80-kapital-12.07. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

ILIJA DIMOVSKI

SFATETE JA METAFORATA ZA "GOSPODINOT PAZAR"

NIKOJ NE E NAD ZAKONOT

STRANA 18

STRANA 8

MAKEDONIJA PROPU[TA POVOLNI ZAEMI ZA POKRIVAWE NA DEFICITOT NA ZATVORAWE,, PETOK,, 09.07.2010, 13.00~.

ZO[TO EVTINO, KOGA MO@E SKAPO?!

MBI 10 MBID OMB

00,25% 0 0,30% 00,01%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 48,58 1,27

NAFTA BRENT EURORIBOR

774,84 1,35%

INDEKS D NA MAKEDONSK MAKEDONSKA D BERZA (09.07) 2.410

MBI 10

2.350 2 350 2.340 05.7

MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT PRODAVA ATRAKTIVNO ZEMJI[TE SE PRODAVA PARCELA ZA SEDMOKATNICA SO PO^ETNA CENA OD 200 EVRA ZA KVADRAT! STRANA 4

KOJ GO PRAZNI BUXETOT?

ZA JAVNA ADMINISTRACIJA TRO[IME POVE]E OD GERMANIJA STRANA 3

KOLUMNI STRANA 9 KIRIL NEJKOV RAZVOJNITE FINANSISKI INSTITUCII I KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE

DEN DON^EV DE@URNIOT VINOVNIK

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA NEMA DA £ SVETNE NA DR@AVATA DODEKA NA BIZNISOT MU SE TEMNI STRANA 2

PO RASPRAVA SO RE^NIK KAKO ZA NA PAZAR

VEQANOVSKI OSTANA PRV PARLAMENTAREC! STRANA 5

06.7

07.7

08.7

09.7

2 12.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 12 JULI 2010

NE I SVETNUVA NA DR@AVATA DODEKA NA BIZNISOT MU SE TEMNI

konomskata kriza ne gi iznese na videlina samo finansiskite problemi vo sekoja zemja. Za (ne)sre}a taa se slu~i vo vistinski moment za vo posttranziciskite zemji, me|u koi e i Makedonija, da pokaè kolku ne se razbiraat politi~arite i biznismenite, duri i koga im e najte{ko. Za razlika od razvienite zemji koi so vekovi neguvaat “~ist” kapitalizam, a izlegoa najpresretlivi vo odnos na problemite na kompaniite, dov~era{nite socijalisti~ki dràvi mu svrtea grb na biznisot, kako toj da e najgolemiot gre{nik i pri~initel na nevoljite so koi se soo~uvaat. Biznismenite, ili popularno nare~enite tajkuni ili oligarsi, vo regionot se na ognena linija so vladata vo sekojdnevnite obidi da se izvle~at od krizata. Antikriznite merki od vlasta ne im se dopa|aat na kompaniite zatoa {to ne im pomagaat, a predlozite od biznisot, vlasta gi tolkuva kako neodredeni i neizdràni. Do koga moè da prodolì vakviot odnos? Dali na dràvata moè da & svetne iako na biznisot mu se stemni? Iskustvoto na kapitalizmot pokaùva deka sekoja vlada stanuva nestabilna vo momentot koga kako svoj protivnik }e go dobie biznisot. Zatoa germanskata kancelarka Angela Merkel gi pomaga{e avtomobilskite kompanii, a amerikanskiot pretsedatel Barak Obama potro{i stotici milijardi evra za da gi spasi kompaniite od bankrot. I politi~kite lideri vo regionot ne se mirni. Vo Srbija tajkunite mu se svrtea na dràvniot vrv. Zasega si otide samo guvernerot Radovan Jela{i}. Nivniot klub “Privrednik”, osnovan u{te vo 2002

godina kako dru{tvo na 23 uspe{ni biznismeni, sega e posebno aktiven zatoa {to na firmite~lenki ne im se dopa|aat klu~nite potezi na vlasta. Ova dru{tvo datira od momentot koga Milo{evi} se trgna od vlasta i Srbija po~na da funkcionira kako demokratska dràva. Na veb-stranata na “Privrednik” pi{uva: “So godini ~lenovite na dru{tvoto vloùvaa trud, energija, znaewe i li~en i avtoritet na kompaniite za da ja so~uvaat pozicijata na pretprijatija vnatre i nadvor od granicite, duri koga toa izgleda{e skoro nevozmo`no: uni{tenata ekonomija, razorenite op{testveni institucii, nedoverbata od me|unarodnata zaednica ne upatuvaat na nieden pozitiven biznis-signal...”. “Privrednik” sega e vo vojna so dràvniot vrv otkako isprati pismo so predlog-merki za izlez od krizata do pretsedatelot, premierot i idniot guverner, a dobi odgovor deka predlozite se samo spisok na ubavi èlbi. A, tie baraa investicii vo infrastrukturata, mre`nata tehnologija i vo prehranbenata industrija, stabilnost na cenite, kontrolirana inflacija, stabilen devizen kurs, zavr{uvawe na regulatorna gilotina... Biznismenite sakaa da & pomognat na Srbija i so toa {to }e go ponudat menaxerskiot kapacitet za da gi izvadat javnite pretprijatija od kalta, no dràvata im bara{e investicii. Hrvatskite biznismeni otidoa mnogu podaleku. Tie lani se zdruìja so pretsedatelot Stipe Mesi} protiv premierot Ivo Sanader. Sanader si podnese ostavka. A tie izrabotija plan za spas na Hrvatska otkako premierot gi odloì antirecesiskite

OFFICE MANAGER I FINANSII:

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

merki. Mesi} gi obedini prvite lu|e na najsilnite kompanii vo zemjata, koi od Sanader baraa da gi zamrzne platite i da go prestruktuira javniot sektor, da ja namali javnata potro{uva~ka, dràvata da se zadolùva vo stranstvo, a ne vo bankite za da oslobodi pari za firmite. Ovaa kriza vo odnosite me|u dràvata i biznisot vo momentot e preslikana vo Makedonija. Iako s$ u{te na scenata ne izleze makedonski “Privrednik”, nitu biznismenite sklu~ija pakt so opozicijata, odnosite biznismeni-vlada se napnati. Nervozata kaj kompaniite ja predizvikuva ekonomskata kriza, koja im gi izede pazarite, no i nekooperativnosta na vlasta. Podednakvo nervozna e i vladata zatoa {to realniot sektor ve}e na ja dava potrebnata buxetska poddr{ka, zatoa {to i nema od kade da ja obezbedi. Ako ne se obnovi dijalogot, situacijata }e trgne vo dva pravci. No, i dvete scenarija se podednakvo gubitni~ki, koj kako gi gleda.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

VARDAR 03 GRADSKO-DOMA]IN NA [ESTIOT DEN NA ODGLEDUVA^I NA OVCI I KOZI 2010

BISTRA I GODINAVA GI OTVORI PAZUVITE ZA PRAZNIKOT NA OV^ARSTVOTO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

portska obloùvalnica ne izdavala fiskalna smetka ili pak ne poseduvala licenca za rabota, utvrdi kontrolata koja vikendov ja izvr{i Upravata za javni prihodi (UJP). Kako {to informiraat od UJP kontrola bila sprovedena vo Tetovo, Gostivar, Skopje, Kumanovo, Kavadarci, Veles, Gevgelija, Negotino, Prilep, Resen, Ohrid, Bitola i Struga, pri {to se izvr{eni vkupno 420 kontroli od koi vo 51 objekt dano~nite kontrolori konstatirale deka sportskoto obloùvawe se prireduva bez soodvetna licenca ili gotovinskiot promet ne e registriran preku fiskalen aparat, odnosno ne se izdavale fiskalni smetki. Najgolem broj na objekti so nepravilnosti vo delot na fiskalizacijata se vo Skopje i toa vo 19 slu~ai, dodeka vo Tetovo i Gostivar e konstatirano deka sedum objekti prireduvale igri na sre}a bez licenca. Vo nekolku gradovi, pak, kako {to se naveduva vo soop{tenieto, pri posetata na objektite e utvrdeno deka sopstvenicite samoinicijativno gi zatvorile obloùvalnicite, poradi {to istite nema da bidat izostaveni vo dano~nata kontrola koja }e bide sprovedena vo naredniot period.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MIN^O JORDANOV

i zna~ajni pretstavnici na GORAN LEFKOV diplomatskiot kor. lefkov@kapital.com.mk Specijalniot pratenik na Evropskata unija za Makead 2.000 pose- donija, Ervan Fuere, potiteli prisus- tencira deka EU posvetuva t v u v a a n a golemo vnimanie na razvojot godine{nata na ruralnite sredini i deka manifestacija vakvite manifestacii priDen na odgle- donesuvaat mnogu za afirduva~ite na ovci i kozi macija na vakvite sredini. 2010, koja se odrà vo „Evropskata unija go poddrmesnosta Smrdlivi vi- ùva ruralniot razvoj na rovi, na prekrasnite pa- zemjite od Jugoisto~na Evropa dini na planinata Bistra. i posvetuva golemo vnimanie I godinava doma}in na na razvoj na ovie regioni. manifestacijata be{e Zem- EU saka da go podigne kapacjodelskiot kombinat Vardar itetot na ruralnite sredini 03 od Gradsko. Sto~ari i i da gi napravi konkurentni posetiteli od Jugoisto~na so kompaniite od unijata”, Evropa prisustvuvaa na dodade Fuere. natprevarite vo strièwe Toj potencira deka vo Makei molzewe ovci, izlo`ba na donija od prviot oglas od ov~arski pesovi, borba na IPARD-programata sredstava pelivani i bogata kulturno- }e dobijat 28 kompanii vo umetni~ka programa. vkupna vrednost od 4,2 milDenot na ov~arstvoto e ioni evra. mnogu zna~aen nastan za Ovaa manifestacija e mnogu razvoj na ovaa sto~arska zna~ajna i za op{tinata Mavgranka vo zemjava i sekoja rovo-Rostu{e i zatoa taa sesgodina zazema s$ pogolem trano ja poddrùva. Mukrem zamav. Mehmeti, gradona~alnik na „Ovaa manifestacija e op{tina Mavrovo- Rostu{e, polezna od pove}e pri~ini. potencira deka vakvite manOvde doa|aat s$ pove}e lu|e ifestacii mnogu pridonesukoi gi gledaat ubavinite na vaat za nejzina promocija. Bistra, no gi vkusuvaat i Denot na ovcite i kozite ubavite mle~ni proizvodi. 2010 be{e organiziran od Vakvoto druèwe e mnogu Postojanata grupa za rekorisno za sto~arite. Pokraj gionalen ruralen razvoj serioznite govori, na ovie na zemjite od Jugoisto~na manifestacii se navra}ame Evropa, a kako pokroviteli i na problemite so koi se se pojavuvaat Vardar 03 od soo~uvaat sto~arite s$ so Gradsko, Ministerstvoto za cel ovaa sto~arska granka zemjodelstvo, {umarstvo i da ja napravime pouspe{na vodostopanstvo i Delegaciza da pomogne za rast na jata na Evropskata unija vo na{ata ekonomija”, izjavi Skopje. za “Kapital”, Min~o Jor- Denot na odgleduva~i na danov sopstvenik na kom- ovci e va`no mesto kade panijata Vardar 03 Gradsko, {to sto~arite razmenuvaat koja e edna od najgolemite iskustva, no i mesto kade odgleduva~i na ovci vo {to moàt da se sporedat zemjava. sopstvenite mo`nosti so Toj dodade deka negovata ve{tinite na ostanatite kompanija ve}e ~etvrta kolegi. Taka na godine{niot godina e organizator na natprevar ima{e pove}e manifestacijata i deka disciplini koi predizvitaa prerasnuva vo seri- kaa golem interes kaj poseozen nastan koj stanuva s$ titelite. Za razli~ni discipointeresen. plini se prijavija pove}e od Na nastanot prisustvuvaa 50 natprevaruva~i.

SOPSTVENIK NA KOMPANIJATA VARDAR 03 GRADSKO Pokraj serioznite govori, na ovie manifestacii se navra}ame i na problemite so koi se soo~uvaat sto~arite s$ so cel ovaa sto~arska granka da ja napravime pouspe{na za da pomogne za rast na na{ata ekonomija. Golem interes kaj posetitelite predizvikaa natprevarite za ra~no molzewe na ovci. Za najve{ti vo ovaa kategorija se proglaseni Dimitar Smilevski od Belu{ka ledina Kru{evo, Mumi Remedov od Vardar 03 Gradsko. Prva nagrada od natprevarot za molzewe ovci vo ènska konkurencija, osvoi Biqana Dimovska od Debarca, Ohridsko. Pokraj natprevaruva~ite vo ra~no strièwe na ovci bea prisutni i dvajcata ambasadori na SAD i EU, Filip Riker i Ervan Fuere. Toa be{e dopolnitelen pottik za natprevaruva~ite, da gi pokaàt svoite ve{tini. Sepak, najuspe{en vo ovaa kategorija se pokaà Teofik Memedov od Strumica, a na vtoroto mesto se plasira{e Mitre Naumovski od Ohrid. Osven natprevarite za ra~no molzewe i strièwe na ovci posetitelite se natprevaruvaat i vo disciplinite kako najvkusno sirewe i ka{kaval. Vo natprevarot za najdobro belo ov~o salamureno sirewe prvoto mesto go osvoi Mitra Angeloska od mariovskoto selo Vitoli{ta, vtoroto mesto mu pripadna na Zoran Efremov od [tip, a treto mesto be{e rezervirano za Darko Risteski. Vo kategorijata za najdobro belo kozjo salamureno sirewe pobedi proizvodot na Sowa Nikolovska od gevgeliskoto selo Miravci. Specijalnata nagrada za ka{kaval godinava mu pripadna na Vardar 03 od Gradsko.

