tawa na rabotnici. Imeno, site tajkuni rabotat preku svoi of-{or kompanii vo koi go kanaliziraat najgolemiot del od svojata zarabotuva~ka, za da izbegnat pla}awe na danoci vo Srbija. Nema somne` deka izminatata godina be{e mnogu te{ka za vode~kite srpski biznismeni, osobeno poradi faktot {to poradi krizata gra|anite s$ pomalku tro{at. Eden od najo~iglednite primeri e Predrag Rankovi}-Peconi, oligarh vo ~ie sopstveni{tvo me|u ostanatoto se nao|a i fabrikata za maslo Vital i fabrikata za cigari Monus. Negovata fabrika za maslo koja na pazarot ima nekolku silni konkurenti, minatata godina zarabotila samo 30,5 milioni dinari ili okolku 300.000 evra, dodeka vo 2008 godina , neto-dobivkata iznesuvala 570 milioni dinari, (5,49

Srpskite oligarsi rabotat preku svoi of-{or kompanii vo koi go kanaliziraat najgolemiot del od svojata zarabotuva~ka, za da izbegnat pla}awe na danoci vo Srbija. Nema somne` deka izminatata godina be{e mnogu te{ka za vode~kite srpski biznismeni, osobeno poradi faktot {to poradi krizata gra|anite s$ pomalku tro{at

17.03.2010 15

Srpskite tajkuni nasproti te{kata godina i ogromnite dolgovi vo koi se najdoa, sepak, uspeaa da ostvarat relativno dobri rezultati, bez golemi namaluvawa na rabotnata sila milioni evra). Istovremeno, Vital dopolnitelno se zadol`i pa negovite kratkoro~ni obvrski dostignaa 2,5 milijardi dinari (24 milioni evra) so prethodnite dve milijardi (19,2 milioni evra). Fabrikata za cigari Monus pominala malku podobro, bidej}i zabele`ala pogolema neto-dobivka otkolku vo 2008 godina, no zatoa kratkoro~nite obvrski porasnale od 2,6 (25 milioni evra)na 3,2 milijardi

dinari (30,8 milioni evra). Peconi mnogu lesno dava{e otkazi vo kriznoto vreme. Samo vo Vital, brojot na vraboteni od 600 go namalil na 314, vo fabrikata Sonce od 388 go namalil na 263, a vo Monus od 228 na 208 vraboteni. Me|utoa, ima i poinakvi primeri od Peconi. Miroslav Mi{kovi}, sopstvenik na Delta holding nasproti te{kata godina i ogromnite dolgovi vo koi se najde, sepak, uspea da ostvari

SLOVENE^KA ELEKTA PRODADE UDEL VO MERKATOR VREDEN 2,4 MILIONI EVRA

lovene~kata kompanija Elekta, koja ja vodi sinot na porane{niot prv ~ovek na Merkator Zoran Jankovi}, Damjan Jankovi}, gi prodade re~isi site akcii od Merkator. Elekta akciite gi prodala po cena od 155 evra i zarabotila 2,4 milioni evra. Po proda`bata na ovie akcii na Elekta vo sopstveni{tvo & ostanaa samo 0,2% udel vo Mer-

kator, a neodamna od sopstveni~kata struktura na kompanijata izleze i Maksim Invest. Elekta akciite od Merkator gi prodala na {vedskiot investiciski fond Ist Kapital (East Capital). Glavnata pri~ina za ovaa proda`ba, kako {to pi{uvaat slovene~kite mediumi, se navodno finansiskite problemi na Elekta, koja ima blokirani smetki pove}e od edna godina.

Ruskata kompanija ima ve}e sorabotuvano so Venko vo krajbre`jeto na Gana. Planirano e dogovorot za eksploatacija na nao|ali{tata da bide potpi{an vo fevruari idnata godina. Vo Romanija Lukoil poseduva rafinerija vo gradot Ploe{ti, dodeka na bregot na Crnoto More dosega nemal proizvodni kapaciteti.

SLOVENIJA GI ZAMRZNUVA PENZIITE

lovene~kata Vlada na svoite koalicioni partneri }e im predlo`i zamrznuvawe na penziite i socijalnite dava~ki. Ovie merki se smetaat za krajno nepopularni vo javnosta. Dokolku slovene~kata Vlada saka da go namali deficitot od 5% na 3,5% od bruto-

doma{niot proizvod (BDP) }e mora vo narednite dve godini da gi namali platite vo javniot sektor i da gi zamrzne penziite i socijalnite davawa. Slovene~kata Vlada godi{no izdvojuva 4,06 milijardi evra za platite vo javniot sektor, dodeka vkupnite rashodi vo na-

Kratkoro~nite obvrski na Maksi porasnale za 4,5 milijardi dinari (43 milioni evra) na 30,4 milijardi (292 milioni evra). Najgolem porast vo dobivkata zabele`ala grankata na Delta koja se zanimava so nedvi`nosti, zabele`uvaj} i dobivka od 2,2 milijardi dinari, (21 milioni evra) vo odnos na 200 milioni od 2008 godina (1,9 milioni evra). Porane{niot sopstvenik na Grand kafe, Slobodan

Vu~i~evi} isto taka ima slabi rezultati od prethodno, bidej}i negovata glavna investiciona edinica NCA Investment grup ostvarila 94 milioni dinari dobivka (905 iljadi evra), vo odnos na prethodnite 127 milioni dinari (1,2 milioni evra). Lo{a godina isto taka ima{e i Nenad Popovi}, sopstvenik na ABS holding, ~ija{to firma Minel elektrogradba pretrpe zaguba od 170 milioni dinari (1,6 milioni evra).

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

LUKOIL ]E BARA NAFTA VO ROMANIJA

ajgolemata ruska naftena kompanija Lukoil dobi pravo na istra`uvawe na podvodni nao|ali{ta vo vodite na Crno More vo Romanija, soop{ti romanskata nacionalna agencija za mineralni surovini. Lukoil }e istra`uva nafta zaedno so amerikanskata kompanija Venko interne{nal (Vanco International), so koja podnese zaedni~ka ponuda.

relativno dobri rezultati, bez golemi namaluvawa na rabotnata sila. Taka sinxirot supermarketi Delta Maksi minatata godina ostvari neto-dobivka od 1,8 milijardi dinari,(17,3 milioni evra) vo odnos na 1,6 milijardi (15,4 milioni evra) vo 2008 godina, {to poka`uva deka na trgovcite na roba za {iroka potro{uva~ka im odi dobro nasproti toa {to gra|anite imaat s$ pomalku pari.

jnoviot aneks na buxetot se proektirani na 9,9 milijardi evra. Neodamna, slovene~kiot minister za finansii, Franc Kri`ani}, izjavi deka postoi izvesen prostor za manevrirawe vo strukturata na merkite na {tedewe koga stanuva zbor za platite vo javniot sektor.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 08.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SARKOZI FATEN VO SKANDAL SO NELEGALNI DONACII?

rancuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi gi odbi kako “valkana kampawa” navodite deka primal ilegalni donacii od najbogatite `eni vo Francija. Francuskata vlada burno reagira{e na izve{taite deka policijata razgovarala so svedok po povod navodite deka pretsedatelskiot izboren {tab na Sarkozi primal ilegalna donacija od 150.000 evra od sopstveni~kata na kompanijata Loreal, Lilijan Betenkur. Sarkozi e izlo`en na s$ pogolem

pritisok direktno da odgovori na ovie obvinuvawa i da gi smeni ministrite zame{ani vo korupciski skandali. ”Mnogu bi sakal zemjata pove}e da se vozbudi poradi golemite problemi, a ne da se zanimava so kleveta koja ima edna cel - da nametne neosnovana laga”, izjavi Sarkozi.

GERMANIJA, NAJGOLEM UVOZNIK NA OTPAD VO EVROPA

o Germanija minatata godina se uvezeni 7,6 milioni toni otpad za koj e potrebna posebna dozvola, soop{ti Sojuznata kancelarija za `ivotna sredina. Toa se 700.000 toni pove}e od 2008 godina. Za najgolemata germanska ekolo{ka organizacija, Sojuzot za za{tita na

prirodata, ovie podatoci pokaùvaat deka Germanija stanala otpadot na Evropa. Me|utoa, Sojuznoto zdruènie za sekundarni surovini i prerabotka na otpadot ja poddrùva trgovijata na gradeèn otpad i zagadena zemja i istaknuva deka Germanija ima najmoderni kapac-

iteti za skladirawe i deponirawe na otpad. Ova zdru`enie smeta deka prerabotkata na otpadot, koja vo Germanija se odviva na najvisoko tehnolo{ko nivo, e mnogu podobra opcija otkolku da se skladira ili da se sogoruva vo deponii.

