79-kapital-09.07.

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

FEQTON: KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

OSTANETE VO RAMKITE NA SVOJOT KRUG NA STRU^NOSTA STRANA 18

WEEKE WE KEND

IZVOZOT ZNA^I RAZVOJ STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PETOK, 09. JULI. 2010 | BROJ 79 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

]E VLEZE LI MAKEDONIJA VO ITALIJANSKATA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA?

RADE KON^AR ]E PREGOVARA SO FIAT?!

NA ZATVORAWE,, ^ETVRTOK,, 08.07.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,70% 2,76% 2 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 48,95 1,26

NAFTA BRENT EURORIBOR

73,96 73 1,34%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (08.07) 2.440

MBI 10

2.430 2.420 2.410 2.400 2.390 2.380 2.370 2.360 2.350 2.340

ACE ANTEVSKI

02.7

04.7

06.7

08.7

DIREKTOR NA RADE KON^AR-TEP

TO^NO E DEKA ]E PREGOVARAME SO FIAT VO SRBIJA. IDEJATA NI DOJDE OTKAKO JA KUPIVME MA[INATA ZA ROBOTSKO ZAVARUVAWE KAZANI I TRANSFORMATORI OD POZNATATA FIRMA MEGA OD JAPONIJA. MA[INATA E EDINSTVENA NA BALKANOT.

SVETSKO PRVENSTVO NA SPONZORI

OSTRI REAKCII NA VLADINIOT PREDLOG

VO FINALETO “IGRAAT” NAJK I ADIDAS

FIRMITE NE MO@AT DA PRE@IVEAT AKO NE IM PLA]A DR@AVATA STRANA 11

STRANA 6

KOLUMNA

DEN DON^EV

PAZARITE NE MU VERUVAAT NA MMF STRANA 9

SA[O NAUMOSKI GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA, PRILEP

VITAMINKA ]E PRODOL@I DA BIDE PROFITABILNA STRANA 10

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA AKO E I OD MAKEDONIJA, MNOGU E! STRANA 2 @ELEZNI^KIOT SOOBRA]AJ STANUVA INTERESEN ZA STRANCI

SLOVENE^KI @ELEZNICI SAKAAT DA VOZAT I VO MAKEDONIJA STRANA 12

2 09.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 09 JULI 2010

AKO E I OD MAKEDONIJA, MNOGU E!

D

ovolen e osvrt na politi~kite slu~uvawa vo zemjava za samo eden izminat den za da se zaklu~i deka ovaa dr`ava odamna izgubila sekakva vrska so realnosta! Kamoli, ako se pogledne {to s$ se prinudeni da slu{aat, gledaat i do`iveat gra|anite vo tekot na edna nedela.

Osobeno ako nedelata e burna kako ovaa {to izminuva.

Mnogu vidovme za samo sedum dena! S$ po~na na 1 juli. Ako vaka trgna mesecov... Vo hramot na demokratijata, srede zakonodavniot dom, lu|e vo tesni mai~ki, farmerki i pi{toli kako moden dodatok bea zadol`eni da odreduvaat koj pratenik smee da se dvi`i na svoeto rabotno mesto.

Lu|eto, podocna razbravme, bile policajci, koi ne po~uvstvuvale potreba da nosat uniformi (a, vsu{nost i se po`alija deka nemaat plati od 3.000 evra za da si kupat kostum) i na koi faktot deka zakonot im zabranuva da se nao|aat tamu kade {to se nao|aat (nepokaneti!) ne im smeta{e za da se drznat da vlezat vo otvoren konflikt so narodni izbranici!

U{te ne razbravme {to baraa, zo{to do{le i dali e ova praktika. Doznavme samo deka edniot od niv bil praten na specijalna zada~a – da snima! Da gi “ovekove~i” ste~ajcite koi protestiraa protiv vlasta i pratenicite {to gi “podbucnuvaat” i im pomagaat vo nivnata namera da nerviraat. “De~koto”, pritoa, ka`al deka snima so “privatna kamera, za privatni potrebi”!? (zarem tipot ima doma{na kolekcija na protesti!?)

Nevideno i ne~ueno! Skandal par ekselans! Ako imavme normalna opozicija, mo`ebi }e znae{e da {utira na vakvi penali.

Namesto dostoinstveno izleguvawe pred javnosta i reakcija (`estoka, no legalisti~ka!) na gruboto kr{ewe na zakonot, “snimanite” pratenici probaa fizi~ki da se presmetaat so policaecot (toa e vpe~atokot {to se dobiva od snimenite materijali!) vo obidot da mu ja zemat “skrienata kamera”. So ova si stavija trn vo bosa noga i se prika`aa kako nesposobni za soodveten odgovor na provokacija od vakov tip. Go dozakopaa sobraniskiot dignitet (koj odamna e mrtov). I pak padnaa na ispit!

Tri dena potoa (koi pominaa vo serija me|usebni niski prepukuvawa na relacija VMRO–DPMNE - SDSM) se javija partiskite sekretari za da n$ potsetat deka tie umeat i podobro i deka mo`at da padnat i ponisko od ova.

Pismoto {to generalniot sekretar na vladeja~kata VMRO–DPMNE, Martin Protu|er, go isprati do Biha}ka ima{e re~nik {to ne dolikuva ni za karanica na pazar! Obra} aj}i mu se na “ti”, toj na Crvenkovski mu ka`a deka treba bukvalno da is~ezne, oti e odgovoren za seto zlo vo dr`avata! Pokulturno, no ne i pomeko, odgovori Andrej Petrov.

Potoa sleduvaa niza debatni emisii, na koi pretstavnici od dvete strani kako da se natprevaruvaa koj mo`e da smisli pogolema navreda i koj mo`e po`estoko da se zakani!

Borba za doka`uvawe koj e ponedostoen za funkcijata {to ja izvr{uva. Seto ova be{e za~ineto so celodnevni drami vo Sobranieto (koe cela nedela ne funkcionira!), napu{tawe na komisii, zakani za blokadi, te{ki raspravii, propadnati koordinacii.

Razgovor na gluvi!

Seto ova na samo deset dena do sostanokot na Komitetot za stabili-

SVETSKA BANKA DOBRO NI JA OCENI INVESTICISKATA KLIMA

SAMO U[TE INVESTICII DA DOJDAT

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

zacija i asocijacija vo Brisel. Ovaa dr`ava ima nepovtorliv talent za samouni{tuvawe. Da se upropastuva vo klu~ni momenti. Premnogu e ~esto za da bide slu~ajno!

A, vo me|uvreme, tri dena od VMRO–DPMNE, {to portparoli, {to ~lenovi koi se vo faza na promocija, n$ ubeduvaa deka Branko Crvenkovski e dr`aven neprijatel, kodo{ i predavnik od prv red, koj odel kaj evrokomesarot [tefan File da ja “cinkari” Vladata. Tuka se nametnuvaat dve pra{awa.

Prvo, ako ova e to~no, {to go spre~uva Gruevski da go uapsi “antidr`avniot element broj eden” namesto da n$ true sekoj den so negovoto ime i prezime?

I vtoro, zarem gospodata od Ilindenska bb po s$ {to se slu~i za samo edna nedela mislat deka i najgolemite vistinski neprijateli na dr`avata imaat “ra~un” da kodo{at.

Nema potreba nikoj na Brisel da mu go poso~uva ludiloto {to vladee na ovie 25.000 kvadratni kilometri. Premnogu e o~igledno! I premnogu e, duri i od Makedonija!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

20%

S

e povisoki cenite na raniot zelen~uk vo Strumi~ko, {to e nevoobi~aeno za ovoj period od proizvodstvenata sezona. Vo sporedba so prvata sedmica od juli lani tie se povisoki vo prosek za 15% do 20%. Na Kvanta{kiot pazar golemoproda`nata cena na piperkite iznesuva od 45 do 50 denari, domatite se prodavaat po 30 do 40, krastavicite od 15 do 20, zelkata od pet do {est denari i brokulata od 25 do 30 denari za kilogram. Za razlika od prethodnite sezoni, visoki se i otkupnite i proda`nite ceni na bostanot.

Lubenicite na golemo se prodavaat od sedum do 10 denari, a diwite od 25 do 30 denari za kilogram.

Maloproda`nite ceni na zelen~ukot na zelenite pazari se povisoki za 20% do 25%.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Spored istra`uvaweto Invest Across Borders, Makedonija e podobra i od nekoi razvieni zemji vo pogled na uslovite za stranski investicii, no prednosta s$ u{te te{ko se efektuira na teren

D

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

eka brojot na denovi potrebni za otvorawe stranska kompanija ne e presuden faktor za toa kolku investicii }e vlezat vo edna dr`ava, govori podatokot deka edna Bosna i Hercegovina na primer, so svoite 83 dena, ima sepak ima pove}e investicii po `itel vo 2009 godina od Makedonija, odnosno 94 evra nasproti na{ite 88.

Iako Makedonija spored istra`uvaweto ”Invest Across Borders” napraveno od Svetskata banka, e me|u zemjite kade {to najbrzo se osnova stranska kompanija, spored obemot na stranski investicii e poslaba od zemji kade {to birokratskite proceduri se mnogu podolgi.

Formiraweto na stranska firma vo zemjava trae pokuso od prosekot na regionot na Isto~na Evropa i Centralna Azija, koj iznesuva 22 dena i osum potrebni proceduri.

Globalniot prosek spored IAB iznesuva 42 dena i 10 proceduri.

Dru{tvo na Makedonija vo grupata na zemji kade {to najbrzo se osnova stranska kompanija & pravat Francija i Singapur, kade za toa se potrebni 9 dena vo prosek, Egipet i Turcija so osum, Belorusija, Albanija i Avganistan so sedum, Kanada so {est, i Gruzija i Ruanda so ~etiri denovi.

Na drugiot kraj, od zemji vo na{eto okru`uvawe, Bosna i Hercegovina prili~no gi “gwavi” stranskite investitori so 83 dena potrebni za da osnovaat firma, dodeka pak vo Kina, koja zabele`uva najbrz ekonom-

ski rast izminatava decenija, za toa se potrebni 99 dena. “[ampion” spored dolgotrajnosta na procesot za osnovawe stranska firma e Angola, so 263 dena, a ne{to podobri se Haiti so 212 dena, Venecuela so 179 dena i Brazil so 166 dena. Spored indeksot na lesnotija za formirawe stranska kompanija (Ease of establishment index), koj vo idealen slu~aj e 100, Makedonija ja ima vrednosta 76,3, dodeka regionalniot indeks e 76,8, a svetskiot 64,5.

Spored IAB, vo pogled na toa kolku stranskite kompanii imaat pristap do industrisko zemji{te, vo Makedonija vo prosek se potrebni 13 dena za da se iznajmi privatno zamji{te, dodeka regionalniot prosek e 43 dena, a svetskiot 61.

Kaj dr`avno zemji{te, ovoj period e prose~no 79 dena, {to e povtorno podobro od regionalniot prosek {to e 133 dena, i svetskiot od 140 dena.

Od aspekt na industriskite sektori, izve{tajot veli deka vo Makedonija vo site sektori, osven vo transportot e dozvolena 100% sopstvenost na stranci vo edna kompanija. Vo zemjava, indeksot vo oblasta transport iznesuva 79,6, dodeka regionalniot e 84, a na svetsko nivo e 78,5.

Spored Svetska banka toa se dol`i na zakonskite ograni~uvawa {to s$ u{te postojat vo pogled na sopstvenosta vo doma{nata i me|unarodnite aviotransportni industrii. Svetskata banka veli deka kako vo pove}eto zemji na Isto~na Evropa i Centralna Azija, regulativata vo Makedonija ja limitira stranskata sopstvenost vo ovie sektori na maksimalni

49%. Me|utoa izve{tajot najverojatno bil izgotvuvan pred da po~ne vo zemjava da funkcionira t.n. “dogovor za otvoreno nebo”, potpi{an so pove} e od 30 evropski zemji, spored koj Makedonija se obvrzuva na zemjite potpisni~ki na dogovorot da im dozvoli formirawe na aviokompanii so 100% stranska sopstvenost.

Ograni~uvaweto od 49% ostanuva samo za treti strani, {to ne se potpisni~ki na ovoj dogovor.

Svetskata banka isto taka zabele`uva deka vo sektorite kako {to se prenos na elektri~na energija, tovaren `elezni~ki soobra}aj, aviosoobra}aj, i tretirawe na otpadot s$ u{te dominiraat dr`avni kompanii. Ovie monopoli, zaedno so zna~itelnite te{kotii {to postojat za dobivawe dozvoli za rabota, im ote`nuvaat vo golema mera na stranskite kompanii da se vklu~at vo ovie sektori, zaklu~uva Svetskata banka.

“Investing Across borders” e nova publikacija na Svetskata banka, koja dava sporedben prikaz na reguliraweto na stranski investicii vo zemjite vo svetot. Vo istra`uvaweto se prezentirani indikatori za zakonskata regulativa, kako i prakti~ni iskustva za toa kako kompaniite investiraat vo razli~ni sektori, zapo~nuvaat biznis, kolku i kako imaat pristap do industrisko zemji{te i kako e regulirana arbitra`ata vo stopanskite sporovi. Izve{tajot IAB, pokraj Makedonija, opfa}a u{te 19 zemji od isto~na Evropa i centralna Azija, kako i u{te sedumdesetina zemji od site regioni vo svetot.

NAVIGATOR

09.07.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

PROMOTOR ZA PRIMER

akedonskiot ekonomM ski promotor vo skandinavskite zemji,

VAN^O KOSTADINOVSKI

SILVIO BERLUSKONI

entralniot registar i povika ItalijanC prodol`uva so reG cite da letuvaat vo formite, so {to ovaa sopstvenata dr`ava za institucija & nosi pozitivni ocenki na Makedonija

da pridonesat za turizmot so 14 milijardi evra

QUP^O DIMOVSKI

ALI AHMETI

stana bez japonskiot O kredit za Zletovica, P a toa zna~i deka seknaa

ravdata vo Makedonija ja gleda samo koga presudata e osloboditelna, parite za finansirawe na kako vo slu~ajot so “Sovtorata faza od izgradbata pot” koga obvinetite dobija na hidrosistemot ku}en pritvor

]E VLEZE LI MAKEDONIJA VO ITALIJANSKATA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA?

RADE KON^AR ]E PREGOVARA SO FIAT?!

“Kapital” doznava deka skopskata kompanija Rade Kon~ar mo`e da vleze na pazarot na avtomobilskata industrija, i toa vo italijanski FIAT. Rakovodstvoto zasega ne otkriva detali KATERINA POPOSKA

M

poposka@kapital.com.mk

akedonska fabrika e na pat da proizveduva delovi za italijanskiot avtomobilski gigant FIAT. Fabrikata za proizvodstvo na transformatori, motori i generatori, Rade Kon~ar-TEP od Skopje, naskoro }e zamine vo Srbija za da pregovara so avtomobilskiot gigant FIAT vo Srbija, doznava “Kapital”.

Rakovodstvoto na kompanijata gi potvrduva informaciite na “Kapital”, no predvreme ne sakaat da otkrivaat detali.

Edinstveno najavuvaat deka vo brzo vreme planiraat da pregovaraat so FIAT, koja e ve}e prisutna vo Srbija, ne otkrivaj}i za {to to~no se raboti. Velat deka mo`e da proizveduvaat odredeni delovi za italijanskiot avtomobilski gigant, otkako re~isi eden mesec imaat ma{inarobot koja proizveduva, zavaruva i obrabotuva metalni i nemetalni povr{ini spored vrvna tehnologija. Direktorot na Rade Kon~ar-TEP, Ace Antevski, se nadeva deka pokraj elektrometalnata industrija, novata vrvna tehnologija }e im go otvori patot i kon avtomobilskata industrija, so {to Makedonija }e se vpi{e na biznis-mapata na gigantot FIAT. “To~no e deka }e pregovarame so FIAT vo Srbija.

Se odlu~ivme za FIAT bidej}i toj ve}e e prisuten vo

KATERINA OROV^ANEC Makedonija da ja stavat vo nivnata programa za 2011 godina. I toa ne stanuva zbor za koj bilo finski turoperator, tuku za najgolemiot, koj godi{no servisira 350.000 turisti od Finska vo razli~ni destinacii vo svetot, a e del od aviokompanijata Finer. Na ovoj na~in prvpat vo makedonskiot turizam se otvora mo`nosta za slednata godina da se vospostavi ~arter-let na relacija HelsinkiOhrid, koj bi zapo~nal od 1 juni i bi trael do krajot na avgust 2011 godina

GUBITNIK Srbija, taka {to sakame da ja iskoristime blizinata na pazarot i mo`nosta da go pro{irime domenot na rabota. Idejata ni dojde otkako ja kupivme ma{inata za robotsko zavaruvawe kazani i transformatori od poznatata firma Mega od Japonija, koja e edinstvena od takov vid na Balkanot. Bidej}i kaj ovaa ma{ina preciznosta e mnogu golema, se raboti za mikroni, bez pritoa da e potrebna kakva bilo doobrabotka na proizvodot, siguren sum deka mo`e da najde mesto i vo avtoindustrijata na FIAT vo Srbija. Isto taka, produktivnosta na ovaa ma{ina ne e od faktor ~ovek, tuku od nejzinata brzina i od nara~kite.

Tokmu ovie prednosti sakame da gi iskoristime i smetame deka Rade Kon~ar mo`e da proizveduva delovi za ovoj gigant vo avtoindustrijata”, veli Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar-TEP. Detali {to to~no bi proizveduval Rade Kon~ar za FIAT zasega od kompanijata ne otkrivaat. Od avtomobilskiot klaster na Makedonija velat

3 FAKTI ZA...

4,6% 4,3% 10,5%

Katerina Orov~anec, e zaslu`na {to turisti od Finska }e letuvaat na ohridskoto krajbre`je.

Koga v~era pristigna vesta deka najgolemiot finski turoperator Aurinkomatkat sklu~il dogovori so nekolku hoteli vo Ohrid i Struga za narednata turisti~ka sezona, a deka go donela Orov~anec, vedna{ stana jasno koj e primerot {to treba da go sledat i drugite ekonomski promotori. Bidej}i za ovie makedonski pretstavnici se krena mnogu pra{ina (so pravo) okolu nivnata misija i uspe{nost, zada~ata {to ja zavr{ila Orov~anec dava nade` deka nekoi od promotorite znaat {to rabotat i {to treba da rabotat. Ekonomskiot promotor vo Finska go donese turoperatorot na lice mesto za da gi vidi turisti~kite potencijali na Makedonija, hotelskite kapaciteti i aerodromot vo Ohrid. Toa be{e vistinski poteg, bidej}i donesoa odluka

]E PORASNE SVETSKATA EKONOMIJA GODINAVA, [TO E NAJMNOGU OD 2007 GODINA, A SE DOL@I NA PODOBRITE FINANSISKI POKAZATELI SE PREDVIDUVA RAST NA BDP ZA SLEDNATA GODINA, A PREDVODNICI ]E BIDAT SAD I KANADA ]E PORASNE KINESKATA EKONOMIJA, [TO E NAJGOLEM RAST NA SVETSKO NIVO

deka dosega FIAT “pikiral” {est makedonski kompanii koi mo`e da bidat potencijalni sorabotnici na italijanskiot gigant.

“Nie kako avtomobilski klaster postojano sme vo kontakt so pretstavni{tvoto na FIAT vo Srbija. Dosega okolu {est makedonski kompanii se vlezeni vo potesniot krug na mo`ni dostavuva~i na nekoi delovi za noviot model na FIAT. No, zasega nema konkretni informacii, so ogled na toa {to FIAT vo Srbija treba da po~ne so proizvodstvo kon sredinata na slednata godina”, veli Vladimir Tevdov, pretsedatel na avtomobilskiot klaster na Makedonija.

Tevdov dodava i deka FIAT od makedonskite potencijalni dostavuva~i najzainteresiran bil za proizvodstvo na alati i delovi od plastika.

Inaku, od po~etokot na ovaa godina vo srpskata industriska zona Pirot vleze Mi{elin, a vo zonata vo Subotica Simens i FIAT.

LOШA PROCENKA

ACE ANTEVSKI

DIREKTOR NA RADE KON^AR-TEP To~no e deka }e pregovarame so FIAT vo Srbija.

Idejata ni dojde otkako ja kupivme ma{inata za robotsko zavaruvawe kazani i transformatori od poznatata firma Mega od Japonija. Ma{inata e edinstvena na Balkanot. Bidej}i kaj ovaa ma{ina preciznosta e mnogu golema, se raboti za mikroni, bez pritoa da e potrebna kakva bilo doobrabotka na proizvodot, siguren sum deka mo`e da najde mesto vo avtoindustrijata na FIAT vo Srbija”.

PROCENKI...

aleku od toa deka GerD mancite treba da bidat nezadovolni od op{tiot

nastap na svojata selekcija na Svetskoto prvenstvo vo fudbal, no postavenata igra na selektorot Joakim Lev za polufinalniot natprevar so [panija slobodno mo`e da se proglasi za ~isto proma{uvawe. Ne mu pomogna na Lev nitu sinoto xemper~e, od koe ne se odvojuva kako “dete od }ebence”, a ne mu pomognaa mnogu ni izmenite {to gi izvr{i vo sostavot, koga zapo~na vo igra da gi vmetnuva juniorite, koi te{ko deka mo`ea da vnesat promena vo igrata na germanskata reprezentacija vo natprevarot so rasplo`enite {panski fudbaleri. Iako {panskiot selektor Visente del Boske mu odr`a ~as po fudbal na svojot germanski kolega, mora da se priznae deka “stariot lisec” ne napravi ni{to revolucionerno. “Furijata” igra isto u{te od Evropskoto prvenstvo od pred dve godini, koga vo finaleto ja sovlada tokmu Germanija. Lev

JOAKIM M LE LEV V mora{e da pretpostavi deka Del Boske }e ja postavi istata taktika na negoviot prethodnik Luis Aragowes, so koja Germanija ve}e edna{ be{e nadigrana.

Edna selekcija od tipot na Paragvaj, barem dve klasi poslaba od germanskata, poka`a deka so skoncentrirana i po`rtvuvana igra na sredinata od terenot mo`e sosema korektno da im se parira na [pancite.

MISLA NA DENOT

MIHAJLO MANEVSKI minister za pravda

POTREBEN E NEZAVISEN SUDSKI BUXET inisterot za pravda Mihajlo Manevski e Mzadovolen od zaklu~okot na Vladata za izgotvuvawe zakonsko re{enie za obezbeduvawe nezavisen sudski buxet, so izdvojuvawe odreden procent od Bruto-doma{niot proizvod, so {to sudstvoto bi steknalo kompletna nezavisnost i bi se zaokru`ile sudskite reformi.

“Idejata za obezbeduvawe stabilni izvori za finansirawe na sudstvoto e od poodamna. Toa se delovi od preporakite na Evropskata komisija {to se odnesuvaat na sudstvoto. Treba da se obezbedat stabilni izvori na finansirawe i da se napu{ti dosega{nata praktika na intervenirawe so rebalansot na Buxetot za da mo`e sudskata vlast da bide nezavisna finansiski i da gi ostvaruva svoite funkcii”, izjavi Manevski.

VO OVOJ BIZNIS VLEGOV PORADI PARI I NA KRAJOT OD SETO TOA IZLEZE UMETNOST. AKO LUЃETO SE RAZO^ARANI OD OVAA KONSTATACIJA, NE MO@AM NI[TO DA STORAM OKOLU TOA. EDNOSTAVNO, TOA E VISTINATA

^ARLI ^APLIN

4 09.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...PREPU[TENI NA SUDBINATA

...ELIZABETA II

...RAZMENA

Policajci tepaa `rtvi vo Akiqa

Kralicata vo Wujork po 34 godini

Rusija i SAD }e gi razmenat {pionite

ove}e od 5.000 gra|ani na Akiqa protestiraat protiv italijanskata vlada bidej}i ne mu pomogna na gradot po zemjotresot, mora da pla}aat danoci, a nemaat ni kade da rabotat. Policijata se presmeta so niv na protestot.

o svojata prva poseta na Wujork po 1976 godina, koga be{e proglasena za po~esna wujor~anka, britanskata kralica Elizabeta II }e pomine pet ~asa, pri {to }e odr`i govor vo ON i }e go poseti Graund zero.

decenii.