4 12.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...NAPREDOK

...DOGOVOR

...TEHNOLOGIJA

Odnosite Srbija-Crna Gora se podobruvaat

Kubanski zatvorenici patuvaat za Madrid

No}en solaren let nad Alpite

retsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, dvodnevnata poseta na Crna Gora ja zapo~na so sredbata so premierot Milo \ukanovi}. Tadi} zboruva{e za srpskoto malcinstvo vo Crna Gora, a \ukanovi} za infrastrukturno povrzuvawe.

uba do esenta }e oslobodi 52 politi~ki zatvorenici, a prvata grupa najbolni disidenti treba da letne za Madrid vedna{ po zaminuvaweto na ministerot Miguel Angel Moratines, koj go dogovori ova so kubanskiot pretsedatel Raul Kastro.

rvoto solarno letalo vo svetot, golemo kolku “boing P 747”, leta{e den i no} bez sletuvawe, na pogon so sila na obi~en skuter. [vajcarecot Andre Bro{berg (57 godini) e prviot leta~ na son~ev pogon

DVA, TRI ZBORA

“Nekoi zemji od EU docnat so priznavaweto na Kosovo. Napredokot postignat na Kosovo e dobar signal za tie dràvi da ja priznaat nezavisnosta. Za Kosovo e va`no da bide uspe{na dràva. Ne se raboti za pra{awe na zakonitosta, tuku na ekonomijata i kako lu|eto ìveat.” TONI BLER porane{en premier na Velika Britanija

“SAD treba da prezeme pogolem napor za da go namali buxetskiot deficit. Pokraj namaluvaweto na javnata potro{uva~ka, administracijata na Obama treba da ja razgleda i mo`nosta za zgolemuvawe na danocite.” MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT PRODAVA ATRAKTIVNO ZEMJIШTE

SE PRODAVA PARCELA ZA SEDMOKATNICA SO POÊTNA CENA OD 200 EVRA ZA KVADRAT! Nasproti Soborniot hram vo Skopje, na prazniot prostor kaj krstosnicata na bulevarot Partizanski odredi, se prodavaat 604 metri kvadratni po po~etna cena od 200 evra za kvadrat. Vo agenciite za nedvi`nosti velat deka ima ogromen interes za ovaa parcela bidej}i cenata e mnogu niska. 2.000 evra, a stanbena }e bide 6.581 metri povr{ina od 1.100 do kvadratni“, velat od spasevska@kapital.com.mk Ministerstvoto. Spored 1.600 evra. Izgradova sedmokatnica oglasot, po~etnata cena bata, pak, na stanben }e nikne vo cenna eden metar kvadraten kvadraten metar ~ini Evra e po~etnata cena za tarot na Skopje. za ovaa parcela e 13.000 od 350 do 400 evra, a kvadrat za atraktivnata Nasproti Soborniot hram, denari, a naddavaweto so plalokacija {to ja prodava na prazniot prostor kaj predviduva poka~uvawe }awe na site dava~ki Ministerstvoto za transkrtosnicata na bulevarot od po 1.000 denari. Ako sumata dostignuva do port Partizanski odredi, pred zemji{teto se prodade 700 evra. Za iznajmurestoranot Bonimi, }e se gradi zgrada nameneta za semejno domuvawe, deloven i komercijalen prostor. Ministerstvoto za transport i vrski obEvra ~ini metar kvadraten privatno zemji{te vo strogiot centar na Skopje javi oglas za proda`ba na parcela vo dràvna javnoto naddavawe moàt sopstvenost so povr{ina po najniskata cena od vawe na eden kvadrat da gi dostavat najdocna od 604 metri kvadratni. deloven i komercijalen 210 evra, vo buxetot na do 10 avgust godinava, a Spored informaciprostor vo atraktivnite Ministerstvoto }e se javnoto naddavawe }e se ite od Ministerstvoto, delovi vo centarot na sleat 127.000 evra. No, oddrì na 18 avgust. Site Urbanisti~kiot plan na so ogled na atraktivnosta gradot cenite se dviàt zainteresirani treba ovaa lokacija predviduva na parcelata, koja se od 50 do 100 evra. Od izgradba na objekt na Ministerstvoto velat deka da podnesat prijava za nao|a vo strogiot cenu~estvo na javnoto naddsedum kata so prizemje i tar na gradot, pove}e od ne moè da se napravi avawe vo pismena forma, podrum. sigurno e deka cenata na presmetka za toa kolava dokaz za platen depozit, “Objektot koj e predviden metar kvadraten }e bide }e bide investicijata za fizi~kite lica uveza izgradba na lokacijata povisoka od po~etnata. Vo za izgradba na objektot, renie za dràvjanstvo, vo op{tina Centar e so agenciite za nedvi`nosti bidej}i visinata na indokaz za registracija na prizemje, plus sedum kata velat deka postoi ogromen vesticijata pravnoto lice od soodi podrum. Povr{inata na interes za ovaa lokacija }e zavisi od proektot grade`nata parcela izne- bidej}i cenata e mnogu koj }e bide izraboten po veten registar, odnosno uredno polnomo{no za suva 604 metri kvadratni, niska. Spored inforzavr{uvaweto na javnopolnomo{nikot {to go a grade`nata povr{ina maciite od agenciite, vo to naddavawe. Spored pretstavuva pravnoto iznesuva 582 metri strogiot centar na gradot javniot povik, site zainlice ili fizi~koto lice kvadratni. Celiot prostor eden kvadraten metar teresirani investitori zavereno kaj notar. vo zgradata zemji{te ~ini od 1.500 do prijavite za u~estvo na ALEKSANDRA SPASEVSKA

DOMINIK [TROS - KAN direktor na MMF

“Pretstojnite stres-testovi na evropskite banki treba da razjasnat u{te i kako bankite so nedovolno kapital mo`at da bidat obezbedeni so dopolnitelna glavnina. Razvienite zemji treba da izberat nov model za razvoj, koj nema da gi dvoi finansiskiot sektor i realnata ekonomija” TOMAS MAROU pretsedatel na Evropskata banka za obnova i razvoj

GADGETS

200

1.500-2.000

IPAD POKRIEN SO ZLATO I DRAGOCENOSTI bi~niot iPad vi e premnogu evtin? Ne gri`ete se, anO gliskiot zlatar Stjuard Hjuxs

posle skapoceniot iPhone go pretstavi i skapoceniot iPad i dovolno mu ja poka~i vrednosta. Celosno oblo`en so zlato i nayidan so dijamanti, ovoj ubavec }e ve ~ini skromni 130.000 funti.

Stanuva zbor za 3G verzijata i toa so 64 gigabajti memorija. Na maliot tablet mu se dodadeni i dva kilogrami zlato. Izraboteni se samo deset vakvi iPad–i, {to zna~i deka ako kupite eden, zadovolstvoto }e go delite so samo u{te devetmina bogati nafta{i od Bliskiot Istok.

POLITIKA

12.07.2010

NAPRAZNO SE TRO[I VREMETO POTREBNO ZA EVROATLANTSKITE INTEGRACII

retsedatelot \or|e Ivanov, im pora~a na politi~kite partii deka strate{kite interesi na dr`avata ne smeat da bidat zaseneti od dnevnopoliti~ki nastani. Toj go oceni ponatamo{noto eksploatirawe na sobraniskiot incident od 1 juli kako beskorisno tro{ewe na vremeto vo koe Makedonija treba da bide fokusirana na evroatlanskite integracii. "Tro{ewe vreme i energija za drugi dnevno-politi~ki celi vo ovoj moment e nepotrebno,

bidej}i na{ite merki i aktivnosti gi sledat site onie {to treba da dadat ocenka za napredokot kon na{ata strate{ka cel - EU i NATO integraciite", izjavi od Saraevo, pretsedatelot Ivanov, potsetuvaj}i deka vr{itelite na javni funkcii podle`at i na javna odgovornost. Makedonskiot pretsedatel ja poseti bazata Butmir, vo blizina na Saraevo, kade {to prestojuvaat makedonskite mirovnici koi se del od misijata na Evropskata unija "Altea". Istaknuvaj}

i ja Makedonija kako zemja promotor na mirot, Ivanov izjavi: "Makedonija u~estvuva vo mirovnite misii i mirovnite operacii i sekoga{ nastojuva da dade pridones vo ramkite na mo`nostite, kade {to ima potreba od toa. Redovno sme prisutni so na{i vojnici vo misijata "Altea"; prisutni sme vo Avganistan; bevme vo Irak, a imame na{ vojnik i vo Liban. Ne propu{tame mo`nost da pomogneme, sekoga{ koga se raboti za mirot".

VERBALNATA (NE)KULTURA VO PARLAMENTOT POVOD ZA PARTISKI PRES - KONFERENCII

ulgarniot re~nik koj dominira{e vo komunikacijata me|u pratenicite na maratonskata sednica za interpelacija na Pretsedatelot na Sobranieto Trajko Veqanoski, be{e pri~ina za me|usebni obvinuvawa preku pres-konferencii me|u VMRO-DPMNE i SDSM. Prva se javi vladeja~kata partija, vo ~ie obra}awe do javnosta centralno mesto ima{e spisokot so zborovi i frazi koi prozvu~ile od parlamentarnata govornica na poslednite dve plenarni

PO RASPRAVA SO RE^NIK KAKO ZA NA PAZAR

VEQANOVSKI OSTANA PRV PARLAMENTAREC! KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

estoki karanici i niza navredi i te{ki zborovi pome|u vlasta i opozicijata - vaka pomina maratonskata sednica na koja Parlamentot rasprava{e kolku spikerot e dostoen za funkcijata {to ja izvr{uva. So re~nik koj ne dolikuva ni za karanica pome|u sosedi, narodnite izbranici si ka`aa {to mislat edni za drugi. “Volovi”, “Teletabisi”, “psihijatriski slu~ai”, se samo del od “epitetite” {to si gi podelija. I dvete strani se obvinuvaa me|usebno za nemawe na elementarna kultura i nepo~ituvawe na sobraniskiot dignitet, no celata rasprava dokraj ostana da se odviva so istiot ton. Deka }e se raboti za dolga i te{ka sednica, najavi u{te samiot po~etok koga pratenikot na VMRO -DPMNE Alksandar Spasenovski, pobara desetminutna pauza za pratenicite da mo`at da prisustvuvaat na ~inot na krevaweto na makedonskoto zname pred zgradata

na Parlamentot (~in koj se odviva sekoja treta nedela pred dr`avnite institucii). Iako go ispo~ituva znameto, opozicijata potoa obvini deka vladeja~kata partija se slu`i so evtini trikovi za da ja defokusira debatata i da se izbega od odgovornosta za incidentot. Po nekolkute prepukuvawa, pome|u koordinatorkite na prateni~kite grupi na SDSM i na VMRODMNE, Cvetanka Ivanova i Silvana Boneva okolu ovoj nastan, po~na su{tinskata rasprava. Pratenicite na SDSM, koi zaedno so NSDP bea podnositeli na predlogodlukata za razre{uvawe na Veqanovski, go obvinija spi-

kerot deka li~no toj dozvolil da se napravi sramen upad vo parlamentarnata demokratija, so prekr{uvaweto na ~len 43 od Zakonot za sobranie i dozvolata na vooruènite lica, koi ne se del od sobraniskoto obezbeduvawe da se dviàt niz sobraniskite hodnici. Go povikaa da kaè dali na klu~niot den povikal zasileno obezbeduvawe so ponuda da go povle~at predlogot za razre{uvawe ako spikerot odgovori deka ne povikal, oti }e bide jasno kade e odgovornosta za pu~ot. Tokmu ova barawe be{e klu~noto do koe se drè{e opozicijata vo tekot na celata rasprava. Uporno insistiraa

Veqanovski da odgovori dali pratil pismo do ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska koe bi go amnestiralo od odgovornost i bi poka`alo deka procedurata e ispo~ituvana. I po trinaeset ~asa rasprava i pritiskawa, Veqanovski ne odgovori. Izbegna voop{to da govori za toj moment. “Eve poglednete gi slikite od incidentot. Mene me nema na ovie sliki, jas ne vle~am pripadnik na MVR”, so ovie zborovi se brane{e Veqanovski namesto konkreten odgovor na pra{aweto {to mu se postavuva pove}e od edna nedela. Fotografiite i navodnoto nasilstvo na opoziciskite

sednici. "Nu`nik, smrdena nekapena sviwa, imbecil, selanko, volovi edni", se del od epitetite {to za da gi opi{at svoite politi~ki protivnici gi iskoristile pratencite. Portparolot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski, go poso~i SDSM kako odgovoren za spu{taweto na nivoto na komunikacijata vo Parlamentot. SDSM odgovori so pres-konferencija vo koja go ospori kredibilitetot na Gruevski i negovata partija da obvinuvaat za nedostig na politi~ka

kultura, potkrepuvaj}i go svojot stav so nekolku primeri za nedoli~na komunikacija izgovoreni od pratenicite na VMRO-DPMNE, kako "kodo{i","izlezi nadvor od govornica i ka`i go ova, pa }e vidi{","sestro, svekrvo, babo edna". Na krajot od konferencijata, SDSM go iska`a svojot zaklu~ok po sednicata za razre{uvawe na Veqanoski, a imeno deka sobraniskiot spiker, kako i pratenicite na VMRO-DPMNE se samo marioneti vo racete na Gruevski i familijata.