KOJ E VISTINSKIOT PAT DO EKONOMSKO ZAZDRAVUVAWE

EVROPEJCITE GI KRATAT BUXETITE, AMERIKANCITE ZASILENO TRO[AT

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

odeka evropskite ekonomii planiraat namaluvawe na javniot dolg, vo SAD ovaa godina toj }e dostigne 100% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Iako na posledniot samit na liderite na G-20 e postignat prividen konsenzus okolu na~inot za izlez od krizata, ostanuva vpe~atokot deka dràvite i ponatamu }e ja vodat politikata koja najmnogu im odgovara. Razvienite ekonomii se soglasija da postavat celi za namaluvawe na buxetskiot deficit za 50% do 2013 godina i stabilizacija na nivoto na javniot dolg vo BDP do 2016 godina. Dogovoreno e deka }e se prezemat usoglaseni akcii za odrùvawe na tempoto na ekonomskoto zazdravuvawe. No, jasno e deka razlikite me|u Evropa i Amerika vo pravecot na odr`liviot globalen izlez od krizata se dijametralno sprotivni. Evropa, pou~ena od gr~kata drama koja za malku }e se prelee{e vo Italija, Portugalija i [panija, ne otstapuva od filozofijata “stegawe na remenot” i buxetsko {tedewe na sekoj ~ekor. STRAV OD NOVO TONEWE Germanskata vlada na po~etokot na juni donese buxetski plan za narednata godina i finansiski plan do 2014 godina. Do krajot na 2014 godina vladata vo Berlin ima namera da za{tedi vkupno 60 milijardi evra, a germanskite gra|ani gi ~eka i zgolemuvawe na dano~noto optovaruvawe. Germanija ne e edinstvenata zemja od dràvite vo evrozonata koja odlu~ila da gi stabilizira javnite finansii. Po toj pat trgna i Francija koja do 2013 godina

Iako na posledniot samit na liderite na G-20 e postignat prividen konsenzus okolu na~inot za izlez od krizata, ostanuva vpe~atokot deka dr`avite i ponatamu }e ja vodat politikata koja najmnogu im odgovara

ima namera da go namali deficitot od sega{nite 8% na 3%. Francuskiot plan za {tedewe vreden stotina milijardi evra vklu~uva i namaluvawe na javnite tro{oci i plan za podignuvawe na starosnata granica za penzionirawe na 62 godini, namesto sega{nite 60 godini. Novata britanska vlada objavi nov model na britanskata ekonomija temelen na {tedewe i investicii. Vladata na britanskiot premier, Dejvid Kameron, vo slednite ~etiri godini odlu~i da go namali danokot na dobivka na kompaniite od 28% na 24%. No, od januari 2011 godina vo soglasnost so britanskiot plan za {tedewe }e porasne stapkata na danokot na dodadena vrednost (DDV) i toa od 17,5% na 20%, }e se vovede danok na banki koj godi{no bi trebalo da donese dve milijardi funti, }e se namalat socijalnite nadomestoci i }e se zamrznat platite vo javniot sektor koi se povisoki od 21.000 funti. REKORDEN BUXETSKI DEFICIT Od druga strana, Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), Japonija i Argenti-

AFRIKA OTPORNA NA RECESIJA

lavnata Afrikanska banka za razvoj soop{ti deka ovoj kontinent do`ivuva spektakularno zazdravuvawe od svetskata recesija. Glavniot ekonomist na Afrikanskata banka za razvoj, Mtuli Nkube, izjavi deka bankata predviduva ekonomskata aktivnost na Afrika ovaa godina da se zgolemi za 4,5%, a vo 2011 godina za 5%. Afrika so toa }e se vrati na stapkata na rast od 6% koja ja ima{e me|u 2006 i 2008 godina. Minatata godina

BUGARIJA I ROMANIJA ME\U DESETTE DR@AVI NA KOI IM SE ZAKANUVA BANKROT

Bugarija i Romanija se novi ~lenki vo grupata od deset najzagrozeni dr`avi na koi im se zakanuva bankrot, se veli vo izve{tajot na agencijata SMA koja se zanimava so kreditni rizici. Vo taa grupacija, najnovite ~lenki na EU gi zamenija Egipet i Island, javija deneska bugarskite mediumi. Spored podatocite na agencijata, kaj Bugarija postoi rizik od 25% vo slednite pet godini da ne uspee da gi servisira kreditnite obvrski. Na prvo mesto e Venecuela so rizik od 58,7%, a na vtoro Grcija so 55,6%. Najnizok rizik za inves-tirawe postoi vo Norve{ka, [vedska, Danska, Finska i SAD. na i ponatamu veruvaat vo fiskalnoto stimulirawe na ekonomijata, pa zagovaraat sosema sprotiven model - ponatamo{no pottiknuvawe na li~nata potro{uva~ka za da ne se zagrozi s$ u{te krevkiot izlez od recesijata. Amerikanskiot buxetski deficit od po~etokot na

rastot iznesuva{e samo 2,5%. Nkube afrikanskata otpornost ja objasnuva so trgovijata so Kina i deceniskite pazarni reformi. Me|utoa, toj napomena deka zazdravuvaweto mo`e da bide zagrozeno poradi politi~ka i socijalna kriza, kako i problemi poradi lo{ata infrastruktura.

krizata pred dve godini gi probiva site rekordi, a vo buxetot za ovaa godina Belata ku}a predvide nedostig od 1,5 milijardi dolari. Japonskiot javen dolg ovaa godina }e dostigne 200% od BDP, a na Japonija & se zakanuva namaluvawe na kreditniot rejting .

MERKEL:

EVROZONATA SI KUPI VREME

Zemjite od evrozonata "si kupija vreme" za da se spravat so dol`ni~kata kriza i sega treba da gi konsolidiraat dr`avnite finansii za da ja obezbedat idninata na evroto, izjavi germanskiot kancelar, Angela Merkel. Na pra{aweto dali krizata vo evrozonata pominuva, Merkel istakna deka spasuva~kiot plan za Grcija i mehanizmot za bezbednost za evrozonata pridonele za namaluvawe na opasnosta.

[VEDSKA ZAZDRAVUVA OD KRIZATA

ladata vo Stokholm ja zgolemi prognozata na ekonomskiot rast na 3,3% ovaa godina. [vedskata vlada naveduva deka ekonomijata vo ovaa skandinavska zemja e silna, nasproti dol`ni~kata kriza koja vladee vo Evropa. Vladata o~ekuva ovaa godina da bide ostvaren rast na bruto-doma{niot

proizvod (BDP) od 3,3%, {to e za 0,8% pogolema od prognozata vo april. Pokraj ova, prognozata za stapkata na nevrabotenost za 2010 godina e namalena na 8,9% od 9,2%. [vedskiot minister za finansii, Andres Borg, izjavi deka zazdravuvaweto na pazarot na trud i rastot na potro{uva~-

kata }e & pomognat na [vedska do 2012 godina da ostvari suficit vo javnite finansii. [vedska e ~lenka na Evropskata unija, no ne i na evrozonata, i e edna od trite zemji vo Unijata, pokraj Estonija i Luksemburg, koja ne go nadminuva ograni~uvaweto na buxetskiot deficit od 3% od BDP.

LIDERSTVO

08.07.2010

SOVETI OD DONALD TRAMP - 3 DEL Menuvajte ja visinata na Va{iot stav Ako imate pravilen stav, brzo }e moète da stignete na mestoto na koe ste se upatile. Koja e visinata na Va{iot stav? Dali ima visoka ili niska frekvencija? Visokata frekvencija }e Ve dovede na onaa branova dolìna koja dava samouverenost i eden pronikliv entuzijazam. Ovie dve raboti so~inuvaat polovina od uspehot na sekoj podvig. Dobro e da se bide optimist. Taka produktivnosta ja zgolemuva sposobnosta da se otstrani negativnosta vo site nejzini oblici. Negativnosta e oblik na strav, a stravot moè da paralizira. Negativnoto mislewe poteknuva naj~esto od potcenuvaweto na samite sebesi. Morate da rabotite na sebe, da se naviknete na primawe udari. Doìvuvajte gi kako mo`nost preku niv da doznaete ne{to pove}e za onoj {to gi zadava. Eden od na~inite za da se otfrli niskata visina na stavot e da sfatite kolku ste sre}ni i kolku mnogu imate pred Vas. I svojot najdobar den moète da go napravite podobar. Sekoga{ se mo`ni novi i interesni raboti, no treba da se bide otvoren kon niv. Kako moète da letate ako samite si gi potse~ete krilata. Soo~ete se so sopstveniot strav. Cvrstite lu|e po pravilo se i hrabri lu|e. Lu|eto koi istrajuvaat se isto taka hrabri, zatoa {to mnogu polesno e da se predade{. Koga }e se najdete na dnoto, pomislete na utre{niot den, toj nosi novi mo`nosti. Predajte se na pozitivni misli i verba vo sebesi i ne se predavajte. Promenete go Va{iot ìvoten stav i