P

V

merikanskite i ruskite oficijalni lica odr`aa taen A sostanok kako voved vo ona {to bi mo`elo da stane edna od najgolemite {pionski razmeni vo poslednite

DVA, TRI ZBORA

“Delot od gasovodot Ju`en potok {to }e minuva preku teritorijata na Bugarija }e bide koordiniran deneska. So Rusija se nadminati site sporni pra{awa povrzani so negovata izgradba. Usoglasuvaweto na spornite pra{awa }e ja zgolemi profitabilnosta na proektot Ju`en potok za dva ili tri pati.”

BOJKO BORISOV premier na Bugarija

“Francuskata i germanskata soglasnost za su{tinski pra{awa se va`ni i za drugite evropski zemji.

Koga imaat zaedni~ko mislewe, koga postignuvaat dogovor za nov red na finansiskite pazari, za politikata, za klimata, za podobruvaweto na evropskite institucii, toga{ neminovno ima napredok”.

BIZNISMENITE BARAAT MAKEDONIJA I GRCIJA DA SE DOGOVORAT

ZASTOJ NA GR^KA STRANA, ZAGUBA ZA MAKEDONSKITE KOMPANII Biznismenite baraat dr`avata da intervenira kaj nadle`nite institucii vo Grcija i da potpi{e dogovor za skratuvawe na procedurite pri transportot na stoki kon solunskoto pristani{te i nazad GOJKO KE[EQ

V

gojko@kapital.com.mk

o vreme koga zemjite od regionov potpi{uvaat dogovori za pobrz tranzit na tovarnite vozovi i kamionite preku grani~nite premini, makedonskite kompanii se soo~uvaat so 24 ~asovni zastoi poradi dolgite proceduri vo Grcija, od kade {to preku solunskoto pristani{te doa|a glavnata arterija za makedonskiot biznis.

Biznismenite baraat dr`avata da intervenira kaj nadle`nite institucii vo Grcija i da potpi{e dogovor za skratuvawe na procedurite pri transportot na stoki kon solunskoto pristani{te i nazad. Aleksandar Panov, izvr{en direktor na Makstil, veli deka sekoj poteg {to bi gi skratil procedurite e dobredojden bidej}i zastoite gi ~inat pari.

“Blizinata na solunskoto pristani{te e golema prednost i od golemo zna~ewe bi bilo skratuvaweto na procedurite pri premin na tovarnite vozovi preku granicata”, veli Panov. Spored Metodija Sa~maroski od {pediterskata kompanija

Blubel maritlajn najgolem problem poradi koj se slu~uvaat takvite zastoite e rabotnoto vreme na gr~kite carinici. “Carinata na pristani{teto raboti do dva ~asot. Otkako kamionite }e trgnat kon granicata, gi ~eka kolona dolga tri kilometri i se ~eka do 12 ~asot za da se premine granicata”, objasnuva Sa~maroski. Spored nego za da se nadminat dolgite proceduri, potrebno e Makedonija i Grcija da potpi{at dogovor za brzo carinewe na tovarnite vozila. “Situacijata e sli~na i so vozovite, koi ~ekaat i po eden den za da preminat granica. Toa ~ini mnogu pari”, veli Sa~maroski. Direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov, tvrdi deka od makedonska strana procedurite na carinewe na tovarnite vozila se odvivaat brzo i deka nema zastoi.“Carinata kontinuirano investira vo olesnuvawe na procedurite na carinewe i na makedonska strana nema podolgi zastoi nitu kaj kamionite, nitu kaj tovarnite vozovi koi se carinat vo Trubarevo”, veli Kargov.

Spored Zlatko Popovski, direktor na Carinata vo Gevgelija, potrebna e podobra sorabotka so gr~kata strana i vo toj slu~aj bi se nadminale site problemi.

Neoficijalno tovarnite kamioni i vozovi pri vlez i izlez od Grcija se zadr`uvaat podolgo poradi selektivniot odnos na gr~kite carinici kon kamionite od Makedonija i tie od drugi zemji.

“Na grani~niot premin Bogorodica naj~esto se koristi samo edna lenta za tovarnite vozila i poradi toa se sozdavaat nekolku kilometarski koloni. Za kamionite od zemjite od EU naj~esto se otstapuva druga lenta, a na{ite kamioni ostanuvaat da ~ekaat vo red”, velat za Kapital vraboteni na grani~niot premin vo Gevgelija.

Vakvite problemi na biznismenite, spored ekspertite najdobro mo`at da se re{at preku me|udr`aven dogovor na dvete zemji za zabrzuvawe na procedurite pri transport na stoki me|u dvete zemji.

Pred tri dena takov dogovor potpi{aa `eleznicite od Slovenija, Hrvatska i od Srbija.

Ministerot Mile Janakieski i vicepremierot Zoran Stavreski v~era nemaa informacii deka biznismenite se nezadovolni od dolgite carinski proceduri na makedonsko– gr~kata granica.

“Biznis-zaednicata neka go podnese baraweto do Ministerstvoto za transport, za da vidime na {to se odnesuva i nie } e odgovorime”, pora~a Janakieski. Vo odnos na `elezni~kiot soobra}aj, od M@–Transport velat deka so gr~kata strana postojano sklu~uvaat spogodbi za olesnuvawe na procedurite za preminuvawe na granicata. “Vo izminatiov period se soo~uvame so zastoi poradi direktorskata smena vo gr~kite `eleznici, kako i poradi tamo{nata situacija. Nie neodamna isprativme pismo do gr~ki `eleznici so koe barame potpi{uvawe na dogovor za olesnuvawe na procedurite i za pobrz protok na vozovite, {to }e zna~i i pogolem obem na transport”, velat ottamu. Najgolem problem e {to vo periodot od nula do osum ~asot nautro vozovite ne se pu{taat da ja pominat granicata kon Makedonija.

KRISTIJAN VULF pretsedatel na Germanija

“Postojat eti~ki prepreki za industrisko proizvodstvo na klonirano meso i proda`ba na hrana koja poteknuva od klonirani `ivotni ili nivnoto potomstvo. Kloniranite `ivotni premnogu ~esto zaboluvaat ili imaat razli~ni malformacii ili prerano umiraat”.

KARTIKA LIOTAR evroprateni~ka od Holandija

GADGETS

HP PROBOOK 5320M NOV BIZNIS-NOUTBUK julit Pakard ja pro{iri definicija (HD) i golema H svojata biznis-noutbuk otpornost na tastaturata. serija pretstavuvaj}i se so Tenkiot i lesen noutbuk novata generacija na ultra tenkite HP ProBook 5320m. So debelina od samo 23,5mm i te`ina od 1,7kg, HP ProBook 5320m e eden od najtenkite biznis-noutbuk.

Toj se karakterizira so aluminiumska obrabotka i 33,8cm LED-displej so visoka

ovozmo`uva dopolnitelna za{teda na energija, ekstra izvedba i namalena potro{uva~ka. Korisnicite mo`at da imaat pridobivki od kompletnata izvedba na procesorot blagodarenie na Intel Turbo Boost i HyperThreading Technology.

POLITIKA

09.07.2010

5

SEDUM DENA PO SOBRANISKIOT SKANDAL

POLITI^KI DIJALOG NI ZA LEK! KATERINA SINADINOVSKA

N

sinadinovska@kapital.com.mk

ovo fijasko na koordinacijata vo Sobranieto, pome|u pretsedatelot Trajko Veqanovski, koordinatorite i sobraniskite potpretsedateli. Po cela nedela od ogromniot skandal, zakonodavniot dom ne uspea da donese odluka za formirawe na anketna komisija koja } e gi rasvetli okolnostite na

incidentot. Ni VMRO –DPMNE, ni SDSM nikako ne popu{taat vo stavot, dali treba da se spomne ~lenot 43, od Zakonot za Sobranie, koj e prekr{en so prisustvoto na vooru`eni lica vo parlamentot.SDSM tvrdi deka docna zav~era do pratenicite Vlado Bu~kovski i Vesna Bendevska, vo parlamentot stignale pokani od MVR za informativen razgovor, koi potoa (verojatno pod pritisok na me|unarodniot faktor) bile povle~eni, pa zapisite

za istite bile prema~kuvani so korektor vo oficijalnata sobraniska arhiva. Od VMRO – DPMNE so kontra-obvinuvawadeka opozicijata pravi s$ samo za da ne se rasvetli nastanot.

Velat deka nemaat informacija dali e to~no za pokanite do Bendevska i Bu~kovski. I dodeka ednite gi obvinuvaat drugite, spikerot Veqanovski izre~e merki vo vrska so skandalot. Me|u drugoto, i doprecizirawe na pravilnikot i upatstvoto za vnatre{niot

red/Spikerot ne odgovori dali povikot za doprecizirawe na pravilnikot za vnatre{en red (vo koj pokraj, zasilenoto obezbeduvawe }e vklu~uva i vidlivo obele`uvawe i uniformirawe na oblekata na onie koi smeat da obezbeduvaat) zna~i i oficijalno priznavawe deka dosega imalo seriozni propusti. Toj izbegna da odgovori i dali znael i zo{to dozvolil vooru`eni lica da {etaat slobodno po sobraniskite hodnici.

PREDLOG-ODLUKA ZA RAZRE[UVAWE NA VEQANOVSKI!

Utre, na vonredna sednica, sobranieto }e rasprava za predlog –odlukata za razre{uvawe na Pretsedatelot na Parlamentot, Trajko Veqanovski, podnesena od prateni~kata grupa na SDSM. VMRO – DPMNE najavi celosna poddr{ka za spikerot, koj e od nivnite redovi.

SDSM podnese i interpelcija za rabotata na ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska.

EKSPERTITE PREDUPREDUVAAT NA SERIOZNA OPASNOST

VERNICI ILI TERORISTI – KOJ SE MOLI VO MAKEDONSKITE XAMII!?

Otkako li~no poglavarot na IVZ, reis-ul-ulema Sulejman efendi Rexepi, prizna deka duri ~etiri xamii vo zemjava se pod kontrola na vahabisti i deka IVZ e nemo}na da si ja povrati kontrolata, ekspertite za bezbednost itno ja povikaa vlasta na poseriozen pristap. Spored MVR, situacijata e pod kontrola

Z

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

a mnogu pojavi {to pretstavuvaat bezbednosna zakana, MVR ~esto povtoruva: "sledime, sledime, sledime!", a na kraj se slu~uva najlo{oto", veli univerzitetskiot profesor Vladimir Pivovarov analiziraj}i gi poslednite slu~uvawa vo Makedonija okolu {ireweto na radikalniot islam.

Toj smeta deka vo ovaa faza (koja spored nego po~na so incidentot vo Isa-begovata xamija) mora itno da se prezemat odredeni sankcii {to }e poka`at deka sledeweto na situacijata so {ireweto na vahabizmot rezultira so konkretni operativni soznanija.

"Dosega ne vidovme nikakvo prezemawe sankcii protiv lica koi pretstavuvaat zakana za bezbednosta. A, ova e svetski problem. Makedonija e del od sinxirot }elii na Al kaeda i zatoa ne smee da zaboravi deka }e snosi i me|unarodna odgovornost, ako ne projavi dovolno budnost vo odnos na ovoj problem.

Ako }eliite na Al kaeda prerasnat vo masovna pojava, nema spre~uvawe", veli Pivovarov vo razgovor za "Kapital".

[TO SE SLU^I VO BOSNA? Posledniot pogolem incident vo regionot povrzan so {ireweto na radikalniot islam se slu~i pred desetina dena vo gradot Bugojno, vo Bosna i Hercegovina, kade {to zagina eden policaec, a petmina bea raneti od aktiviran avtomobil-bomba pred policiska stanica. Ministerot za bezbednost na BiH, Sadik Ahmedovi}, izjavi deka se raboti za eden globalen problem za koj, za `al, lu|eto znaaat premalku, a e mo{ne opasen i seriozen. "Nemavme nikakvi podatoci, nitu na{ata razuznava~ka slu`ba, deka se podgotvuvaat vakvi napadi", tvrde{e toga{ bosanskiot minister.

Negovata egovata zagri`enost ja deli i porane{niot minister za vnatre{ni natre{ni raboti, Pavle Trajanov, rajanov, koj prepora~uva koordinirano oordinirano dejstvuvawe na Islamskata verska zaednica i MVR, so cel spre~uvawe na poseriozna kontaminacija na muslimanskata populacija vo Makedonija so opasni, ekstremisti~ki elementi.

"Ne znam {to prezema MVR, no potrebna e soodvetna reakcija na nasilnoto prezemawe xamii. Potrebni se koordinirani akcii na IVZ i MVR, no toa e, pred s$,

rabota na dr`avnite slu`bi. [ireweto na vahabistite vo Makedonija }e gi naru{i odnosite vo IVZ, a preku toa i bezbednosnata sostojba vo zemjava", izjavi Trajanov za "Kapital".

Od druga strana, i pokraj vakvite tvrdewa na ekspertite, MVR uporno negira postoewe na neposredna opasnost od radikalni islamski elementi.

"MVR vo kontinuitet ja sledi sostojbata so {ireweto na radikalniot islam vo Makedonija i dokolku ima indicii

za naru{uvawe na zakonite na dr`avata ili potvrda na nekoi na{i operativni soznanija MVR }e intervenira soglasno sobranite dokazi", izjavi za "Kapital" portparolot na MVR, Ivo Kotevski.

Od pristapot na MVR kon tretiraweto na muslimanite koi pripa|aat na ekstremnite interpretacii na ovaa vera zadovolen e i oxata Ramadan Ramadani, ~ii razre{uvawe pod obvinenie deka propovedal radikalen islam be{e pri~ina za incidentot vo Isa-begovata xamija. Toj negira deka MVR

PAVLE TRAJANOV

PORANE[EN MINISTER ZA VNATRE[NI RABOTI “Potrebni se koordinirani akcii na IVZ i MVR, no toa e, pred s$, rabota na dr`avnite slu`bi” na kakov i da e na~in go naru{uva mirot na muslimanite so bradi i pantoloni nad glu`dovite (najpoznatite nadvore{ni karakteristiki na takanare~enite vahabisti).

"MVR se odnesuva korektno kon nas i ne n$ tretira poinaku od drugite gra|ani na Makedonija. Ne ~uvstvuvame nikakov pritisok od nivna strana", izjavi Ramadani vo razgovor za "Kapital".

Poglavarot na IVZ, pak, Rexepi, direktno go povika MVR da prestane da im dava samo

VLADIMIR PIVOVAROV

UNIVERZITETSKI PROFESOR “Dosega ne vidovme nikakvo prezemawe sankcii protiv lica koi pretstavuvaat zakana za bezbednosta” verbalna poddr{ka, tuku da izleze od pasivnosta i “korektniot” tretman kon Ramadani i negovite istomislenici, oti, kako {to veli, vo Makedonija duri ~etiri xamii ne se ve} e pod kontrola na IVZ, tuku na “radikalite”.

“IVZ se obiduvala da go skrie faktot deka vo Makedonija dejstvuvaat radikalni islamisti-vahabisti so nade` deka tie }e se distanciraat.

Za `al, toa ne se slu~i”, veli reisot.

BRISEL RAZO^ARAN OD TONOT NA POLITI^KIOT DIJALOG

SOBRANIETO JA ZASRAMI DR@AVATA!

N

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

a samo desetina dena od odr`uvaweto na sednicata na Komitetot za stabilizacija i asocijacija, na koja }e se razgleduva i ocenuva napredokot na Makedonija vo evrointegrativnite procesi, me|unarodnite pretstavnici vo zemjata so ostri kritiki za nivoto na politi~kiot dijalog i na~inot na sproveduvawe na reformite. Spored niv, aktuelnite sostojbi vo zemjata se nedozvoleni za edna zemja koja ima evropski aspiracii.

"Razo~aruva~ki e da se znae

deka zna~ajno e namalen politi~kiot dijalog, kako na nacionalno, taka i na parlamentarno nivo. Dokolku razbrav dobro, na nacionalno nivo imalo dva sostanoci me|u site politi~ki lideri od po~etokot na godinata dosega.

Ova e navistina mnogu malku za edna zemja koja ima aspiracii da se priklu~i vo Evropskata unija. A, ona {to u{te pove}e zagri`uva e ostriot ton na govori i pisma me|u partiskite lideri vo zemjata", izjavi evroambasadarot Ervan Fuere na v~era{nata Komisija za evropski pra{awa, kade {to zaedno so belgiskiot ambasador, Mark Mikelson, gi pretstavija prioritetite na belgiskoto pretsedatel-

stvo so EU. Fuere bara da se slu{ne jazikot na konsenzusot, na obedinuvaweto, zatoa {to toa e jazik koj }e bide odraz na edna zemja koja e podgotvena da se priklu~i kon Evropskata unija, koja e zemja-kandidat, jazik koj pove} e bi sakale da go slu{nat gra|anite.

Ambasadorot Mikelson so sli~en stav za sostojbite vo zemjata. Spored nego, politi~kiot dijalog na vnatre{no, no i na nadvore{no nivo vo odnosite so sosedite e od krucijalno zna~ewe. Toj pora~a deka dokolku se slu{a i se razbira logikata na drugiot }e mo`e da se dojde do re{avawe na problemite.

Mikelson, koj isto taka gi pretstavi prioritetite na belgiskoto pretsedatelstvo so Unijata vo narednite {est meseci, iako naglasi deka pro{iruvaweto na Unijata ostanuva prioritet, sepak, ne dade konkreten stav za makedonskata integracija vo Unijata, nitu, pak, dali za vreme na belgiskoto pretsedatelstvo mo`eme da dobieme datum za pregovori. Spored nego, pro{iruvaweto }e se odviva spored konkretnite rezultati na zemjite-aspiranti.

Vo me|uvreme, belgiskiot premier, Iv Leterm, od Brisel pobara diskrecija vo pregovorite za sporot za imeto me|u Makedonija i Grcija. Toj veli deka svojot optimizam za mo`en brz kompromis go

Po edna nedela od golemiot skandal vo makedonskiot Parlament, ambasadorot na EU, Ervan Fuere, veli deka takvo ne{to e nedozvoleno za zemja koja pretendira za ~lenstvo temeli vrz realizam i deka sporot treba da go re{at liderite od dvete zemji, pod medijacija na Metju Nimic i pokrovitelstvo na Obedinetite nacii.

6 09.07.2010 EKONOMSKATA STRANA NA SVETSKOTO PRVE E

Grin Point vo Kejp Taun e najskapiot stadion vo Ju`na Afrika

DODEKA SE “TRKALA[E” F SE SVRTEA MILIJARDI

S

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

vetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika gi pobedi site crni scenarija deka nema da se odr`i.

Sepak, cenata na ovie pesimisti~ki, slu~ajni ili ne, prognozi ne e mala. Devet milijardi evra e samo premijata za osiguritelnite polisi na site akteri i zbidnuvawa na Mundijalot 2010. Dodeka svetot go ~eka noviot svetski {ampion vo fudbal, organizatorot poleka gi sumira rezultatite od svojata rabota. S$ u{te e mnogu rano da se govori za finansiskiot efekt od Svetskoto prvenstvo vrz ekonomijata na Ju`na Afrika.

No, fakt e deka nema da bide mal.

Devet milijardi evra e samo premijata za osiguritelnite polisi na site akteri i zbidnuvawa na Mundijalot 2010. Dodeka svetot go ~eka noviot svetski {ampion vo fudbal, organizatorot poleka gi sumira rezultatite od svojata rabota. S$ u{te e mnogu rano da se govori za finansiskiot efekt od Svetskoto prvenstvo vrz ekonomijata na Ju`na Afrika. No, fakt e deka nema da bide mal

Za vlo`uvawa vo infrastrukturata ovaa zemja od buxetot izdvoi 4,7 milijardi evra, od koi tri milijardi za izgradba na novi ili modernizacija na starite stadioni. Soker siti vo Johanesburg i Grin point vo Kejp Taun se novite biseri na fudbalot, zaedno so ostanatite osum stadioni na koi se odigraa 64 mundijalski natprevari.

Preostanatite 1,7 milijardi evra vladata na Ju`na Afrika gi vlo`i vo avtopati{ta, izgradba na novi hotelski resorti. Sepak, najgolem del be{e potro{en na bezbednosta i toa vo prv red onaa na fudba-

lerite, a potoa na naviva~ite, slu`benite lica i novinarite.

No, od ovie investicii najmalku zarabotija siroma{nite `iteli na ovaa zemja i nekoi kompanii.

Najgolem del od grade`nata rabota ja dobija germanski grade`ni firmi, kade otide i najgolemiot del od profitot. Propadna planot na vlasta so pomo{ na Svetskoto prvenstvo da se bori so golemata nevrabotenost. Najgolem del od rabotnicite anga`irani vo izgradbata na infrastrukturata sega se povtorno na ulica, no ona {to e u{te postra{no e deka ne im se

isplateni do kraj platite, iako krajniot rok be{e do po~etokot na turnirot.

BEZBEDNOSTA NA VISOKO NIVO So isklu~ok na novinarite, ostanatite {titenici na ju`noafrikanskite bezbednosni sili bea bezbedni.

Fudbalskite reprezentacii bea “zabarikadirani” vo luksuznite apartmani, ~ij enterier potsetuva na “prikaznite od 1001 no}”, dodeka odnadvor deluvaa kako dobro ~uvani voeni bazi.

Za naviva~ite bea organizirani t.n. “fan kampovi”, kade {to tie

se sobiraa pred po~etokot i po zavr{uvaweto na natprevarite.

Tuka policijata poka`a izvonredna kontrola vrz situacijata i ne dozvoli nitu najmal incident. Ova e osobeno va`no za natprevarite {to se igraa na centralniot stadion Soker siti, koj e smesten vo najozloglaseniot kvart na Johanesburg - Soveto. Edinstvena stravotna vest be{e za holandskiot naviva~, koj zagina kapej}i se vo edno lokalno ezero, smesteno vo diviot predel na teritorijata na plemeto Zulu.

O~ekuvano podebeliot kraj go izvlekoa novinarite. U{te pred

SVETSKO PRVENSTVO NA SPONZORI

VO FINALETO “IGRAAT” NAJK I ADIDAS

I

ako vo preden plan na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika e duelot na nacionalnite selekcii, mnogu interesen e i natprevarot {to go vodat proizvoditelite na sportska oprema, koi se glavnite sponzori na selekciite.

Vo golemoto finale na Mundijalot igraat Holandija i [panija, koi na svoite dresovi go nosat znak~eto na Najk, odnosno Adidas, a pobednikot od ovaa sredba, se misli na sponzorite, }e ja ima privilegijata vo narednite ~etiri godini da go prodava dresot na oficijalniot svetski prvak.

Adidas e najprisuten na prven-

stvoto so 12 selekcii, no germanskiot gigant nitu oddaleku ja nema mo}ta od minatite svetski {ampionati koga u`iva{e monopol vo snabduvaweto so oprema i sportski rekviziti.

Ovaa pozicija Adidas ja zagubi po prvenstvoto vo Italija 1990 godina, otkako na pazarot vlegoa Najk i Puma.

No, Adidas mo`e da se pofali deka natprevarite se igraat so negovata topka. Taka e u{te od modernata era na svetskite prvenstva, a razvojot na fudbalskata topka od partalka do sofisticiraniot ednodelen sistem izraboten od karbonski vlakna e vo celost zasluga na dizajnerite na Adidas. Zatoa,

Edinstvenoto mesto kade {to ovie dve kompanii dobro gi imaat izmereno silite e fudbalot. Toa e vistinsko bojno pole za Najk i Adidas

poslednata serija od topkata, “jabulani”, naide na ogromen broj kritiki od u~esnicite na {ampionatot vo Ju`na Afrika. Fudbalerite se `alea na nejzinata nepreciznost i problemati~nata upravlivost, no vistinskiot “feler” na “jabulani” na svoja ko`a go osetija golmanite, koi nekolku pati bea `rtva na “promenlivata priroda” na topkata. “^ovekot koj ja dizajnira{e topkata nikoga{ nema igrano fudbal”, izjavija re~isi site

fudbaleri na Svetskoto prvenstvo, od Iker Kasiqas, do Luis Fabijano.