Pove}e od trinaeset ~asa trae{e vonrednata sobraniska sednica za razre{uvawe na spikerot Trajko Veqanovski, na koja opozicijata insistira{e toj da kaè dali na prvi juli, koga se slu~i skandalot, pismeno pobaral vo Sobranieto da ima zasileno obezbeduvawe. Odgovor ne dobija, a vladeja~koto mnozinstvo go poddrà spikerot so 68 glasa protiv predlog-odlukata za negovo razre{uvawe. Debatata izobiluva{e so prosti navredi, a nivoto na dijalog se spu{ti ponisko od koga bilo pratenici vrz vooruènite policajci vo Sobranieto bea glavnite argumenti so koi vladeja~koto mnozinstvo go brane{e Veqanovski. Ova iskombinirano so li~ni navredi za prateni~kite Cvetanka Ivanova i Vesna Bendevska, koi nemale maniri i kako èni ne smeele da si dozvolat fizi~ki da napadnat i da “napastvuvaat” ma`. “Majko, soprugo, babo, svekrvo, {to e problemot so tebe, {to e taa agresivnost da tepa{ maì po sobranieto, a si koordinator na prateni~ka grupa” & se obrati prateni~kata Aneta Stefanoska od VMRO –DPMNE na svojata kole{ka Ivanova. Ivanova vrati deka agresivnost e koga se tepaat studenti, ste~ajci i melekari, koga se

pregazuvaat pe{aci i potoa ne se odgovara, koga se napa|aat snimateli i tinejxeri po diskoteki. Pred polno}, raspravata ja zavr{ija onie koi {to ja po~naa, Vesna Bendevska vo ime na predlaga~ite i “obvinetiot” Veqanovski. Otkako pratenicite na vlasta mu ja zagarantiraa foteljata, Veqanovski re~e deka celata inicijativa za negovo razre{uvawe bila ~a{a voda vo bura, nepotreba i neproduktivnost i povika na podobruvawe na politi~kiot dijalog. Bendevska mu re~e deka ja propu{til poslednata mo`nost da stane dobar politi~ar, so toa {to ne se izdignal nad niskite partiski interesi i ne prezel odgovornost.

PARTIITE NA ALBANCITE TVRDAT

VAHABISTITE NE ^UKNALE NA NA[ITE VRATI

Politi~kite partii na Albancite negiraat deka imaat kakva i da e vrska so vahabisti~koto dvi`ewe vo Makedonija. Smetaat deka {ireweto na radikalniot islam ne im odgovara nitu na hristijanite, nitu na muslimanite MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

tkako otvoreno progovori za pritisokot {to vahabistite go vr{at vrz IVZ za prezemawe na xamiite, Reis-ul-ulema Sulejman efendi Rexepi predupredi deka privrzanicite na radikalniot islam se obiduvaat da se infiltriraat i vo politi~kite partii na Albancite, i taka da gi pro{irat sferite na vlijanie. Spored Reisot Rexepi, so eventualna poddr{ka od politi~kite partii, vahabistite bi se obidele da ja raznebitat Islamskata verska zaednica, so cel polesno da se nametnat kako

faktor na duhovniot ìvot na muslimanite vo Makedonija. Toj tvrdi deka islamskite ekstremisti se podgotveni da poddràt odredena politi~ka opcija na izbori, ako poddrànata partija za vozvrat prifati da gi servisira nivnite interesi. Nasproti tvrdewata na Rexepi, politi~kite partii na Albancite negiraat deka koga i da e, pretstavnici na radikalnite islamski grupi se obidele da gi kontaktiraat, baraj}i sorabotka. "[ireweto na radikalniot islam ne e vo polza nitu na muslimanite, nitu na hristijanite vo Makedonija. Vo na{ interes e vleguvaweto vo EU i NATO. Ako nekoja politi~ka partija saka da koketira so vahabistite, samata si {teti", izjavi vo

razgovor za "Kapital" pratenikot na Nova demokratija, Sulejman Ru{iti. Toj smeta deka IVZ, vo funkcija na svoite barawa za zgolemuvawe na aktivnosta na MVR za suzbivawe na vahabizmot, treba da pokaè pogolema kooperativnost so dràvnite slu`bi. "Ako Reisot Rexepi znae koi se politi~kite partii koi gi poddrùvaat vahabistite, treba za toa da go informira MVR", izjavi Ru{iti. Vo DUI, svojot otpor kon vahabizmot go objasnuvaat so programskite opredelbi na partijata koja insisistira da se so~uva sekularniot karakter na dràvata. "[to pravat radikalnite islamski grupi i {to se obiduvaat da napravat, e nivna rabota. DUI niko-

ga{ ne vodela pregovori so nitu edna verska zaednica, vklu~itelno nitu so IVZ. Makedonija e sekularna dràva. Nitu nie im se me{ame na verskite zaednici, nitu dozvoluvame tie da ni se me{aat vo rabotata", izjavi pratenik na DUI, Xevat Ademi. Depolitizacijata na IVZ, kako na~in da se izbegnat zloupotrebite na religijata vo dnevno-politi~ki celi, e poddràna i od Nova demokratija. "Za da se izbegnat vakvite neprijatni situacii povrzani so IVZ, ovaa verska institucija mora celosno da se depolitizira. Sekoja politi~ka partija moè i treba da & pomaga na IVZ, no ne smee da se me{a vo nejzinata agenda", izjavi

pratenikot od partijata na Selmani, Sulejman Ru{iti. DPA ja otfrla sekoja mo`nost za komunikacija so vahabistite, a za problemite vo IVZ ja obvini vladeja~kata DUI. "Nikoga{ ne sme razgovarale so pretstavnici na radikalniot islam, nitu nekoga{ }e razgovarame. Tie ne bi se osmelile da ~uknat na na{ata vrata", izjavi portparolot na DPA, Adriatik Imeri. "Od 2002 godina navamu, koga DUI e na vlast, ima vakvi problemi. Na posledniot incident vo Isa-Begovata Xamija svedok be{e i javnosta, blagodarenie na DPA. Nie & otkrivme na javnosta {to pravat funkcionerite na DUI vo xamiite", izjavi Adriatik Imeri, portparol na DPA.

SULEJMAN RU[ITI "Ako Reisot Rexepi znae koi se politi~kite partii koi gi poddr`uvaat vahabistite, treba za toa da go informira MVR"

6 12.07.2010 MAKEDONIJA PROPU[TA POVOLNI ZAEMI

ZO[TO EVTINO, KOGA MO ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

inansiskiot pazar nema da se stabilizira do krajot na godinata, izdavaweto na evroobvrznicata e rizi~no i skapo, a Vladata ne poka`uva interes za da obezbedi evtini zaemi od me|unarodnite finansiski institucii za pokrivawe na deficitot vo buxetot od 170 milioni evra. Osven toa, Makedonija }e treba dopolnitelno da obezbedi u{te 130 milioni evra za vra}awe na stari dolgovi od porane{ni zaemi, {to zna~i deka ima potreba da pozajmi vkupno okolu 300 milioni evra. Ekspertite sugeriraat zemjata da pobara finansiska pomo{ od nekoja me|unarodna institucija kako {to se MMF ili Evropskata komisija, koi nudat povolni zaemi so isklu~itelno niski kamati, kako {to go napravi toa Srbija. Srpskata vlada minatata nedela sklu~i aran`man so Evropskata unija za makroekonomska poddr{ka od 200 milioni evra, so grejs-period od osum godini i kamata od samo 1% i bez strogi uslovi za na~inot na tro{ewe na parite. Makedonskata Vlada zasega ne pobarala takva pomo{ od Evropa. “Makedonija dosega nema pobarano nikakva finansiska

Makedonija ne poka`uva interes za da pobara evtini zaemi od me|unarodnite institucii za da go finansira buxetskiot deficit i da gi vrati starite dolgovi. Ekspertskata javnost ocenuva deka Vladata }e ima seriozen problem godinava da najde okolu 300 milioni evra za otplata na dolgovi i za pokrivawe na buxetskiot deficit, osven ako ne se obrati kaj Evropskata komisija ili MMF poddr{ka za buxetot od fondot za makroekonomska pomo{ na Evropskata komisija, paralelno so eventualen zaem od MMF. No, dokolku se pobara od nas takvo ne{to, Komisijata e spremna da pomogne”, velat za “Kapital” izvori od Evropskata komisija vo Brisel. Posleden pat Makedonija pobarala

takva makroekonomska poddr{ka od Komisijata vo 2001 godina, vedna{ po zavr{uvaweto na vojnata. Porane{ni ministri za finansii komentiraat deka zemjava ne smee da propu{ta tolku evtini izvori na kapital vo uslovi koga celiot me|unaroden finansiski pazar e nestabilen.

TRAJKO SLAVESKI

PROFESOR I PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII “Izdavaweto evroobvrznica e celosno neizvesno bidej} i pazarite se zamrznati. Investitorite nemaat interes za obvrznici, pa duri i po ekstremno visoka kamata. Makedonija treba{e da izdade evroobvrznica vo prvite tri meseci od godinata, dodeka uslovite na pazarot ne bea tolku lo{i. Sega ostanavme so kusi rakavi. Dr`avnata kasa e vo mnogu lo{a sostojba. Ili }e se krati buxetot ili nema da se pla}aat obvrskite, {to e katastrofalno za edna dr`ava”.

“Makedonija i porano dobiva{e makroekonomska pomo{ od EU po mnogu povolni uslovi. To~no e deka EU ne nametnuva strogi pravila kako da se tro{at parite, no, sepak, bara nekakvi zakonski usoglasuvawa so evropskite direktivi. Vo vremeto koga jas bev minister za finansii Makedonija dobi takov zaem od 40 milioni marki, no kako uslov se pobara da se promeni Zakonot za akcizi vo delot za alkoholnite pijalaci. Mislam deka Unijata ima dobra volja da im pomaga na zemjite na patot kon nivnata integracija vo evropskoto semejstvo i zemjava treba da gi iskoristi site mo`nosti za evtini zaemi, a ne da se zadol`uvame so visoki kamati”, ocenuva Taki Fiti, profesor na Ekonomskiot fakultet i porane{en minister za finansii. Eks ministerot Trajko Slaveski, pak, veli deka finansiska pomo{ od

EU ima samo za zemjite koi imaat sklu~eno aran`man so MMF. “Makedonija ne mo`e da bara makroekonomska pomo{ od EU bidej}i Komisijata dava pomo{ kako pridones vo borbata protiv krizata samo za zemjite koi imaat sklu~eno aran`man so MMF. Zatoa Srbija dobi takov zaem. Dokolku Makedonija ima{e sklu~eno aran`man so MMF, verojatno i nie }e dobievme barem 100 milioni evra od fondot formiran za spravuvawe so krizata”, smeta profesorot i porane{en minister za finansii, Slaveski. Vladata zasega ne gi otkriva planovite kako }e ja pokriva dupkata vo buxetot godinava. EVROOBVRZNICATA ODLO@ENA NA NEODREDENO?! Me|unarodniot finansiski pazar ne e stabilen i s$ u{te e mnogu rizi~no da se izdava evroobvrznica – ova

ZEMJITE OD REGIONOT [TEDAT!

alkanskite zemji prezemaat temelni reformi prosledeni so strogi merki za {tedewe so cel ekonomijata i javnite finansii da zastanat na patot na samoodr`livost. Podobri vremiwa za gra|anite }e sleduvaat otkako sproveduvaweto na merkite za {tedewe }e po~ne da dava rezultati. Grcija i Hrvatska sproveduvaat najradikalni merki, no ne zaostanuvaat ni Srbija, Romanija i Bugarija. Zaedni~ko vo merkite za {tedewe koi gi prezemaat ovie zemji e namaluvaweto na brojot na vrabotenite vo dr`avnata administracija i namaluvawe ili zamrznuvawe na platite vo javniot sektor. Grcija mora{e da

se `rtvuva i da vovede strogi merki na {tedewe za da dobie 110 milijardi evra zaem od MMF i drugite ~lenki na evrozonata. Na najmalku tri godini }e bidat zamrznati platite vo dr`avnata administracija, a na slu`benicite i na penzionerite }e im bidat ukinati 13-ta i 14-ta plata, kako i bo`i}niot bonus. Dogovorot predviduva i zgolemuvawe na DDV od 21% na 23%, na akcizite na benzinot, alkoholot i cigarite za 10%, kako i namaluvawe na rashodite za zdravstvoto i odbranata. Vladata na premierkata Jadranka Kosor najavi reformi vo site pori na op{testvoto: javnata uprava, administracijata, sistemot na socijalna za{tita, penziskiot, zdravstveniot i sudskiot sistem.

Pove}eto od niv se dlaboki, bolni, radikalni. Reakciite vo hrvatskata javnost ne stivnuvaat. Krajna cel na hrvatskata vlada e za{teda vo buxetot, a }e ja po~uvstvuvaat bukvalno site. Edno od naj~uvstvitelnite pra{awa e namaluvaweto na vrabotenite vo dràvnata administracija. Vladata donese pravilo so koe po zaminuvaweto na dvajca vraboteni od javnata administracija } e moè da se vraboti samo eden ~ovek. Otkazi se o~ekuvaat i vo dràvnite kompanii, kade {to isto taka rabotnata sila treba da se namali za 5%. Srpskata vlada usvoi programa so merki za ublaùvawe na negativnite posledici od svetskata ekonomska kriza vo 2010 godina.