dostignete odredena visina. Po~nete da mislite pozitivno Pozitivnite misli sozdavaat pozitivni pretstavi za rabotite. Ona {to vizuelno moète da si go pretstavite ima mnogu pove}e izgledi da bide ostvareno. îtajte citati so koi moète da ja promenite negativnosta. Doznaj s$ {to moè{ za onoj so kogo raboti{. (Fred Tramp) Ja znam cenata na uspehot: predanost, naporna rabota i potpolna posvetenost na ona {to sakate da go postignete. (Frenk Lojd Rajt) Liderot moè da bide porazen, no ne smee da bide iznenaden. (Napoleon) Fantazijata e pova`na od znaeweto. (Albert Ajn{tajn) îtajte psiholo{ki knigi îtaweto knigi moè da bide dobar oblik na samoodbrana. Postojat mnogu raboti koi ne gi znaeme za sebe. I mnogu raboti koi ne gi znaeme za drugite. Na primer, Karl Jung zborot "psiha" go koristi za da ozna~i i svesni i nesvesni procesi. Negovite knigi pomagaat za da se izostri intuicijata i instinktite, kako i za da nau~ite da prodrete vo svesta i odnesuvaweto na lu|eto koi se okolu Vas. Site sme vo razvoj. Svesta za toa n$ nosi do kone~noto sozrevawe. Za da stanete vistinski lider mora da se poznavate sebesi i drugite. Prou~uvaweto na psihologijata e uslov za pos tignuvawe uspeh. Zborot li~nost, na latinski "persona", zna~i maska. Maskata e neophodna. Sekoj se krie zad

nekoja maska. Taa e neophodna za da se opstane vo svetot. Toa e liceto koe go nosite, svesno ili nesvesno, koga izleguvate vo javnost. Edinstvenata opasnost za lu|eto e da se identifikuvaat so svojata maska. Toga{ se krijat zad svojata la`na li~nost. îtaweto psiholo{ki knigi kako onie na Jung ovozmoùva uvid vo sopstvenata li~nost i steknuvawe svesnost za toa kako postapuvate Vie i ostanatite lu|e. Imajte svoe Jas Poseduvaweto na edno dobro razvieno Jas e eden pozitiven atribut. Toa e centar na na{ata samosvest i ni dava ~uvstvo na smisla. Na{eto Jas ja odrùva ramnoteàta na svesnite i nesvesnite aspekti na na{ata li~nost. Ako preovladuva eden od ovie aspekti toa e {tetno. Otsustvoto na Jas zna~i nedostig na ìvotna sila, a negovata preterana razvienost sozdava diktatorska li~nost. Odrùvajte go Va{eto Jas vo edna zdrava ramnoteà. Toa }e bide dobro za Vas i za va{ata okolina. Znaeweto e mo}. Inteligentnata upotreba na taa mo} e krucijalna vo biznisot, no i vo li~niot ìvot. Va{iot duh moè da podigne tvrdini - samo na vistinsko mesto postavete gi temelite. I Vie, a i lu|eto okolu Vas }e Vi bidat blagodarni za toa. Zemete gi predvid kritikite [to i da rabotite, }e se soo~ite so kritika. Nikoj osven mazohistite ne saka da bid e kritiku van. Pos toi sozdava~ka i uni{tuva~ka kritika. Kako da gi procenite. Razmislete

od kogo doa|a kritikata. Dali Vi e va`no misleweto od toj ~ovek? Ako Vi e va`no negovoto mislewe, razmislete dali od taa kritika proizleguva ne{to {to moè da Vi pomogne. Drugite moàt da gi vidat rabotite koi ste gi propu{tile. Iskoristete go nivniot pamet. Kriti~arite imaat svoja cel. Ponekoga{ & sluàt na nekoja va`na rabota, a ponekoga{ na svoite sebi~ni interesi. Sekoj ima nekoe mislewe. Vo najgolem broj slu~ai ne e vredno ni kolku hartijata na koja e zapi{ano. No, ako e vredno i ako e zapi{ano na hartija koja se kupuva i ~ita, toga{ sfatete deka Ve kritikuvaat zatoa {to ste dovolno privle~ni za javnata potro{uva~ka. Nivnata kritika sfatete ja kako kompliment i kako dokaz za sopstvenoto zna~ewe. Slu{ajte Moète mnogu da nau~ite od lu|eto okolu vas - samo treba da gi prepoznavate informaciite koi Vi odat vo prilog. Bidete svesni za pazarot i doznajte kako funkcionira. Otkrijte {to pravele drugite za da postignat uspeh, pa napravete go istoto, samo dvesta pati podobro. Garancii ne postojat. Sporeduvaweto so drugite lu|e e gubewe vreme. Ne dozvoluvajte drugite da Vi bidat merilo. Taka si ja odzemate silata. Imajte aspiracija za uspeh. Sekoga{ ima {ansa za Vas, samo treba da rabotite. Oblekuvajte se pravilno. Na~inot na koj se oblekuvame mnogu zboruva za nas pred da kaème ne{to. Uspe{noto oblekuvawe zna~i razbirawe na

DONALD TRAMP sopstvenata okolina: poznavawe na kulturata i napor za istata da se izrazi i po~ituva. Bidete svesni za svoeto opkruùvawe i primerno oble~ete se. Razmislete kako sakate drugite da ve zabeleàt i pojdete vo taa nasoka. Dali ste zabeleàle deka gi klasificirate lu|eto spored ona {to go nosat? Toa e edna forma na stenografija. Sekoja profesija ima odreden izgled. Toa ne e fer, me|utoa e taka. No, vo sekoj slu~aj ne treba da bidete tipi~ni. Iskombinirajte go tuka i Va{iot stil. Navedenite govornici vo ovie kolumni se samo del od golemoto portfolio na Celebrity Speakers Associates, koe vo regionot e zastapuvano od Triple S Group. O

FEQTON

18 08.07.2010

KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 12

VE@BAJTE GO NEZAVISNOTO RAZMISLUVAWE IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

ezavisnoto razmisluvawe, eden od najgolemite aduti na Voren Bafet, toj ni go prepora~uva na site nas. Ova moè da prozvu~i kako ne{to {to samo po sebe se razbira: Sekako deka treba da razmisluvame nezavisno, neli? Me|utoa mnogumina od nas se zanimavaat so ne{to {to bi moèle da go nare~eme “zavisno razmisluvawe”, pri {to na{eto mislewe naj~esto go oblikuvaat tu|i razmisluvawa. Toa ne e nezavisno razmisluvawe, pove} e nalkuva na bezglava imitacija. Bidej}i Bafet ve}e ima status na re~isi yvezda, toj podleì i na detalna analiza. So samoto toa toj doìvuva golem broj falbi, no i kritiki za svoite investicii. No, vo noseweto na svoite odluki, Bafet ne zavisi od odobruvaweto na drugite. Toj e imun na nivniot aplauz koga go falat, a ednakvo e sre}en

Ne e dovolno da si pameten, veli Bafet. Golem broj lu|e so visok koeficient na inteligencija stanuvaat `rtva na mentalitetot na stadoto. Nezavisnoto razmisluvawe e eden od najmo}nite aduti na Bafet, neka stane i va{. koga gi ignorira kritikite. Bafet od Ben Grem nau~i mnogu va`na lekcija:”Ne si vo pravo ili krivo dokolku lu|eto se sloùvaat ili ne se sloùvaat so tebe”. Vo pravo si koga se vo pravo tvoite fakti i tvojot na~in na razmisluvawe. “I pokraj toa {to so va{iot na~in na razmisluvawe se soglasuva golem brojka lu|e ili bitni lu|e, ne zna~i deka ste vo pravo ili ne. Vo pravo ste poradi dobroto razmisluvawe, potkrepeno so dobrite fakti. Toa e srcevinata na nezavisnoto razmisluvawe. Koristete gi faktite i logi~no razmisluvajte. Toa }e ve dovede do zaklu~okot, a potoa drète se do zaklu~okot, bez razlika dali lu|eto se sloùvaat so vas ili ne. Pogled kon nazad na internetskiot meur od sapunica od pred desetina godini ja pokaùva vrednosta na nezavisnoto razmisluvawe i ilustrira kako razmisluvaweto {to se temeli na fakti i logi~ni zaklu~oci e nadmo}no vo odnos na razmisluvaweto {to se bazira vrz

vladeja~koto javno mislewe. Golemiot meur od sapunica be{e neverojatna epizoda vo bliskata istorija na berzanskoto trguvawe so akcii. Za vreme na toa eufori~no vreme, ra|aweto na nova vozbudliva industrija izrodi na stotici novi firmi, kako i novi milioneri. NE DOZVOLUVAJTE INVESTITORSKOTO STAMPEDO DA VE PONESE Edna od najizvonrednite raboti okolu internetskite i visoko tehnolo{kite kompanii e toa {to u{te od samiot po~etok vrtoglavo im porasnaa vrednostite na akciite i kapitalizacijata. Nekoi internetfirmi, stari po godina ili dve vredea pove}e od firmite opfateni so popisot na *Fortune 500. Na primer cenata na edna akcija na ETojs dostigna do 86 dolari, dodeka nejzinata kapitalizacija narasna na deset milijardi dolari. Kapitalizacijata na Vebvan.kom iznesuva{e 7,5 milijardi dolari. Odvi{no e da se istakne deka milioni vlo`uva~i u`ivaa vo