Namesto o~ekuvaniot fidbek od koj Adidas treba{e da dobie “bilding” na brendot, germanskiot proizvoditel na sportska oprema go navle~e besot na fudbalerite, po {to e predizvikana ogromna {teta na imixot na kompanijata.

Najk na turnirot vo Ju`na Afrika ima pod dogovor devet tima, dodeka tretata kompanija so zna~itelen broj “svoi”

selekcii, vkupno sedum, e Puma.

Najgolemite nade`i na Najk vo presret na Svetskoto prvenstvo, fudbalerite na Brazil, ne uspeaja da go proslavat sponzorot, a ne zavr{ija rabota nitu favoritite od senka kako Srbija, SAD i Portugalija.

Od Puma se nadevaa deka s$ u{te aktuelniot svetski prvak Italija }e napravi u{te eden podvig i, ako ni{to drugo, }e dojde do polufinaleto i }e se vme{a vo raspredelbata na prvite tri mesta. No, namesto

ENSTVO VO JU@NA AFRIKA

9

09.07.2010

7

1,5

milijardi dolari e premijata za osiguritelnite polisi

milijardi dolari ja ~ini FIFA, organizacijata na Svetskoto prvenstvo

da po~nat natprevarite od 19-to Svetsko prvenstvo, dvajca portugalski i eden {panski novinar bea kidnapirani od hotelot kade {to bea smesteni, a potoa i ograbeni.

Potfrli obezbeduvaweto na ju`noafrikanskiot fudbalski sojuz, od kade {to bea ukradeni kopiite na {ampionskiot pehar. Sepak, ako se izzeme sramot za “tatkovcite na fudbalot” na zemjata organizator, vrednosta na kopiite e zanemarliva za da se aktivira osiguruvaweto.

GOLEM RIZIK, SKAPO OSIGURUVAWE Ako se zeme predvid deka na samo nekolku dena do po~etokot na Mundijalot vo Ju`na Afrika, mediumite postojano predupreduvaa od mo`nosta za lo{a organizacija, prosledena so mnogu problemi od logisti~ka i bezbednosna priroda, ne treba da n$ iznenadi toa {to kompletnoto osiguruvawe na Svetskoto prvenstvo iznesuva devet milijardi dolari.

Duri 4,7 milijardi e premijata na osiguritelnite polisi za stadionite, trening- kampovite i ostanatite sportski kompleksi, koi se vo

od povredi ne se sekoga{ isti i zavisat od nivnata pazarna vrednost. Postojat osiguritelni polisi ~ii premii iznesuvaat i po 70 milioni dolari, no tie se rezervirani isklu~ivo za golemite yvezdi, a vo obes{tetuvaweto e presmetan i eventualniot prihod od reklamite, proda`bata na dresovi i suveniri koi mati~niot klub }e gi zagubi dokolku fudbalerot se povredi vo nastapite za nacionalnata selekcija.

FIFA SO TU@BI Federacijata na internacionalnite fudbalski asocijacii (FIFA) pretrpe golem broj kritiki na svoja smetka otkako podnese 2.500 tu`bi, od koi 450 na teritorijata na Ju`na Afrika za za{tita na intelektualnite i marketin{kite prava. FIFA e zagri`ena za ekskluzivnosta na generalnite sponzori, no i za sopstvenite prihodi.

“Bez komercijalnite pridobivki FIFA ne bi bila vo mo`nost da go organizira prvenstvoto. Celata organizacija na turnirot ~ini 1,5 milijardi evra”, izjavi direktorot za marketing na Federacijata,

funkcija za vreme na turnirot.

Ostanatite 4,3 milijardi dolari se potro{eni na razni osiguruvawa, od kade {to najgolemite iznosi otpa|aat na obezbeduvaweto od mo`nosta, natprevarite da ne zapo~nat navreme i se razbira osiguruvawata na samite fudbaleri, koe se odnesuva na nivnata bezbednost po zdravjeto nadvor, no i na terenot.

“Dokolku sve~enata ceremonija na otvorawe na prvenstvoto e odlo`ena, toga{ golema {teta mo`at da pretrpat mediumite koi dobile pari od sponzorite da bidat reklamirani vo toj termin.

Od kakvi bilo pri~ini mo`e da se odlo`i i finalniot natprevar.

Toga{ lu|eto mo`ebi }e sakaat da si gi zemat parite nazad”, se veli vo analizata na angliskata osiguritelna kompanija Lojd.

Istiot izvor naveduva deka sumite so koi se osiguruvaat fudbalerite

Tieri Veil.

FIFA im zabrani na uli~nite prodava~i smesteni kraj stadionite osve`itelnite pijalaci {to ne se od redot na oficijalnite sponzori da gi prodavaat vo nebrendirani pakuvawa, so cel da se odbegne skrienoto reklamirawe.

Koga sme kaj ovoj vid nelegalno reklamirawe, najbizaren be{e primerot so apseweto na grupa od 40-na holandski naviva~ki, koi premierniot natprevar na svojata reprezentacija go sledea vo identi~ni portokalovi uniformi koi bea donirani od proizvoditelot na pivoto “bavarija”. Holan|ankite bea privedeni od ju`noafrikanskata policija, kade {to nekolku ~asa bea raspra{uvani za nivnata vrska so germanskata pivarnica. Na krajot bea pu{teni na sloboda, no FIFA ne propu{ti mo`nost da podnese tu`ba protiv pivarnicata.

Siroma{nite geta vo Ju`noafrikanskata Republika se pri~ina za skapoto osiguruvawe

FUDBALOT,

“Jabulani” namesto da go zajakne imixot na Adidas, mu donese antireklama

Angli~anite ostanaa bez sponzorot na reprezentacija PO LO[ITE IGRI, SPONZORITE BEGAAT rade`nata kompanija Nej{nvajd objavi deka nema da go prodol`i sponzorskiot dogovor so angliskata fudbalska reprezentacija, koj istekuva naredniot mesec. So ova zavr{uva sorabotkata na Nej{nvajd i selekcijata na “gordiot albion”, koja trae{e vo izminative 12 godini.

“Sorabotkata so angliskata reprezentacija vo izminative 12 godini be{e islu~itelno plodna i pridonese za jaknewe na imeto na na{ata kompanija”, be{e navedeno vo kusoto izvestuvawe do javnosta od Nej{nvajd.

G

Azurite, planot na menaxerite na Puma go ostvarija fudbalerite na Urugvaj, koi vlegoa me|u najdobrite ~etiri selekcii.

Bitkata na ovie kompanii ne zavr{uva so Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

Ve}e e objaveno deka vo kvalifikaciite za Evropskoto prvenstvo vo Ukraina i Polska sponzoriraweto na francuskata reprezentacija od Adidas go prezel Najk. Neverojatni 474 milioni evra se isplateni na smetkata na Fudbalskata federacija na Francija za da se obezbedi desetgodi{nata sorabotka. Ovaa frapantna suma najdobro ja otslikuva pozicijata na pazarot vo ovoj sektor, bidej}i za sponzorstvo na selekcijata {to bukvalno

Mediumite vo Anglija nagolemo zapo~naa da {pekuliraat deka po fijaskoto na nivniot nacionalen sostav vo Ju`na Afrika, lavinata od neprikladni izjavi i postapkite na pogolem del od reprezentativcite, menaxerite na sponzorot se upla{ile od negativna promocija na nivniot brend. Sepak od Nej{nvajd preciziraa deka vo uslovi na ekonomska nestabilnost bilo te{ko da se ubedat nivnite 15.000 akcioneri deka e potrebno da se tro{at pari na skapi reklami. Kompanijata potvrdi deka ja prekinuva i sorabotkata so selekciite na Vels, [kotska i Severna Irska.

474

milioni evra plati Najk za da ja prezeme selekcijata na Francija od Adidas

se posramoti na {ampionatot Najk odvoi bez malku polovina milijarda evra.

“Edinstvenoto mesto kade {to ovie dve kompanii gi imaat dobro izmereno silite e fudbalot. Toa e vistinsko bojno pole za Najk i Adidads”, se veli vo analizata na amerikanskiot magazin “Sporting intelixens”, kade {to be{e obelodeneto deka vo momentov od Najk se obiduvaat na konkurentot da mu ja odzemat i selekcijata na Ju`na Afrika, ~ii fudbaleri celi 12 godini gi nosat dresovite so{ieni od Adidas.

Inaku, ovaa vojna e razgorena otkako Najk ja ima promeneto svojata marketin{ka strategija

i ja prilagodil na onaa od Adidas. Prethodno, amerikanskata kompanija se potpirala pove}e vrz individualnite sponzorstva, dodeka Adidas otsekoga{ ja brendiral sportskata oprema na fudbalskite ekipi ili reprezentacii.

“I dvete strani sekoga{ se obiduvaat da bidat poinakvi, originalni, da otidat ~ekor ponapred. Strategiite na ovie kompanii mo`at da se sporedat so remek-delo”, potenciraat vo “Sporting intelixens”.

Inaku, i dvete kompanii bele`at odli~na proda`ba vo posledniot period. Izvr{niot direktor na Najk, Mark Parker, potvrdi deka interesot za nivnata ponuda vo posledniot kvartal e zgolemen za 39%, dodeka od Adidas potvrdija deka vo istiot period proda`bata porasnala za 26%, a proektiraniot profit za 2009 godina e 1,85 milijardi evra.

8 09.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ZO[TO NEMAME INVESTICII?

o 1970 godina stranskite direktni investicii na svetsko nivo iznesuvale 13,3 milijardi dolari, velat podatocite na Svetska banka. Do 2007 godina toj iznos se zgolemil za 150 pati, stignuvaj}i do neverojatni dve iljadi milijardi dolari. Ekonomskata kriza silno se odrazi vrz ovaa dinamika na rast, no prvata polovina od godinava, svetskata ekonomija zabele`uva znaci na oporavuvawe, pa i stranskite investicii se o~ekuva da bidat pogolemi od lani.

Kade e Makedonija vo ovaa prikazna? Minatata godina imavme skromni 181 milion evra stranski direktni investicii, a trendot godinava ne vetuva deka }e bide podobro. Za prvite tri meseci imame okolu 6-7 milioni evra stranski investicii pomalku od lani. Za volja na vistinata uslovite za investirawe ni se podobri od regionalniot i svetskiot prosek. Strancite kaj nas mo`e da formiraat firma isto tolku brzo kolku i vo Kanada da re~eme.

No, i vo Ruanda i vo Avganistan mo`e brzo da osnovate stranska firma, pobrzo duri i od edna Francija ili Singapur, pa ovie prvite sekako ne pretstavuvaat raj za investirawe. Dobri sme

V

ALEKSANDAR D JAN^ESKI

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

banka dobro n$ ocenila i vo delot na arbitra`ata na stopanskite sporovi.

No, sepak da istakneme d eka site aspekti na biznis-klimata ne se opfateni vo istra`uvaweto {to na prv pogled dava rozova slika za Makedonija kako privle~na za investicii. Bezbednosta, makroekonomskata stabilnost, goleminata na pazarot, stepenot na korupcija, nivoto na edukacija ili pak kvalitetot na infrastrukturata ne se opfateni.

E, tuka sme slabi. I zatoa nemame investicii.

ANTIANTIKRIZNA MERKA?! ladata donese nova merka za ekonomijata, no ovoj pat anti-antikrizna.

Namesto da im pomaga na kompaniite so navremeno pla}awe na obvrskite kon niv, za site izvr{eni grade`ni raboti, za nabavki na oprema ili materijali, dr`avata si donese antikrizna merka za sebe, pa saka da go legalizira odlo`uvaweto na pla} awata na dolgovite kon stopanstvoto. I u{te ka`uva deka toa bilo isklu~itelno dobra merka?!

Zavisi za kogo ministre Stavreski.

Nema logi~no ekonomsko objasnuvawe kako ova re{enie mo`e da im pomogne na kompaniite.

Celosno se zgolemuva neizvesnosta za realizacija na samite dogovori, a kompaniite mo`e da o~ekuvaat deka nekoi proekti }e se prolongiraat i so godini. Vo realnosta toa bi izgledalo vaka.

Edna kompanija koja na primer dobiva na tender da izgradi nekakov objekt vo vrednost od 10 milioni evra, treba da vlo`i ogromna suma pari za nabavka na materijali po {to izgradbata }e po~ne, no Vladata (ako snema

V

IZVOZOT ZNA^I RAZVOJ

i vo pogled na pristapot do grade`no zemji{te. I tuka sme me|u dr`avite vo svetot kade {to najbrzo mo`e da iznajmite zemja od privatni lica. Svetska

pari vo buxetot) mo`e da pobara prolongirawe na izgradbata za nekolku godini. Parite vlo`eni vo materijalite }e ostanat zar-

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

obeni, a kompanijata }e zapadne vo ogromni finansiski problemi i nema da mo`e da prodol`i da raboti.

Namesto dobivka }e ostvaruva zaguba, }e mora da otpu{ta rabotnici.

Biznisot ne trpi neizvesnost!

No, vo su{tina, ovie vladini predlozi nema da smenat ni{to bitno.

Vladata i dosega docne{e so pla}awe na dolgovite kon kompaniite, samo {to sega }e mo`e (zakonski) da gi prolongira rokovite na pla}awe i }e gi “za} uti” najhrabrite menaxeri koi javno ka`uvaa deka dr`avata ne im pla}a!

AN^ESKI: Pred 15-ina godini bev na odmor vo Crna Gora. Edno od ne{tata po {to nema da go zaboravam toj odmor e toa deka kade i da vlezev, prodavnica, diskoteka ili, pak, na pla`a, kokakolata {to ja piev be{e proizvedena vo Makedonija. Bev gord i radosen deka sekade ima{e proizvod proizveden i izvezen od mojata zemja.

Ubavo ~uvstvo.

PIGON: I jas go imam istoto ~uvstvo, osobeno koga }e otidam vo nekoja od zemjite na Zapadna Evropa i koga na nekoj proizvod {to go koristam }e vidam d eka e proizveden vo Polska.

Si velam “nedopirlivite” i mnogu prebirlivi “zapadwaci” kupuvaat proizvodi proizvedeni od “isto~waci”. Proizvedenata "koka-kola" vo Makedonija nosi prihodi od izvoz za dr`avata, no ova e pove}e rezultat na distributivna strategija na me|unarodna kompanija otkolku implementacija na nacionalna strategija za izvoz. @alam {to s$ u{te ne sum imal mo`nost da upotrebam nekoj makedonski proizvod nadvor od Makedonija, osven makedonskoto vino. Izvezuva li Makedonija?

JAN^ESKI: Sekako deka izvezu va. Izvozot od Makedonija mo`e da se podeli na 2 dela. 19902002 godina koga izvozot nema ili ima mal rast i e so godi{en prosek od okolu 1,2 milijardi amerikanski dolari i 2003-2008 godina koga izvozot e so permanenten golem ili umeren rast i so godi{en prosek od 2,5 milijardi amerikanski dolari. 2009 godina e godina na “brodolom” koga izvozot se namaluva za 1/3, pred s$ kako posledica na svetskata ekon omska kriza. Rezultatite i ne se tolku lo{i ako se isklu~i 2009 godina.

PIGON: Izvozot e spas za ekonomiite kako Makedonija koi imaat mal doma{en pazar. Druga alternativa za pobogat `ivot i ekonomski rast nema ili, pak, jas ne gledam. Raboteweto samo na doma{en pazar zna~i “tivka smrt” ili kratkovidost. No, sekako, da ne se zala`uvame, ne e samo do `elbata da se izvezuva. Spored mene, ne golem broj kompanii od Makedonija se dovolno hrabri i podgotveni za da mo`at da izvezuvaat.

J

Vinata za ova e i kaj samite niv, no i kaj dr`avata koja ne uspeala da ovozmo`i uslovi ili da dade pravilni nasoki za razvoj na biznisite vo Makedonija. Spored eden podatok za trgovskite performansi za 2008 godina na Me|unarodniot centar za trgovija, koj e zaedni~ka agencija na Svetskata trgovska organizacija i Obedinetite nacii, okolu 2.000 razli~ni proizvodi so poedine~na vrednost na izvozot pogolema od 100.000 amerikanski dolari se izvezuvaat od Makedonija, {to sporedeno so drugite zemji od regionot, osven Albanija, e mnogu malku. Na primer, Bosna i Hercegovina ima 2.500, Hrvatska, Srbija i Bugarija imaat po okolu 3.500 sekoja oddelno, Slovenija 3.850 razli~ni proizvodi.

JAN^ESKI: Ova poka`uva deka Makedonija mora da ima pogolem broj izvozni industrii, a vo niv i pogolem broj izvozni kompanii so {to pove}e razli~ni proizvodi.

Sekoja ~est na nose~kite indus trii vo momentov: ~eli~nata, tekstilnata, agroindustrijata, no se soglasuvam so tebe deka mora drugite industrii da rastat.

Da mislat i da se podgotvuvaat za izvoz i da go sledat primerot na vode~kite. Da u~at od niv za generalnite raboti vo izvozot. Krajnata cel e izvozot na dr`avata da bide postabilen i pootporen na ekonomskite slu~uvawa vo edna granka. Koj e izvozniot potencijal na Makedonija?

Ili, pak, kako za sekoja druga rabota s$ e potencijal? Ako e ve}e ne{to utvrdeno kako potencijal, neka go pomogne toa dr`avata. Ako dr`avata vo momentov, odnosno izvozot vo momentov, zavisi od nekoja izvozna granka i od parite koi taa gi nosi, neka ja pomogne. Ima mal milion na~ini kako toa da se napravi za da ne bide od me|unarodnata zaednica protolkuvano kako sprotivno na me|unarodnite zakoni. Mora da se raboti. Makedonskite kompanii koi planiraat izvoz da se zapoznaat so trgovskite regulativi, jazi~nite i kulturnite razliki, situacijata so nadvore{nata trgovija i resursite so koi raspolagaat dr`avite kade {to }e izvezuvaat.

PIGON: Kompaniite vo EU koi imaat do 250 vraboteni kako glavni pre~ki za izvoz gi naveduvaat maloto poznavawe na stranskite pazari, uvoznite tarifi vo dr`avite i nedostigot na kapital potreben za da se vr{i izvoz. Izvozot e edna golema bitka. Bitka koja treba da se vodi vnatre vo kompanijata i bitka me|u dr`avite. Bitka so barieri, tarifi, subvencii, zakoni, dogovori za slobodna trgovija itn. Sekoj saka da go za{titi svojot pazar i da mo`e poslobodn o da izvezuva na drug stranski pazar. Vistinska majstorija e vo pregovori me|u dve dr`avi, ili so me|unarodna organizacija, da se uspee da se izdejstvuva {to pogolem sloboden pristap na pazarot.

Nedovolnata podgotvenost i posvetenost na instituciite vo pregovorite mo`e mnogu {tetno da se efektira vrz raboteweto na odredeni sektori i izvoznite sektori vo odredena dr`ava.

JAN^ESKI: Da. Lo{o sklu~eniot me|udr`aven dogovor za slobodna trgovija brzo }e gi ispora~a rezultatite.

Protestite na zasegnatite zemjodelci, prerabotuva~i itn. za postoewe na {teten uvoz mo`at da bidat jasen signal deka nekoj nekoga{ lo{o pregovaral. [teta trpi i dr`avata gubej}i mnogu milioni s transki pari.

Doma{nata industrija }e odi nadolu. Ako na pazarite vo Rusija, SAD i Slovenija porano sme izvezuvale okolu 100-ina, pa i pove}e milioni dolari vredni proizvodi, sega toa ne e slu~aj. Spored oficijalnite podatoci, na ovie pazari makedonski proizvodi ima s$ pomalku.

Dali Makedonija gi izgubila izvoznite pozicii na najgolemite pazari vo svetot, Rusija i SAD? PIGON: Mnogu ekonomisti se soglasuvaat deka dr`avite na koi im treba podobra izvozna pozicija treba da ja redefiniraat nivnata strategija za izvoz, nivnata izvozna specijalizacija.

Fokusot treba da bide pove} e na proizvodi i uslugi so visoka vrednost, otkolku na trudovointenzivni, kako {to e tekstilot. Mnogu specifi~na oblast e izvozot na uslugi koi, vsu{nost, se ispora~uvaat direktno od dr`avata preku Internet, kako {to se mnogute formi autsorsing-uslugi. Dosiejata so policiski kazni od London, na primer, se procesiraat vo Gana, iako dr`avata e daleku popoznata po izvozot na kakao. Metodite za definirawe na najdobra izvozna specijalizacija na dr`avata se promeneti mnogu od vremeto na Rikardo koga toj pi{uva{e za vino i tekstil. No, konceptot za komparativni prednosti s$ u{te e validen. Komparativna prednost zna~i deka dr`avata mo`e da proizvede odreden proizvod ili usluga po poniski tro{oci otkolku druga dr`ava, ne samo vo apsolutna smisla.

Isto taka zna~i mo`nost da se proizvede proizvod so najgolema relativna efikasnost vo odnos na drugite proizvodi {to mo`e da bidat proizvedeni. Ponekoga{ imam ~uvstvo deka t.n. studii za strategija za izvoz gi odbegnuvaat najklu~nite pra{awa i tie definiraat najdobri proizvodi i uslugi, ili se fokusiraat na ~udo vo izvozot so pomo{ na stranski investicii. Treba da bide obratno i vitalen del na koja bil strategija da bide kako da im se pomogne na doma{nite kompanii da ja podobrat nivnata konkurentnost.

JAN^ESKI: Ova go potvrdu vaat i ekspertite na Me|unarodniot centar za trgovija koi razgleduvale slu~ai od perspektiva na izvoznik i se poka` alo deka nacionalnata strategija

STANISLAV PIGON za izvoz mo`e da bide irelevantna. Pra{aweto e kako konkretno nacionalnata strategija }e & pomogne na odredena kompanija da go razviva biznisot? Fokusot na interes na izvoznicite bil na nacionalnite programi koi treba da mu pomognat na sektorot vo koj tie rabotaat. Silni sektori zna~at konkurentnost i potencijal za izvoz, ili dokolku postoi nekakov izvoz negovo zgolemuvawe.

Izvozniot pazar e kako vremeto. Sekoj zboruva za nego, predviduva, no kolku kontrola ima nad nego i kolku e toa va`no, realno? Za va`nosta na izvozot mislam deka ne treba ni da razgovarame.

Tajvan i Ju`na Koreja so pomo{ na izvozno orientiranite strategii za ekonomski razvoj stanaa edni od najrazvienite i najsilnite ekonomii.

Se ra boti, vsu{n os t, za poddr{ka na razvojot preku ekonomska strategija za poddr{ka na izvozot na proizvodi i uslugi za koi dr`avata ima konkurentska prednost. Za ovie dve dr`avi izvozot zna~e{e `ivot, zna~e{e uspeh.

PIGON: Zna~e{e `ivot.

Kratko po Vtorata svetska vojna vo Velika Britani ja, vo toa vreme mnogu gladna za stranski pari, niz gradovite bile lepeni posteri so eden dramati~en slogan “Izvezuvaj ili umri”. Denes istorijata se povtoruva.

Vo 2009 godina istiot slogan be{e koristen od analiti~ari koi ja diskutiraa situacijata na golemite izvozni “ ku}i” kako Germanija, Kina i Japonija. Pri~inite se razli~ni, no kaj site dr`avi izvozot padnal dramati~no. Politi~arite i novinarite sakaat da upotrebuvaat dramati~ni frazi i naslovi.