Ovoj paket-merki gi sodr`i slednive antikrizni merki: promena na uslovite za subvencionirawe na kamatnite stapki za investicii vo 2010 godina, izmena na uslovite i kriteriumite za subvencionirawe na kamatnite stapki za potro{uva~kite krediti i kreditite za pravni lica, odnosno finansiski lizing. Kako del od ovoj paket-merki se predviduva i nabavka za trajni potro{uva~ki dobra vo tekovnata godina. Srbija naskoro ja o~ekuva reforma vo dano~nata politika, koja }e bide brza i sprovedena vo eden ~ekor. Edna od pozna~ajnite novini na ovie reformi e namaluvaweto na danokot za plati za tretina, a so toa }e se pottiknat proizvodstvoto i vrabotuvaweto. So dano~nite

reformi isto taka se predviduva i zgolemuvawe na DDV od 18% na 22%. Srbja minatata godina isto taka sklu~i aran`man so MMF vo iznos od 2,9 milijardi evra. Finansiska pomo{ od MMF pobara i Ukraina i dobi zaem od 16,5 milijardi dolari, otkako dr`avata se obvrza da gi sprovede reformite {to gi pobara Fondot. Romanija najavi drasti~ni ekonomski merki, me|u koi namaluvawe za 25% na platite vo dr`avniot sektor i za 15% na socijalnata pomo{ za nevrabotenite, a mo`ni se i brojni otpu{tawa vo javniot sektor bidej}i od 4,9 milioni vraboteni 1,9 milioni se vo buxetskiot sektor. Romanija }e go zgolemi i DDV od 19% na 24% za

ZA POKRIVAWE NA DEFICITOT

O@E SKAPO?! VLADATA SE ZADOL@I SO ZAPISI I DADE PLATI I PENZII

Eden den otkako Ministerstvoto za finansii minatata nedela izdade obvrznici i se zadolì na doma{niot pazar za u{te 36 milioni evra, penzionerite i administracijata dobija plati. Biznismenite ~esto pati go kritikuvaa ovoj na~in na zadolùvawe na dràvata na doma{niot pazar so tolkuvawe deka gi izvlekuva parite od ekonomijata. Ministerstvoto za finansii, pak, se obvrza deka zadolùvaweto doma }e go svede na minimum i }e ja namali kamatata na zapisite. Na poslednata aukcija od pred dva dena kamatata na zapisite ja namali od 5% na 4,7%.

se najnovite signali {to doa|aat od evropskite berzi kade {to treba{e da bide ponudena makedonskata evroobvrznica, doznava “Kapital” od bankarski izvori od London. Analiti~arite ne o~ekuvaat deka uslovite za me|unarodno zadol`uvawe na Makedonija na komercijalnite pazari }e se podobrat. Investitorite odbivaat da investiraat vo

hartii od vrednost, duri i vo onie {to gi izdavaat mnogu porazvieni evropski zemji od Makedonija. Neizvesnosta prodolùva i ponatamu so {to se doveduva vo pra{awe izdavaweto na evroobvrznicata i finansiraweto na deficitot vo buxetot. “Evroobvrznicata e neizvesna bidej} i pazarite se zamrznati. Investitorite nemaat interes za obvrznici, pa duri i po ekstremno visoka kamata. Problem za izdavawe obvrznici imaat i najrazvienite evropski zemji, a u{te pove}e zemji kako Makedonija i Albanija. Makedonija treba{e da izdade evroobvrznica vo prvite tri meseci od godinata, dodeka uslovite na pazarot ne bea tolku lo{i. Sega ostanavme so kusi rakavi. Edinstven spas e samo kratewe na tro{ewata. Dràvnata kasa e vo mnogu lo{a sostojba. Ili }e se skrati buxetot ili nema da se pla}aat obvrskite, {to e katastrofalno za edna dràva”, komentira Slaveski. Ekspertskata javnost nema dilemi deka ova }e bide te{ka godina i namesto zadolùvawe, sugerira {tedewe. “Uslovite na me|unarodniot pazar

MMF E NEPO@ELEN

Iako i Me|unarodniot monetaren fond & ponudi na Vladata finansiska pomo{ so niska kamata od 1,5% do 2%, ne uspea da ja ubedi za pregovori. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski i premierot, Nikola Grueski, objasnuvaat deka eventualnoto zadolùvawe kaj MMF }e go naru{i ugledot na zemjata. Spored niv, aran`man so MMF sklu~uvale samo zemjite koi imaat pogolemi finansiski problemi i ne moàt da si dozvolat da se zadolàt na komercijalnite pazari. Ekspertite, pak, odbegnuvaweto na MMF kako evtin izvor na finansirawe go tolkuvaa kako begawe na Vladata od kontrolata na tro{ewe na parite, bidej}i koga Fondot pozajmuva pari diktira svoi pravila. Ostanatite zemji vo regionot koi planiraa da izdadat evroobvrznica, soo~eni so rizikot od nestabilnosta na pazarite, ve} e po~naa da pravat novi planovi za pokrivawe na minusnite salda vo buxetite. Crna Gora seriozno razmisluva da po~ne pregovori so MMF kako alternativen izvor na kapital.

nema da se podobrat u{te podolgo vreme. Kamatata za evroobvrznicata e visoka i toa bi bil ogromen, a nepotreben tro{ok za Makedonija. Jas prepora~uvam toj iznos da se za{tedi. Mislam deka suma od okolu 200 milioni evra moè da se za{tedi i da se otfrli zadolùvaweto kako alternativa. Vo vakvi uslovi buxetski deficit ne ni e potreben, osobeno {to tie pari ne obezbeduvaat ekonomski razvoj, tuku se koristat za tekovni potrebi. Zabluda e da kaùvate deka tro{ej}i pove}e pari otkolku {to imate gi pottiknuvate ekonomijata ili grade`ni{tvoto, ako sami ne im gi pla}ate obvrskite na grade`nite kompanii. Proizleguva deka buxetskiot deficit e 2,5% od BDP samo na hartija, a vo realnosta e mnogu pogolem”, ocenuva profesorot na Ekonomskiot fakultet, Sa{o Arsov. Deka treba da se {tedi nema dilemi nitu porane{niot minister za finansii Nikola Popovski, koj duri i koga bil na funkcija, iako zadolùvaweto bilo mnogu povolno, ne poddrùval golemi buxetski deficiti. “Pra{aweto za buxetskiot deficit ne e dali }e se zadolìme evtino ili skapo za negovo finansirawe, tuku toj deficit treba da se namali za da nema voop{to potreba od

12.07.2010 “Uslovite na m me|unarodniot pazar nema da se podobrat u{ u{te podolgo vreme. Kamatata za evroobvrzni evroobvrznicata e visoka i toa bi bil ogromen, a nep nepotreben tro{ok za Makedonija. Jas pre prepora~uvam toj iznos da se za{tedi. Misla Mislam deka suma od okolu 200 milioni evra moè da se za{tedi i da se otfrli zadolù zadolùvaweto kako alternativa. Vo vakvi uslov uslovi buxetski deficit ne ni e potreben, osob osobeno {to tie pari ne obezbeduvaat ekonomski razvoj, tuku se koristat za tekovni potrebi. Zabluda e da kaùvate deka tro{ej}i pove}e pari otkolku {to SA[O ARSOV imate ja pottiknuvate ekonomijata ili PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET grade`ni{tvoto, ako samite ne im gi pla}ate obvrskite na grade`nite kompanii. Proizleguva deka buxetskiot deficit e 2,5% od BDP samo na hartija, a vo realnosta e mnogu pogolem”

rashodi, 16,2 milioni evra od stavkata za stoki i uslugi, {tedi na patnite tro{oci, slu`benite mobilni telefoni, materijalnite tro{oci, a go zgolemi buxetot vo zdravstvoto, Fondot za penzisko i vo delot za socijalnite transferi. I, namesto da go namali buxetskiot deficit, so rebalansot duri i go zgolemi malku, iako ekspertite postojano sugeriraat deka uslovite na finansiskite pazari ne dozvoluvaat povolno zadol`uvawe i poradi toa podobra varijanta e deficitot da e minimalen. Ministrite i premierot postojano izleguvaat vo javnosta so izjavi deka buxetskiot deficit bil najnizok vo Evropa, no iako e taka, negovoto pokrivawe, sepak, e problemati~no. Toj e proektiran na 2,5% od BDP dokolku ekonomijata porasne za 2%, kako {to planira Vladata. No, nitu taa proekcija ne e tolku stabilna, osobeno otkako dr`avnata statistika neodamna registrira{e povtoren pad na ekonomskata aktivnost vo prviot kvartal od 0,9%, {to zna~i deka dokolku taa proekcija ne se ostvari, buxetskiot deficit }e bide pogolem i od planiranite 2,5% od BDP.

pozajmuvawe pari. Javnite rashodi treba da se skratat, no Vladata vodi sosema obratna politika. Porano voop{to nemavme problem so finansirawe na deficitot. Toj sekoga{ be{e najmnogu do 1% od BDP i tie stotina milioni evra sekoga{ gi dobivavme po isklu~itelno niski kamati preku zaemi od Svetskata banka ili Evropskata banka za obnova i razvoj na investicii vo infrastrukturata. Nie samo edna{ izdadovme evroobvrznica, no so kamata od okolu 4%, {to e daleku popovolna od sega{nite, a so tie pari vrativme stari dolgovi koi bea zemeni so povisoki kamati od 7% ili 8%”, veli Popovski. Inaku, Vladata pred dva meseci gi odbra dvete banki HSBC i Kredit suis kako posrednici vo emisijata na evroobvrznicata. Tie treba{e da ja ponudat obvrznicata na Londonskata berza, no spored neoficijalnite informacii, investitorite ne pokaàle interes za da vloàt vo makedonskata evroobvrznica i poradi toa taa e odloèna na neodredeno vreme. REBALANSOT NE GI RE[I PROBLEMITE Nitu rebalansot na buxetot, {to s$ u{te e vo sobraniska procedura, so koj Vladata skrati okolu 76 milioni evra, ne e re{enie na problemot so nedostig na pari. Vladata skrati 85 milioni evra od kapitalnite

TAKI FITI

PROFESOR I PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII “To~no e deka EU ne nametnuva strogi pravila za tro{eweto na parite {to gi dava, no, sepak, bara nekakvi zakonski usoglasuvawa so evropskite direktivi. Vo vremeto koga jas bev minister za finansii Makedonija dobi takov zaem od 40 milioni marki, no kako uslov se pobara da se promeni Zakonot za akcizi vo delot za alkoholnite pijalaci. Mislam deka Unijata ima dobra volja da im pomaga na zemjite na patot na evrointegracija i nie treba da gi iskoristime site mo`nosti za evtini zaemi, a ne da se zadol`uvame so visoki kamati”

da go namali buxetskiot deficit i da dobie zaem od MMF, otkako Fondot ja odlo`i isplatata na 20 milijardi evra poradi odlukata na ustavniot sud da gi odbie planiranite merki za {tedewe. Iako vo Bugarija postoe{e mo`nosta da se zgolemi stapkata na DDV od 20% na 24%, vladata

odlu~i da ne go poka~uva danokot. Stapkata na DDV, na danokot na dobivka i na personalniot danok nema da se zgolemat, no zatoa }e se namali javnata administracija za 20%. Buxetskite rashodi za zdravstvoto, socijalnata za{tita i infrastrukturata }e se zgolemat. ] e zapo~ne dolgoo~ekuvanata struk-

SRBIJA DOBI 200 MILIONI EVRA OD EU

NAJ[TEDLIVI PREMIERI

turna reforma vo zdravstvoto, penziskiot sistem, obrazovanieto i vo administracijata, a site ministerstva donesoa akcioni planovi za godinava.

Srpskiot vicepremier za evrointegracii, Boìdar \eli} i evrokomesarot za monetarni pra{awa, Oli Ren, potpi{aa vo Brisel dogovor za makroekonomska pomo{ na Srbija od 200 milioni evra. \eli} oceni deka dogovorot e konkreten dokaz za politi~kata i ekonomskata poddr{ka na EU za Srbija. Uslovite se kako i za zemjite vo EU – grejsperiod od osum godini so kamata od 1% godi{no. Toa & ovozmoùva na Srbija da za{tedi 30 milioni evra. Sumata }e bide iskoristena vo dve tran{i od po 100 milioni evra, a Srbija }e ja dobie prvata po usvojuvaweto na Zakonot za finansiska odgovornost, {to moè da se slu~i na krajot na mesecot ili najdocna vo septemvri. Vtorata tran{a }e bide povle~ena tri do ~etiri meseci podocna.

8 12.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

UVOZOT GI UNI[TUVA I OVO[TARITE

r` avata mora da prezeme pogolemi merki za za{tita na industrijata za proizvodstvo na sokovi, ako sakame razvoj na ovo{tarstvoto vo Makedonija. Ne smee da se dozvoli srpskite proizvoditeli na sokovi da “haraat” na na{iot pazar, a nie da davame pari za subvencii na ovo{tarite koi podocna } e gi frlaat jabolkata vo Prespanskoto Ezero. I ne se samo vo Resen, i ne se samo ovo{tari. Za{tita od evtin uvoz baraat i proizvoditelite na zejtin i proizvoditelite na mleko i proizvoditelite na p~enica i melni~arite i... Ve}e od septemvri se najavuva u{te edna kompanija za prerabotka na industriski jabolka i proizvodstvo na jabolkov koncentrat. Kakov li ambient za rabota ja o~ekuva zemjava i kakvo dobredojde }e priredat srpskite proizvoditeli na sokovi na doma{niot pazar? Nelojalna konkurencija od sever gi uni{ti na{ite proizvoditeli na sokovi, a del od niv i go prekinaa proizvodstvoto. Srpskata vlada na sekoj na~in se obiduva da im pomogne na svoite proizvoditeli da izvezat {to pove}e proizvodi, davaj}i im izvozni prelevmani. Za razlika od niv, na{ata vlast ne samo {to ne im pomaga na na{ite

proizvoditeli tuku i im odmaga so toa {to slobodno gi pu{taat srpskite sokovi na na{iot pazar. Od druga strana, na{ite sokovi i po 10 dena ~eka-

Ako e àlno, od edna strana, {to voop{to se slu~i incidentot, od druga strana imavme i mo`nost da se pogledneme vo o~i. Imavme mo`nost da vidime koj od nas e spremen da krene raka i da napadne ~ovek. Imavme mo`nost da vidime koj od nas e spremen da pcue, da kolne, da navreduva i da kvalificira. Imavme mo`nost da vidime koj od nas e spremen da laè i pokraj eklatantnite dokazi vo forma na sliki i videa. Imavme mo`nost da vidime koj od nas na {to s$ e spremen koga e vo pra{awe èlbata za vlast i na son ne moèv da po veruvam deka makedonskiot parlament }e pominuva niz ovaa faza niz koja {to pominuva. Ne ni pomisluvav deka e mo`no moi kolegi, pratenici, so nasilstvo da se obiduvaat da go supstituiraat nedostigot od argumenti. Site ovie desetina dena pominuvaat kako na traka. Sekoj den se povtoruvaat istite raboti. Izvestuvawata na javnite glasila nemaa druga sodrìna osven ona {to nikoj od nas ne go posakuva{e... Kako da zaglavi makedonskiot parlament vo momenti koga najmalku se o~ekuva{e. Edna dilema e razjasneta, a toa e dilemata dali nekoj posakuva{e da se slu~at ovie nemili nastani vo vid na napad vrz nedolèn slu`benik. Sekako deka saka{e i sekako deka planira{e. Moèbi ne taka, vo taa forma, no site nie vo Sobranieto bevme svedoci deka toj den, prvi juli, postoe{e scenario za predizvikuvawe na incident vo makedonskoto sobranie. Namerata be{e toa da se slu~i vnatre vo salata, no blagodarenie na prisebnosta na ostanatite pratenici na nekolku pati be{e izbegnuvan takviot rizik. Koga toa ne uspea, uspea planot da se vovle~at nedol`ni pripadnici na MVR vo scenarioto nare~eno “Glumewe `rtvi”. Vtorata dilema isto taka e razjasneta, moèbi duri i pove}e. Dilemata be{e na kogo mu odgovaraat vo ovoj moment incidenti i lo{a atmosfera vo najvisokiot zakonodaven dom. Na vlasta sekako ne, taa i ne u~estvuva{e vo incidentite. Normalno e da se o~ekuva deka vlasta i za dràvata, no i za sebe posakuva da dobie pozitiven izve{taj. Toa, me|u drugoto, }e e i priznanie za nejzinata rabota. No, na opozicijata vakvoto scenario & dava legitimitet i & dava potvrda na tvrdewata za nedostig na

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

we na srpskata granica ne moàt da vlezat na tamo{niot pazar. Dopolnitelen problem e lo{iot kvalitet na sokovite {to doa|aat od Srbija. Dràvata moè vo sekoj moment da gi zapre ovie sokovi da ne vleguvaat na na{iot pazar. Vo sekoj moment moè da vovede kompenzaciski dava~ki zatoa {to tie primaat izvozni prelevmani vo Srbija. No, ne go pravi toa. So ovaa uni{tuva~ka politika na na{ata industrija, Makedonija svesno se pretvora vo pazar za srpskite proizvoditeli, no eden den toa skapo }e n$ ~ini.