BAFET ZA BOGATSTVOTO

“Nemam problem so griàta na sovest okolu moeto bogatstvo. Jas na moite pari gledam kako na ogromen broj ~ekovi {to op{testvoto ~eka da gi naplati od mene. Toa e kako da gi imam site ovie mali par~enca hartija {to moàm da gi pretvoram vo potro{uva~ka. Ako sakam, moàm da angaìram 10.000 lu|e da ne pravat ni{to drugo osven da go slikaat mojot portret sekoj den do krajot na mojot ìvot. I BDP }e raste. No, korisnosta od ovoj proizvod }e bide nula, a jas }e gi spre~am ovie 10.000 lu|e da pravat istraùvawa za lek protiv SIDA, ili pak da predavaat vo {kolo, ili da se griàt za pacientite vo bolnica. Zatoa ne go pravam toa. Ne koristam golem del od ovie ~ekovi. Nema ne{to posebno materijalno {to bi sakal da go imam. I planiram da doniram prakti~no s$ od toa moe bogatstvo vo dobrotvorni celi do momentot koga }e go napu{tam ovoj svet”

PRIKAZNI OD WALL STREET

PO BURATA

BEN BERNANKE: Negovite poznava~i go opi{uvaat {efot na Federalnite rezervi na SAD kako rezerviran, ostroumen ~ovek, koj ne u`iva premnogu vo rasko{ot na svojata funkcija

en Bernanke ne o~ekuva{e deka negovata primarna uloga kako guverner na Bankata na federalnite rezervi na SAD }e bide onaa na borec protiv krizata, koga vo 2006 godina stapi na taa funkcija. Pred dve godini negovoto rabotewe go obele`aa nekoi pogre{ni ~ekori. Duri po eksperimentalniot i zbrkaniot obid brzo da se popravi finansiskiot sistem, bankata i nejziniot upravitel ja ispravija nasokata. Prijatelite i poznanicite velat deka siot toj trud i kreativnost {to gi vlo`il vo borba pro-

tiv krizata ostavile vidliva traga vrz Bernanke. “Ednostavno izgleda{e premoreno”, veli ekonomskiot analiti~ar L.Daglas Li, “Sega izgleda podobro”. Bernanke, koj e naviknat da raboti sekojdnevno, veli deka sega vremenski raboti pokratko, no i deka dol`nosta pove}e mu dava pottik, otkolku zadovolstvo. “Moeto obrazovanie i iskustvoto dobro me podgotvija da bidam na usluga na drugite, i veruvam deka ja imam taa obvrska”, veli Bernanke. Toj izrasnal vo Dilon, vo Ju`na Karolina. Dedovcite i babite bile

Evrei, imigranti od isto~na Evropa (Litvanija i Polska), a negovite roditeli se zapoznale na fakultet vo Severna Karolina. Ben u{te kako malo bebe ve}e znael da sobira i odzema. Go preskoknal prvo oddelenie, napamet u~el statisti~ki podatoci za bejzbol i pomagal pri bogoslu`bite vo malata sinagoga vo Dilon, blagodarenie na toa {to dedo mu go nau~il hebrejski. Mobilizacijata za vojnata vo Vietnam ja izbegnal zatoa {to na lotarijata so koja se odreduvalo koi mom~iwa }e bidat regrutirani imal sre} a, taka {to na mira mo`el

FEQTON

08.07.2010 ne e sekoga{ najdobrata rabota. I ovaa odluka se bazira na ispituvaweto na javnoto mislewe, a ne na razmisluvaweto. Bafet veli deka sekoja investiciska strategija {to ne se zasnova na nezavisno razmisluvawe e pogre{na. Najva`nata rabota e vo jasnoto i nezavisno razmisluvawe, dodeka vlogovite se previsoki. Bafet otsekoga{ sakal da go citira filozofot Bernard Rasel: “Pogolemiot del od lu|eto pove}e bi umrele otkolku da razmisluvaat. Na mnogumina tokmu toa i im se slu~uva”. Lekcijata {to treba da ja nau~ime od Bafet e deka koga nosime investiciski odluki, treba da se potpreme na faktite i logi~koto razmisluvawe. Nemojte da nosite odluka samo zo{to taa e popularna ili e sprotivna od raspolo`enieto na drugite. Nikoga{ nemojte da go zamenite logi~koto razmisluvawe so narodna mudrost. Nemojte da go sledite sta-

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

golemata dobivka niz svoite sopstveni~ki udeli, vloèni vo visoko tehnolo{kite kompanii. Lu|eto se bogatea i toa mnogu brgu. Kako ironija, vo toa vreme na Berk{ir Hatavej ne mu ode{e dobro, a toa se odrazi i vrz cenata na akciite. I pokraj toa {to dobivkata od vloùvaweto vo visoko tehnolo{kite kompanii nose{e ogromen profit, Bafet odbiva{e da vloì cent vo nivnite akcii i na koj bilo na~in da se vklu~i vo ovaa nova “zlatna groznica”. Kako posledica na toa, Bafet go podnese glavniot tovar od silnoto omalovaùvawe. Poznava~ite go ismejuvaa, a akcionerite go kritikuvaa. Mediumite toga{ na{iroko se raspi{aa za Bafetovite sposobnosti. Finansiskiot nedlnik Baron’s na 27 mart 1999-ta na svojata naslovna stranica objavi tekst so naslov: “Voren vo {to e tvojot problem? Voren Bafet najpoznatiot investitor vo Amerika mnogu zagubi godinava. Dali negoviot Berk{ir Hatavej }e uspee da se opravi? Drugite izdanija gi imaa slednive naslovi: “legendata stara tri decenii go gubi svojot sjaj”, “Dali e Bafet ispran” i “Tehnofobijata bi moèla da go sru{i Bafet”. Mnogu lu|e smetaa deka Bafet treba da vloùva vo visoko tehnolo{kite kompanii i ne moèa da poveruvaat kako moè da propu{ta takvi mo`nosti. No, i pokraj javnata osuda, no i ismejuvaweto, toj ostana na svoeto i ne povle~e nikakov poteg. Negovite fakti i na~in na razmisluvawe bea jasni. Toj ne se razbira{e vo internet-

I pokraj toa {to dobivkata od vlo`uvaweto vo visoko tehnolo{kite kompanii nose{e ogromen profit, Bafet odbiva{e da vlo`i cent vo nivnite akcii i na koj bilo na~in da se vklu~i vo ovaa nova “zlatna groznica”. kompaniite i re{i da ostane nastrana. Ne znae{e koja od tie firmi ima prednost vo odnos na konkurencijata i kako odredeno pretprijatie }e izgleda za period od deset godini. Isto taka veruva{e i deka iraciona-

da bide i besmislena cena na akciite. Na temelite od edno takvo razmisluvawe, Bafet re{i da ne vlo`uva vo tie pretprijatija, iako milioni investitori bukvalno se tepaat za da dojdat do nivnite fenom-

Ne si vo pravo ili krivo dokolku lu|eto se sloùvaat ili ne se sloùvaat so tebe. Vo pravo si koga se vo pravo tvoite fakti i tvojot na~in na razmisluvawe lnata psihologija na pazarot e odgovorna za golem del od vrednosta na akciite na visoko tehnolo{kite dru{tva. Vo takvi okolnosti, veruva toj, cenata na akciite ja odreduvaat lu|eto {to se najal~ni, najemocionalni ili najdeprimirani. So drugi zborovi lu|e {to se oddeleni od dolgoro~nata realnost. Rezultatot od seto toa moè

enalni akcii. Bafet smeta{e deka e vo pravo zatoa {to negovite fakti i na~inot na razmisluvawe bea ispravni. Ne smeta{e deka zgre{il bidej}i najgolemiot del od lu|eto go pravea sprotivnoto. Negovoto nezavisno razmisluvawe se poka`a kako to~no, koga golemiot meur se rasprsna, a akciite na visoko tehnolo{kite kom-

doto. Dobro prou~ete s$ i donesete va{a odluka. Nemojte da gi slu{ate drugite ili da se vodite od popularnosta na odlukata. Nezavisnoto razmisluvawe treba da bide edna od glavnite karakteristiki na va{eto portfolio. Ne e dovolno da si pameten, veli Bafet. Golem broj lu|e so visok koeficient na inteligencija stanuvaat `rtva na mentalitetot na stadoto. Nezavisnoto razmisluvawe e eden od najmo}nite aduti na Bafet, neka stane i va{. Nemojte da stanete bezglavi sprotivstaveni investitori. Bafet veruva deka s$ {to e bezglavo e pogre{no. Ne odete bezglavo so stadoto, nitu pak ne mu se sprotivstavuvajte bezglavo. I dvata pravci vodat vo opasnost. Soberete gi faktite, sednete i razmislete, sovetuva Bafet. Za toa nema zamena.