JAN^ESKI: Mislam deka `iveeme vo vreme koe bara pomalku slogani, a pove}e dobro koncipirani i postepeno implementirani strategii za ekonomski razvoj i za izvozno poddr`an razvoj osobeno.

PIGON: Apsolutno. Posakuvam za nekolku godini od sega, da re~eme vo 2014 godina, da go imam zadovolstvoto da pro~itam izve{taj za uspe{no implementirana makedonska izvozna strategija i postignati izvozni rezultati.

Pobogati i ponasmeani gra|ani.

A, pra{aweto {to zna~i izvoz, }e dobie odgovor.

Izvozot zna~i razvoj.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

09.07.2010

POJADOK SO DEN

PAZARITE NE MU VERUVAAT NA MMF

MMF e respektibilna institucija koja raspolaga so ogromen finansiski i ~ove~ki kapacitet. No, nitu postoi, nitu vo dogledno vreme }e postoi podobar baorometar za sostojbite vo globalnata ekonomija od samite berzi i pazari na kapital. Tie ja predvodea globalnata ekonomija vo recesija pred dve godini i istite tie berzi i pazari na kapital po~naa da rastat pred samoto zazdravuvawe na realnata ekonomija. A momentalno, globalnite berzi i pazari na kapital predupreduvaat deka globalnata ekonomija ne e tolku rozeva kolku {to predviduva MMF.

e|unarodniot monetaren fond (MMF) {totuku ja zgolemi svojata procenka za raste`ot na globalnoto bruto-doma{no proizvodstvo (BDP) za 2010 godina od 4,2% na 4,6%. Spored ovaa institucija, solidnite ekonomski performansi na globalnata ekonomija vo prvata polovina od godinava bi trebalo da prodol`at i vo vtorata polovina od 2010 godina i pokraj golemite turbulencii na globalnite berzi i pazari na kapital vo poslednite dva meseci. Se razbira, MMF o~ekuva deka Amerika }e bide predvodnikot na globalnoto izleguvawe od najlo{ata globalna recesija vo poslednite sedum decenii. Istovremeno, MMF procenuva deka globalnata ekonomija nema povtorno da vleze vo recesija vo narednite nekolku godini.

Koga stanuva zbor za predviduvawa, procenkite na MMF ne se posebno sjajni vo poslednite dve godini. Vo po~etokot na 2008 godina, MMF voop{to ne zboruva{e za kakva bilo opasnost od globalna recesija, koja vsu{nost se slu~i devet meseci potoa. Vo april 2008 godina, MMF za prvpat po~na da zboruva deka globalnata ekonomija e soo~ena so ekonom-

M

ski problemi, no i toga{ samo predupreduva{e deka globalnata ekonomija }e postigne poniski stapki na raste` vo 2008 i 2009 godina od prethodno predvidenite. Godina dena potoa, vo po~etokot na april 2009 godina, koga globalnite berzanski indeksi bea opadnati za pove}e od 50%, a globalnata ekonomija be{e vo dlaboka recesija, MMF predupreduva{e deka globalnata recesija }e bide “nevoobi~aeno te{ka i dolgotrajna�. Globalnata recesija navistina be{e te{ka, no vo migovite koga MMF go dava{e ova predviduvawe, globalnite berzi {totuku go zapo~nuvaa svojot fantasti~en raste` koj do april 2010 godina rezultira{e vo zgolemuvawe na glavnite globalni berzanski indeksi za okolu 70% sporedeno so postignatoto dno vo mart 2009 godina. Istovremeno, najgolem del od golemite svetski ekonomii po~naa da postignuvaat pozitivni stapki na ekonomski raste` od tretiot kvartal na 2009 godina. A kako {to i samiot MMF sega potvrduva, globalnata ekonomija navistina postigna solidni rezultati i vo prvata polovina od 2010 godina. Sepak, MMF priznava deka turbulenciite vo globalnite berzi i pazari na kapital vo poslednite dva

meseci se refleksija na namalenata doverba kon prezemenite fiskalni i monetarni merki na globalno nivo i pretstavuva mo`en rizik za ekonomskiot raste` na globalnata ekonomija.

Li~no smetam deka procenkite na globalnite berzi i pazari na kapital se daleku poverodostojni od koja bilo procenka na koj bilo poedinec ili koja bilo institucija. Se razbira, MMF e respektabilna institucija koja raspolaga so ogromen finansiski i ~ove~ki kapacitet. No, nitu postoi, nitu vo dogledno vreme }e postoi podobar baorometar za sostojbite vo globalnata ekonomija od samite berzi i pazari na kapital. Tie ja predvodea globalnata ekonomija vo recesija pred dve godini i istite tie berzi i pazari na kapital po~naa da rastat pred samoto zazdravuvawe na realnata ekonomija. A momentalno, globalnite berzi i pazari na kapital predupreduvaat deka globalnata ekonomija ne e tolku rozova kako {to predviduva MMF. Kako {to spomnav pred dve nedeli vo ovaa kolumna, dokolku glavniot berzanski indeks na Wujor{kata berza, Dau Xons, koj vo toj moment iznesuva{e 9.770 indeksni poeni, prodol`i da pa|a i ponatamu, a poseb-

no dokolku padne pod 9.000, toga{ {ansite za povtoren vlez vo recesija za globalnata ekonomija zna~itelno }e se zgolemat. Istovremeno, napi{av deka ne o~ekuvam indeksot Dau Xons da padne zna~itelno pod 9.770, no momentot na vistinata za globalnata ekonomija }e dojde naesen.

Toa vsu{nost i se slu~i bidej}i vo poslednite nekolku dena globalnite berzanski indeksi zna~itelno se zgolemija.

Samiot Dau Xons momentalno se nao|a nad psiholo{ko bitnoto nivo od 10.000 indeksni poeni i bi trebalo da prodol`i da raste vo narednite nekolku nedeli. No, toa voop{to ne zna~i deka potencijalnite ekonomski problemi na globalnata ekonomija na kratkoro~en i srednoro~en plan se re{eni. Naprotiv, problemite na visoko zadol`enite zemji vo Evropskata unija (EU), stabilnosta na bankarskiot sektor vo EU i relativno golemata stapka na nevrabotenost vo Amerika se samo del od s$ u{te nere{enite problemi koi voedno se i najgolemite momentalni zakani za celosno zazdravuvawe na globalnata ekonomija.

Zasega, me|unarodnite berzi i pazari na kapital ne se ubedeni deka prezemenite fiskalni i monetarni merki

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

}e se dovolni za globalnata ekonomija navistina da ja postigne predvidenata stapka na ekonomski raste` koja MMF ja predviduva. Za da bidat ubedeni deka MMF e vo pravo, toga{ berzanskite indeksi bi bile daleku povisoki od momentalnite nivoa. Zatoa, vo narednite nekolku meseci berzite }e se dvi`at nagorenadolu vo odredeni granici, bez zna~itelno da se zgolemat, no i bez da padnat zna~itelno pod sega{noto nivo. Se ~eka na obelodenuvaweto na realnite ekonomski performansi od tretiot kvartal od ovaa godina, koj kvartal }e bide klu~en patokaz za ponatamo{niot razvoj, kako za globalnite berzi i pazari na kapital, taka i za samata globalna ekonomija.

9

10 09.07.2010 2.440

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.800

2.420

2.750

2.400

2.700

2.380

2.650

2.360

2.600

2.340

MBID

107,10 107,00 106,90 106,80 106,70 106,60 106,50 106,40 106,30 106,20

2.550

02/07/10

04/07/10

06/07/10

08/07/10

02/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

04/07/10

06/07/10

08/07/10

OMB

02/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

04/07/10

06/07/10

08/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

SA[O NAUMOSKI

GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA, PRILEP

VITAMINKA ]E PRODOL@I DA BIDE PROFITABILNA

Momentalno izvezuvame vo 27 zemji vo svetot, no najmnogu na balkanskite

pazari. Vo momentov najgolem rast imame vo Bugarija, a dobar rast imame i vo Hrvatska”, veli noviot generalen direktor na prilepskata fabrika sekoga{ vrabotuvala i }e prodol`i da vrabotuva, no i da investira vo nivna edukacija i obuka. [to se odnesuva na vrabotuvawata vo proizvodstvoto, vo proizvodstvenite procesi ne se planirani nekakvi pokrupni vrabotuvawa poradi predvidenite investicii za modernizacija i avtomatizacija na proizvodstvoto, pa predvideniot rast }e se obideme da go postigneme so ist broj vraboteni vo proizvodstvoto. So novi vraboteni }e se popolnuva samo onoj prostor koj }e ostane prazen od odewe vo penzija na na{i vraboteni.

Kakva }e bide va{ata razvojna politika?! ]e ima li voveduvawe na novi proizvodi, pro{iruvawe na pazarot ?

Kako {to ka`av i prethodno, vo bliska idnina nema da voveduvame novi proizvodni linii. No, {to se odnesuva do novite pazari, minatiov mesec bevme na saem vo Dubai kade {to uspe{no se pretstavivme i o~ekuvame rezultati od tamu, zatoa {to ve}e sme vo pregovori so nekolku zainteresirani kompanii. ]e se {irime so plasman na na{ite proizvodi i na postoe~kite pazari, no i na drugi, novi, ~ekor po ~ekor.

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

akva }e bide investiciskata politika vo firmata vo sledniot period?

Planirame da gi realizirame site investicii predvideni so srednoro~niot plan za rabota koj ni e usvoen prethodnata godina.

Toa gi podrazbira site investicii predvideni do 2015 godina, koi, vsu{nost, ne se vo novi vidovi na prehranbeni proizvodi, tuku vo osovremenuvawe na postoe~kite proizvodstveni linii i kupuvawe na dopolnitelni ma{ini za zgolemuvawe na kapacitetite. Isto taka, }e instalirame novo ERP softversko re{enie za podobruvawe na profitabilnosta i produktivnosta na kompanijata, kako i investiciski zafati za namaluvawe na tro{ocite i zgolemuvawe na za{tedite, a i za zgolemuvawe, odnosno rast na produktivnosta vo raboteweto, pred s$ vo proizvodstvoto.

Se planiraat li novi vrabotuvawa ?

Da, }e ima, osobeno na kvalitetni visokoobrazovani kadri. Vitaminka

K

Kolkav e momentalno udelot na Vitaminka na doma{niot pazar? Kolkav del od proizvodstvoto e nameneto za izvoz i na koi pazari?

Minatata godina, isto kako i nekolku prethodni godini, ja zavr{ivme so 60% od proizvodstvoto plasirano na doma{niot pazar, koj navistina e mal, no za nas dragocen, i po nikoja cena nema da se otka`eme od nego. Toj sekoga{ }e ni bide primaren pazar za koj }e se borime so site sili.

Ostanatite 40% od proizvodstvoto otpa|aat na izvoz.

Planiram vo najbrzo vreme da go promenime ovoj soodnos so drasti~no zgolemuvawe na izvozot. Momentalno izvezuvame vo 27 zemji vo svetot, no najmnogu na balkanskite pazari kade {to vo momentov najgolem rast imame vo Bugarija. Imame dobar rast i vo Hrvatska. Na ostanatite pazari izvezuvame vo mnogu zemji od EU, vo Avstralija tradicionalno pove}e od 30 godini, vo SAD, Kanada, Tunis, Al`ir, Gana, kade {to o~ekuvame pozabele`itelen rast vo dogledno vreme.

Mo`am da ka`am deka Vitaminka ima postaveno dobri temeli i veruvam deka dobro }e ja prodol`ime rabotata i razvojot i }e ostvaruvame i

Sa{o Naumoski e od neodamna nazna~en za nov generalen direktor na prilepskata prehranbena fabrika Vitaminka. Go pra{avme kakva }e bide negovata strategija za iden razvoj na kompanijata koja raboti prili~no uspe{no poslednive godini i e edna od nekolkute kotirani na berza koi kontinuirano delat dividenda poslednive godini. ponatamu dobar profit, a so samoto toa i dobra dividenda za na{ite akcioneri.

TELEKOM DELI DIVIDENDA, A AKCIJATA MU PA\A

V

~era{noto trguvawe kaj Makedonskata berza malku `ivna, po katastrofalnata lo{a realizacija vo sredata, so realizirani 9 milioni denari, {to pretstavuva re~isi dvojno pove}e. Najtrguvana be{e obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija. Nejziniot vkupen promet v~era iznesuva{e okolu 5,13 milioni denari, {to e dvojno pove}e od realiziraniot promet v~era.

Interesot za trguvawe so akcii povtorno na minimum.

Najtrguvana be{e akcijata na Industriski ladilnik od Tetovo koja v~era{noto trguvawe go zavr{i so ostvaren promet od okolu 491 iljadi denari. Najlikvidnite akcii za ovaa godina, Komercijalna i Alkaloid, daleku pod svojot standarden prosek. V~era ovie akcii denot go zaokru`ija so promet od okolu 255 iljadi denari, odnosno 265 iljadi denari.

Na redovniot pazar povtorno ima{e promet pogolem od milion denari. Podobruvawe vo odnos na prethodniot den imame i kaj Oficijalniot pazar. Prometot koj be{e ostvaren vo ramkite na ovoj pazar v~era iznesuva{e okolu 7,8 milioni denari.

Za razlika od prometot, in-

deksite go prodol`ija svojot trend vo nadolna linija.

Edinstveno bez promena ostana OMB. Ostanatite dva indeksi so silni padovi.

Najsilen be{e onoj na MBID koj v~era ja sni`i svojata vrednost za okolu 2,76% vo odnos na prethodniot den. Sega negovata vrednost iznesuva 2.577,82 indeksni poeni. Malku pomal pad zabele`a MBI-10. Negovata vrednost sega iznesuva okolu 2.350,98 indeksni poeni po padot od 0,70% vo odnos na sredata.

Brojot na gubitnici povtorno porasna. V~era duri 15 hartii od vrednost ja sni`ija svojata vrednost.

Predvodnik na istite e akcijata na Rade Kon~ar koja zabele`a pad od 10,51%.

Pokraj ovaa akcija, povtorno golem pad zabele`a akcijata na Makedonski telekom i toa za 9,3%, so promet od 1.500 evra. Ovaa akcija za nekolku dena zagubi 20% od vrednosta, i toa vo period koga be{e objaven iznosot na dividenda {to }e se deli od dobivkata na kompanijata. Brojot na dobitnici v~era iznesuva{e 5 hartii od vrednost. Od niv najgolem rast na cenata ima{e akcijata na R@ Uslugi koja porasna za 3,9%. Nepromeneti ostanaa 3 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

07.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30.794.786,60

-3,10%

-10,21%

-5,74%

-3,85%

3,50%

06.07.2010

112.500

Илирика ГРП

19.766.448,81

-3,05%

-5,81%

-1,27%

0,11%

10,95%

06.07.2010

0,3

265.240

Иново Статус Акции

17.609.307,58

-1,06%

-6,87%

-9,89%

-10,69%

-2,10%

07.07.2010

2.599,50

0,02

77.985

KD Brik

21.864.847,71

0,02%

-4,07%

1,37%

4,91%

29,28%

07.07.2010

0,00

0

0

KD Nova EU

21.409.714,81

-3,52%

-6,66%

-4,76%

-5,72%

14,59%

07.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.721.977,24

-1,06%

-7,05%

-3,33%

-2,90%

0,11%

07.07.2010

%

РЖ Услуги Скопје

240,00

3,9

120.000

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

750,00

3,2

Алкалоид Скопје

3.844,06

Стопанска банка Битола 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Раде Кончар Скопје

07.07.2010 Просечна цена (МКД)

Македонски Телеком Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) ОКТА Скопје Адинг Скопје

%

Износ (МКД)

1600

-10,51

100.800

400

-9,30

88.800

133,61

-4,28

133.610

1921

-3,95

76.840

388,00

-3,00

123.384

рц ј

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Индустриски ладилник Тетово Макпетрол Скопје Гранит Скопје Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје

07.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

07.07.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

07.07.2010

ј

,

,

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

07.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

89.674

15

3.844,06

390,18

9,85

0,88

обични акции

38.142

43

41,30

7.857,00

341,43

23,01

0,23

Вкупно Официјален пазар

127.816

58

143,66

351,65

GRNT (2009)

3.071.377

635,12

105,83

6,00

0,63

обични акции

18.330

21

-22,71

KMB (2009)

2.014.067

3.083,71

533,81

5,78

0,89

Вкупно Редовен пазар

18.655

23

-21,34

MPT (2009)

112.382

26.589,44

/

/

0,74

ВКУПНО

146.471

81

92,29

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

SBT (2009)

389.779

2.599,50

211,39

12,30

0,59

STIL (2009)

14.622.943

190,15

0,11

1.719,57

2,66

450.000

3.599,83

61,42

58,61

1,06

271.602

2.300,00

/

/

0,30

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

215

0,00

491.705

26589,44

-1,48

478.610

635,12

-2,27

435.055

3844,06

0,30

265.240

TPLF (2009)

3.083,71

-0,53

255.948

ZPKO (2009)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 08.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII STOPANSKA BANKA-SKOPJE NUDI BESPLATEN SERTIFIKAT ZA E-BANKING

V

o presret na letnite odmori, Stopanska banka AD–Skopje, so cel da gi dobli`i svoite proizvodi do klientite, napravi podobruvawa vo delot na e-banking servisot. Taka, prvite 1.000 pravni lica i prvite 500 fizi~ki lica koi }e podnesat barawe od 7 juli godinava }e dobijat besplaten USB-token za izvr{uvawe na pla}awa preku e-banking servisot i so toa zna~itelno }e za{tedat. Klientite

na bankata od 7 juli }e mo`at da go nabavat USB-tokenot za samo 500 denari, {to e trikratno namaluvawe od prethodnata cena (1.600den.). Pokraj ovie promotivni popusti, Stopanska banka-Skopje napravi i trajni namaluvawa na tarifite, odnosno od 1 juni CD-sertifikatot e besplaten za site postojni i novi korisnici-fizi~ki lica, a pravnite lica mo`at da gi vodat svoite smetki preku

e-banking servisot za samo 200 denari mese~no. “Sakame na klientite da im poka`eme deka e-banking servisot e bezbeden i ekonomi~en na~in za vodewe na li~nite i korporativnite finansii.

O~ekuvame, blagodarenie na na{eto u~estvo na pazarot, brojot na korisnici na ebanking nabrzo da se zgolemi”, izjavi Tatjana Kalajxieva - direktor na Sektorot za proda`ba i upravuvawe so mre`a na filijali.

09.07.2010

NEMA DA SE ODANO^UVA DOBIVKATA ZA ISPLATA NA DIVIDENDA

S

o najnovite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za danokot na dobivkaza isplatenite dividendi od 7 juli 2010 godina }e se primenuva “metodot na izzemawe” (principle of exemption). So voveduvaweto na “metodot na izzemawe” iznosot na delot od dobivkata koj firmite go raspredeluvaat za isplata na dividendi na pravni lica – rezidenti na Makedonija nema pove}e da podle`i na odano~uvawe, odnosno odano~uvaweto na

raspredelenata dobivka vo vid na dividenda }e se vr{i na krajot, kaj posledniot dano~en obvrznik koj raspredelbata na dobivkata }e ja izvr{uva kon krajnite korisnici – fizi~ki lica (rezidenti ili nerezidenti na Makedonija), odnosno kon nerezidentni pravni subjekti.

Osnovna cel na zakonskite izmeni e kompaniite da ja zadr`at dobivkata vo ramkite na stopanskata dejnost, nezavisno dali istata se zadr`uva od strana na mati~noto pravno

11

lice ili od strana na povrzanite dru{tva so istoto, kako i izbegnuvawe na dosega{noto pove}ekratno odano~uvawe na dividendite pri prenosot na dobivkata od eden na drug praven subjekt, odnosno me|u povrzanite lica - rezidenti na Makedonija. Zakonskata izmena se o~ekuva da gi stimulira makedonskite kompanii da vlo`uvaat finansiski sredstva vo drugi kompanii vo zemjata ili vo bankite so {to korista bi bila na dvete strani.

OSTRI REAKCII NA VLADINIOT PREDLOG

FIRMITE NE ]E PRE@IVEAT17.03.2010 AKO NE IM PLA]A DR@AVATA

11

Iako negira deka ima ogromni dolgovi kon stopanstvoto, Vladata saka da go stavi vo zakon odlo`uvaweto na pla}aweto kon kompaniite. Biznis-zaednicata e {okirana od ovoj predlog

ZORAN STAVRESKI

B

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

iznis-zaednicata e {okirana od odlukata na Vladata da go legalizira nepla}aweto na obvrskite kon niv.

Komentiraat deka ovoj predlog }e ja uni{ti i onaka krevkata ekonomija, koja silno nastrada od udarot na krizata. Vo vreme koga kompaniite se `alat deka nemaat pari dr`avata najde na~in za da gi natera da prifatat odlo`uvawe na pla}aweto na obvrskite na site dr`avni institucii kon niv.

So promena na Zakonot za javni nabavki site dr`avni institucii za kupuvawe stoki, koristewe uslugi ili za izgradba }e mo`e da baraat

odlo`uvawe na dogovorenite rokovi za pla}awe za edna ili pove}e godini.

“Iznenadeni sme od ovoj poteg na Vladata da go legalizira so zakon nepla}aweto na obvrskite kon nas. Osobeno sega koga site kompanii imaat seriozni likvidnosni problemi i nemame pari za osnovni materijali, nepla} aweto na obvrskite }e ni sozdade dopolnitelni problemi. Ne znam dali postoi takva kompanija koja ima finansiska kondicija da izvr{uva raboti, a da ~eka da & se plati so godini.

Ova }e zna~i zatvorawe na mnogu biznisi i otpu{tawe od rabota. Namesto Vladata da pomaga vo vakvi krizni vremiwa, u{te pove}e }e im go ote`nuva raboteweto na firmite”, veli menaxer na edna grade`na kompanija vo

Makedonija.

Biznismenite se somnevaat deka ova e u{te eden instrument koj mo`e da se koristi i za manipulirawe so javnite nabavki i sklu~uvawe na dogovori so kompanii bliski do aktuelnata vlast.

“Simptomati~no e {to ne postoi ramka koja }e va`i za site dogovori, tuku dr`avata sama }e odlu~uva za rokot na pla}awe za sekoja kompanija oddelno. Toa ostava prostor rokot na pla}awe da bide u{te eden uslov koj }e se koristi za manipuirawe so javnite nabavki. Sigurno }e ima kompanii na koi }e im se pla}a za tri dena i kompanii na koi }e im se pla}a za tri godini, i verojatno tie kompanii }e se otka`at da sklu~at dogovor pod tie uslovi. Nema kompanija koja mo`e da si

dozvoli da raboti bez da & se plati tolku dolgo vreme”, veli Aleksandar Pajkovski, direktor na kompjuterskata kompanija Duna.

Ekonomskite eksperti, isto taka, se iznenadeni {to vo uslovi na kriza i te{ka nelikvidnost Vladata predlaga zakonsko re{enie so koe }e gi odlo`uva pla}awata kon stopanstvoto.

“Ozakonuvaweto na odlo`uvaweto na pla}awata }e vlijae negativno vrz celata biznis-klima. Se zgolemuva neizvesnosta okolu izvr{uvaweto na dogovorite {to gi sklu~ila dr`avata so kompaniite. Ne sum siguren deka biznismenite }e prifatat odlo`uvawe na pla}awata kon niv, bidej}i }e imaat seriozni problemi kako da go finansiraat nivnoto rabotewe. Pora-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,33%

4,50%

5,31%

6,33%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,5186

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

11,10%

48,9525

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,9495

во денари

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

46,2129

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,2164

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,5077

61,7

49,8

75

46,8

Извор: НБРМ

MINISTER ZA FINANSII Podobro e da se dogovori dinamikata na pla}awe na obvrskite, otkolku da se otka`uvaat proektite, firmite da ostanat bez rabota i da se otpu{taat lu|e. Podobro e i za firmite i za dr`avata, bidej}i krizata ja ~uvstvuvaat site, pa site treba zaedni~ki da baraat na~ini za da izlezat od nea. di toa, pak, }e se zgolemi pobaruva~kata za krediti kaj bankite, {to zna~i deka kamatite }e ostanat na visoko nivo, a duri mo`e i da porasnat”, veli Vladimir Filipovski, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, tvrdi deka novite izmeni se vo interes na firmite.