(NE)PRISTOEN PREDLOG rabotenite vo M@ – Infrastruktura se soo~uvaat so nov predizvik: Dobija ponuda – (ne)pristoen predlog od direktorot Oliver Derkoski za dobrovolno da go napu{tat rabotnoto mesto, so dobar paket na opremnini. Me|utoa vakvite liv~iwa na oglasnata tabla budat nemir kaj vrabotenite deka vo dr`avnoto pretprijatie }e se slu~i repriza na 2005 godina koga se slu~ija golemite otpu{tawa od `eleznici. Otpu{taweto na rabotnicite od M@ e pove}e od potrebno, no isto taka e potrebno da se obnovi ma{inskiot kadar vo pretprijatieto kade {to prose~nata starost na vrabotenite vo momentov iznesuva 54 godini. Makedonski @eleznici godinive nanazad bea edno od omielnite mesta za partiski vrabotuvawa, taka {to pretprijatieto se natrupa so nepotreben administrativen kadar. Spored vrabotenite ima duri i takvi koi zemaat redovna plata, a voop{to ne se pojavuvaat na rabota. Dokolku sme navistina re{eni kone~no da se reformira ova pretprijatie treba da se

NIKOJ NE E NAD ZAKONOT

po~ne ottuka, a na toj na~in }e bide najmalku bolno. Tie lu|e koi so partiski kni{ki vlegle vo M@, za da gi

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ispolnat potrebite na politi~kite partii, bez da im e jasno {to im se rabotnite obvrski, }e bide najdobro na istiot na~in da si zaminat, no ovoj pat ne za potrebite na partiite tuku na dràvata i dràvnoto pretprijatie. Ako se raboti za “kvalitetni” partiski vojnici takvata ~istka moè da pomine i nezabeleìtelno. Vo drug slu~aj dokolku se otpu{tat od potrebniot kadar, odnosno od ma{inskiot oddel na kompanijata, kade {to i vo momentov ima deficit, so sigurnost }e se slu~i repriza na 2005 godina.

demokratija, za àl, iskreno za àl. So site postapki i so site nastapi ne ostana prostor i za najmal somne`. Jasno e kade e mentorot. Ako e àlno, od edna strana, {to voop{to se slu~i incidentot, od druga strana imavme i mo`nost da se pogledneme vo o~i. Imavme mo`nost da vidime koj od nas e spremen da krene raka i da napadne ~ovek. Imavme mo`nost da vidime koj od nas e spremen da pcue, da kolne, da navreduva i da kvalificira. Imavme mo`nost da vidime koj od nas e spremen da laè i pokraj eklatantnite dokazi vo forma na sliki i videa. Imavme mo`nost da vidime koj od nas na {to s$ e spremen koga e vo pra{awe èlbata za vlast. Nekolku raboti koi }e ostanat zapameteni i koi treba da n$ potsetuvaat na ovie nastani bi sakal da gi spomenam podolu. Ne e mo`no da se razbere kodot koj s$ u{te postoi vo umot na nekoj od politi~arite vo Republika Makedonija. Dali moète da zamislete deka s$ u{te nekoj od moite kolegi mislat deka pratenicite se ìvi bogovi. S$ u{te mislat deka za niv, funkcionerite, s$ e dozvoleno i s$ e vozmo`no. Mislat, do den denes, deka ne podleàt na zakon i procedura i moàt da postapuvaat onaka kako {to }e im tekne vo momentot. Toa e nasledstvo od prethodniot sistem i nasledstvo od vreme na tranzicijata, koga da se bide pratenik ili politi~ki funkcioner be{e na nivo na nedopirlivost. Vo Ustavot na Republika Makedonija, mnogu jasno pi{u va d eka fizi~kiot integritet na ~ovekot ne smee da bide zagrozen. No, pratenicite na opozicijata o~igledno za celata makedonska javnost ne samo {to go zagrozija integritetot na slu`benikot od MVR, tuku i za vlakno nedostiga{e moment vo koj fizi~ki i }e se presmetuvaat. Slu{ame sme{ni obrazloènija deka toj ~ovek ne bil adekvatno

odbeleàn. Katastrofa. Misli{ deka ako be{e odbeleàn nema{e da bide napadnat ili pak deka negovata neodbeleànost e dovolna pri~ina da bide napadnat. Po~it u vani, dnevno niz Sobranieto se dviàt eden mal milion lu|e (pratenici, novinari, dràvni slu`benici, pretstavnici na ministerstvata, ministri, zamenici ministri, kamermani, gosti na pratenicite, gra|ani koi baraat pomo{ za svoite maki, kelneri od slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti itn. itn.) i moèbi nad devedeset procenti od niv nemaat nikakvo odbeleùvawe na sebe. No, dali e toa pri~ina da bidat upla{eni deka razjarena grupa na pratenici moàt da gi napadnat vo sekoj moment? Ne, sekako ne. Koga se napa|a, se napa|a so misla i so cel. Slu{am i ne moàm da se na~udam. Nekoi od moite kolegi duri se obidoa da kaàt deka edinstvena namera koja ja imale e da legitimiraat nepoznati lica. Stra{no izmestuvawe na sistemot. Mislat deka ako se pratenici moàt da pravat s$. Neverojatno, no vistinito. No, vo Makedonija, vlasta e podelena na zakonodavna, izvr{na i sudska, a granicite se dovolno jasno iscrtani. Ne e mo`no tie {to gi nosat zakonite i sami da gi izvr{uvaat nitu pak tie koi gi izvr{uvaat sami i da gi donesuvaat. Toga{ bi nastanalo me{awe na vlasta. Kako i da e vo teorijata, zamislete kako bi bilo primenlivo nivnoto tvrdewe vo nekolku slu~ai. Sobranieto na Makedonija ima doneseno zakon so koj & se dava pravo na Lekarskata komora da izdava licenci za izvr{uvawe na dejnosta lekar. Po logikata na moite kolegi od SDSM izleguva deka nie pratenicite imame pravo sami da gi izdavame takvite licenci. Sobranieto na Makedonija ima doneseno zakon so koj na odredeni organi i tela (policija i armija) vo dràvnata uprava im se ovozmoùva i primena na fizi~ka prinudna sila.

ILIJA DIMOVSKI

Direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik

I ovoj pat, po logikata na kolegite od opozicijata izleguva deka zaradi toa i samite pratenici moàt da primenuvaat fizi~ka sila bez razlika na drugite okolnosti. I taka natamu, ako nekoj organ vo dràvata ima pravo da legitimira nepoznati lica, toa moème i nie pratenicite. Ako nekoj ima pravo i obvrska da izdava voza~ki dozvoli, moème i nie pratenicite. Ako nekoj ima pravo i obvrska da kaznuva zaradi soobra}ajni prekr{oci, moème i nie pratenicite. Izmestena rabota. Neverojtno. îni{ deka Lazar Koli{evski i Strahil Gigov se pratenici, a ne lu|e koi ve}e dvaesetina godini ìveat vo demokratija. Ona {to os tanu va vo sledniot period e da se oladat glavite, da se namali tenzijata i da se smirat strastite. Tie {to zgre{ija }e mora da se soo~at so svojot moralen sud ili da se soo~at so sudot na narodot. Od toa nema begawe ni napred ni nazad. No, za site ostanati ostanuva obvrskata i vo naredniot period da ostaneme na patekata za brzi i efikasni reformi. Sobranieto bezuslovno mora da formira anketna komisija za ras~istuvawe na posledniot incident i mora da donese izmeni na postojniot delovnik. No, bez uceni i diktati, tuku so razbirawe i konsenzus. Znam deka moè da se najde sila, no uslovot e nekoj da prestane da go zloupotrebuva Parlamentot. Taka }e e najdobro i za pratenicite od opozicijata i za Makedonija.

KOMENTARI I ANALIZI

12.07.2010

POJADOK SO DEN

DE@URNIOT VINOVNIK

Vremeto za prefrluvawe na vinata za problemite na makedonskata ekonomija kon svetskata ekonomska kriza odamna pomina. Ekonomskata sostojba vo Republika Makedonija denes navistina }e be{e podobra ako nema{e svetska kriza minatata godina. No, ekonomskata sostojba vo Makedonija denes, i pokraj svetskata kriza, }e be{e podobra ako imavme vlada koja znae {to pravi na ekonomski plan.

eùrniot vin ovnik za s$ {to ne ~ini vo makedonskata ekonomija, po koj znae koj pat, povtorno be{e iskoristen kako izgovor od strana na ministerot za finansii Zoran Stavreski. Obrazloùvaj}i gi predlog-izmenite na zakonot za javni nabavki povrzani so dolgovite na javniot sektor kon stopanstvoto, Stavreski povtorno ne ja propu{ti mo`nosta za da ja prefrli vinata na svetskata ekonomska kriza. Spored ministerot za finansii ne{tata vo Makedonija }e bile podobri ako nema{e svetska kriza. No, spored Stavreski “.... i pokraj svetskata kriza, ekonomskata aktivnost vo Makedonija pa|a so pomala dinamika otkolku vo drugi zemji vo koi i vladite i privatniot sektor imaat pogolemi problemi.” Ve}e stana degutanto da se slu{aat vakvi pau{alni i amaterski izjavi od strana na eden minister za finansii koj o~igledno gi potcenuva novinarite pred koi dava vakvi izjavi, a voedno pokaùva totalna neodgovornost kon makedonskata javnost. Prvo i pred s$, za koja svetska kriza zboruva Stavreski momentalno? Za taa {to se slu~uva{e vo tekot na 2009 godina koga toj s$ u{te predviduva{e raste` na makedonskoto bruto-doma{no proizvodstvo (BDP) od 5,5%? To~no e deka taa kriza, koja zapo~na u{te vo sredinata na 2008 godina, be{e najte{kata globalna ekonomska i

finansiska kriza vo poslednite sedum decenii. Moèbi vesta s$ u{te ne stignala do Stavreski, no taa ekonomska kriza zavr{i vo sredinata na 2009 godina. Ottoga{, pa dosega BDP vo vode~kite globalni ekonomii, Amerika, Evropskata unija, Japonija, Kina, Rusija, Brazil i Indija, povtorno po~naa da rastat, blagodarej}i na me|usebno koordiniranite fiskalni i monetarni merki. Ako svetskata ekonomska kriza ja definirame kako pad na globalniot BDP, toga{ taa definitivno zavr{i vo 2009 godina, so pad na globalniot BDP od 0,6%. Vo prvata polovina od 2010 godina, rasteòt na globalniot BDP }e iznesuva nekade okolu 5% dodeka za cela godina rasteòt e procenet na 4,6 procenti. Stavreski, kako porane{en ~inovnik vo Me|unarodniot monetaren fond (MMF), bi trebalo barem ovie podatoci da gi znae, bidej}i bea oficijalno objaveni od strana na MMF minatata nedela. Zna~i merej}i po zgolemuvaweto na globalniot BDP vo 2010 godina ne postoi svetska ekonomska kriza. Ako Stavreski ja me{a globalnata ekonomska kriza od 2008/2009 godina so dol`ni~kata kriza koja se slu~uva vo Evropskata unija vo poslednite nekolku meseci, toga{ treba da znae deka stanuva zbor za sosema ne{to drugo. Dol`ni~kata kriza e zakana za zazdravuvaweto na globalnata ekonomija. Dol`ni~kata kriza isto taka moè povtorno da ja vnese

globalnata ekonomija vo recesija. No, raspletot na taa dinamika e s$ u{te vo tek i kone~niot ishod e sekako neizvesen. Globalnite berzi i pazari na kapital, koi se najdobriot indikator za toa {to moè da sledi na ekonomski plan vo idninata, momentalno davaat signali deka postojat realni {ansi za globalnata ekonomija povtorno da vleze vo recesija. No, seto toa e moèn rasplet vo idninata, kako {to turbulenciite koi se slu~uvaa na globalnite berzi pome|u avgust 2007 i juni 2008 godina bea signal deka moè da sledat realni ekonomski problemi, koi za àl i se realiziraa od septemvri 2008 do juni 2009 godina. Vtoro, koga Stavreski izjavuva deka “..... i pokraj svetskata kriza, ekonomskata aktivnost vo Makedonija pa|a so pomala dinamika otkolku vo drugi zemji ....”, za koi podatoci zboruva i so koi to~no pravi sporedba? Dali zboruva za padot od 0,9% na makedonskiot BDP vo prviot kvartal od 2010 godina? Dali zboruva za negovata procenka za raste` na makedonskiot BDP za 2010 godina od samo 2 procenti i dali s$ u{te stoi zad ovaa procenka imaj}i predvid deka kumulativniot raste` za prvata polovina od ovaa godina najverojatno }e bide na pozitivna nula? Ako zboruva za ovie podatoci, toga{ Stavreski bi trebalo da znae deka rasteòt na makedonskiot BDP za prvata polovina od 2010 godina e zna~itelno pod