(ПRODOL@UVA...)

BAFET ZA SRE]ATA

panii doìveaja propast. Kako rezultat na toa, pogolemiot del od internet-kompaniite otidoa vo ste~aj, a kako posledica od toa Nasdak zagubi celi 75% procenti od vrednosta na akciite. POTPRETE SE NA FAKTITE I LOGIKATA I taka stotici milijardi dolari od berzite zavr{ija vo veter. [to }e se slu~e{e dokolku Bafet go slede{e javnoto mislewe i mu se pridruè{e na internetskoto stado? Besmislenoto odnesuvawe na drugite skapo bi go ~inelo. Na baza na ova iskustvo, mnogumina zaklu~ija deka zakonot na investicisko sprotivstavuvawe e nadmo} na strategija vo odnos na strategijata koja se zasnova na misleweto na mnozinstvoto. Od samiot zbor, strategijata na sprotivstavuvawe, moè da se zaklu~i deka toa zna~i da se napravi sprotivno od odnesuvaweto na stadoto. Me|utoa Bafet i so toa ne se sloùva, bidej} i da se odi 180 stepeni sprotivno od odnesuvaweto

“Mojata sre}a be{e {to ìveam vo pazaren sistem {to ponekoga{ predizvikuva izvrteni rezultati, no vo globala dobro & sluì na na{ata zemja. Rabotam vo ekonomija koja {to gi nagraduva so medal onie {to spasuvaat tu|i ìvoti od poàr ili na bojno pole, koja {to dobrite u~iteli gi nagraduva so pisma na blagodarnost od roditelite na u~enicite, no onie {to moàt da ja otkrijat potcenetosta na hartiite od vrednost gi nagraduva so sumi {to stigaat i do milijardi dolari. Nakuso, raspredelbata na sre}a {to sudbinata ni ja odredila znae da bide mnogu kapriciozna”.

Pred dve godini raboteweto na Bernanke go obele`aa nekoi pogre{ni ~ekori. Duri po eksperimentalniot i zbrkaniot obid brzo da se popravi finansiskiot sistem bankata i nejziniot upravitel ja ispravija nasokata. Prijatelite i poznanicite velat deka siot toj trud i kreativnost {to gi vlo`il vo borba protiv krizata ostavile vidliva traga vrz Bernanke da go zavr{i Harvard. Sovetnikot na Bernanke od MIT (Masa~usetskiot institut za tehnologija), Stenli Fi{er, vo popisot na literaturata za svoite predavawa ja stavil i knigata na Bernanke “Golemoto stegawe na remenot 1929-1933”, zatoa {to ja smeta za isklu~itelno strastveno ~etivo. “Belkim jas sum vqubenik vo Golemata depresija, kako {to nekoi lu|e se ludi po Gra|anskata vojna”, edna{ napi{al Bernanke. Vo taa kniga Bernanke objasnil kako poremetuvawata na kreditniot pazar, osobeno propasta na

bankite i deflacijata na dolgovite, ja prodlabo~ile i prodol`ile erata na Golemata depresija, i kone~no ja izrodile idejata za “finansisko zabrzuvawe” spored koe uslovite na finansiskiot pazar vlijaat vrz slu~uvawata vo realnata ekonomija. ISTORI^AR NA EKONOMIJATA Svojata sopruga Ana Fridman Bernanke ja zapoznal vo 1978 godina na sostanok na slepo. Ana, rodena vo Rim, bila dete na evrejski begalci od Hrvatska, a porasnala vo Denver. Go odbil asistentskoto mesto na Harvard i pod vlijanie na soprugata, profesorka po

{panski, go prifatil ona na Stenford, po {to zaminal na Prinston. Tamu bil {ef na otsekot za ekonomija, dodeka vo 2002 godina R.Glen Habard, blizok ekonomski sovetnik na toga{niot pretsedatel Bu{, ne go zamolil da ja prifati funkcijata guverner na Federalnite rezervi. “Bev malku iznenaden {to Ben poka`a `elba za da ja prifati taa pozicija”, se se}ava Habard. Po sedum meseci, samiot Bu{ go odbral Bernanke kako zamena za Alan Grinspen, koj zaminuval vo penzija. Senatot go potvrdi negovoto imenuvawe na 31 januari 2006 godina.

“Nikoga{ ne mislev deka }e ja dobijam ovaa rabota”, veli Bernanke i dodava deka nastanite od 11 septemvri 2001 godina dopolnitelno go pottiknale negovoto interesirawe za javna slu`ba. “Sega koga sum ovde, va`no e da davam s$ od sebe – i toa e s$ {to mo`am”, veli Bernanke. Vo otvorenoto pismo od 2006 godina ekonomistot od Harvard, Gregori Mankju, go zamoli Bernanke da “ja namali koli~inata i ostrinata na javnite nastapi i da stane kolku {to mo`e pozdodeven”, zatoa {to negovata zada~a e da “sozdade

stabilnost, a ne vozbuda”. Bernanke odgovara na toj opis. Rezerviran e, ostroumen i kako voop{to da ne u`iva vo rasko{ot na svojata funkcija. “Site politi~ki ve{tini {to gi imam bolno sum gi steknuval niz godinite. Ne sum jas takva li~nost po priroda”. Vo januari godinava, dodeka senatorite gi napa|aa negovite antikrizni strategii pred reizborot, ne im odgovara{e na televizija, nitu na Internet. “Koga go prifativ vtoriot mandat, imav dve glavni celi. Prvo, sakav da go nadgleduvam procesot na finansiska regulatorna

reforma {to }e ima dolgotrajni efekti vrz na{ata ekonomija. Vtoro, ~uvstvuvav deka bi mo`el da odigram korisna uloga vo upravuvaweto so otstapuvawata so na{ite vonredni merki, vklu~uvaj}i i mnogu prilagodliva monetarna politika”, veli Bernanke. Sekoga{ istori~ar na ekonomijata, Bernanke dodava: “Se nadevav deka }e obezbedam kontinuitet na politikata na Federalnite rezervi me|u dvata pretsedateli zatoa {to mi se dobro poznati problemite {to gi predizvika vtorata tranzicija me|u pretsedatelite Huver i Ruzvelt”.

FUN BUSINESS

20 08.07.2010 [OPING

PRVO PARI ZA KUЌA, PA ZA KABELSKA TELEVIZIJA

Britancite vo rok od 21 minuta se odlu~uvaat dali da kupat nov dom. Toa e mnogu pomalku otkolku vremeto koe go tro{at za da si kupat nov televizor (284 minuti) ili, pak, paket za kabelska televizija (217 minuti) ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

ritancite mnogu polesno se odlu~uvaat da kupat nova ku}a ili stan, otkolku da kupat nekoj nov televizor ili paket za kabelska televizija. Spored najnovite istra`uvawa na Kralskiot institut za licencirani proceniteli RIKS (RICS), Britancite vo rok od 21 minuta

se odlu~uvaat dali da kupat nov dom. Toa e mnogu pomalku otkolku vremeto koe go tro{at za da si kupat nov televizor(284 minuti) ili, pak, paket za kabelska televizija (217 minuti). Ekspertite go objasnuvaat vakviot slu~aj, deka ova e rezultat na slabata ponuda na nedvi`nosti koja gi tera da prezemat ~ekor vo momentot koga }e vidat dobra situacija za kupuvawe. So tek na vreme,

se pokaà deka pobaruva~kata na ìveali{ta bila pogolema otkolku pred 16 meseci. Spored kompanijata NG Dajrekt (NG Direct) e dokaàno deka 500 od 1.000 lu|e si kupile pokriv nad glava od prosta pri~ina za da ne bidat preteknati od nekoj drug kupuva~ koj go ima istiot problem. Vo pogolem del od slu~aite, krajnata odluka za kupuvawe e obostrana(vo 93%), me|utoa

daleku poverjatno e deka `enite se tie koi go imaat posledniot zbor, koga stanuva nedorazbirawe (73% nasproti 27%). @itelite od Isto~na Anglija se najbrzi vo donesuvawe na odluki za kupuvawe na nedvi`en imot- za 18, 87 minuti, potoa onie od jugoisto~nata strana so 19, 54 minuti i vo Vels za 19, 68 minuti. Kupuva~ite od

Jork{ir va`at za edni od najpretpazlivite, zatoa {to im se potrebni celi 23,54 minuti za kupuvawe. Nikako ne smeeme da gi izostavime i londoncite so svoite 23, 25 minuti.