"Podobro e da se dogovori dinamikata na pla}awe na obvrskite otkolku da se otka`uvaat proektite, firmite da ostanat bez rabota i da se otpu{taat lu|e.

Podobro e i za firmite i dr`avata, bidej}i krizata ja ~uvstvuvaat site, pa site treba zaedni~ki da baraat

ALEKSANDAR PAJKOVSKI

DIREKTOR NA DUNA KOMPJUTERI Simptomati~no e {to ne postoi ramka koja }e va`i za site dogovori, tuku dr`avata sama }e odlu~uva za rokot na pla}awe za sekoja kompanija oddelno. Toa ostava prostor rokot na pla}awe da bide u{te eden uslov koj }e se koristi za manipulirawe so javnite nabavki. Sigurno }e ima kompanii na koi }e im se pla}a za tri dena i kompanii na koi }e im se pla}a za tri godini. na~ini za izlez od nea.

Smetame deka se raboti za isklu~itelno dobri merki koi biznis-zaednicata }e gi poddr`i.

So podobreno planirawe na dinamikata i izvedbata na proektite, kako i na pla}aweto, }e se podobri likvidnosta kaj firmite", veli toj.

Izmenite na Zakonot za javnite nabavki so koi firmite }e mora da sklu~uvaat aneks-dogovori i da prifa} aat odlo`uvawe na pla} awata od dr`avnite institucii se vo sobraniska procedura.

12 09.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

@ELEZNI^KIOT SOOBRA]AJ STANUVA INTERESEN ZA STRANCI

SLOVENE^KI @ELEZNICI SAKAAT DA VOZAT I VO MAKEDONIJA Dr`avnata slovene~ka `eleznica “Slovenske @eleznice” minatata nedela registrira{e firma vo Centralniot registar na Makedonija. Informaciite do koi dojde “Kapital” se deka Slovencite se zainteresirani da rabotat kako privaten `elezni~ki operator vo tovarniot soobra}aj

S

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

lovene~ki `eleznici se zainteresirani za da dobijat dozvola za privaten operator vo Makedonija, doznava “Kapital”. Dr`avnata slovene~ka `eleznica minatata nedela registrira{e i pretstavni{tvo vo Centralniot registar na Makedonija, a spored najavite istoto }e zapo~ne da funkcionira od septemvri.

Direktorot na Makedonski `eleznici – Transport, Oliver Derkoski ni potvrdi deka Slovencite projavile interes za privaten operator vo Makedonija i deka na 14 i 15 juli direktorot na Slovene~ki `eleznici, Goran Brankovi} }e ja poseti Makedonija.

“So Slovene~ki `eleznici planirame da potpi{eme dogovor za zabrzuvawe na transportnite proceduri na vozovite, a od prvi~nite razgovori mo`am da potvrdam deka Slovencite se zainteresirani vo Makedonija da funkcioniraat i kako privatni `elezni~ki operatori vo tovarniot soobra}

aj”, ni re~e Derkoski.

Od Slovene~ki `eleznici potvrduvaat deka registrirale firma vo Makedonija, me|utoa s$ u{te ne sakaa da potvrdat deka se zainteresirani da rabotat kako privaten operator vo zemjava.

“To~no e deka registriravme pretstavni{tvo vo Makedonija, no istoto s$ u{te ne e zapo~nato da raboti. Najverojatno istoto }e zapo~ne da raboti od septemvri.

Toa }e funkcionira kako pretstavni{tvo i zasega nemame planovi za nekakva investicija vo Makedonija.

Celta na pretstavni{tvoto vo prv plan }e bide za marketing-uslugi vo tovarniot transport i nivna implementacija vo sorabotkata so lokalnite prevoznici vo Makedonija”, izjavi za “Kapital” Marko Tancar, portparol na Slovene~ki `eleznici.

Spored nego, Slovene~ki `eleznici imaat registrirano vakov vid pretstavni{tva u{te vo nekolku zemji vo Evropa, kako Avstralija, Bosna i Hercegovina, ^e{ka, Italija, Srbija i Ungarija, a vo naredniot period vakvo pretstavni{tvo planiraat da otvorat i vo sosedna

Bugarija.

NA KOGO MU ODGOVARA MONOPOL? Prethodno interes za privaten `elezni~ki operator projavi kompanijata Delta reil kargo, no nejzinoto barawe be{e odbieno od strana na Agencijata za regulirawe na `elezni~kiot soobra} aj. Kompanijata be{e 100% makedonski kapital. No, Ministerstvoto za transport, pod ~ija nadle`nost e Agencijata go odbi nivnoto barawe.

Pri~inata za odbivaweto be{e obrazlo`eno so zbo-

SO ZAEM OD EBOR OD 17,6 MILIONI EVRA ]E SE REKONSTRUIRA PRUGATA NA KORIDOROT 10

S

o kredit od 17,6 milioni evra od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) }e se rekonstruira `elezni~kata pruga na Koridorot 10. So rekonstrucijata, koja }e zapo~ne na po~etokot na 2011 godina i }e trae dve godini, }e se rekonstruiraat ~etiri delnici vo dol`ina od 53 kilometri.

Spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski i ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, toa }e pridonese za podobruvawe na sostojbata na `elezni~kata pruga i namaluvawe na tro{ocite za nejzino odr`uvawe, kako i za zgolemuvawe na brzinata na dvi`ewe na vozovite.

"Bordot na direktori na EBOR donese odluka da & dodeli finansiska poddr{ka na Makedonija za rekonstrukcija na `elezni~kata pruga na Koridorot 10 vo iznos od

17,6 milioni evra. Finansiskite sredstva se odobreni po isklu~itelno povolni uslovi, so rok na otplata od 15 godini, grejs-period od 3 godini i godi{na kamatna stapka od 2%. Ova e prva investicija po 40 godini za rekonstrukcija i remont na `elezni~kata pruga na Koridorot 10 i pretstavuva zna~aen proekt za podobruvawe na infrastrukturata", izjavi ministerot za finansii, Zoran Stavreski.

Ministerot Janakieski pojasni deka }e se rekonstruiraat delnicite TabanovceKumanovo vo dol`ina od 13 kilometri, MiravciSmokvica vo dol`ina od 13 kilometri, ZgropolciGradsko vo dol`ina od devet kilometri i GradskoNegotino vo dol`ina od 21 kilometar.

"Soglasno dinamikata koja ja dogovorivme so EBOR se o~ekuva grade`nite raboti da zapo~nat na po~etokot

na 2011 godina, a da zavr{at vo 2013 godina.

Dotoga{ zaedno so bankata }e ja sproveduvame postapkata za izbor na najpovolna grade`na kompanija koja }e ja zavr{i rekonstrukcijata. Vo ovoj moment vozovite se dvi`at so brzina od 50 do 60 kilometri na ~as, a po rekonstrukcijata }e se dvi`at so brzina od 89 do 90 kilometri na ~as", pojasni Janakieski.

Koridorot 10 ja pokriva linijata Salcburg-ZagrebBelgrad-Skopje, pa s$ do Solun. Vo Makedonija ovoj koridor e vo dol`ina od 215 kilometri.

SON^EVATA ENERGIJA DAVA POBRZ EKONOMSKI RAST

M

akedonija ima ogromen potencijal za iskoristuvawe na son~evata energija, no nema inovaciska politika za realizacija. Energijata na sonceto mo`e da se primenuva vo mnogu sektori, vo doma}instvoto, kako i vo industriski aplikacii, veli Ilija Nasov, kosopstvenik na firmata Plazma i profesor na Institutot za fizika.

Plazma od 2004 godina raboti na nacionalni i me|unarodni proekti, a nejzin

e prviot makedonski son~ev kolektor.

Toj v~era na ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, mu pora~a dr`avata da go zgolemi buxetot za naukata i da ima strategija za efikasno koristewe na sonceto.

"Imame kapacitet pogolem od 20.000 kolektori, {to e mnogu pove}e od potrebite na Makedonija vo ovoj moment.

No, ako tie se primenuvaat kako vo EU, toa }e bide premalku", re~e Nasov.

Spored nego, porazvienite zemji pravat biznis od ovoj ekoenergens, a kako primer ja poso~i Avstrija, kade {to od kolektorite vgradeni vo stadionot vo Grac se zagreva ~etvrtina od gradot.

Ministerot Todorov re~e deka e razmisluvano za iskoristuvawe na son~evata energija vo u~ili{tata, fakultetite i osobeno vo studentskite domovi koi se energetski ekstremno neefikasni i pla}aat ogromni iznosi za zatopluvawe i za greewe voda.

O

M

E

R

MILE JANAKIESKI

gi ispolnuvaa uslovite za vr{ewe na taa dejnost. M@ – Transport }e prodol`i da funkcionira kako monopol

s$ do momentot dodeka druga privatna kompanija ne gi ispolni uslovite i ne dobie dozvola”, re~e Janakieski.

DIREKTOR NA M@ TRANSPORT So Slovene~ki `eleznici planirame da potpi{eme dogovor za zabrzuvawe na transportnite proceduri na vozovite, a od prvi~nite razgovori mo`am da potvrdam deka Slovencite se zainteresirani vo Makedonija da funkcioniraat i kako privatni `elezni~ki operatori vo tovarniot soobra}aj.

rovite deka kompanijata ne gi ispolnuva uslovite.

Posle ovoj slu~aj vo javnosta se {pekulira{e deka na Vladata & odgovara monopolot na dr`avnoto pretprijatie M@ Transport, poradi lo{ata finansiska sostojba vo ova pretprijatie.

Sepak, ministerot za transport i vrski Mile Janakieski gi negira{e takvite informacii.

“Dr`avata ne go ko~i vlezot na privatnite operatori vo ovaa dejnost. Kompaniite koi prethodno apliciraa za privatni operateri ne K

OLIVER DERKOSKI

C

I

J

A

L

E

N

MINISTER ZA TRANSPORT I VRSKI Dr`avite ne go ko~at vlezot na privatnite operatori.

Kompaniite koi prethodno apliciraa za privatni operatori ne gi ispolnuvaa uslovite za vr{ewe na taa dejnost. M@ – Transport }e prodol`i da funkcionira kako monopol s$ do momentot dodeka druga privatna kompanija ne gi ispolni uslovite i ne dobie dozvola.

O

G

L

A

S

KOMPANII PAZARI I FINANSII

13

09.07.2010

PARTNERSTVO POME\U IFC I GRUPACIJATA EOY ZA SPRAVUVAWE SO NEFUNKCIONALNOTO KREDITIRAWE VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA

I

FC, ~len na Grupacijata na Svetskata Banka, go objavi stapuvaweto vo partnerstvo so EOY Grupacijata od Hamburg Germanija, so cel locirawe na raste~kiot problem na nefunkcionalnite krediti vo Centralna i Isto~na Evropa i obezbeduvawe pomo{ vo obnovuvawe na korporativnoto kreditirawe kako i kreditiraweto na naselenieto.

EOY i IFC rezerviraa blizu 100 milioni dolari za kofinansirawe na nastanatite nepovolni dolgovi i nivno re{avawe. Vo period od tri godini, IFC i EOY o~ekuvaat da go re{at nefunkcionalniot dolg vo iznos od 2 miljardi dolari. Aktivnostite prvenstveno }e se fokusiraat na Rusija kade {to nefunkcionalnite krediti se so proceneta vrednost od okolku 50 miljardi dolari.

IFC i EOY se dogovorija zaedni~ki da investiraat vo dolgovite na naselenieto vo Rusija, a sredstvata }e bidat upravuvani od lokalnata podru`nica na Grupacijata EOY. Se o~ekuva,

GRUPACIJATA EOY

IFC IFC (International Finance Corporation) ~lenka na Grupacijata na Svetska Banka sozdava mo`nosti za lu|eto da izlezat od siroma{tijata i da gi podobrat svoite uslovi za `iveewe. Nie ja pottiknuvame odr`livosta na stopanskiot rast na dra`avata preku poddr{ka na razvojot zaedni~kata investiciska programa da se pro{iri i na drugi pazari vo regionot.

“Ogromno e na{eto zadovolstvo da bideme partneri so IFC”, izjavi Justus HeckingVeltman, ~len na Odborot na direktori na Grupacijata EOY i Generalen direktor za finansii. “Ovaa zaedni~ka investicija }e ovozmo`i rast na na{iot biznis na pazarite {to se najte{ko pogodeni od finansiskata kriza preku podelba na rizikot, a vo sorabotka so silen partner”. Grupacijata EOY koja e vo sopstvenost na Otto Grupacijata ima pove}e od 30 godini iskustvo vo naplata na pobaruvawa i e lider na pazarot vo pove}e zemji od Centralna i Isto~na

na privatniot sektor, mobilizirawe na kapitalot za privatnite kompanii, kako i davawe soveti za namaluvawe na rizicite od uslugite na pravnite subjekti i na vladata. Na{ite novi vlo`uvawa iznesuvaat 14,5 milijardi dolari vo fiskalnata 2009 godina, pomagaj}i gi kanalite na kapital vo zemjite vo razvoj vo vreme na finansiskata kriza.

Za pove}e informacii posetete go na{iot sajt: www.ifc.org Evropa.

Vo ovaa prilika Sne`ana Stoiqkovi}, direktor vo IFC za Centralna i Isto~na Evropa izjavi: “Spravuvaweto so lo{a aktiva e klu~na komponenta na odgovorot na IFC kon finansiskata kriza. Zapiraweto na nefunkcionalnoto kreditirawe }e pomogne bankite da prodol`at da obezbeduvaat pristap kon finansirawe na kompaniite i naslenieto, {to e su{tinski del za zakrepnuvawe na ekonomijata”.

Ovaa inicijativa e del od programata na DARP (Director and Asset Recovers Program), zapo~nata od IFC za vreme na godi{nata sredba na Grupacijata na Svetskata banka vo K

BEZ UPRAVUVA^KA I FINANSISKA NEZAVISNOST NEMA JAVEN MEDIUMSKI SERVIS

P

otrebni se podobruvawa vo sistemot na upravuvawe i nadzor na Makedonskata radio-televizija koi }e obezbedat institucionalna avtonomija i ureduva~ka nezavisnost, gradewe na poodr`liv sistem na nezavisno finansirawe na javniot servis, obnovuvawe na produkcijata, `anrovska raznovidnost, kako i pogolema zastapenost na informaciite i slu~uvawata von glavniot grad na programite na MRT. Ova se nekoi od klu~nite preporaki koi proizleguvaat od analizata na javnata radiodifuzija vo Makedonija od aspekt na evropskata mediumska politika, koja e del del od proektot na MIM i Visokata {kola, vo sorabotka so fondacijata Fridrih Ebert.

Ekspertite koi rabotea na analizata sugeriraat da se vrati tretiot, Sobraniski kanal, pod ureduva~kata "kapa" na MRT i itno da se in-

tenzivira procesot na digitalizacija i tehni~ko obnovuvawe na servisot za da se osposobi da ja vr{i svojata va`na uloga vo novata, digitalna era.

Vo analizata se uka`uva deka se potrebni izmeni vo zakonskata regulativa so koi }e se garantira institucionalnata avtonomija i ureduva~kata nezavisnost na MRT, a precizno }e se definiraat i nadle`nostite na nejzinite organi.

Analizata poka`uva i deka bez dovolno pari ne mo`e da postoi dobar javen radiodifuzen servis vo Makedonija i tokmu zatoa nadle`nite dr`avni institucii treba da gi obezbedat site neophodni mehanizmi i merki za nepre~eno funkcionirawe na MRT, osobeno vo pogled na sobiraweto na radiodifuznata taksa.

Klu~no za nezavisnosta na MRT }e bide i da se napravi nezavisen buxet od koj }e se obezbedat pari za onie korisnici na pari~na pomo{ koi

ne mo`at da ja pla}aat taksata.

Od analizata decidno proizleguva deka programite na MRT mora da bidat oslobodeni od kakva bilo forma na politi~ko ili ekonomsko vlijanie.

Politi~kite interesi i vlijanie mora da se isklu~at od organite na MRT i vo niv mora da se izbiraat li~nosti so iskustvo, znaewe i ugled vo javnosta, stoi vo analizata na MIM. Inaku, analizata gi opfa}a najzna~ajnite pra{awa koi se povrzani so javniot radiodifuzen servis, kako i me|unarodnata i doma{nata regulativa vo javnata radiodifuzija i konkretnata implementacija kaj nas, sproveduvaweto na programskite funkcii na MRT, modelot na finansirawe, modelot na upravuvawe i nadzor vrz javniot servis, kako i ulogata na MRT vo pretstojniot proces na digitalizacija na elektronskite mediumi.

OTKUPOT NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI NAMALEN ZA 15%

V

rednosta na vkupniot otkup i proda`bata na zemjodelskite proizvodi vo maj e namalena za 15% vo odnos na istiot mesec lani.

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vrednosta na vkupniot otkup na zemjodelski proizvodi vo maj iznesuva 697.019 iljadi denari.

Vrednosta na otkupenite zemjodelski proizvodi

od individualnite zemjodelski proizvoditeli e zgolemena za 16,4%, a proda`bata od sopstveno proizvodstvo na pretprijatijata e namalena za 23,1%.

Namaluvawe na vrednosta na vkupniot otkup e zabele`ano kaj gradinarskite i fura`nite rastenija i kaj alkoholnite pijalaci, a zgolemuvawe ima kaj drugite zemjodelski proizvodi.

Grupacijata EOY e vode~ki internacionalen dobavuva~ na uslugi po merka, pokrivaj}i go `ivotniot ciklus na delovniot odnos so klientot – od steknuvawe na klienti do procesirawe na elektronsko pla} awe, naplata i otkup na pobaruvawa. Osnovnata dejnost na Grupacijata EOY e upravuvawe so pobaruvawa. EOY e obvrzan na visoki standardi vo naplatata na pobaruvawa za da gi za{titi kreditorite i potro{uva~ite.

O

M

E

R

oktomvri 2009 godina. IFC }e pridonese so sredstva do 1,55 miljardi dolari vo ovaa programa za period od tri godini i o~ekuva mobilizacija na dopolnitelni sredstva od drugi finansiski institucii, kako i partneri od privatniot sektor. DARP investira direktno vo biznisi koi imaat potreba da go C

I

J

A

L

E

N

So pove}e od 4.000 vraboteni vo preku 40 podru`nici, EOY opslu`uva 20,000 klienti vo pove}e od 20 zemji {irum svetot.

Pove}e informacii na: www.eos-solutions.com restrukturiraat dolgot, lo{ata aktiva kako i da gi restrukturiraat finansiskite sredstva. Programata isto taka indirektno investira preku zaedni~ki namenski fondovi. Do denes preku DARP se sklu~eni pove}e dogovori vo Evropa i Centralna Azija, Isto~na Azija, kako i Latinska Amerika i Karibite.

O

G

L

A

S

14 09.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SOSTOJBATA VO SRPSKATA EKONOMIJA SE POLO[A

GUBAT I DR@AVNITE I PRIVATNITE KOMPANII

O

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

bjavenite preliminarni finansiski izve{tai na privatnite i na dr`avnite kompanii za 2009 godina, uka`uvaat na s$ polo{a sostojba vo srpskata ekonomija.

Iako me|u najpogodenite od krizata se najdoa mnogu golemi privatni kompanii, bilansite poka`uvaat deka dr`avnite firmi isto taka imaat golemi problemi so likvidnosta.

Vladimir Gligorov od Vienskiot institut za me|unarodni ekonomski studii smeta deka zgolemuvaweto na kratko-ro~ni obvrski uka`uva na te{kotii so likvidnosta, bidej}i obi~no koga kompanijata ima problem so otplata na dolgovite, taa kratkoro~no

se zadol`uva za da gi refinansira.

“Toa obi~no uka`uva na problem so likvidnosta ili generalno problemot na padot na prihodite.

Obi~no koga nivoto na zadol`enost raste, a vremenskata struktura odi vo korist na kratkoro~nite obvrski, toa pretstavuva lo{ znak za edna kompanija i mo`e da uka`e na potrebata za restruktuirawe na firmite”, izjavi Gligorov.

Toj naglasi deka verojatno pove}e od kompaniite koi imale golem rast so kratkoro~nite obvrski vo zagubite, ({to ne mora da se vidi vo bilansite bidej}i kompaniite mo`at da odlo`at nekoi obvrski i da otpu{tat rabotnici), mo`at da prika`at podobar rezultat vo finansiskite izve{tai. @eqko Grubi{i}, profesor

NENAPLATLIVI TRETINA OD POBARUVAWATA

Vladimir Gligorov, izjavi deka dr`avata se obiduva kratkoro~no da pomogne so subvencii, no jasno e deka zagrozenite sektori mora da se namalat. Toa }e dovede do problem za bankite, bidej}i rastot na kratkoro~nite obvrski na korporativniot sektor zna~i vlo{uvawe na bankarskite bilansi, ako ne se vo mo`nost da gi naplatat pobaruvawata. Pritoa nenaplatlivite pobaruvawa se ve}e nad 20%, od koi pove}eto so~inuvaat dolgovi na korporativniot sektor.

na belgradskata bankarska akademija, isto taka napomena deka rastot na kratkoro~ni obvrski e pokazatel na nelikvidnosta na ekonomskiot sektor, za razlika od bankarskiot sektor koj e momentalno prelikviden.

“Bi bilo dobro da se vidi koj del od tie kratkoro~ni obvrski gi so~inuvaat dolgovite po krediti, a koi kon dobavuva~ite. Dolgovite vo realniot sektor s$ pove}e rastat i taka sinxirot na nelikvidnosta se {iri vo branovi.

Globalnata kriza po~na kako kriza vo finansiskiot sektor, pa potoa premina vo realniot sektor, a sega poradi dolgovite na ekonomijata kon bankite, krizata povtoro se vra}a na finansiskiot sektor”, izjavi Grubi{i}.

Toj navede deka i rastot na dolgoro~nite obvrski isto taka uka`uva na problem so likvidnosta, bidej}i firmite zemaat krediti za refinansirawe, za da uspeat da gi vratat svoite postoe~ki dolgovi, {to bankite se primorani da gi uva`at vo vakva situacija. Druga mo`nost, kako {to ka`a Grubi{i}, e ekonomijata da bara drugi izvori na finansirawe, osven krediti, kako na primer hartii od vrednost.

ROMANCITE NE VERUVAAT VO ZAZDRAVUVAWE NA EKONOMIJATA

P

ove}eto Romanci ne veruvaat deka sostojbata vo doma{nata ekonomija vo narednata godina }e se popravi i smetaat deka }e imaat pomalku pari na raspolagawe.

Izrazeniot pesimizam se objasnuva kako posledica na vladinata programa za {tedewe. Pove}e od 90% od naselenieto na Romanija smeta deka nivnata ekonomska sostojba e vlo{ena, a 78% ne o~ekuvaat taa da se popravi vo naredniot period.

Anketata poka`uva deka 85% od Romancite stravuvaat deka }e se zgolemi nevrabotenosta, a dve tretini veruvaat deka gi o~ekuva visoka inflacija.

Analizata na ING banka prognozira deka poradi namaluvaweto na platite za 25% vo javniot sektor i zgolemuvaweto na Danokot za dodadena vrednost (DDV) od 19 na 24% romanskata ekonomija ovaa godina }e zabele`i pad od 3%, a za narednata godina se predviduva pad od 2,2%.

TIVAT KAKO MONAKO I KAN

P

omorskata baza od porane{niot komunisti~ki period, Tivat, vo idnina bi mo`ela da stane najva`no novo evropsko odredi{te na superjahti, objavi amerikanskata TV stanica Si–En–En. Amerikanskata TV stanica naveduva deka Piter Munk gradi marina vo kotorskiot zaliv na jugot od Crna Gora, vo regionot

so najmal bruto-doma{en proizvod (BDP) vo Evropa.