rasteòt na globalniot BDP od 5%. Ponatamu, duri i da se ostvari procenkata na Vladata za raste` na makedonskiot BDP od 2% za 2010 godina, sepak, }e bideme zna~itelno pod globalniot raste` na BDP za 2010 godina od 4,6 procenti, spored procenkata na MMF. Dali Stavreski saka da n$ sporeduva so rasteòt na BDP vo razvienite ekonomii koi MMF procenu va d eka vo prosek }e porasnat za 2,4% vo 2010 godina? Dali Stavreski saka da n$ sporeduva so rasteòt na BDP vo Centralna i Isto~na Evropa, spored koj MMF procenuva deka vo prosek }e porasne za 3,4% vo 2010 godina? Dali Stavreski, koga kaùva deka Makedonija pa|a so pomala dinamika otkolku vo drugi zemji, znae za rasteòt na BDP vo zemjite vo razvoj vo Azija, koi se proceneti deka vo prosek }e rastat so stapka od 8,5 procenti vo 2010 godina? Da ne slu~ajno saka da pravi spredba so Afrika, bidej}i MMF procenuva deka i toj kontinent vo prosek }e postigne raste` na BDP od 4,9% vo 2010 godina? Zna~i procenkite na MMF za globalnata ekonomija na MMF pokaùvaat deka rasteòt na BDP za 2010 godina na na{ata dràva, duri i da se ostvari predvidenata stapka od 2%, e zna~itelno pod koj bilo drug prosek vo svetot. Kone~no, koga Stavreski veli deka vo drugite zemji “ ... vladite i privatniot sektor

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

imale pogolemi problemi” sporedeno so Makedonija, za koi prblemi zboruva? Dali slu~ajno zboruva za problemot okolu nevrabotenosta koja e 33 procenti vo Makedonija? Ili, pak, problemot na siroma{tijata vo koja ve}e ìveat 30% od makedonskite semejstva? Dali Stavreski moè da kaè koi drugi dràvi vo svetot imaat vakvi problemi, pa da napravime realna sporedba? Zatoa, vremeto za prefrluvawe na vinata za problemite na makedonskata ekon omi ja kon svetskata ekonomska kriza odamna pomina. Ekonomskata sostojba vo Republika Makedonija denes navistina }e be{e podobra ako nema{e svetska kriza minatata godina. No, ekon omskata sos tojba vo Makedonija denes, i pokraj svetskata kriza, }e be{e podobra ako imavme vlada koja znae {to pravi na ekonomski plan.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

RAZVOJNITE FINANSISKI INSTITUCII I KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE a po~etokot na juli ovaa godina, sedum razvojni finansiski institucii od celiot svet – Me|unarodnata finansiska korporacija, Evropskata banka za obnova i razvoj, Islamskata razvojna banka, Razvojnata korporacija na zemjite od Andite, Crnomorskata banka za trgovija i razvoj, Grupacijata Kapital za razvoj i Holandskata kompanija za finansirawe na razvojot – zaedni~ki promoviraa Alatka za korporativno upravuvawe na razvojnite finansiski institucii. Alatkata e bazirana na metodologijata na Me|unarodnata finansiska korporacija - IFC - za korporativno upravuvawe i proizleguva kako rezultat na dlabokata sorabotka me|u ovie sedum institucii. Vo 2007 godina, grupa razvojni finansiski institucii objavija Izjava za pristapot na razvojnite finansiski institucii kon korporativnoto upravuvawe, vo koja istaknaa deka korporativnoto upravuvawe e va`no za kompaniite vo raste~kite ekonomii zatoa {to ovozmo`uva podobri performansi, podobar pristap do kapital, podobruvawe na odnosite so akcionerite, razvoj na pazarite na kapital, namaluvawe na investiciskiot rizik, kako i izbegnuvawe na reputaciskiot rizik. Organizaciite-potpisni~ki na izjavata podvlekoa deka okolu korporativnoto upravuvawe gi obedinuva nivniot zaedni~ki fokus na odr`livosta kako obezbeduva~i na finansii i na soveto-

davni uslugi na privatniot sektor. Ovie razvojni finansiski institucii smetaat deka korporativnoto upravuvawe e javno dobro i deka treba da se smeta za stoèr na odr`liviot ekonomski razvoj koj ima ednakva va`nost kako i dobrite praktiki za odr`livost na ìvotnata sredina i na socijalnite praktiki. Koi se ovie sedum institucii? Me|unarodnata finansiska institucija – IFC - e del od grupacijata na Svetska banka, i e osnovana vo 1956 godina kako prv ~ekor na globalnata zaednica da se pottiknat investiciite vo privatniot sektor. Denes, IFC e najgolema institucija od svojot vid vo svetot, koja investira i obezbeduva sovetodavni uslugi vo zemjite vo razvoj. Vo momentov IFC ima 182 zemji- ~lenki, i svoite aktivnosti gi sproveduva na site kontinenti. Evropskata banka za obnova i razvoj – EBRD – e osnovana vo 1991 godina, i vo momentov e vo sopstvenost na 61 zemja plus Evropskata unija i Evropskata investiciska banka. EBRD e prva me|unarodna finansiska institucija sozdadena po padot na Berlinskiot yid, so cel da go poddrì razvojot na pazarnite ekonomii vo regionot. Prv pat idejata za banka za Evropa ja postavuva na diskusija francuskiot pretsedatel Fransoa Miteran vo 1989 godina, a istata e osnovana vo 1990 od strana na 40 zemji, za da zapo~ne so rabota vo 1991 godina. Vo momentov EBRD ima aktivnosti vo 29 zemji od centralna Evropa do centralna Azija Islamskata banka za razvoj e

me|unarodna finansiska institucija osnovana vo 1973 godina, a koja ima po~nato so rabota vo 1975 godina, so cel da go pottikne ekonomskiot razvoj i socijalniot progres na sekoja od zemjite-~lenki i na muslimanski zednici koi `iveat vo zemji koi ne se ~lenki na Bankata, oddelno, i na site niv zaedno, vo soglasnost so principite na {erijatskoto pravo. Vo momentov Bankata ima 56 zemji~lenki koi se vo isto vreme ~lenki i na Organizacijata na Islamskata konferencija. Korporacijata za razvoj na zemjite od Andite – CAF - e razvojna banka osnovana vo 1970 godina, vo koja vo momentov ~lenuvaat 18 zemji od Latinska Amerika, Karibite i Evropa, kako i 14 privatni banki od regionot na Andite. Organizacijata promovira model na odr`liv razvoj preku kreditirawe, grantovi i tehni~ka pomo{. Crnomorskata banka za trgovija i razvoj – BSTDB - e osnovana od 11 zemji- osnova~ki na Crnomorskata ekonomska sorabotka. Bankata pretstavuva finansiski stolb na Crnomorskata ekonomska sorabotka, i od nejzinoto osnovawe vo 1999 godina, bankata ima portfolio vo infrastukturata, transportot, proizvodstvoto, telekomunikaciite, finansiskiot sektor i drugi oblasti. Grupacijata Kapital za razvoj - CDC - e britanska razvojna finansiska institucija vo sopstvenost na britanskata vlada, odnosno na nejziniot Departman za me|unaroden razvoj. CDC obezbeduva kapital za inves-

ticii vo delovni potfati koi vetuvaat, so poseben akcent na subsaharska Afrika i Ju`na Azija. Celta na CDC e preku investiciite vo privatniot sektor da se pridonese kon dolgoro~no namaluvawe na siroma{tijata vo zemjite vo razvoj. Holandskata kompanija za finsirawe na razvojot – FMO – e javno-privatna banka za razvoj, koja e vo sopstvenost na dràvata i na golemite holandski banki, kako najgolemi akcioneri; kako i vo sopstvenost na razni asocijacii na rabotodava~i, sindikati i poedine~ni investitori, kako malcinski akcioneri. Osnovana vo 1970 godina od holandskata vlada, privatniot sektor i organizciite na rabotodova~ite i rabotnicite, od samiot po~etok FMO ima za cel da go zasili pretpriemni{tvoto vo ekonomiite vo razvoj, so cel da se izgradi raste~ki privaten sektor koj }e obezbedi odr`liv razvoj na ekonomijata, ìvotnata sredina i na socijalnite pra{awa. Celta na alatkata za korporativno upravuvawe na ovie sedum institucii e da obezbedi zaedni~ka osnova za procenka na korporativnoto upravuvawe vo kompaniite vo koi ovie institucii investiraat i da posluì za pobrza implementacija na Izjavata za pristapot kon korporativnoto upravuvawe. Dobroto korporativno upravuvawe zabrzano stanuva del od odr`liviot razvoj na privatniot sektor, ne samo zatoa {to ja zasiluva sposobnosta na biznisot da privle~e investicii i razvoj tuku zatoa {to go opredeluva

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r f r finansiska korpora po poracija r ci ra c ja j ((IFC) IFC) IF C) vvoo Ma Make Makedonija kedo d ni do nija j ja

privatniot sektor kako del od po{irokoto op{testvo. Sedum razli~ni institucii koi go poddrùvaat odr`liviot razvoj na privatniot sektor, osnovani vo sosema razli~no vreme, so razli~ni celni grupi na ekonomii i kompani, multilateralni i nacionalni spored sopstvenosta, globalni i regionalni spored opfatot, vo sopstvenost na dràvi i napraveni spored model na javno-privatni partnerstva – zna~i raznoobrazni po pove}e od dovolno osnovi – se soglasija s$ pove}e da go vklu~uvaat korporativnoto upravuvawe vo srcevinata na svoite napori da pridonesat kon oformuvawe na dobri kompanii koi imaat odgovornost kon sopstvenicite i kon op{testvoto. Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot, i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

10 12.07.2010 2.410

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.730 2.710 2.690 2.670 2.650 2.630 2.610 2.590 2.570 2.550

2.400 2.390 2.380 2.370 2.360 2.350 2.340 05/07/10

06/07/10

07/07/10

08/07/10

05/07/10

09/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

107,10 107,00 106,90 106,80 106,70 106,60 106,50 106,40 106,30 106,20 06/07/10

07/07/10

08/07/10

09/07/10

OMB

05/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

06/07/10

07/07/10

08/07/10

09/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

KATASTROFALEN FINI[ NA NEDELNOTO TRGUVAWE

Vo petokot berzanskiot promet iznesuva{e edvaj 2,8 milioni denari realizirani vo ramkite na 50 transakcii OPTIMIZMOT SE VRATI NA VOL STRIT

Evropskite indeksi minatiot petok go prodolìja nivniot ~etiri dneven rast, ovoj pat poddràni od optimisti~kite pokazateli vo amerikanskata ekonomija i bankarskiot sektor kako i rudarskite kompanii. FTSE zajakna za 0,3 % do 5.121 poen, frankfurtskiot DAX porasna za 0,5 % na 6065 indeksni poeni. Indeksot na akcii kaj bankarskiot sektor od po~etokot na ovaa nedela e vo dobivka za 10% poradi optimizmot deka evropskite banki }e go pominat stres-testot na koj se podloèni Vo SAD pred krajot na minatonedelnoto trguvawe, indeksite beleèa rast i toa tret den po red. Dow Jones skokna za 1,2 %, na 10,138.99 poeni, S & P 500 zajakna za 0,94 % na nivo od 1070,25 poeni, dodeka Nasdaq porasna za 0,74 % na 2.175,4 poeni. Skoro site komponenti na Dow Jones bea vo plus so isklu~ok na “Intel”, koj oslabna za 0,2 %. Najgolemite dobitnici vo sostav na indeksot bea Mekdonalds, koj skokna za 2,5% i DuPont i American Express. Najgolemiot dobitnik kaj berzata vo Wujork e akcijata na Bancorp, koja se katapultira{e na rast od 36 % otkako prostruija informaciite deka poznatiot investitor Vilbur Ros e na pat da kupi 25% od akciite na ovaa banka od Wu Xersi. Akciite na “Boing” isto taka zajaknaa za 2,3 % otkako kompanijata objavi dve prevzemawa. Boing gi prezede softverskata kompanija Narus i inènerska kompanija Argon. 24,1 milion denari. Objavuvaweto na Makedonski telekom deka }e deli dividenda donese optimizam kaj investitorite, pa vo ponedelnikot bea istrguvani 5.208 akcii so vkupen promet od nekade 2,6 milioni denari. Naredniot den vakviot optimizam ve}e be{e sru{en. Makedonskata berza od den vo den ima{e s$ poslab promet za vo petokot da go dopre dnoto. Vkupno realiziraniot promet toj den iznesuva{e

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

inatiot petok berzata go dopre dnoto vo pogled na ostvareniot promet iako ovonedelnoto trguvawe zapo~na so golem optimizam. Na prviot den od minatonedelnoto trguvawe, berzata ve}e ima{e ostvareno promet od okolu

edvaj 2,8 milioni denari realizirani vo ramkite na 50 transakcii. Sepak, i pokraj vakvata lo{a likvidnost vo tekot na preostanatite ~etiri dena, prometot koj be{e realiziran vo ponedelnikot ovozmo`i na krajot od ovonedelnoto trguvawe makedonskata berza da ima vkupen nedelen promet od okolu 47,2 milioni denari. Vakviot promet e duri za okolu 32% pogolem od prometot koj be{e ostvaren

prethodnata nedela. Minatonedelniot promet be{e ostvaren preku trgovija na akcii od 37 kompanii i 7 vidovi obvrznici. Najgolemiot del od toj promet otpa|a na obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija. Vkupno realiziraniot promet so nea ovaa nedela iznesuva{e okolu 18,7 milioni denari {to e re~isi 40% od vkupniot realiziran promet minatata nedela.