NOVI SVETSKI ^UDA

KREACII ZA VO ISTORIJATA Na{iot svet e prepoln so ~uda, golemi i mali, stari i novi, prirodni, no i

napraveni od ~ovekot. Sleduvaat 7 moderni ~udesii, napraveni od strana na ~ovekot, koi vlevaat stravopo~it preku ~ista, no i skapa ubavina, neverojaten napor, vlo`uvawe i inspiracija koi na svetot gi donesoa ovie kreacii

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

te pomislile li nekoga{ deka moète da pe{a~ite na most vo forma na zmija ili, pak, deka moète da odite na odmor na Palma vo Dubai so najnoviot “boing 787”... Da go prope{a~ite Golemiot Kawon na staklena pateka ili, pak, na pat vo vselenata kako turist... Najverojatno, ako ~ovekovata imaginacija ne se razvie{e do toj stepen, ni{to od ova nema{e ni da postoi. Blagodarenie na negovata neumorna fantazija i potraga po sovr{enstva ovie ~uda denes navistina postojat i se dostapni za ~ovekot. HENDERSON WAVES (BRANOVITE HENDERSON) Visok 12 kata, Branovite Henderson e najvisokiot pe{a~ki most vo Singapur. Kako zmija kruì niz patot Henderson, {to gi povrzuva Maunt Faber Park i Telok Blangah Hil Park. Mostot, koj be{e otvoren vo 2008-ta godina e sostaven od sedum zaobleni, krivi, ~eli~ni rebra koi naizmeni~no rastat nagore i nadolu od negovata platforma. Izvienite vdlabnatitni koi imaat forma na rebro funkcioniraat kako zasolni{te so sedi{ta vnatre. PALM JUMEIRAH (PALM XUMAJRA) Palm Xumajra e ve{ta~ki ostrov, prviot i najmaliot od trite Ostrovi na palmite sozdadeni na bregot na Dubai, Obedinetite Arapski Emirati. Ostrovot vo forma na palma e tolku golem {to moè da se vidi od Me|unarodnata vselenska stanica. Vo momentov na ostrovot se nao|aat edni od najluksuznite domovi, kako i megarezortite Atlantis i The Palm, a se planiraat u{te mnogu deluks hoteli. So tekot na godinite, u{te otkako po~na negovata izgradba vo 2001-ta godina, ostrovot dvojno se zgolemi po dolìnata na

krajbre`jeto na Dubai. GRAND CANYON (GOLEMIOT KAWON) Plemeto Hualapai od Arizona ima ovlastuvawa za ovaa pe{a~ka pateka vo forma na potkovica, napravena od staklo, koja se otvori nad Golemiot Kawon vo 2007-ta godina. Patekata e nadvor od ramkata od stranata na kawonot, 4.000 metri nad rekata Kolorado. I pokraj toa {to moète da dobiete vrtoglavica – moè da izdrì pove} e od 33.000 kilogrami i brzina na veterot pogolema od 100 kilometri na ~as. THREE GORGES DAM (BRANATA TRI KLISURI) Se nao|a vo kineskata provincija Hubei i e najgolema hidroelektri~na centrala vo svetot koja ima rezervoar so dolìna od 375 kilometri, vo ramkite na svoite impresivni 7.661 metri betonski blokovi. Skalata na kontroverzniot proekt e tolku golema {to taa ima raseleno milioni lu|e, potopeno stotici kulturni mesta vo oblasta na Trite klisuri i predizvika neprocenliva {teta vo regionalnata sredina. Izgradbata zapo~na vo 1994-ta godina, no branata nema celosno da bide funkcionalna do 2011-ta godina. KANALOT PANAMA Eden od najte{kite obidi na inènerite, voop{to, e da se napravi 50,72 kilometri dolg kanal me|u Atlantskiot i Tihiot Okean, koj be{e zapo~nat od Francija vo 1880-ta godina, no e zavr{en od strana na SAD vo 1914-ta godina. Toa drasti~no go namali rastojanieto me|u Wujork i San Francisko, od 14.000 milji okolu Kejp Horn do 6.000 milji koga minuva niz kanalot. Za vreme na amerikanskata faza na izgradba 211 milioni kubni metri ne~istotija i kamewa bile izgrebani vo tekot na 10-te godini

milioni dolari ~ini edno “krug~e” okolu vselenata za site onie turisti so golemi smetki vo bankite

koi bile potrebni za da se zavr{i kanalot. THE DREAMLINER (“BOING 787”) “Boing 787 Dreamliner”, po dolgoto ~ekawe, za prv pat poleta na 15-ti dekemvri 2009-ta godina. Ova e prviot komercijalen avion koj e izgraden od jaglerodna armirana plastika. Kompozitnite materijali se lesni i silni i nema da koroziraat. So vakviot vid gradewe se namaluvaat i finansiskite i ekolo{kite tro{oci za izgradba na nov avion. Prviot “Dreamliner” se o~ekuva da & bide ispora~an na japonskata All Nippon Airways pred krajot na 2010-ta godina. INTERNACIONALNATA VSELENSKA STANICA Orbitirawe okolu Zemjata so postojan ekipa` od noemvri 2000-ta godina na Me|unarodnata vselenska stanica e dostapno samo za pretpriema~i-turisti koi imaat fleksibilni bankarski smetki od koi moàt da si “podignat” pribli`no 25 milioni dolari za “krug~e” okolu vselenata i da doìveat vselenska avantura. Do denes {est vselenski turisti se ka~ile na stanicata za da doìveat denovi so nula gravitacija, orbitiraj}i okolu planetata. Sepak, ovaa brojka so sigurnost }e raste vo slednite decenii kako {to privatnite kompanii razvivaat komercijalni vselenski letala i programi za vselenata za da se napravi kone~na i ostvarliva destinacija za patuvawe.

Branovite Henderson

Palm Xumajra

Golemiot Kawon

Branata Tri klisuri

Kanalot Panama

Boing 787

Internacionalnata vselenska stanica

FUN BUSINESS

08.07.2010

ZABAVA

Najgolem akva-park na Balkanot izgraden za samo 1 godina

AKVA-PARK – INVESTICIJA ZA NOVI RABOTNI MESTA ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

qua Terming Invest od Slova~ka }e vlo`i 21 milioni evra za izgradba na akva-park vo Ba~ki Petrovec, na parcela od 20 hektari. So ovaa investicija se o~ekuvaat otvorawa na novi 500 rabotni mesta. Ova }e bide najmoderen i najgolem akva-park na Balkanot koj }e vraboti 100 lu|e u{te vo samiot po~etok,

izgradbata na ovoj akva-park se o~ekuva za edna godina. milioni evra za izgradba Znaej}i kako raboti administracijata na akva-park vo Ba~ki na ovie prostori i Petrovec kolku dolgo traat procedurite za dobivawe razni a ponatamu grade`ni brojkata }e se zgodozvoli, investitorite lemuva do 500. vo Srbija potpi{aa Seto toa }e pridonese edinstven dogovor so za otvorawe novi lokalnata samouprava mo`nosti za mnogu koja }e ima edna edinkompaniski inicijatistvena zada~a vi - izjavi Jan Britka, - maksimalno da gi pretstavnik na invesskrati site procetitorot i direktor na duri i site barawa LB parkot, za izgradbata na ovoj firmata-}erka na akva-park da gi slova~kata kompanija. sreduva prioritetno. Zavr{uvaweto na

Investicii od vakov tip vo posledno vreme stanaa mnogu atraktivni. Izraelci }e investiraat 60 milioni kuni (okolu 8,5 milioni evra) za izgradba na vakov tip zabava vo [iroka Kula vo Hrvatska. Parkot }e bide izgraden na 75.000 metri kvadratni. Izraelskite investitori Nimrod Sofer i Lahov Jaohim se pove}e od zadovolni {to nai{le na ogromno razbirawe i poddr{ka od lokalnite vlasti.