Milionerot Piter Munk koj ja gradi marinata se nadeva deka ovaa oblast }e ja pretvori vo glamurozno i ekonomsko `ari{te koe }e im bide konkurent na rivalite kako {to se Monako, Kan i Portofino.

Na zalivot }e ima luksuzni ku}i, {oping-bulevari i kapacitet da primi 600 jahti.

[TRABAG NE SE OTKA@UVA OD IZGRADBATA NA AVTOPATI VO REPUBLIKA SRPSKA

A

vstriskata grade`na kompanija [trabag koja momentalno pregovara za raskinuvawe na dogovorot so Vladata na Republika Srpska (RS) za izgradba na avtopati, najavi deka }e se prijavi na nov tender za izgradba na avtopatot Bawaluka –Doboj.

Portparolot na [trabag, Dijana Klajn izjavi deka

o~ekuvaat raspi{uvawe na konkurs za izgradba na avtopati po raskinuvawe na dogovorot i deka [trabag }e se prijavi i na noviot tender. [trabag ne mo`e{e da gi dobie potrebnite krediti od me|unarodnite finansiski institucii, kako {to e Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), bidej}i kon krajot na 2008

godina e daden nalog za izgradba na avtopat bez raspi{uvawe na tender.

VLADIMIR GLIGOROV VIENSKI INSTITUT ZA ME\UNARODNI EKONOMSKI STUDII Koga nivoto na zadol`enost raste, posebno kaj kratkoro~nite obvrski, toa pretstavuva lo{ znak za edna kompanija i mo`e da uka`e na potrebata za restruktuirawe na firmite

Vladimir Gligorov od Vienskiot institut za me|unarodni ekonomski studii smeta deka zgolemuvaweto na kratkoro~ni obvrski uka`uva na te{kotii so likvidnosta, bidej}i obi~no koga kompanijata ima problem so otplata na dolgovite, taa kratkoro~no se zadol`uva za da gi refinansira K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

BALKAN BIZNIS POLITIKA

09.07.2010

15

PO VESTA ZA PREZEMAWE NA DROGA KOLINSKA

EBRD ZASTANA ZAD TEDESKI SO 70 MILIONI EVRA Nedostigot na pari ne e sekoga{ i za sekogo problem za {irewe na biznisot. Primerot za prezemaweto na Droga Kolinska od strana na hrvatskata Atlantik Grupa go doka`uva tokmu toa. Kompanijata na Hrvatot Tedeski za da go plati prezemaweto na Droga pobara i dobi pari od EBRD

P

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o vesta deka hrvatskata Atlantik grupa pobedi na tenderot za proda`ba na slovene~kata Droga Kolinska, upravata na hrvatskata kompanija objavi deka }e go zgolemuva osnovniot kapital preku emisija na novi akcii.

Odlukata za dokapitalizacija, kako {to naveduvaat od hrvatskata kompanija, e donesena poradi potrebata brzo da se soberat potrebnite pari za da se finansira prezemaweto na Droga Kolinska, kako i za da se odr`i ponatamo{niot nepre~en rast i razvoj na raboteweto na Atlantik.

I samo po eden den od objavuvaweto na vesta deka hrvatskata Atlantik grupa pobedila na tenderot za kupuvawe na Droga Kolinska vo javnosta izleze Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) da ka`e deka }e zastane zad ova prezemawe.

Upravniot odbor na EBRD donese odluka so 70 milioni evra da ja poddr`i Atlantik

grupa vo prezemawe na Droga Kolinska.

So toa hrvatskiot proizvoditel i distributer na stoka za {iroka potro{uva~ka, Atlantik grupa, dobi poddr{ka za svojata strategija za {irewe vo regionot.

EBRD soop{ti deka za dokapitalizacija na Atlantik grupa }e bidat izdvoeni 30 milioni evra, a 40 milioni evra }e bidat odobreni kako zaem za Atlantik Investment, filijala vo 100% sopstvenost na Atlantik grupa.

Spored informaciite Atlantik grupa planirano izdade novi 864.305 akcii, so nominalna vrednost od 40 kuni (5,5 evra), a novite akcii } e se prodavaat po cena od 700 kuni po akcija (95,8). So toa Atlantik grupa planira da se sobere kapital vo iznos od 605 milioni kuni (84 milioni evra).

Spored odlukata za zgolemuvawe na kapitalot preku izdavawe na novi akcii vo gotovinski pla}awa so isklu~uvawe na pravoto na prioritet, akcionerskiot kapital na Atlantik grupa se zgolemuva od 98,8 milioni kuni (13,6 milioni evra) na

133,37 milioni kuni (18,5 milioni evra).

Inaku, za prezemaweto na slovene~kata kompanija Droga Kolinska Atlantik treba da plati 382 milioni evra.

Od niv 242 milioni evra treba da bidat isplateni vo gotovo, a 140 milioni evra se dolgovi koi noviot sopstvenik gi prezema da gi plati.

TEDESKI: SRPSKITE BRENDOVI SE DOBREDOJDENI VO HRVATSKA Proizvodite na srpskite kompanii koi se nao|aat vo sostav na Droga Kolinska }e go zgolemat plasmanot i obemot na proda`ba na regionalniot pazar, re~e sopstvenikot na hrvatskata kompanija Atlantik grupa, Emil Tedeski. ”Ne sakam da gi delam brendovite na srpski, slovene~ki ili hrvatski. Koga bi gi pra{ale potro{uva~ite od Saraevo, Bawa Luka, Karlovac ili ^a~ak ~ija e Argeta, ne sum siguren deka tie bi odgovorile deka e izvorno slovene~ka. Tie brendovi imaat regionalna prepoznatlivost i sila”, oceni Tedeski.

BUGARIJA SE OTKA@A OD NAFTOVODOT BURGAS –ALEKSANDROPULIS

B

ugarija pove}e ne e zainteresirana za realizacija na proektot za izgradba na naftovodot Burgas- Aleksandropulis, izjavi bugarskiot premier Bojko Borisov. Toj objasni deka Bugarija ima namera da se povle~e od trostraniot dogovor so Rusija i Grcija. Na odlukata na bugarskata vlada da se otka`e od proektot vlijae{e neodamne{nata havarija na naftenata platforma na britanskata kompanija

Briti{ Petroleum vo Meksikanskiot Zaliv, koja ve}e e proglasena za najgolema ekolo{ka katastrofa vo istorijata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD).

“Po izlevaweto na nafta vo Meksikanskiot Zaliv smetam deka transferot na krajbr`eniot terminal vo na{iot najzna~aen turisti~ki region bi bil ekolo{ki rizi~en”, re~e Borisov.

Toj naglasi deka ovoj naftovod na negovata zemja

bi & donel 35 milioni evra godi{no od tranzitna taksa, no bi go zagrozil godi{niot prihod od deset milijardi evra kolku {to nosi turizmot.

H

G

na pazarot od trajno nelikvidni subjekti. Celta na aktuelnite promeni vo Zakonot za ste~aj e zasiluvawe na odgovornostite vo raboteweto, a dr`avata, odnosno Dano~nata uprava treba da bide oslobodena od obvrskata da pla}a tro{oci. So sega{niot, va`e~ki zakon za sekoj ste~aj bi se pla}alo po 1.391 evra, a so izmenata na Zakonot, za 18.000 firmi bi se za{tedile 25 milioni evra.

GOLEM PAD NA PRODA@BATA NA CIGARI VO GRCIJA r~kite trgovci zabele`aa pad na zarabotuva~kata od proda`bata na cigari za 67% i pad na prometot od 30% poradi zgolemuvaweto na cenata na akcizite.

Okolu 28% od pu{a~ite poradi ova poskapuvawe }e se odlu~at da gi zamenat skapite marki na cigari so poevtini, poka`a istra`uvaweto na agencijata MRB Helas.

Na pra{aweto upateno do trgovcite {to }e se slu~i dokolku dojde do u{te edno novo poskapuvawe, 56% izjavile deka prometot }e im padne, a 43% odgovorile deka }e bidat prinudeni da gi zatvorat svoite prodavnici.

Trgovcite na cigari i tutunski proizvodi smetaat deka e neefikasno zgolemuvaweto na akcizite bidej}i toa pridonesuva za

se razviva. Grand kafe e brend na Balkanot, kako {to e Barkafe vo Slovenija. No, ne treba da se o~ekuva dvocifren rast na proda`bata na kafe”, re~e Tedeski.

Sopstvenikot na Atlantik grupa navede

17.03.2010 15

Emil Tedeski - Atlantik Grup deka spored dogovorot {to go ima so Droga Kolinska vo narednite ~etiri meseci nema da go namaluva brojot na vrabotenite i najavi deka i po toj period ne veruva deka ne{to zna~itelno bi bilo smeneto.

“Normalno e noviot sopstvenik da postavi novi uprava, no toa ne zna~i deka site } e bidat novi lu|e. Smetam deka vo Droga Kolinska ima mnogu kvalitetni lu|e koi imaat postignato mnogu dobri rezultati”, re~e Tedeski.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

HRVATSKA ]E LIKVIDIRA 18.000 FIRMI rvatskata vlada }e likvidira 18.000 kompanii koi dol`at okolu 1.700 evra, izjavi ministerot za pravda Dra`en Bo{wakovi}.

Toj najavi deka vo tekot na slednata nedela }e prati do vladata predlog-izmeni na Zakonot za ste~aj.

Ovaa va`na merka od vladinata programa za oporavuvawe na ekonomijata, vo nadle`nost na Ministerstvoto za pravda, se odnesuva na ~istewe

Kako pozitiven primer hrvatskiot biznismen go navede ~ipsot na srpskiot brend Marbo, koj odli~no se prodava vo Hrvatska. ”Odli~no gi prodavame "cedevita" i "multivit" koi isto taka gi kupivme od srpski kompanii. Mo`no e da postojat poedine~ni incidenti nekoj da ne saka da kupi nekoj proizvod zatoa {to e vo sopstvenost na hrvatska firma, no toa tolku retko se slu~uva. Mislite li deka vo Makarska ili Zadar bi odbil grupa srpski turisti? Sigurno ima v`e{teni glavi, no toa nema vrska so biznis”, re~e Tedeski.

Brendovite koi se proizveduvaat vo Srbija, kako {to navede Tedeski, dosega se nemaat probieno silno vo zapadniot del od porane{na Jugoslavija, no toa sigurno }e se slu~i preku distributivnata mre`a na Atlantik grupa.

Tedeski istakna deka najgolem prostor za rast vo Droga Kolinska imaat "kokta", "smoki", "bananica" i "argeta". Kafeto, spored nego, e segment koj malku raste, no e tradicionalen i stabilen. ”Toa e proizvod koj mora da

namaluvawe na dr`avnite prihodi.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 09.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

MMF O^EKUVA RAST NA GLOBALNATA EKONOMIJA VO 2010 OD 4,5%

G

lobalnata ekonomija }e se oporavi pobrzo od o~ekuvanoto, no sepak postojat opredeleni finansiski rizici prvenstveno poradi problemite so dolgovite na nekoi evropski dr`avi, ocenuva Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vo svojot najnov izve{taj za globalnite ekonomski perspektivi.

Vo dokumentot, se predviduva rast na globalnata ekonomija vo tekot na 2010 godina od 4,5 %.

Vakvoto predviduvawe za globalniot ekonomski rast e za 0,4% pogolemo od prethodnata prognoza na MMF objavena vo tekot na april godinava.

Fondot vo svojot izve{taj poso~uva deka, sepak,

postoi „drasti~no zgolemen rizik” po globalnata ekonomija poradi dol`ni~kata kriza vo Evropa.

Zatoa, spored ekspertite na MMF, vaka predvideniot rast od 4,5% }e zavisi od sposobnosta na evropskite lideri da obezbedat ekonomska stabilnost na svoite zemji.

MAJKROSOFT PODGOTVUVA NOVI OTPU[TAWA

M

ajkrosoft podgotvuva novi otpu{tawa, i toa ve}e ovaa nedela, objavi tehnolo{kiot sajt TechFlash. To~niot broj na otpu{tawa ne e poznat, no izvorite velat deka brojot }e bide pomal vo odnos na minatogodi{nite otpu{tawa, koga nekolku iljadi rabotnici na Majkrosoft ja izgubija rabotata poradi posledicite od

ekonomskata kriza koja go zafati svetot. Isto taka ne e poznato koja grupa na vraboteni vo kompanijata }e bide namnogu pogodena so novite otpu{tawa. Majkrosoft vo prviot kvartal od ovaa godina zabele`a neto-dobivka od 4,01 milijardi dolari, {to pretstavuva rast od 35% vo odnos na istiot period od minatata godina. Istovremeno,

prihodite od proda`bata porasnale za 6,3% (14,5 milijardi dolari), iako analiti~arite o~ekuvaa pogolema dobivka.

BLISKIOT ISTOK ZAINTERESIRAN ZA BRITANSKIOT NAFTEN GIGANT

ABU DABI ]E GO SPASUVA BRITI[ PETROLEUM I VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

zvr{niot direktor na naftenata kompanija Briti{ Petroleum (BP), Toni Hejvord, se sretna so princot Mohamed bin Zaed Al Nahan, na koja bila razgledana mo`nosta Abu Dabi da kupi 10% od akciite na britanskiot naften gigant.

“Hejvord }e bide sre}en ako Abu Dabi kupi 10% od akciite na nafteniot gigant”, izjavi neimenuvan izvor koj prisustvuval na sostanokot.

Abu Dabi }e bide va`en prijatel na kritikuvaniot naften gigant BP, otkako kompanijata se podgotvuva da se brani od sekoe neprijatelsko prezemawe od pogolem me|unaroden konkurent, otkako pazarnata cena be{e sru{ena so zgolemuvaweto na tro{ocite poradi te~eweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv.

“Ova, sekako, }e ja podobri likvidnata pozicija i isto taka }e pridonese za malku pogolema stabilnost na BP”, re~e Frik Andre, analiti~ar za proizvodstvo.

BP ne e nepoznat za investitorite od Bliskiot Istok.

Kuvajt poseduva akcii vo kompanijata, no regulatorite od Velika Britanija ja primoraa kompanijata da go namali svojot udel vo 1998 godina na pomalku od 10% od prethodnite 21,6%. Kuvajt Investment Autoriti sega poseduva 2,8% od udelot vo BP, ili 530,5 milioni akcii. [ila Vilijams, portparol na BP vo London, odbi da gi komentira ovie sredbi, no potvrdi deka Hejvord se sre}ava so klu~ni biznispartneri.

Portparolot na princot ne bil dostapen za komentar, a portparolot na sojuznata Vlada vo Abu Dabi izjavil deka ne e zapoznaen so vakvite sostanoci.

Izvr{niot direktor na BP, Toni Hejvord, vo vtornikot rrnikot be{e vo Abuu DDabi za da se sretne so pretstavnici od zemjata, vklu~uvaj}i go i princot r Zaed Al Nahan.

Abu Dabi }e bide va`en prijatel na kritikuvaniot ot naften f gigant BP,, kojj }e mu pomogne za da se spasi od neprijatelsko prezemawe rezemawe od nekoj me|unaroden konkurent, koe e s$ poizvesno otkako pazarnata cena be{e sru{ena so zgolemuvaweto na tro{ocite poradi te~eweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv Vo vtornikot BP gi otfrli {pekulaciite deka bara investitor koj bi kupil pogolem del od kompanijata, velej}i deka nema da izdade novi akcii za da sobere pari za da gi pokrie tro{ocite od izlevaweto na naftata od Meksikanskiot Zaliv.

BP neodamna informira{e deka sobrala 24,980 bareli surova nafta od Meksikanskiot zaliv.

Kompanijata se soo~uva so desetici milijardi dolari zagubi povrzani so istekuvaweto na nafta ot-

kako na 20 april se slu~i eksplozijata na naftenata platforma vo Meksikanskiot Zaliv na jugot na SAD, vo koja zaginaa 11 rabotnici. BP minatata nedela objavi deka dosega{nite tro{oci na kompanijata od nesre}ata dostignaa 3,12 milijardi dolari. BP dosega isplati 147 milioni dolari za pokrivawe na 47.000 barawa za ot{teta, a taa suma doprva }e raste ako se znae deka dosega se isplateni samo polovina od barawata.

Cenite na akciite na Wu-

PRODA@BATA NA KUBANSKI CIGARI POVTORNO RASTE

P

odobruvaweto na ekonomskata situacija vo svetot rezultira so zgolemuvawe na proda`bata na kubanski cigari godinava, po minatogodi{noto namaluvawe za 7,7%, soop{ti kompanijata Habanos, ekskluziven distributer na ovoj proizvod na me|unarodniot pazar. Skoro vo site regioni vo svetot

proda`bata na kubanski cigari do krajot na maj bele`i rast, koj iznesuva 4,3%, a taa tendencija prodol`ila i vo juni. Isklu~oci od ovoj trend se samo [panija i Grcija, kade {to ekonomskata situacija ja ograni~uva proda`bata.

Najgolem rast na plasman na cigari bele`i Aziskopacifi~kiot region, osobeno

Kina, kade {to brojot na bogata{i se zgolemuva pobrzo za razlika od drugite zemji vo svetot.

jor{kata berza zabele`aa silen pad po objavata na federalnite vlasti na SAD deka zapo~nale so krivi~na i gra|anska istraga za eksplozijata i potonuvaweto na naftenata platforma Dipvoter Horajzon (Deepwater Horizon) na naftenata kompanija Briti{ Petroleum.

Sepak, i pokraj pokrenuvaweto na ovaa istraga s$ u{te ne se znae to~no protiv kogo }e se vodi istata. Negativniot efekt od vakvata informacija ve}e si go napravi svoeto.

Denot koga be{e objaven po~etokot na istragata cenite na akciite kaj Wujor{kata berza padnaa naglo za site kompanii koi se vklu~eni vo najgolemata ekolo{ka katastrofa vo amerikanskata istorija.

Cenata na nejzinite akcii vo eden den se namali za celi 15%. Od momentot na nastanatata havarija, odnosno od 20 april, pa do denes, pazarnata vrednost na britanskiot naften gigant se namalila za edna tretina, ili okolu 100 milijardi dolari.

Cenite na akciite na drugite kompanii koi imaat udeli vo ovaa naftena bu{otina, vklu~uvaj} i gi kompaniite kako {to se Anadarko (Anadarko), Halibarton (Halliburton), Transou{n (Transocean) i Kameron (Cameron), zaedno so potonuvaweto na naftenata platforma potonaa za okolu 10%-19% vo pogled na vrednosta na nivnite akcii.

Akciite na ovie kompanii dosega bea pod pritisok poradi procenkata deka tro{ocite na neuspe{nite obidi da se ppopravi {tetadostignaa pove}e ta ve}e dosti milijarda dolari, od edna milij po~etokot na istrano so po~etok otvora mo`nost za gata se otvor pobaruvawa na n ogromni Vakvata neizvesnost o{teti. Vakva gi ispla{i iinvestitorite, so pa istite zapo~naa zap rasproda`ba na akciite od kompanii. ovie kompani Inaku, vo Meksikanskiot Me {to eksplozijaZaliv, kade { naftenata platforma ta na naftena britanskata kompanija na britanskat BP vo april predizvistinska ekolo{ka vika vistinsk katastrofa, ima i pove}e od 27.000 napu{t napu{teni nafteni koi ve}e so deplatformi ko cenii nikoj nne gi kontrolira, poka`a istra`uvaweto i amerikanskata agencija na amerikans Aso{ieted Pres.

Najstarata A P od niv poteknuva u{te od docnite 1940-ti godini.

Najmalku edna ~etvrtina od privremeno napu{tenite platformi kako takvi se vodat pove}e od edna godina, a dodeka nekoi se "privremeno" napu{teni pove}e od polovina vek.

Spored amerikanskata agencija postoi golema verojatnost da dojde do protekuvawe na nafta od nekoi od niv. Bez razlika dali stanuva zbor za privremeno ili trajno napu{teni platformi, podzemniot pritisok mo`e da predizvika korozija na naftovodite ili da dojde do raspukuvawe na betonot poradi neredovno odr`uvawe.

FOLKSVAGEN PLANIRA IZGRADBA NA NOVA FABRIKA VO SEVERNA AMERIKA

N

ajgolemiot evropski proizvoditel na avtomobili Folksvagen planira da izgradi nova fabrika za motori vo Severna Amerika, soop{ti portparolot na kompanijata Johem Heizman. “Za ovoj proekt Folksvagen planira da investira milijarda dolari, a to~nata lokacija s$ u{te ne e utvrdena”, re~e Heizman.

Folksvagen vo vtornikot otvori nov pogon vo fabrikata vo Meksiko koj treba da go zgolemi godi{noto proizvodstvo na kompanijata vo Severna Amerika od 100.000 vozila na 430.000 za ovaa godina. Kompanijata vo prvata polovina od ovaa godina prodala 3,5 milioni vozila, {to pretstavuva 15% pove}e od istiot period minatata godina.

MARKETING

17

09.07.2010

KAKO POVTORNO DA JA OSVOITE DOVERBATA NA NEZADOVOLNITE KLIENTI ite sme svesni deka toj {to raboti mo`e da napravi gre{ka, toa e vo ~ovekovata priroda. Isto taka vo ~ovekovata priroda e i da se prostuva. Sekoj vo svojot `ivot imal mo`nost da se najde vo situacija vo koja nekoj ne{to mu zgre{il, no ako se prisetime, najgolemiot del od tie situacii sme gi nadminale, sme prostile, a so nekoi duri i sme gi zajaknale odnosite po “neprijatnata” slu~ka. Ovaa pojava pove}e od sigurno se preslikuva i vo sferata na biznisot, a osobeno koga se raboti za odnosot so klientite. Sekojdnevnoto spravuvawe so razli~ni li~nosti sekoja so svoi posebni o~ekuvawa i potrebi, pretstavuva seriozen izvor za stres i pritisok koj mo`e mnogu ~esto da dovede do gre{ki. Se razbira, site se obiduvame da ne zgre{ime, no koga toa }e se slu~i, malkumina znaat kako “pravilno” da se odnesuvaat za da ja popravat svojata gre{ka i da go podobrat vpe~atokot kaj klientot. Gre{kite skoro sekoga{ doveduvaat do pojava na nezadovolstvo kaj klientite. No, ve{tinite za uspe{no re{avawe konflikti i problemati~ni situacii mo`at da pridonesat kon vra}awe na doverbata kaj klientite, no neretko se slu~uva i da gi nadmineme nivnite o~ekuvawa duri i da gi voodu{evime, pa potoa tie proaktivno da n$ prepora~uvaat.

S

K

O

M

E

R

C

I

Vo prodol`enie se 10 alatki za pretvorawe na na{ite nezadovolni klienti vo na{i promoteri:

nost so sogovornikot deka ste podgotveni zaedni~ki da najdete re{enie, a ne da diskutirate okolu problemot. Prepora~livo e da go koristite imeto na klientot vo tekot na celiot razgovor.

1

NASMEVNETE SE! Nema pouspe{na alatka koja mo`e pobrzo da ja pretvori neprijatnata situacija vo pozitivna od nasmevkata. Nasmevkata zna~i “sakam da vi pomognam”. Preku nasmevkata se pretstavuvate vo pozitivno svetlo i nakloneti kon klientot.

Iskrenata nasmevka ja zajaknuva komunikacijata vo pravec na pobrzo iznao|awe re{enie.