Od akciite najgolem promet spored statistikata na berzata imame kaj akcijata na Ma{inopromet kaj koja bile istrguvani 13.135 akcii pri {to be{e realiziran iznos od 5,51 milion denari. Po nea sleduva akcijata na Alkaloid so vkupen promet od 4,24 milioni denari i akcijata na Makedonski telekom so vkupna realizacija od 3,85 milioni denari. Lo{ata nedela na makedonskata berza ja nadopolni i

2,8

milioni denari iznesuva{e prometot vo petokot

dvi`eweto vo nadolna linija na berzanskite indeksi. Ovaa nedela site tri indeksi ja zavr{ija so pad vo odnos na po~etnata nivna vrednost. MBI-10 izgubi duri 70,79 indeksni poeni ovaa nedela. Negovata vrednost na krajot od nedelata iznesuva 2356,86 indeksni poeni. Mnogu pove} e poeni od vrednosta se odleaja kaj indeksot MBID. Minatata nedela toj se namali za 169,11 indeksni poeni dostignuvaj}i vrednost od 2585,68 indeksni poeni vo petokot. Najmal pad imame kaj OMB. Toj minatata nedela ja zavr{i na nivo od 106,39 indeksni poeni bele`ej}i pad od 0,5 indeksni poeni. [to se odnesuva na regionot, vode~kiot indeks kaj bugarskata berza SOFIX, se namali za 2,1% minatata nedela, na nivo od 363,09 poeni. So vakviot negov pad, ovoj indeks od po~etokot na godinava, pa dosega se namali za okolu 15%. Sli~na e sostojbata i kaj ostanatite indeksi na sofiskata berza. Od po~etokot na godinava BG40 se namalil za 10%,BGTR30 opadna za 17,1%, a BGREIT izgubi duri 19,8% od vrednosta. Duri 10 nedeli od poslednite 12 SOFIX indeksot e oboen vo crvena boja.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

09.07.2010 Просечна цена (МКД)

ЖАС Бус Гостивар Факом Скопје

Име на компанијата

Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Макстил Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

09.07.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

30.748.951,36

-1,88%

-10,08%

-5,69%

-4,01%

5,74%

07.07.2010

Илирика ГРП

19.804.312,99

-1,74%

-5,86%

-1,92%

0,26%

13,12%

07.07.2010

484.944

Иново Статус Акции

17.403.929,27

-1,74%

-8,12%

-10,93%

-11,73%

-2,96%

08.07.2010

0,97

566.659

KD Brik

21.969.958,09

1,70%

-3,16%

2,33%

5,52%

31,62%

08.07.2010

0,45

133.700

KD Nova EU

21.501.824,58

-2,36%

-6,53%

-4,39%

-5,37%

15,49%

08.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.724.167,50

-1,00%

-7,13%

-3,48%

-2,89%

0,25%

08.07.2010

Износ (МКД)

1.200,00

91.200

8.999,00

5,87

17.998

410,97

2,74

3.881,23 191,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

09.07.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Караорман Скопје

Износ (МКД)

605

-2,42

4.235

ЗК Пелагонија Битола

2250

-2,17

13.500

Стопанска банка Битола

2599

-0,02

18.193

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0,00

ХВ

0,00

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

09.07.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

09.07.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.881,23

390,18

9,95

0,89

7.857,00

341,43

23,01

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

637,07

105,83

6,02

0,63

KMB (2009)

2.014.067

3.084,83

533,81

5,78

0,89

MPT (2009)

112.382

26.589,44

0,74

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

3881,23

0,97

566.659

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

Комерцијална банка Скопје

3084,83

0,04

542.930

SBT (2009)

389.779

2.599,00

211,39

12,30

0,59

Македонски Телеком Скопје

410,97

2,74

484.944

STIL (2009)

14.622.943

191,00

0,11

1.727,26

2,67

3600

0,00

360.000

TPLF (2009)

450.000

3.600,00

61,42

58,62

1,06

142,00

0,00

146.686

ZPKO (2009)

271.602

2.250,00

0,30

Топлификација Скопје Ветеринарно сточарски центар

09.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

4.524

28.801

-24,49

33.325

-73,93

обични акции

12.979

-29,19

Вкупно Редовен пазар

12.979

-30,43

46.304

-68,39

обични акции Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-94,96

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 09.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII

12.07.2010

NOVI PROEKCII ZA EKONOMSKIOT RAST OD VIENSKIOT EKONOMSKI INSTITUT

17.03.2010 11 MAKEDONSKATA EKONOMIJA ]E ZAZDRAVUVA MNOGU BAVNO Dvi`ewata vo evropskata ekonomija se nestabilni, sostojbata e te{ka. Vienskiot ekonomski institut gi revidira{e prognozite za porast na ekonomiite, a za Makedonija proektira stagnacija

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

tagnacija ili minimalen ekonomski rast od 1% do krajot na godinata i bavno zazdravuvawe so porast na BDP od 2% ili 3% vo slednite godini prognozira Vienskiot ekonomski institut vo najnovata analiza za ekonomskite perspektivi za zemjite od Centralna, Isto~na i Jugoisto~na Evropa. Spored najnovite procenki na Institutot, sostojbata vo regionot e s$ u{te mnogu te{ka {to bilo pri~ina i za revidirawe na prethodnite proekcii za dvi`eweto na ekonomijata. Vo sporedba so drugite zemji, Makedonija vo 2010 godina se o~ekuva da ostvari ednakov rast kako i srpskata ekonomija, Hrvatska i Crna Gora se predviduva da ostanat vo recesija so pad na ekonomijata od 1,5% i 1% dodeka, pak, bosanskata ekonomija se o~ekuva da stagnira na nivoto od 2009 godina. Podobri trendovi se prognoziraat za Albanija i za Turcija. Iako statisti~ki Makedonija spa|a vo grupata na zemji koi se o~ekuva deka }e ostvarat minimalen ekonomski rast do 1%, profesorot od Vienskiot institut Vladimir Gligorov, objasnuva deka toa vsu{nost e stagnirawe na ekonomijata. “Na{ata proekcija za rast na makedonskata ekonomija vo 2010 e najmnogu do 1% {to i ne pretstavuva porast tuku se raboti za stagnacija. Sostojbata s$ u{te e mnogu komplicirana i te{ka. Se o~ekuva deka vtoroto polugodie }e bide

VLADIMIR GLIGOROV malku podobro, no sepak ima ogromni rizici poradi prodlabo~uvaweto na problemite vo mnogu evropski zemji od koi nekoi se glavni trgovski partneri na Makedonija. Ekonomskite problemi na Grcija se prodlabo~uvaat i poradi toa strada trgovskata razmena so Makedonija, a ne se povolni nitu predviduvawata za Bugarija ili Srbija. Oporavuvaweto na ekonomijata vo cela Evropa }e odi bavno, a poradi toa ne se o~ekuva pointenzivna ekonomska aktivnost nitu vo regionot”, ocenuva Gligorov. Institutot proektira deka nevrabotenosta vo Makedonija nema da se namali nitu vo seldnite tri godini i }e ostane na nivoto od 33% od naselenieto, so {to Makedonija }e ja zadr`i pozicijata na lider po brojot na nevraboteni lu|e. Se o~ekuva deka do krajot na 2010 godina nema da ima inflacija, a vo slednite dve godini taa stapka }e iznesuva 3%.

PADOT NA BDP OD 0,9% GI SRU[I OÊKUVAWATA ZA EKONOMSKI RAST Podatocite za dvièweto na makedonskata ekonomija vo prviot kvartal, odnosno vra}aweto vo negativnata zona gi urna stavovite deka krizata zavr{i. Registrirani se padovi vo pove}eto sektori koi go kreiraat makedonskiot BDP i toa: pad od 4,6% kaj prerabotuva~kata industrija i snabduvawe so elektri~na energija, voda i gas, pad od 13,3% kaj raboteweto na hotelite i restoranite, pad od 1,2% kaj sektorot soobra}aj. Padnala i li~nata i javnata potro{uva~ka i investiciite, so {to padot na BDP za prvite tri meseci iznesuva 0,9%. Vladata pak, planira deka makedonskata ekonomija }e ostavri rast od 2% do krajot na godinata, i vrz osnova na taa prcenka e proektiran i buxetot. No podatocite od prvite nekolku meseci od godinata za kapacitetot na ekonomijata i dinamikata na polnewe na dràvnata kasa

go demantiraa optimizmot na vladata za ekonomskite perspektivi na Makedonija. Poradi toa, Vladata napravi rebalans na buxetot, no ekspertite o~ekuvaat deka do krajot na godinata }e mora povtorno da se kratat javnite rashodi. ]E STAGNIRA RE^ISI CELA EVROPA Vienskiot ekonomski institut procenuva deka celata evropska ekonomija }e stagnira do krajot na godinata i proektira ekonomski rast od 0,9%. Se o~ekuva deka glaven dvigatel na oporavuvaweto }e bide izvozot, a toa pak }e zavisi od re`imot na nivnite devizni kursevi i konkurentnosta na nivnite industrii. Poslednite podatoci otkrivaat deka izvozot na stoki se vra}a so okolu 80%-90% od nivoto pred krizata i so toa }e se podobrat i poziciite vo nadvore{no trgovskite bilansi. Institutot analizira deka izvoznata pobaruva~ka najmnogu }e se odrazi vrz transportnite ma{ini, metalite, energijata i drugi

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,33%

4,50%

5,31%

6,33%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,5186

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

11,10%

48,9525

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,9495

во денари

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

46,2129

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,2164

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,5077

61,7

49,8

46,8

Извор: НБРМ

hemiski materijali. Zemjite so fleksibilen kurs na valutite i so silen potencijal na industriite mo`e da imaat najgolema korist od sega{nata sostojba vo razmenata. Tie mo`e da ostvarat mnogu povisoki stapki na rast na ekonomiite. No, osven izvozot, vo narednite nekolku godini se o~ekuva deka postepeno }e po~nat da rastat i investiciite i li~nata potro{uva~ka, pa vo mnogu zemji od regionot, BDP }e raste kako posledica na intenziviraweto na investiraweto i potro{uva~kata. Kako posledica na krizata, kaj mnogu zemji se zglemi brojot na nevraboteni, a opasnosta od prodlabo~uvawe na nevrabotenosta e s$ poizrazena poradi sproveduvaweto na strogi merki za {tedewe vo nekolku evropski zemji. Buxetskite deficiti isto taka se prodlabo~uvaat i toa glavno poradi padot na dano~nite prihodi otkolku poradi zgolemuvaweto na tro{ewata, a nivnoto finanasirawe stanuva mnogu skapo.

VIENSKI EKONOMSKI INSTITUT Na{ata proekcija za rast na makedonskata ekonomija vo 2010 godina e najmnogu do 1% {to i ne pretstavuva porast tuku se raboti za stagnacija. Sostojbata s$ u{te e mnogu komplicirana i te{ka. Se o~ekuva deka vtoroto polugodie }e bide malku podobro, no sepak ima ogromni rizici poradi prodlabo~uvaweto na problemite vo mnogu evropski zemji od koi nekoi se glavni trgovski partneri na Makedonija. Ekonomskite problemi na Grcija se prodlabo~uvaat i poradi toa strada trgovskata razmena so Makedonija, a ne se povolni nitu predviduvawata za Bugarija ili Srbija. Oporavuvaweto na ekonomijata vo cela Evropa }e odi bavno, a poradi toa ne se o~ekuva pointenzivna ekonomska aktivnost nitu vo regionot.

12 12.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PRVIOT KROS - OVER NA MICUBI[I

mporterot na novi vozila, makedonskata kompanija Mak Autostar za prvpat na doma{nata javnost & go pretstavi prviot kros-over model proizveden od fabrikata na Micubi{i. ASX premierno be{e prezentiran u{te vo 2007 godina, a pri~inata za toa {to potro{uva~ite vo Makedonija mora{e da ~ekaat re~isi tri godini, ovoj model da im bide dostapen, le`i vo otsustvoto na praktika, vladata da gi subvencionira proizvodite so ekolo{ki predznak.

“Vladata nema strategija za ovie vozila. Micubi{i ASX raspolaga so sofisticiran sistem za kontrola na poto{uva~kata na gorivo “klier tek”, so koj ne se namaluva mo}nosta na voziloto, no zatoa osetno se namaluva emisijata na CO2 vo vozduhot. Nie ve}e podolgo vreme se obiduvame da doneseme i edno od elektri~nite vozila na japonskata kompanija, koja e edinstveniot seriski proizvoditel na koli od ovoj tip. Sepak, bez dr`avno subvencionirawe tie se preskapi

za na{iot pazar”, istaknaa od Mak Autostar. Micubi{i ASX e dostapen za po~etna suma od 17.487,00 evra so vgraden motor {to se pridvi`uva na benzin i za dve iljadi evra poskapata dizel-varijanta.

IPA4 KOMPONENTATA ZA RAZVOJ NA ^OVE^KI RESURSI IZNESUVA 19 MILIONI EVRA Implementacijata na komponentata ~etiri za ~ove~ki resursi od Instrumentot za pretpristapna pomo{ (IPA) iznesuva 19 milioni evra. Spored ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, Evropskata komisija odobri sredstva od 16,3 milioni evra za realizacija na Operativnata programa za razvoj na ~ove~ki resursi (2007–2013 godina), a vladata obezbedi sredstva od 2,9 milioni

evra od buxetot. "Za periodot do 2014 godina na Makedonija }e & bidat odobreni dopolnitelni 20,4 milioni evra sredstva nameneti za proekti za vrabotuvawe, socijalna vklu~enost i obrazovanie", re~e Stavreski. Operativnata programa za razvoj na ~ove~ki resursi (2007–2013 godina) opfa}a programi za vrabotuvawe, privlekuvawe i zadr`uvawe pove} e lu|e vo raboten odnos,

investirawe vo ~ove~ki kapaciteti preku podobro obrazovanie i obuka, podobruvawe na potencijalite za vrabotuvawe na `enite od malcinskite etni~ki zaednici na pazarot na trudot. ]e im bidat dodeleni 1,5 milioni evra na nevladini proekti koi imaat za cel da gi zgolemat potencijalite za vrabotuvawe na `enite od malcinskite etni~ki zaednici.