KRALSKI DVOR

EKONOMSKA KRIZA I ZA ELIZABETA VTORA ADRIJANA ATANASOVA sekoja godina (taa brojka atanasova@kapital.com.mk po podanik vo Kralstvoto iznesuva 0.62 funti), a iznosot ne e ralicata Elizabeta promenet celi 20 godini. Vtora }e treba da Spored presmetkite koi zapo~ne so {tedewe se napraveni, izleguva ako ne saka dvorot deka onie 6,5 milioni navistina da osiroma{i. funti koi & nedostigaat Tro{ocite za periodot Kralicata gi zema od 2009-2010 godina & se rezervniot fond, koj se namaluvaat za 3 milpolni vo tek na godinite ioni funti, pa nejzinata od za{tedata od nejzinite godi{na “plata” e za 12% tro{oci. pomala vo sporedba so Sepak, dokolku prodol`i i minatata godina, soop{ti ponatamu da zema so isto Bakingamskata palata. tempo kako dosega, fondot Kralicata dobiva }e se zatvori vo 2010 7,9 milioni funti godina, koga taa

}e slavi 60 godini od krunisuvaweto. Ovaa godina Kralicata planira{e da bara zgolemuvawe na svoeto izdr`uvawe, no vladata go zamrzna sekoe zgolemuvawe na edna godina. Dvorecot najavi deka }e ima kratewa na rabotnite mesta, posebno na onie koi ne se potrebni. Pred nekoj mesec i od Elisejskata palata objavija deka se vo finansiska kriza i deka }e gi namaluvaat tro{ocite. Vo istiot period, statisti~kite podatoci na

NEDVI@NOSTI

ULICA NA PRODA@BA

SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

ritanskata stanbena asocijacija objavila oglas za proda`ba na cela ulica vo oblasta Kotsvolds, okrugot Gloster{ir, so rekordna cena od 1,9 milioni evra. Noviot sopstvenik na ulicata }e dobie dve stanbeni zgradi – ednata so 11, a drugata so 13 apartmani, ku}a so tri sobi, prodavnica i

1,9

milioni evra ~ini ulicata vo Kotsvolds, koja se nudi so s$ {to ima na nea, ku}i, zgradi, parkovi i prodavnici

nekolku gradini, poliwa i parkovi. Ulicata se nao|a na teritorija koja e vklu~ena vo spisokot na kulturno-istoriskoto nasledstvo na Velika Britanija. Ku}ata na ulicata,

isto taka, e izgradena vrz temelite na zgrada od 16-tiot vek.Okrugot Gloster{ir e del od Anglija koj pretstavuva zna~ajna istoriska oblast, spomnata vo Anglosaksonskata hronika vo desetiot vek, a oblasta Kotsvolds e mnogu popularna, ne samo me|u Angli~anite, tuku i kaj turistite. Toa e mesto so bogata istorija i e tipi~no anglisko mesto, koe e poznato po zaoblenite rit~iwa i “zaspanite” sela.

Market Economics od juni poka`uvaat deka uslugite na ostrovot, koi dr`at tri ~etvrtini od ekonomijata, se zgolemuvaat pobavno od o~ekuvanoto, {to e pokazatel za zabavuvawe na ekonomijata, no, sepak, ne pretstavuva zakana za povtorno vra}awe na recesijata. Indeksot na biznis-aktivnosta e padnat od 55,4 vo maj na 54,4 vo juni, {to e najnisko nivo vo poslednite deset meseci. Doverbata, isto taka, dobi najniska vrednost vo poslednite 14 godini.

Britanskata kralica }e mora da go zategne }eseto

22 08.07.2010

AVTOMOBILI

AVTOBIZNIS

POR[E PREDVODI SPORED KVALITETOT Od proizvoditel na avtomobili nameneti isklu~ivo za strogo diferncirana target-grupa, Por{e o~igledno deka go menuva svojot pristap i se obiduva svoite avtomobili ili barem odredeni serii da gi pribli`i i kon ostanatatite celni grupi, koi dosega spored imotnata mo} ne mo`ea da si dozvolat vakva kola. Ona {to osobeno raduva e faktot deka Por{e go sledi primerot na Ferari i izleguva so ekolo{ka varijanta na svoite sportski bolidi.

eden model na “tojota”, iako se raboti za najgolemata avtomobilska kompanija vo svetot. No, “felerot” poradi koj mora{e da se povle~at pove}e od milion, ve}e prodadeni vozila e pregolema gre{ka za da se zaboravi vo tolku kratok rok. “Tojota” } e mora da pri~eka na podobruvawe na sopstveniot imix,

“Ford Fokus” ve}e so godini e vo samiot vrv na svetskata proda`ba

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

e{ko deka na na{ata planeta postojat pismeni ili barem elementarno obrazovani lu|e {to ne ~ule za vozilata proizvedeni od Por{e. Toa se avtomobili za lu|e od posebna klasa, elegantni, sofisticirani, dinami~ni vo vozeweto, a sepak, opu{teni vo `ivotot. “Por{e” e sinonim za sportska kola. No, spored poslednite istra`uvawa na avtomobilskot pazar, “por{e” stanal i sinonim za kvalitet. Spored podatocite na X.D. Pauer, marketing-agencija koja vr{i ispituvawe na momentalnite sostojbi na pazarite, ve}e dve godini ne e ispratena nitu edna poplaka na adresata na Por{e, od strana na potro{uva~ite. Toa zna~i deka nitu eden od modelite na germanskata kompanija ne gi izneveril o~ekuvawata na kupuva~ite i {to e vistinska retkost denes, avtomobilot gi nema iznevereno svoite konstruktori, odgovorni za garancijata. No, toa ne zna~i deka lu|eto od fabrikata vo [tutgart imaat namera da se opu{tat. Naprotiv, ve}e se podgotveni novite modeli na Por{e zavedeni pod imiwata “911 karera turo S”, “kajen hibrid”, “V6 panamera” i “bokster spajder”. “Mislam deka site vo momentov se po malku napnati. I treba da se bide malku napnat

“Hjundai Azera” e edinstveniot ju`nokorejski avtomobil pome|u najkvalitetnite

i se razbira konkurenten vo avtomobilskata industrija. Ne smeete da dozvolite da go zagubite tloto pod nozete”, veli portparolot na Por{e, Toni Fulandpor. Od proizvoditel na avtomobili nameneti isklu~ivo za strogo diferncirana targetgrupa, Por{e o~igledno deka go menuva svojot pristap i se obiduva svoite avtomobili ili barem odredeni serii da gi pribliì i kon ostanatite celni grupi, koi dosega spored imotnata mo} ne moèa da si dozvolat vakva kola. Ona {to osobeno raduva e faktot deka Por{e go sledi primerot na Ferari i izleguva so ekolo{ka varijanta na svoite sportski bolidi. Kako ogromno iznenaduvawe moè da se protolkuva faktot deka zad Por{e na listata od najkvalitetni vozila izdadena za prvoto polugodie od 2010 godina, se avtomobilite na kompanijata Ford. Ova e prvpat amerikanskite brendovi da se najdat vo vrvot na top-proizvoditelite, koga e vo pra{awe kvalitetot i “fidbekot” od potro{uva~ite. Modelite na Ford: “mustang”, “taurus” i “fokus” se vedna{ zad “por{e” {to e odli~na vest za proizvoditelot, koj ne taka odamna be{e staven pod ste~aj. “Fiestite” {to gi proizveduvame vo Ford se so ist kvalitet kako onie {to izleguvaat od fabrikata vo Meksiko. Toa mnogu ni ja olesni rabotata, ja poednostavi celata kompleksnost na

proizvodstvoto i samo po sebe dovede do zgolemuvawe na kvalitetot”, istaknaa od Ford. Golema prednost na proiz-

“Por{e Bokster” e idninata na germanskiot proiz voditel na sportski avtomobili

vlijanie ili e gre{ka vo dizajnot. Od prestavenite modeli ili nema ili, pak, pristignale najmal broj poplaki od potro{uva~ite. Zaedni~ka karakteristika, koja {to mo`e da se pripi{e kako maana od “por{eto”, pa se do “hjundai azera” e silniot {um predizvikan od veterot,

se razbira dokolku se vozi so otvoren pokriv. Malku iznenaduva faktot {to osven Por{e nema nitu edna druga kompanija od Evropa, vo ova kvalitetno dru{tvo. Voobi~aeno, vozilata od “stariot kontinent” otsekoga{ se potpirale tokmu na kvalitetot namesto gabaritot ili cenata. Premnogu e rano za da se izveduvaat zaklu~oci za odredena geostrate{ka promena vo avtomobilskata industrija, no bi mo`elo da se konstatira deka po no} nata mora na amerikanskata avtoindustrija, kone~no mo`e da se napi{e i po nekoj ubav zbor za nea.