PRETSTAVETE SE KAKO ONOJ KOJ NUDI RE[ENIE Zadol`itelno pretstavete se, otkrijte go imeto na va{iot nezadovolen klient i objasnete mu koja e va{ata pozicija i zo{to ste tamu. Nazna~ete mu na klientot deka vie ja prezemate odgovornosta za da go najdete re{enieto, koristej}i ne{to kako: “Dobar den, moeto ime e Marko i jas sum menaxerot. Tuka sum da vi pomognam vo ovaa situacija, ve molam ka`ete mi za {to se raboti”. Zabele`avte, ne go iskoristiv pra{aweto: “Vo {to e problemot?”. Dokolku go po~nete razgovorot spomnuvaj}i “problem”, toga{ mo`e da dobie negativna nota i da go navede klientot da razmisluva deka mo`ebi vie ste “problem”ili firmata e “problem”, duri celiot svet e “problem”. Dokolku nastapite so “Kako mo`am da vi pomognam vo ovaa situacija”, vospostavuvate potsvesna soglasA

L

E

N

O

G

5

PONUDETE LI^NA ZALO@BA Klientite iako sorabotuvaat so va{ata kompanija, tie sakaat da ostvaruvaat li~na komunikacija so lu|eto koi rabotat za kompanijata. Vospostavete li~en odnos so klientot koga toj ima problem. Dajte mu na klientot do znaewe deka vie li~no }e se pogri`ite da se najde re{enie. Ova mo`e da bide i ednostavno upotrebuvaj} i vistinski zborovi i ka`uvaj}i “jas li~no prezemam odgovornost da go razgledam slu~ajot i da ve izvestam za mo`nite re{enija”.

3

2

J

navistina `alite za neprijatnata situacija poradi koja klientot iska`uva nezadovolstvo.

L

SLU[AJTE Klientite sakaat da ja raska`at nivnata strana od prikaznata i da se osiguraat deka ste gi slu{nale i razbrale.

Otidete eden ~ekor ponazad i aktivno slu{ajte go klientot.

Pritoa razmisluvajte za mo`nite re{enija na problemot. Stavete se vo negova pozicija i iska`ete empatija. Slu{nete go re{enieto niz izlagaweto na problemot.

Ne nudete gratis desert ako klientot e nezadovolen poradi toa {to nema vreme da go izede glavnoto jadewe bidej}i bilo potrebno predolgo vreme za da se podgotvi.

PRA[AJTE [TO SAKAAT Eden od najgolemite stravovi koga se obiduvame da izlezeme vo presret na barawata na klientite e na{eto mislewe deka }e pobaraat ne{to {to e nadvor od na{ domen.

Bidete direktni i pra{ajte go klientot “[to o~ekuvate od nas?” ili “kako sakate da postapime vo ovaa situacija?” ]e se iznenadite koga }e uvidite deka klientite }e pobaraat pomalku od ona {to ste go o~ekuvale.

4

IZVINETE SE ZA VISTINSKITE PRI^INI Bidete iskreni koga im se izvinuvate na klientite i napravete go toa na soodveten na~in. Ne izvinuvajte se pred da doznaete za {to treba da se izvinite, a koga se izvinuvate, naglasete za {to to~no se izvinuvate (pr. izvinete {to dolgo ~ekavte, izvinete {to vraboteniot taka se odnesuva{e, izvinete za nastanatata gre{ka...).

Dokolku ne navedete to~no poradi {to se izvinuvate, klientot verojatno }e zaklu~i deka ne ste iskreni vo izvinuvaweto i deka toa go ka`uvate pove}e za da bidete pristojni otkolku {to

A

S

K

O

MARKO RADOWI]

6

7

KORISTETE UVERLIVI IZJAVI Koristete izjavi koi }e mu vleat doverba na klientot deka }e se pogri`ite za nego.

Mo`e da ka`ete ne{to kako “vedna{ }e se pogri`ime toa da se re{i” M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

SWOT RESEARCH www.swot.com.mk www.sw www .swot. ot.com.mk

SWOT RESEARCH e edna od prvite doma{ni agencii za istra`uvawe na pazarot koja, kombiniraj}i gi metodite mystery shopping i market research, ovozmo`uva integrirani istra`uvawa so koi se dobivaat seopfatni rezultati za vistinskite potrebi na klientite, nivnite o~ekuvawa i zadovolstvo, kako i kvalitetot na uslugite koi gi dobivaat.

O

G

L

A

S

FEQTON

18 09.07.2010 KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 13

OSTANETE VO RAMKITE NA SVOJOT KRUG NA STRU^NOSTA

K

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

oga bira kompanija vo koja }e vlo`i, Voren Bafet go vodi ona {to toj go narekuva svoj “krug na stru~nosta”. Negoviot krug na stru~nosta gi opfa} a samo onie akcii, industrii so koi se ~uvstvuva najudobno.

Kako {to ve}e spomenavme, Bafet ne vlo`uval vo visokotehnolo{ki dru{tva za vreme na nivniot procut.

Zo{to? Zatoa {to bea von negoviot krug na stru~nosta. A, nadvor od toj krug se nao|aat mnogu industrii. Toj i negoviot sorabotnik ^arli Manger ne se smetaat za stru~waci za tehnologijata na kompjuterski ~ipovi, procenka na terminski stokovi dogovori ili potencijal za iskopuvawe minerali.

Tie ne se zanimavaat so toa.

Tie smetaat deka ne se kvalifikuvani za zanimavawe so kompanii ili industrii {to brzo se menuvaat. Vo svoite govori Bafet priznava deka navistina mo`e da postojat lu|e koi se steknale so nekoj vid ve{tina na predviduvawe koja im pomaga da gi de{ifriraat dolgoro~nite izgledi na kompaniite {to brzo napreduvaat – no, toj znae deka toj samiot ne gi poseduva

tie ve{tini. A, bidej}i gi nema, veli toj, ednostavno mora da se dr`i do ona {to go znae.

Bafet e isklu~itelno discipliniran koga se raboti za negoviot krug na stru~nosta. Toj ne vlo`uva nadvor od toj krug – i toa e toa. Isto taka & odoleva i na napasta da go zgolemi toj krug.

Vsu{nost, veli toj, veli~inata na va{iot krug na stru~nosta ne e osobeno va`na. Va`no e da znaete kade se granicite i da ostanete vo nivnite ramki.

Ako izlezete nadvor od toj krug, {ansite da napravite gre{ka pri vlo`uvaweto eksponencijalno rastat. Ste videle ne{to nadvor od svojot krug, ne{to novo i vozbudlivo, kon koe site navalile?

Dr`ete se ponastrana. ^IZMI, TEPISI I BOJA NE ZVU^AT VOZBUDLIVO, NO NOSAT PARI Iako Bafet mo`ebi ne se razbira vo mikro~ipovi, nanotehnologija i gigabajti, toj se razbira vo kaubojski ~izmi, ~evli, tepisi i boja. Eden osvrt na 2000 godina ni poka`uva kako Bafet raboti vo svojot krug. Ja kupi i Xastin Indastris (Justin Industries), vode~kiot proizvoditel na kaubojski ~izmi, kako i Akme (Acme), teksa{kiot proizvoditel na tuli.

Tuli? Zarem tulite mo`e da bidat zanimlivi? Dovolno zanimlivi, veli Bafet, ako se raboti za vistinskata kompanija. Koga }e gi pra{ate da navedat nekoja marka

tuli, prodol`uva Bafet, tri od ~etiri Teksa{ani }e re~at Akme.

Kompanijata proizveduva edna milijarda tuli godi{no, ili 12% od site tuli {to se proizveduvaat vo SAD. Istata godina koga go kupi Akme, Bafet, isto taka, ja kupi i firmata Benxamin Mur Peint (Benjamin Moore Paint) za edna milijarda dolari vo ke{, koja ve}e 117 godini proizveduva boi. Na krajot, kupi i 87% od najgolemiot proizvoditel na tepisi vo svetot, [o Indastris (Shaw Industries).

Mo`ebi ~izmite, tulite, tepisite i boite i ne zvu~at vozbudlivo, no zatoa mnogu vozbudliva e nivnata sposobnost za zarabotka. Tri godini otkako vo niv kupi udeli, Akme Brik, Benxamin Mur Peint i [o Indastris, site so red zabele`aa rekordni zarabotki. Koja e poukata? Ostanete vnatre vo svojot krug na stru~nosta. Zanimavajte se so toa {to go znaete. Ako go pravite toa, }e bidete vo pogolema mo`nost da deluvate brzo, a verojatno i da deluvate vo golemi razmeri.

Uporno dr`ej}i se do ova na~elo Bafet ja zgolemi knigovodstvenata vrednost

na Berk{ir Hetavej od 19,46 dolari za akcija vo 1965 godina na pove}e od 50.000 dolari za akcija vo 2005 godina. Nitu eden drug vlo`uva~ ne e ni blisku do takvo dostignuvawe.

Kako vlo`uva~ mora konkretno za sebe da odredite krug na stru~nosta. Osven toa, isto taka

treba da odredite {to e nadvor od va{iot krug na stru~nosta.

Prvo javno izdavawe na akcii, zarabotka na akcii na koi im pa|a cenata, investiciski fondovi, terminski dogovori...- se razbirate li vo tie raboti?

Mo`ete li uspe{no da ja procenite nivnata idna profitabilnost?

Ako ne mo`ete da gi razberete ili procenite, toga{ ste nadvor od va{iot krug na stru~nosta i ne treba so niv da se zanimavate. ^arli Manger toa go zamisluva

Kako vlo`uva~ mora konkretno za sebe da odredite krug na stru~nosta. Osven toa, isto taka treba da odredite {to e nadvor od va{iot krug na stru~nosta. Prvo javno izdavawe na akcii, zarabotka na akcii na koi im pa|a cenata, investiciski fondovi, terminski dogovori...- se razbirate li vo tie raboti?

Mo`ete li uspe{no da ja procenite nivnata idna profitabilnost? Ako ne mo`ete da gi razberete ili procenite, toga{ ste nadvor od va{iot krug na stru~nosta i ne treba so niv da se zanimavate

PRIKAZNI OD WALL STREET

KINA PROTIV

P

SERGEJ BRIN I LARI PEJX, OSNOVA^ITE NA GUGL:

dali dokolku Gugl ima{e pogolem udel na internet-pazarot vo Kina, kompanijata }e razmisle{e dva pati pred da poka`uva zabi na slobodarskiot duh i prkos protiv konzervativnata kineska politika?

o podolga pauza sporot me|u internet-gigantot Gugl i kineskata vlada povtorno stana aktuelen, i toa zaradi mnogu konkretna pri~ina – na Gugl treba da mu se obnovi dozvolata za izvr{uvawe dejnost davatel na internet-uslugi vo Kina.

So ogled na toa deka posledniot pat koga pregovaraa vladata i Gugl ne se razdelija vo najdobro raspolo`enie, mnogumina se pra{uvaat {to sega }e se slu~i. “[um vo kanalot” nastana po odlukata na amerikanskata kompanija ednostrano da go prekr{i dogovorot postignat so kineskata vlada za filtracija na sodr`inata i da po~ne da gi prenaso~uva prebaruvawata od kineskite korisnici kon svojata internet-stranica vo Hong Kong, koj vsu{nost e del od Kina, no ne celosno, zatoa {to ne podle`i na cenzorskite pravila vo ostatokot od zemjata. Od

januari, koga prili~no neo~ekuvano pukna prijatelstvoto, dosega nema{e nekakov napredok i kineskata vlada se vozdr`a od izbrzani reakcii.

Rabotata e mnogu komplicirana. Vistinskata pri~ina za napadot na bes {to go zafati Gugl ni denes ne e poznata.

Edinstveno se znae deka rabotata sigurno ne e vo slobodoqubivosta na amerikanskata kompanija, kako {to zapadnite mediumi vedna{ sakaa da go prika`at. Kinezite, pak, iako od den na den se s$ posamouvereni koga se raboti za svetskite biznisi, o~igledno ne sakaat da predizvikaat lo{ publicitet, a verojatno predvid ja imale i mo`nosta za poseriozni politi~ki sudiri so Amerikancite, {to bi mo`elo da se preto~i vo trgovski nategawa, pa vo situacijata izigraa prili~no studeno. Vo me|uvreme, Gugl isto taka blago otstapi i odlu~i na korisnicite da im ponudi izbor na veb-stranici

FEQTON

09.07.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe.

Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

kako tri kupa dokumenti na masata koi gi imaat slednive oznaki na niv: “za obrabotka”, “obraboteno” i “prete{ko”. Manger veli deka Bafet i toj golem procent od investiciskite mo`nosti na koi nai{le gi stavile vo kupot “prete{ko”.

Manevarot e sleden: napravete kontrolen popis tokmu kako Bafet i vlo`uvajte samo koga se ispolneti tie uslovi. Nemojte da ja probuvate sre} ata von toj krug. Pogolemiot del od rabotite stavete gi vo kupot “prete{ko”.

Trgnete vo akcija samo toga{ koga se ~uvstvuvate stru~ni vo svojata analiza, i nemojte da se kolebate da deluvate uverlivo vo ramki na sopstvenoto podra~je na stru~nosta.

Eve tri pravila do koi treba da se dr`ite pri sostavuvaweto na svoeto portfolio akcii: Zapi{ete gi industriite i kompaniite so koi se ~uvstvuvate najudobno. Toa }e vi pomogne da go definirate svojot krug na stru~nosta.

Ako Bafet ne se vpu{ta nadvor od svojot krug, toga{ ne treba ni vie.

Nemojte da pravite isklu~oci od svoeto pravilo vo krugot na stru~nosta. Pred da go napravite toj eden isklu~ok od va{eto pravilo, sednete malku i razmislete: zo{to da rizikuvate so svoite pari na raboti {to ne gi razbirate i ne mo`ete da gi procenite? Bidete dovolno disciplinirani za da ne pravite isklu~oci od svoeto pravilo na stru~nosta.

Igrajte ja svojata igra, a

Eliminirajte gi prognozite od svoite investiciski odluki. Bafet ne obrnuva vnimanie na kratkoro~ni predviduvawa za pazarot na akcii, a ne treba ni vie. ne ne~ija tu|a. Primerot {to Bafet go naveduva kako ilustracija se terminskite dogovori za soja. Ako nekoj zaraboti na pazarot za soja, fino, veli Bafet, no, toa ne e negovata igra. Dr`ete se do svojata igra.

Zaklu~ok: Ako 90% od kompaniite vo SAD mo`ete da gi isklu~ite od svojot krug na stru~nosta, verojatno }e vi odi mnogu podobro koga }e vlo`uvate vo ostanatite 10%.

VO INVESTIRAWETO NEMA MESTO ZA GATAWE Ben Gream, Bafetoviot omilen pisatel za vlo`uvawata, edna{ zbuneto zabele`al deka tolku mnogu investiciski stru~waci – brokeri, investiciski i finansiski sovetnici i nim sli~ni – tolku silno gi naglasuvaat pazarnite prognozi. Voren Bafet e ednakvo zbunet, a taa zbunetost prerasnuva vo `iv prezir. Toj gi sporeduva kratkoro~nite pazarni prognozi so “otrov” i sugerira da se dr`at podaleku od lu|eto {to na pazarot mu

prio|aat kako deca.

Bafet pove}e saka vnimatelno da se fokusira na rezultatite na kompaniite i ne saka vnimanieto da mu go odvle~at pogolemite trendovi, za koi veruva deka ne mo`e so to~nost da se predvidat. Ako naide na nekoj napis vo koj, bo`em,

se pi{uva za idninata - duri i ako avtorot e istaknat ekonomist – toj go preskoknuva. Zo{to da se gubi vreme na gatawe, se pra{uva Bafet retori~ki.

Toa e vreme {to bi mo`elo da se posveti na analiza na nekoja kompanija.

Ne{tata {to odvlekuvaat

vnimanie mo`at samo da go popre~uvaat dejstvuvaweto i da go zamagluvaat rasuduvaweto. Zo{to? Delumno zatoa {to sozdavaat iluzija na preciznost. Se ~ini deka se zasnovaat na podatoci. Se ~ini deka nivnite analizi izleguvaat direktno od podatocite. S$

e toa nevistinito, veli Bafet; vsu{nost, kolku nekoe predviduvawe deluva poprecizno, tolku poskepti~ni bi trebalo da bidete. I povtorno, poentata e vo toa deka treba da gledate vo doka`ani rezultati, a ne vo predviduvawa i prognozi.

Bafet ja kupi Ne{nal Indemniti (National Indemnity) vo 1967 godina, Sis Kendis (See’s Candies) vo 1972 godina, Bafalo Wuz (Buffalo News) vo 1977 godina, Nebraska Frni~r Mart (Nebraska Furniture Mart) vo 1983 godina i Skot Fecer (Scott Fetzer) vo 1986 godina.

Zo{to tokmu tie godini?

Zatoa {to tie kompanii toga{ stanaa dostapni?

Zo{to tokmu tie kompanii? Zatoa {to bea dostapni, zatoa {to ja pre`iveaja Bafetovata analiza i zatoa {to cenata im be{e vistinska. Vo kolkava mera golemite dvi`ewa – kako {to se silata na nacionalnata ekonomija, indeksot Dau Xons, mrmoreweto na pretsedatelot na Federalnite rezervi – vlegle vo tie kalkulacii? Ako mu veruvate na Bafet – a nema pri~ini da ne mu veruvate – odgovorot e: voop{to ne. Predviduvawata za idninata ednostavno ne se del od ravenkata koga toj donesuva odluki dali }e vlo`uva ili ne.

(ПRODOL@UVA...)

OGLASOT NA BAFET

Sekoja godina (od 1982 godina navamu) vo svoite godi{ni izve{tai Bafet sostavuva oglas za “kompanii {to se baraat”, oglasuvaj}i za onoj vid kompanii {to bi sakal da gi kupi. Toj bara: 1. Golemi kompanii ({to zarabotuvaat najmalku 50 milioni dolari pred odano~uvawe) 2. Kompanii {to poka`ale dosledna sila na zarabotuvawe (rozevi predviduvawa za idnata dobivka ne go interesiraat) 3. Kompanii {to ostvaruvaat dobri prinosi na kapital i koi se nezna~itelno zadol`eni ili, pak, nezadol`eni 4. Kompanii {to imaat silen menaxment 5. Ednostavni dejnosti (~itaj: “bez premnogu komplicirana tehnologija”) 6. Ponudena cena (kompanija {to nema vidliva etiketa so cena na Bafet bi mu pretstavuvala gubewe vreme) Ovoj oglas e od poseben interes za ovaa rasprava zatoa {to vo glavni crti konkretno go prika`uva Bafetoviot krug na stru~nosta – biznis-arenata vo koja mu e najudobno da nosi investiciski odluki.

GUGL: BITKATA PRODOL@UVA Se o~ekuva deka sporot me|u Gugl i kineskata vlada, koj izbi pred {est meseci, navodno zaradi ~ove~kite slobodi i prava, a potoa se sti{i, povtorno }e se rasplamti. Gugl treba da ja obnovi dozvolata za davatel na internetski uslugi vo Kina, a go izigra svojot prethoden dogovor so pomo{ na svojata veb-stranica vo Hong Kong

na koi {to sakale da odat, {to e sli~no na dogovorot {to i prethodno postoe{e, samo so mala varijacija.

Spored prvi~nata spogodba kineskite internetski surferi mo`ea da biraat dali sakaat da odat na cenzuriraniot Google.cn sajt ili na Google.com, koj sam po sebe ne be{e cenzuriran, no be{e predmet na kineskite

filtri.

PO^NUVA DA SNEMUVA TRPENIE Od raskinot navamu kineskata vlada so ni{to ne poka`a koj e nejziniot stav i mo`nite ~ekori vo idnina.

Pameten poteg, zatoa {to vo {est meseci, kolku {to svetot na golata vistina, glavno po zapaden terk, im be{e dostapen na nesvesnite

19

kineski surferi zato~eni vo intelektualnoto informativno kameno vreme, ni{to revolucionerno ne se slu~i. Zemjata ne se zadu{i od lavinata protesti na besnite Kinezi koi ja sfatija dlabo~inata na izmamata vo koja `iveeja, Vladata ne padna, Kina ne stana liberalna demokratija so pretsedatel i premier na ~elo...

Slednata rabota {to ode{e vo prilog na mirnata reakcija na vlasta li{ena od kakov bilo ideolo{ki zanes be{e popularnosta na Gugl od 12% prebaruvawa na kineski jazik preku nivniot prebaruva~. Podatocite za toa kolku, vsu{nost, Gugl e silen vo Kina variraat od procenka do procenka, no sigurno e zna~itelno poslab od lokalniot internetprebaruva~ Baidu (Baidu).

Razmerot e nekade me|u 20 i 30% vo korist na Gugl.

Seto ostanato mu pripa|a na Baidu, {to frla poinakvo svetlo na nenadejnata hrabrost na kompanijata.

Da imaat seriozen udel vo Kina, El Dorado na koe site “zapadwaci” gladni

za pari mu se poklonuvaat, Gugl sosema sigurno dva pati bi razmislil kolku se isplatuvaat slobodarskiot duh i prkosot.

Na krajot, potezot, iako mo`ebi ne izgleda taka, se poka`a neisplatliv za Gugl koj ostana bez kvaliteten kadar i reklami, no i bez potporata na {irokite narodni masi, mo`ebi `elni za necenzurirani informacii, no u{te pove}e `elni Zapadot da ne se me{a vo internite kineski pra{awa.

Pove}e nitu svetot ne go ~eka netrpelivo amerikanskoto i evropskoto osloboduvawe.

Rabotite se promenija vo poslednive decenii. Slu~ajot na Gugl, koga }e se izvadi od ideolo{ko-propagandniot

celofan, e va`en i na edno apstraktno nivo, a toa e frustracijata na zapadnite kompanii so ograni~uvawata na koi naiduvaat vo Kina.

Od po~etokot na otvoraweto na toj golem pazar vo 70te godini, bogatiot svet netrpelivo prinesuva `rtvi i o~ekuva nekakva nagrada, no ova bo`estvo e pokapriciozno od {to bilo {to “zapadwacite” videle dosega. Kinezite na niv uspe{no go primenuvaat konceptot {to e vo osnovata na kapitalizmot – mavtaat so gozba pred licata na gladnite. Taka i kompaniite gladni za kineskata masovna potro{uva~ka ne mo`at da dojdat na svoe, pa se ~ini deka im snemuva trpenie.

FUN BUSINESS

20 09.07.2010 XET-SET

DIZNILEND ZA RUSKITE MILIONERI ADRIJANA ATANASOVA

S

atanasova@kapital.com.mk

aemot na milioneri”, edna od vode~kite manifestacii za luksuzna stoka i usluga na ruskite bogata{i i za pripadnicite na svetskiot xet–set, se odr`a minatiot vikend vo Kralskiot bar, edno od najluksuznite mesta vo samiot centar na Moskva.

Ovoj leten saem e vistinska scena kade {to vo tri dena mo`e da se vidi i da se kupi seto toa od {to e so~inet svetot na luksuzot.

Od brodovi, jahti, avioni i avtomobili, pa do najnovite kolekcii na vode~kite modni dizajneri, skapocen nakit, ed-

instvena oprema za rekreacija na voda...

Pokraj mnogubrojnite luksuzni raboti, na saemot mo`ea da se doznaat najnovite informacii od svetot na luksuzot i svetskite xet-set slu~uvawa.

Ceremonijata be{e otvorena pod parolata “S$ najdobro, najskapo i inteligentno, denes”. Alesandro Safina, najpopularniot italijanski tenor na dene{ninata, pee{e na otvoraweto na manifestacijata.

Najelitno mesto na saemot be{e luksuzniot salon Sobranie Tobako House kade {to gostite u`ivaa vo vkusot na novite cigari “sobranje”.

Posledniot den bea prika`ani mnogubrojnite avtomobili. Ferari, Lamborxini, Spajker, Por{e...

Najgolemiot luksuz {to mo`e da se kupi za pari

FESTIVALI

KRVAVO-ZABAVNO “ENSIJERO”

D

ADRIJANA ATANASOVA VA atanasova@kapital.com.mk m.mk

enovive, so izvikuvawe we na parolata ”Viva San Fermin”, zapo~naa festivalot vo Pamplo-na, [panija. Iljadnici ci lu|e na plo{tadot go proslavija ija po~etokot na devetdnevnoto slavewe so me|usebno nalevawe we so vino i pukawe na petardi.

Vrvot na festivalot se postignunuva so trkata so bikovi.

12 bikovi se pu{teni niz ulicite na Pamplona, a onie od mnogubrojnata publika koi sakaat da u~estvuvaat vo ova tr~awe mora da imaat nad 18 godini. “Ensijeroto” so bikovi e tradicionalen {panski obi~aj koj se odr`uva po malite selaa i nekolku gradovi vo [panija.

Ovoj obi~aj e sostaven od tr~awe pred i pokraj bikovite, e e, i zavr{uva so vleguvawe vo arenata za borba so bikovite,, ili koridata.

Na vakvoto tr~awe mo`e da u~estvuva koj bilo, a edinstveno ne{to {to treba da znaee e brzo da tr~a i povremeno daa skokne preku ogradata.

Najpoznatoto “ensijero” se odr`uva tokmu vo Pamplona, obi~no pome|u 6 i 14 juli.

Pamplona, ili na baskiski Iruruwa, e glaven grad na {panskata ata avtonomna pokraina Navara, koja se nao|a vo centarot na kotlinata Pamplona.

3.500 lu|e pred

n” erminn” so “Viva San F t o l va ti es f Po~etok na

LU\E, BIKOVI I BROJKI

oja 1 milion posetiteli sekoja godina 2.400 hotelski kreveti za iznajmuvawe vo Pamplona 15 bikovi tr~aat po ulicite cite sekoj den od 6 do 14 juni 3.500 lu|e tr~aat zaednoo so bikovite

bikovite

Krajot na

levawe so vino na l va ti es f j Pred seko

trkata so biko vi- na k or

ida

FUN BUSINESS

09.07.2010

SVETSKI NATPREVAR NA BARISTI

UMETNICI VO PODGOTVUVAWE NA KAFE

K

afeto e napitok koj ima mnogu zna~ajno mesto vo sekojdnevniot `ivot na ~ovekot.

Sekoj den za mnogumina zapo~nuva so {olja ubavo podgotveno kafe, koe ni gi budi setilata i ni dava energija za uspe{en po~etok na denot.

Potekloto na kafeto e od Jemen, a preneseno preku Arapskiot poluostrov stiga do Turcija kade {to sultanot qubomorno so vekovi ja ~uva tajnata za kafeto...

No, sepak svetot doznava za ovoj skapocen pijalak i neprekinato ottoga{ go upotrebuva vo svoeto sekojdnevie.

Posle naftata kako surovina, kafeto e vtora surovina po promet vo ekonomijata na sovremeniot svet.

PRVA MAKEDONSKA AKADEMIJA ZA KAFE Prvata Akademija za kafe vo Makedonija, Barista akademija, ja opfa}a celata problematika okolu kafeto.

Osnova~ na akademijata e Specijalnata kafe-asocijacija na Makedonija so

Finalistite imaa mo`nost vo period od 15 minuti da podgotvat ~etiri espresa, ~etiri kapu~ina i ~etiri avtorski pijalaci (signature drink) koi vsu{nost se potpis na natprevaruva~ot koja {to rakovodat Boban Trpkovski i Sa{o Despotovski. Asocijacijata, koja e neprofitna organizacija, i ~ija cel e promocija na kafe-kulturata vo Makedonija i sledewe na site sovremeni svetski trendovi vo svetot na kafeto, organizira razli~ni predavawa vo vrska so kafeto i natprevari na baristi. Organizira i trening-kursevi za baristi i toa osnoven kurs kade {to posetitelite se zapoznavaat so osnovite na kafeto, barista- tehnikata i rakuvawe so opremata.

Isto taka ima i povisoko nivo na kursot kade {to se obrabotuvaat malku poslo`eni temi za espresoto, barista-tehniki, a posle uspe{nata obuka i odredeno iskustvo posetitelot ima mo`nost da polaga za titulata “Maestro Barista”, koja

CRTE@I SO MLEKO Zborot Barista poteknuva od dva zbora BARMEN i

ARTISTA ili barmen koj sozdava umetnost. Zna~i, vo London site profesionalni svetski baristi bea sobrani na edno mesto. Se pie{e kvalitetno i ubavo kafe, se crtaa najrzli~ni figuri na kapu~inoto, so pomo{ na penata od mlekoto i s$ izgleda{e idealno. Late art tehnikata e eden od sostavnite delovi na barista. Toa e tehnika na podgotvuvawe na italijansko kapu~ino.

Crte`ite se dobivaaat so mali, energi~ni zafati pri otsipuvaweto na mlekoto od lon~eto vo koe se greelo mlekoto vo {olata za kapu~ino.

Se dobivaat stotici razli~ni crte`i i razli~ni dizajni {to e zavisno od imaginacijata na artistot. Natprevarot pomina vo mnogu ubava atmosfera ispolneta so mirisot na najubavoto kafe vo svetot, prigotveno tokmu od najuspe{nite svetski baristi.

se dava po izvr{enoto testirawe na teoretskoto i prakti~no znaewe i seto toa od ovlasteni instruktori.

Najvisokoto nivo na obuka e competition, koj vo osnova e podgotovka na baristite za natprevar na regionalni ili svetsko nivo kade {to se izu~uvaat tehnikite i pravilata na WBC (worl barista championship).

Edna od prioritetnite celi na ovaa asocijacija e da organizira natprevar na baristite vo na{ata zemja.

SVETSKI KUP NA KAFEXIITE Minatiot mesec vo London be{e organiziran Svetskiot natprevar vo baristi, kade {to se natprevaruvaa profesionalni baristi od cel svet.

Ovaa godina se slave{e jubilejot deset godini od uspe{noto organizirawe na eden vakov natprevar na svetsko nivo.

Organizatorite se nadminaa samite sebe, no isto taka i natprevaruva~ite.

U~estvuvaa 50 baristi

makedonskiot Boban Trpkovskisv- et skiot sobir na ik vn pretsta na baristite

Majkl Filips – najdobriot barist

MAKEDONSKI BARISTA-TIM Celta na Akademijata za kafe e promocija na

kafe-kulturata vo Makedonija, za da ka`eme deka ne zaostanuvame zad drugite, sekako i na sledniot svetski barista-natprevar da nastapime so makedonski barista-tim, bidej}i imame mnogu kvalitetni baristi vo na{ata zemja, od koi bi gi spomenale Traj~e Rizov od kafuleto Korzo vo Gevgelija i Dim~e \or|ievski od kafuleto Firenca vo Skopje.

Godine{niot svetski natprevar sekako }e ni poslu`i kako otsko~na {tica za na{ite celi vo organizirawe na eden vakov nastan i vo Makedonija.

ELENA I LAMBE ZA[TITNI LICA NA SSK op-peja~ite P Elena Risteska i Lambe Alabakovski

od cel svet, od koi vo finaleto vlegoa Gvatemala, Grcija, SAD, Avstralija, Irska i Danska.

Natprevaruva~ite koi vlegoa vo finaleto, imaa mo`nost vo period od 15 minuti da podgotvat ~etiri espresa, ~etiri kapu~ina i ~etiri avtorski pijalaci (signature drink) koi vsu{nost se potpis na natprevaruva~ot.

Prezentacijata ja ocenuvaat ~etiri senzorski sudii koi ja dadoa ocenata po izgledot, mirisot, vkusot i retrovkusot na podgotveniot napitok.

Od druga strana, pak, stilot na rabotata i pravilnata upotreba na opremata i aparaturata, so koja se rakuva, ja ocenuvaat tehni~kite sudii i se vo korelacija so pravilata na svetskiot {ampionat.

Pobedni~kata titula na ovoj natprevar ja ponese Majkl Filips od SAD, koj e istovremeno i barmen i umetnik.

Zlatko Kalenikov, izjavi: “Elena Risteska i Lambe Alabakovski, kako dvajca mladi i potpi{aa Memoranisklu~itelno talendum za sorabotka so tirani i uspe{ni Sojuzot na stopanski izveduva~i, so komori na Makedonija, potpi{uvaweto na vrz osnova na potrebite ovoj memorandum za i zalo`bite za razvoj sorabotka }e stanat na muzi~kata kultura i marketin{ko vistinski promotori na makedonskata reklamirawe.

Povodot za ovaa ekonomija, a so toa }e pridonesorabotka e sat i za region{estgodi{noto alna promocija postoewe na Sojuzot, a celta e na makedonda se vospostavi skata kultura i tradicija”.Sojusorabotka me|u pretstavnicite na zot na stopanbiznis-zaednicata ski komori e i pretstavnicite relativno mlana makedonskata da i uspe{na institucija koja muzi~ka kulse zalaga za tura, a so toa podobruvawe na i promovirawe biznis-klimata na makedoni so toa vlijae skata ekonomija i dejstvuva vo vo regionot i kreiraweto na cepo{iroko. lokupnata ekonomPretsedatelot ska situacija vo na Sojuzot na stopanski komori Republika Makedonija. vo Makedonija,

ija na PrestavnicitekaodfeItPoalrtioli La Marzzoco i

21

22 09.07.2010

KULTURA

OHRIDSKO LETO

TRP^ESKI I HAMLET ZA JUBILEJOT Od 12 juli do 20 avgust }e se raska`uva prikaznata za Ohridsko leto, koja trae 50 godini i koja doprva treba da gi do`ivee svoite zapleti, kulminacii i raspleti ADRIJANA ATANASOVA

N

atanasova@kapital.com.mk

ajdobroto od Makedonija, Maestro Simon Trp~eski, v ponedelnik }e go otvori jubilejnoto 50 izdanie na Ohridsko leto. Na 12 juli so po~etok vo 21 ~asot, pijanistot so vonseriski kvalitet }e bide pridru`uvan od Ruskiot nacionalen orkestar pod rakovodstvo na dirigentot Miahil Pletwov na scenata na Anti~kiot teatar vo Ohrid. Re`iserskite palki za festivalskoto otvorawe gi imaat Ivan Popovski,

ambasador na makedonskata kultura vo Rusija, i Zoja Buzalkovska. Nivnata ideja e da ja raska`at prikaznata za Ohridsko leto, koja trae 50 godini i koja doprva treba da do`ivee zapleti, kulminacii i raspleti. Osnovata na koncertot na maestro Trp~eski }e bide nadopolnet so spot vo koj } e ima nastani koi po~nuvaat od klasikata, pa s$ do sovremenoto vreme. Se predviduva celokupniot nastan da trae okolu 100 minuti, vo koi } e bidat vklu~eni koncertot, spotot i obra}aweto na umetnik, koj godinava ostanuva nepoznat za publikata do

SIMON TRP^ESKI - najdobroto od Makedonija za jubilejnoto izdanie

samoto otvorawe. Novitet ovaa godina e toa {to obra} aweto na pretsedatelot \orge Ivanov, koj e i pokrovitel na Ohridsko leto, } e bide ograni~eno na 3 minuti, poradi kritikite za minatogodi{noto predolgo izlagawe.

Vleznicite za otvoraweto na Ohridsko leto ~inat 2.000 denari i 3.000 za VIP- mestata.

Ova jubilejno izdanie na festivalot }e ponudi paleta na brojni nastapi na stranski i doma{ni umetnici, ansambli, solisti, kamerni sostavi, baletski izvedbi i teatarski pretstavi. Od 12 juli, pa se do zatvoraweto na Ohridsko leto na 20 avgust, }e mo`at da se prosledat 25 koncerti, 13 teatarski pretstavi, edna baletska izvedba, eden operski gala-koncert. Emanuel Paju od [vajcarija, Peter Laul od Rusija, Hajnrih [if od Avstrija, Ramzi Jasa od Egipet, kako i mnogu drugi, se del od ovoj spektakl.

Na ova jubilejno festivalsko izdanie }e se odr`at i 8 koncerti na doma{ni muzi~ari, kako i nastapot na Makedonskata filharmonija so gosti od Rusija, Mladinskiot kameren orkestar, Makedonskata opera i balet so solisti od svetski poznatiot Boq{oj teatar

DEJAN LILI] – Makedonskiot Hamlet od Rusija. Dramskiot del od ovoj festival, pak, go so~inuvaat 8 doma{ni teatarski prestavi i 5 gostuvawa, od koi samo edna premierna izvedba, pretstavata” Hamlet” vo re`ija na Dejan Projkovski, so Dejan

MIHAIL PLETWOV – sepak, doa|a za otvoraweto

Lili} vo naslovnata uloga i so akterite od Dramskiot teatar od Skopje.

Vo ramkite na Ohridsko leto }e se odr`i i Francuska ve~er, vo organizacija na Francuskata ambasada vo Makedonija, kade {to }e bi-

dat izvedeni ~etirite baladi na [open, ilustrirani so negovite pisma. Na ^e{kata ve~er, koja ja organizira ^e{kata amasada vo Makedonija, }e se izvede “Barocco Sempre Giovane” so Vaclav Hude~ek na violina.

“URO^EN” JUBILEJ?

Najrenomiranata muzi~ko-scenska manifestacija vo na{ata zemja pred samiot po~etok be{e vo fokusot na javnosta i zaradi organizacionite problemi. Festivalot do`ivea nekolku kadrovski promeni pred po~etokot, pa od pred mesec dena go rakovodat dorektorot Vasil Zoroski i pretsedatelot na Upravniot odbor Zoran Veqanovski-Letra.

No, na samo tri dena pred startot na festivalot, ruskiot `olt pe~at lansira{e {pekulacii deka dirigentot Miahil Pletwov e involviran vo pedofilski skandal na Tajland, kade {to ima ku}a. Tie {pekulacii bea top-tema i niz svetskite mediumi bidej}i Pqetnov e pijanist i dirigent so svetska slava.

Sepak, od Ministerstvoto za kultura informiraat deka negovoto u~estvo e garantirano i deka ednostavno stanuva zbor za nedorazbirawe predizvikano od tabloidite.

KONCERT

MUZI^KI PO@AR SILVANA JOVANOVSKA

N

jovanovska@kapital.com.mk

a 16-ti juli, Skopje }e gori celi 7 ~asa. Taka, barem velat od organizacijata na Avalon Produkcija, koi i za ovaa godina najavija ogromen spektakl na Skopsko Kale. ]e nastapat pove}e sostavi i bendovi od Balkanot: nastanot }e go otvori srpskata grupa “Svi na pod”, koja iako e nov bend, za nea se veli deka najverojatno se najtalentiraniot i najeksponiraniot bend. Potoa nastapuvaat minatogodi{nite pobednici na regionalnoto MTV Adrija, koi se za prvpat vo Skopje, hrvatskite

Interesna programa, odli~ni gostuvawa i sekako fenomenalna zabava se o~ekuva na godine{noto “Skopje gori”. Od organizacijata go vetuvaat seto ova, no i mnogu pove}e, bidej}i glavni yvezdi na ve~erta se Masiv Atak (Massive Attack)

Lolobrigida (Lolobrigida), Edo Maajka koj ne nastapuva prv pat vo Makedonija, no novost e toa {to doa|a vo pridru`ba na deveto~len bend vo `ivo.

Najgolemata atrakcija i glavniot nastap na ve~erta e 90 minutnoto {ou na Massive Attack, koi }e gi najavi so 30 minuten nastap vode~kiot svetski Trip hop vokal Martina Toplej Bird. Bendot }e ispolni samo nekolku numeri od posledniot album, a ostatokot }e bide

ispolnet so nivnata “best off” programa. Najavuvaat vizuelno neviden spektakl i dobra zabava. Posle {outo na Massive Attack, }e ima i after party na koi }e nastapat na{ite Bej d’ fi{ (Bei The Fish).

Massive Attack se britansko muzi~ko duo, Robert ”3D” Del Naja i Grant “Daddy G” Marshall, koi postojat od 1988-ta godina. Rabotej}i zaedno so svoite producenti, razni muzi~ari, vokalisti, tie pravat hitovi i svetski

turnei. Za nivniot stil na muzika se veli deka e nekakov vid na trip hop, a isto taka se smetaat za eksperimentalno duo koe ima kreativen pristap na sekoj album so cel da se izbegne “o~iglednoto”. Zad sebe imaat pet studiski albumi, dodeka {estiot e vo faza na realizacija i mnogu drugi proekti.

Vo Skopje }e pristignat so 30 ~lena ekipa i dva kamiona so oprema, a }e nastapat so devet~len bend.

IZLO@BA

ZATUROVSKI VO KU]ATA NA ROBEVCI

V

e~erva (petok, 9 juli) vo 20 ~asot, vo likovnata galerija Ku}ata na Robevci vo Ohrid }e bide otvorena izlo`bata “Pastel na hartija”, na umetnikot Dame Zaturovski od Struga.

Na izlo`bata }e bidat izlo`eni 35 umetni~ki dela vo pastelna tehnika. Izlo`bata }e bide otvorena do 22 juli.

Ova e 8-ma samostojna izlo`ba na umetnikot Zaturovski, koj vo slikarstvoto go neguva realisti~kiot pravec.

Zaturovski, diplomiran pravnik, e roden vo 1951 godina vo Skopje. ^len e na DLUM, `ivee i raboti vo Struga.

MASSIVE ATTACK – eksperimentalno duo so kreativen pristap

SPORT

09.07.2010

23

SPORT GERMANCITE LUDI PO XEMPEROT NA LEV Joakim Lev vo ista marka na xemperi gi odraboti site me~evi od svetskoto prvenstvo

G

ermanskite mediumi javija deka vo Minhen dnovive vladee vistinska potraga po xemperite {to slektorot na nivnata selekcija, Joakim Lev gi nosi za vreme na svetskoto prvenstvo.

Normalno najgolem interes postoi za sinata varijanta od ovie xemperi, koi dodeka gi nose{e Lev, Germanija im dava{e po ~etiri gola na protivni~kite odbrani.

[pancite za prv pat vo istorijata }e se borat za titulata svetski prvak

SP P JAR

Iako, mnogumina mislea deka ovie xemperi mo`at da se najdat vo site prodavnici po cena od 40 evra, ispadna deka tie mo`at da se pronajdat edinstveno vo prodavnicite na [trenese i toa po cena od 199 evra. Sepak, i pokraj visokata cena, prodava~ot napravil lista na ~ekawe, a spored redosledot }e se prodavaat primerocite od narednata nara~ka.

GALAS: “VINOVEN E DOMENE[“

F

rancuskiot reprezentativec Vilijam Galas go obvini selektorot Rajmon Domene{ za lo{ite rezultati na selekcijata na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, kako i za potpolniot raspad na timot, koj rezultira{e so {trajk na nekolku fudbaleri.

“Ako ima{e fijasko, toga{ za toa e vinoven trenerot.

Korenot na problemite e vo nego. Toj sekoga{ ni vele{e deka egoto treba da go ostavime po strana, no toj zaboravi da go ostavi sopstvenoto ego. Mo`ete da gi imate najdobite fudbaleri vo svetot, no ako nemate dobar trener ni{to nema da

postignete”, veli Galas.

Domene{ e ve}e nadvor od francuskata selekcija, prepu{taj}i mu ja funkcijata na Loren Blan.

PRVO FINALE ZA FURIOZNITE

P

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

uerto del sol, centralnoto podra~je na Madrid be{e mestoto kade {to {panskite fanovi do ranite utrinski ~asovi go proslavuvaa prviot plasman na svojata reprezentacija vo golemoto finale na svetskite prvenstva.

Nitu ekonomskata kriza i s$ poizvesniot bankrot, nitu pak separisti~kata politika na katalonskata i baskiskata lokalna vlast ne uspeaja da ja pomatat slaveni~kata atmosfera na [pancite, ~ija fudbalska selekcija po evropskata kruna ima izgledni {ansi da se iska~i i na svetskiot tron.

“Gotovo e gotovo, vo finaleto sme. Ova e istorija na {panskiot fudbal”, izvikuva{e komentatorot na {panskata televizija, po {to i zapo~na freneti~nata proslava na najgolemiot uspeh.

“Nie sme vo finaleto” be{e istaknato na naslovnata stranica na najtira`niot sportski vesnik vo [panija, “Marka”, dodeka, pak, novinarite na As ednostavno napi{aa “Da `ivee [panija”. Vo provincijata Katalonija, dnevniot vesnik “La Gvardija” potcrta deka “[panija ja dostigna ve~nata svetska slava”, dodeka vesnikot katalonski “Sport” ovaa pobeda & ja prepi{a na Barselona, bidej}i {est od startnite 11 fudbaleri vo {panskata reprezentacija doa|aat od taborot na Pep Gvardiola.

Samo nekolku ~asa prethodno, no i mnogu kilmetri poju`no golemiot triumf go proslavuvaa i fudbalerite na [panija, koi so golot na Karles Pujol ja sovladaa Germanija vo polufinalniot duel od svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

“Ne e bitno koj e strelec.

Celta be{e da se vleze vo finaleto. Ve}e ja ispi{avme istorijata, a sega sakame da napravime i ~ekor pove}e, da pobedime vo finaleto.

Sre}ni sme zo{to ja

“[panija ve}e dve ili tri godini e me|u najdobrite ekipi vo svetot. Fudbalerite se obedineti okolu celta na ekipata i igraat nesebi~no. Topkata izvonredno kru`i vo nivnata igra. Nie ednostavno ne mo`evme da odigrame kako {to sakame. Imavme golemi planovi, no tie sega se izjaloveni”

Voodu{evuvaweto na {panskite fanovi be{e proprateno i so po nekoj gol zadnik odigravme na{ata najdobra partija na prvenstvoto, a s$ u{te ne sme ja dostignale vrvnata forma. Poka`avme deka sme odli~na reprezentacija i deka mo`eme da postigneme pove}e golovi, no zavr{i rabota i edinstveniot pogodok na Pujol”, izjavi najdobriot strelec na [panija, David Viqa, koj kako i Vesli Snajder od Holandija so pet postignati gola e lider na {ampionatot.

“Ova be{e |avolski dobar natprevar. Podgotveni sme i fizi~ki i psihi~ki za igrata vo finaleto. Dojde vremeto da vidime dali ovoj sostav e sposoben da se bori za titulata svetski prvak”, veli selektorot Vinsente del Boske.

Poln so pofalbi za {panskiot sostav be{e i kolegata

naa Del Boske, Joakim Lev. “[panija [ j ve}e } dve ili tri godini e me|u najdobrite ekipi vo svetot. Fudbalerite se obedineti okolu celta na ekipata i igraat nesebi~no. Topkata izvonredno kru`i vo nivnata igra. Nie ednostavno ne mo`evme da odigrame kako {to sakame. Imavme golemi planovi, no tie sega se izjaloveni”, izjavi selektorot na Germanija, Joakim Lev. Lev e ubeden deka vo finaleto, [panija e favorit vo duelot so Holandija i ima pogolemi {ansi za osvojuvawe na peharot izraboten od pet kilogrami zlato.

“Dobar tim se, i dolgo vreme igraat zaedno. Tie mo`at da go pobedat sekogo, bidej}i se navistina dominantni vo igrata i mnogu e te{ko da se soprat nivnite napadi”, smeta germanskiot

strateg, koj so polovina usta, sepak, k prizna deka k pri postignuvaweto na golot za [panija, negovite fudbaleri ne izreagirale pravovremeno.

Neblagorodno e da se prognozira finaleto, osobeno poradi toa {to i dvete reprezentacii igraat odli~no i neguvaat sli~en stil na igra, koj predviduva silna kontrola vrz topkata na sredinata od terenot i brzi i dinami~ni napadi kon protivni~kiot gol.

Bez razlika koja od ovie dve selkcii triumfira, dve raboti se ve}e poznati.

Evropskite selekcii }e se oslobodat od kompleksot na igrawe nadvor od svojot kontinent, dodeka svetot }e ja dobie osmata zemja {to uspeala da pobedi na svetskoto prvenstvo.

SUPERMEN VLETA VO TERENOT Vo ~etvrtata minuta na polufinalniot natprevar pome|u [panija i Germanija, na terenot vleta eden naviva~. Nema informacii za kogo navival ovoj hrabar fan, koj na terenot na Grin Poin vleta so mai~ka supermen, duvaj}i vo vuvuzelata.

Ovoj siten propust na obezbeduvaweto za malku ja pomati fantasti~nata slika za organizacijata na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.