“Ford Mustang”: Legendata i natamu `ivee

Premnogu e rano za da se izveduvaat voditelot od Detroit e toa {to ovie modeli se so relativno niska cena, za koja se nudi odli~en kvalitet, {to e navistina golemo osve`uvawe od amerikanskiot proizvoditel. Vo dru{tvoto na najkvalitetnite se u{te i “honda akord”, kako i “hjundai azera” kako pretstavnici na japonskata i ju`nokorejskata avtoindustrija. O~kuvano deka vo ovaa top-lista nema nitu

u{te pove}e {to od zv~era e otkrieno deka konstruktorite znaele za defektot u{te od samiot po~etok, no ne mo`ele da otkrijat navreme dali problemite so filtrite se pri~ineti od nadvore{no

zaklu~oci za odredena geostrate{ka promena vo avtomobilskata industrija, no bi mo`elo da se konstatira deka po no}nata mora na amerikanskata avtoindustrija, kone~no mo`e da se napi{e i ponekoj ubav zbor za nea

Novata varijan ta na “ford taurus” & pomogna na kompanijata da go pre`ivee bankrotot

modeli na Ford pome|u najkvalitetnite vozila za ovaa godina

SPORT

08.07.2010

SPORT RIKELME SE SOBLE^E, AMA NE PRO[ETA

oficijalno najseksapilnata naviva~ka od svetskoto prvenstvo, Paragvajkata Larisa Rikelme opstoi na vetuvaweto deka }e se soble~e gola, kako nagrada za fudbalerite od nejzinata zemja, koi iako zagubija od [panija, sepak, poradi ogromnoto zalagawe zaslu`ile mala razonoda. I dodeka ma{kata populacija od celiot svet nervozno surfa po Internet baraj}i gi nejzinite najnovi fotki, razo~arani ostanaa nejzinite sonarodnici od glavniot grad na Paragvaj, koi mo{ne bukvalno go sfatja nejzinoto vetuvawe, koe {to glase{e: “]e se soble~am gola i }e pro{etam po ulicite na Asunsion”.

“Laliwata” ne se optovaruvaat so protivnikot, tie si imaat svoja misija

SP P JAR

U[TE EDEN ^EKOR OD MISIJATA NA HOLANDIJA Polovi~no odr`uvawe na zborot, Larisa pozira{e gola pred fotografite Rikelme se soble~e, ama sepak namesto da pro{eta, taa pozira{e.

SEMENIJA E POVTORNO @ENA

astor Semenija, ju`noafrikanskata atleti~arka na koja poradi hermafroditizam prethodno & be{ odzemen medalot od svetskoto prvenstvo, ja dobi svojata bitka so Internacionalnata atletska federacija(IAF) i e vratena vo ènskoto natprevaruvawe. Semenija e aktuelen svetski prvak na trkata od 800 metri, no po nejziniot impresiven nastap vedna{ zapo~na burata od reakcii, vo koja konkurentkite pobaraa da se ispita nejziniot pol. Oficijalnata istraga vodena od IAF utvrdi deka Semenija e hermafrodit, po {to avtomatski & be{e izre~ena doìvotna suspenzija, a mora{e da go vrati i zlatniot medal. Sepak, po burata na reakcii {to dojdoa od zdruènieto za ~ovekovi prava, kako golem broj na biv{i i aktuelni yvezdi

Semenija & se vra}a na atletikata kako `ena odd svetot na atletikata, atletikata Semenija e vratena vo `enskata atletika kade {to sega ja ~eka perspektivna kariera i vo najmala raka kompletna dominacija vo trkata od 800 metri.

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

d generacijata predvodena od slavniot Johan Krojf, koja dvapati igra{e vo finaleto na svetskite prvenstva, na Holan|anite im bea potrebni 32 godini za povtorno da se najdat vo pozicija da se borat za {ampionskiot trofej. Za portokaloviot tim igraa yvezdi od tipot na Marko van Basten, Rud Gulit i Frank Rajkard, ili onie pomladite Edgar Davids, Klarens Sidorf i Patrik Klajvert. Selekcijata ja predvodea golemi trenerski imiwa kako Gus Hidink i Dik Advokat, no i pokraj toa krajniot dostrel na “laliwata” be{e polufinaleto. Kone~no, na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika Holan|anite se povtorno vo golemoto finale, otkako vo polufinalniot duel so Urugvaj ja zabeleàa {estata pobeda na Mundijalot. “Ova e neverojatno. Natprevarot be{e mnogu teòk, pa ednostavno sum presre} en {to uspeavme da pobedime na ovaa sredba. Pred krajot na duelot stanavme mnogu nesmasni i im dovolivme na Urugvajcite da ni se pribliàt vo poslednite momenti od sredbata. Najva`no e toa {to uspeavme da se izborime za finale. Ne e va`no so kakva igra go pravime toa, s$ dodeka pobeduvame. No, nie s$ u{te ne sme svesni {to ni se slu~uva. Ednostavno nemame sfateno deka }e igrame vo finaleto. Na klupski plan doìveav golem uspeh izminatata sezona, no koga se igra vo edno finale vozbudata e sekoga{ golema. Da se nastapi vo finaleto od Ligata na {ampionite e ogromna ~est, no so Svetskoto prvenstvo ni{to ne moè da se sporedi. Se pribliìvme do osvojuvaweto na turnirot. Sega treba da se odmorime, a potoa da & se posvetime na igrata na zavr{niot natprevar”, izjavi Vesli Snajder, fudbalerot so najgolemi {ansi za dobivawe na priznanieto najdobar igra~ na prvenstvoto. Holan|anite bea na golemo kritikuvani bidej}i

Holan|anite bea na golemo kritikuvani bidej}i se otka`aa od total-fudbalot, svojata karakteristi~na igra, koja za prv pat & ja pretstavija na publikata pred pove}e od ~etiri decenii. Interesno e toa deka denes re~isi site igraat spored filozofijata na total-fudbalot, a portokalovite, koi gi imaat avtorskite prava vrz taktikata, so nekoja poinakva strategija, koja doprva }e se analizira, povtorno avtoritativno dojdoa do finalniot natprevar

Holandija e edinstvenata selekcija na prvenstvoto so pobeda vo sekoj natprevar

Prviot den koga dojdov vo reprezentacijata rekov deka jas i momcite imame misija. Misijata s$ u{te ne e gotova, no sme mnogu blisku do nejzinoto ostvaruvawe. Eden natprevar ni nedostiga, samo eden se otkaàa od total-fudbalot, svojata karakteristi~na igra, koja za prv pat & ja pretstavija na publikata pred pove}e od ~etiri decenii. Interesno e toa deka denes re~isi site igraat spored filozofijata na total-fudbalot, a portokalovite, koi gi imaat avtorskite prava vrz taktikata, so nekoja poinakva strategija, koja doprva }e se analizira, povtorno avtoritativno dojdoa do finalniot natprevar. “Prviot den koga dojdov vo reprezentacijata rekov deka jas i momcite imame misija. Misijata s$ u{te ne e gotova, no sme mnogu blisku do nejzinoto ostvaruvawe. Eden natprevar ni nedostiga, samo eden. Holandija e mala zemja i trite plasmani vo finalnite me~evi prestavuvaat ogromen uspeh. Znaeme deka sega èlbata na sekoj Holan|anec e da go osvoime prvenstvoto. Toa e i moja èlba. Nie }e storime s$ za da ja ostvarime na{ata misija”, potencira{e selek-

torot na Holandija, Bert van Marvijk, ~ie vlijanie vo igrata na ovaa selekcija moèbi }e bide oceneto i kako revolucionerno. Zasega, “crna” ovca vo sostavot na fenomenalni fudbaleri e Robin van Persi, koj ne pokaà mnogu od svojot rasko{en talent, a na momenti be{e i opasen po atmosferata vo timot, osobeno po kritikite vrz Vesli Snajder, objektivno, najdobriot poedinec vo selekcijata. “Ednostavno se naeùvate od pomislata deka igrate vo finaleto. Znaevme deka Urugvaj e dobra reprezentacija i deka nema lesno da se predadat, tuku deka }e se borat do samiot kraj. Uspeavme da gi pobedime so napa|a~ka igra, vo koja realiziravme tri gola”, veli Van Persi. Urugvajcite navistina bea odli~ni i vo polufinalniot natprevar, kako i vo tekot na celiot nastap na Svetskoto prvenstvo. Se razbira deka dvete tituli se pregolem tovar za ovaa reprezen-

tacija, koja go pretstavuva najdobriot fudbal od triipolmilionskata zemja. Dokolku Urugvajcite gi nemaa osvoeno prvenstvata vo 1930-ta i 1950-ta godina, toga{ nivniot plasman vo polufinaleto, sekako, deka }e be{e proglasen za najgolema senzacija, pogolema od onaa so sostavot na Hrvatska vo 1998 godina na Mundijalot vo Francija. “Koga }e dojdeme doma }e moème da kaème deka sme se plasirale me|u ~etirite najdobri selekcii vo svetot. Ostanatite tri se mo}nite reprezentacii na Evropa”, izjavi selektorot na Urugvaj, Oskar Tabarez. Ovie fudbaleri pokaàa izvonredna psiholo{ka zrelost i podgotvenost da igraat do samiot kraj, iako na turnirot bea i vo situacii koga izgleda{e deka s$ e zagubeno. “Gord sum na fudbalerite. Tie odigraa odli~no protiv mnogu posilni reprezentacii i ne se posramotija. Ako moèvme odnapred da go izbereme na~inot kako da zagubime, sigurno deka eden vakov poraz od Holandija }e be{e najprifatliv. Gi iznama~ivme Holan|anite, iako objektivno se za klasa podobar tim od nas”, dodade urugvajskiot stru~wak.