VRIE VO M@ – TRANSPORT

VRABOTENITE SE PLA[AT OD OTKAZI!

Vrabotenite vo M@ – Transport stravuvaat deka ponudite za napu{tawe na rabotnoto mesto se so cel da se proturka nov bran partiski vrabotuvawa, odnosno da se vrabotat prethodno vrabotenite lica so dogovor na delo.

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

rabotenite vo M@ Transport se ispla{eni od novite paket-ponudi za napu{tawe na rabotnoto mesto. Spored objaveniot predlog, na vrabotenite koi {to sakaat dobrovolno da se penzioniraat im se nudi opremnina. Vraboteni vo pretprijatieto koi {to sakaat da ostanat anonimni tvrdat deka vakviot ~ekor na direktorot e prviot pred da se proglasat tehnolo{ki vi{oci i novi otpu{tawa od rabota. “Soop{tenieto dojde kako grom od vedro nebo i za istoto, prethodno ne bea informirani nitu sindikatite nitu vrabotenite, a sega od nas se bara da se izjasnime za 15 dena dali bi prifatile takov predlog”, velat vrabotenite. Vrabotenite vo M@ – Transport stravuvaat deka vakvite ponudi se so cel, da se proturka nov bran partiski vrabotuvawa i da se vrabotat prethodno vrabotenite lica so dogovor na delo. Deka se mo`ni takvi potezi spored vrabotenite zboruva i kontinuiranoto docnewe na platite na pretprijatieto koe {to spored niv ima golemi finansiski problemi. “Platite vo izminatite meseci postojano docnat i duri pred nekoj den ni be{e prefrlena platata od minatiot mesec”, velat vrabotenite. Neoficijalno M@ – Trans-

250

vraboteni vo dr`avnoto pretprijatie se vi{ok

1.500 lica vrabotuva M@ – Transport vo momentov

port ima i golemi dolgovi kon pretprijatieto zadolèno za odrùvawe na èlezni~kata infrastruktura, M@ – Infrastruktura. Kako {to doznava “Kapital”, direktorot na Infrastruktura mo`no e dolgovite od Transport da gi pobara na sud, otkako nekolku meseci parite ne legnale na kontoto na pretprijatieto. DERKOSKI: “KOJ IMA SOPSTVEN BIZNIS, PRV TREBA DA SE PRIJAVI” Spored direktorot na M@ – Transport, Oliver Derkoski, vrabotenite moàt da zboruvaat s$ i se{to, no M@ – Transport nema planovi za prezemawe na prisilni merki, kako otpu{tawe na rabotnici i proglasuvawe na tehnolo{ki vi{oci, kako {to be{e slu~aj vo 2005 godina. “O~ekuvam vakvata ponuda da ja prifatat vrabotenite koi {to imaat sopstveni biznisi ili se blisku do penzionirawe. Nema mesto za panika bidej}i nema da ima prisilni merki”, objasnuva Derkoski. Toj veli deka pretprijatieto se soo~uva

so finansiski problemi, no sekoga{ gledaat vo najbrz mo`en rok da gi isplatat platite za vrabotenite. Spored izrabotenite studii vo M@ – Transport, vi{ok se okolu 250 vraboteni. Vo M@–Transport momentalno rabotat okolu 1.500 lica. Prevrabotenosta, odnosno nesoodvetnata vrabotenost vo M@ e golem problem na kompanijata so godini. Administrativniot kadar e vo mnogu golem broj sporedeno so ma{inskiot personal, a golem problem e i starosnata struktura. Prose~nata starost vo kompanijata e 53 godini i toa posebno kaj ma{inskiot personal, koj e najpotreben i za koj se neophodni trigodi{ni obuki i izdavawe na posebni licenci. “Vo idniot period kompanijata }e se soo~i so potreba od ma{inski personal, zaradi {to }e mora da ima novi vrabotuvawa. Od druga strana, administrativniot kadar }e se namaluva preku dobrovolno zaminuvawe od rabota i izdavawe na dobri socijalni paketi”, veli Derkoski. Godi{niot obrt na M@–Transport se dvi`i od 1,2 do 1,8 milijardi denari, a od niv 550 milioni denari odat za plata na vrabotenite. Vakvata sostojba seriozno {teti na razvojniot buxet na kompanijata i poradi toa e neophodno namaluvawe na brojot na vraboteni. Pokraj tro{ocite za vrabotenite, noviot menaxment veli deka mora da se kratat i tro{ocite za nafta, struja i voda.

ISPRAVKA

Iako noviot direktor nema iskustvo vo toa kako funkcioniraat kompaniite od oblasta na `elezni~kiot soobra}aj, toj e uveren deka negovata kariera vo

UJP, kade {to rabotel kako rakovoditel na oddelenie, }e mu pomognela vo restrukturiraweto na kompanijata i podobruvaweto na finansiskiot bilans.

Vo tekstot "Slovene~ki èleznici sakaat da vozat i vo Makedonija" objavena vo dnevniot vesnik “Kapital” vo petokot (devetti juli) e napravena nenamerna gre{ka. Imeno, vo tekstot e napi{ano deka Agencijata za regulirawe na pazarot na èlezni~kite uslugi, go odbila baraweto na kompanijata Delta reil kargo, koja {to be{e zainteresirana za privaten èlezni~ki operator. Firmata Delta reil kargo, svojata aplikacija za dobivawe dozvola za vr{ewe na javen èlezni~ki prevoz ja ima podneseno vo periodot dodeka be{e vo sila Zakonot za èleznicite (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 58/2007), spored koj nadleèn organ za izdavawe na dozvolite be{e Ministerstvoto za transport i vrski (~len 6 stav 2 od Zakonot za èleznicite). Soglasno gorespomenatoto, Ministerstvoto za transport i vrski go odbilo baraweto na Delta reil kargo i ne im izdalo dozvola. Za toa koi bile pri~inite zaradi koi bile odbieni, nam ne ni e poznato. So vleguvaweto vo sila na Zakonot za èlezni~kiot sistem (17.04.2010 godina), soglasno ~len 15, 16, 17, 18 i 21 od ovoj zakon, Agencijata za regulirawe na èlezni~kiot sektor e nadle`na za izdavawe na dozvolite za vr{ewe javen èlezni~ki prevoz i dozvolite za upravuvawe so èlezni~kata infrastruktura i na sekoja firma koja }e gi ispolni uslovite predvideni so regulativata, }e & bide izdadena dozvola. Im se izvinuvame na ~itatelite i na Agencijata za regulirawe na pazarot na èlezni~kite uslugi, za nenamernata gre{ka.

KOMPANII PAZARI I FINANSII SO 17 MILIONI EVRA ]E SE MODERNIZIRA GRANI^NIOT PREMIN BLACE

rani~niot premin Blace }e bide osovremen po evropski standardi. ]e bide izgradena nova administrativna zgrada za carinata, za policijata, za fitosanitarnata i veterinarna inspekcija. ]e se izgradi i objekt za kontrola na avtobusi i patnici, a kolovoznite lenti }e bidat pro{ireni. Spored ministerot za finansii Zoran Stavreski, koj go ozna~i startot na grade`nite raboti za rekonstrukcija na delot za lesni vozila, avtobusi i patnici, noviot patni~ki premin se o~ekuva da ja zgolemi real-

nata propusna mo} na granicata kon Kosovo za dva do tri pati vo odnos na sega{noto nivo na soobra}aj i optovaruvawe, kako i da ja zgolemi bezbednosta i sigurnosta na site u~esnici vo soobra}ajot. “Pridobivkite od sovremeniot patni~ki premin se mnogubrojni, ne samo podobren patni~ki soobra}aj i olesneta prekugarni~na trgovija, tuku i zgolemen pristap na makedonskite proizvodi na evropskite pazari i podobrena konkurentnost na doma{nata ekonomija na tie

pazari” izjavi Stavreski. Ministerot za ekonomija Fatmir Besimi izjavi deka ovoj proekt so Kosovo e eden od konkretnite proekti, osven potpi{uvaweto dogovori so ovaa zemja. Toj dodade deka proektot }e zna~i nekolkukratno zgolemuvawe na ekonomskata i trgovska sorabotka me|u Makedonija i Kosovo. “Kosovo e zna~en trgovski i ekonomski partner i eden od najdobrite sosedi na Makedonija, a na{ata dosega{na ekonomska i trgovska sorabotka treba u{te pove}e da se pro{iri, odnosno

da se olesni komunikacijata me|u Makedonija i Kosovo, na gra|anite i na stopanstvenicite”, re~e Besimi. “Vreme be{e da po~neme so modernizirawe i sozdavawe pravilni uslovi za grani~niot premin Blace i za sproveduvawe podobra kontrola od strana na Carinskata uprava”, izjavi direktorot na Carinskata uprava Van~o Kargov. Proektot e vo iznos od 1,7 milioni evra. Grani~niot premin treba da dobie ~etiri soobra}ajni lenti na vlez namesto dosega{nite

12.07.2010

dve i tri na izlez, namesto dosega{nite dve. Blace so rekonstrukcijata }e ima i sovremeni objekti za vr{ewe na potrebnite grani~ni i carinski formalnosti od strana na pograni~nite organi. Noviot patni~ki premin }e gi sodr`i site neophodni sodr`ini za normalno funkcionirawe i kontrola na patnici i patni~ki prevozni sredstva. Izveduva~ na grade`nite raboti e GD Granit AD. Predavaweto vo upotreba na novoizgradeniot premin se o~ekuva da se izvr{i vo rok od 14 meseci.

NASKORO NOV PRAVILNIK ZA PAZARNITE PRAVILA ZA ELEKTRI^NA ENERGIJA

KAZNI ZA NEDISCIPLINIRANITE GOLEMI POTRO[UVA^I NA STRUJA Noviot Pravilnik treba da obezbedi stabilnost na elektroenergetskiot sistem vo zemjava, no i da gi kazni kvalifikuvanite potro{uva~i za site izleguvawa nadvor od najavenata potro{uva~ka. Kompaniite reagiraat deka novite pravila }e im sozdadat golemi {teti vo raboteweto KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

ako najaveno od 1 juli, ~asovnoto balansirawe na energijata za golemite potro{uva~i najverojatno }e startuva od idniot mesec. Regulatornata komisija za energetika gi ~eka poslednite izmeni na Pravilnikot za pazarnite pravila na elektri~nata energija, koj naskoro }e se razgleduva na Upravniot odbor na dr`avniot prenosen sistem MEPSO. Pravilnikot podrazbira golemite, kvalifikuvani potro{uva~i vo zemjava na ~asovno nivo da ja balansiraat prijavenata i potro{enata energija, namesto kako dosega dnevno ili nedelno balansirawe. So ova Regulatornata komisija o~ekuva deka kompaniite }e imaat pomali tro{oci i izbalansiran tranzit na energijata. No, Pravilnikot predviduva i penali za nediscipliranite kompanii koi sami }e treba da go ponesat tovarot vo slu~aj da ne gi realiziraat najavenite i iskoristenite koli~estva elektri~na energija na ~asovno nivo. Zasegnatite strani imaat razli~ni o~ekuvawa od primenata na ovoj Pravilnik. Spored operatorot MEPSO,

Pravilnikot }e gi natera golemite kompanii vo zemjava da se odnesuvaat disciplinirano, a so toa i da gi namalat svoite tro{oci, koi dosega gi imale poradi penalite koi gi pla}ale za nivnata lo{a procenka kolku struja }e im treba vo tekot na denot i kolku }e potro{at. Od MEPSO velat deka lo{oto balansirawe vo zemjava predizvikuva havarija vo sistemot, koja vlijae i na balansiraweto kolku struja }e se prenese preku sistemot vo zemjava i vo regionot. Primenata na Pravilnikot za makedonskiot elektroenergetski sistem }e zna~i dobli`uvawe do evropskite zakoni. “Regulativata treba da obezbedi za{tita na elektroenergetskiot sistem od edna strana, a od druga strana da gi kazni site izleguvawa nadvor od planiranite aktivnosti, na na~in {to nema da predizvika posledici po industrijata. Ova e isklu~itelno zna~ajna regulativa vo koja eventualnoto nesoodvetno definirawe na cenata na balansnata energija mo`e da implicira seriozni posledici vrz industrijata, poradi {to treba da bide prifatliva za site. Smetam deka ovoj dokument e potreben i ova }e bide dobro re{enie za regulirawe na elektroenergetskiot sistem vo

Makedonija “, ocenuva Dimitar Haximi{ev, pretsedatel na Makedonskata energetska asocijacija, pri Stopanskata komora. Kompaniite, pak, tvrdat deka elektroenergetskiot sistem vo zemjava s$ u{te ne e podgotven za ~asovnoto balansirawe na strujata, iako stanuva zbor za liberalizacija na pazarot i dobli`uvawe do evropskata regulativa. “^asovnoto balansirawe negativno }e vlijae vrz na{iot vkupen ekonomski bilans. Mislam deka s$ u{te celiot elektroenergetski sistem ne e podgotven za primenata na ovoj Pravilnik. Dobro }e bide ako se oformi balansna grupa, sostavena od kvalifikuvanite potro{uva~i, so {to nie me|usebe bi ja balansirale strujata vo slu~aj na havarija ili zastoj vo sistemot. Ako toa ne se napravi, {tetite za nas kako golemi potro{uva~i }e bidat pove}ekratni. Od edna strana nema da imame nitu struja, nitu proizvodstvo, a od druga strana }e treba da pla}ame penali za takvata sostojba”, veli Nikolaj~o Nikolov, direktor na rudnikot Bu~im od Radovi{, eden od sedumte kvalifikuvani potro{uva~i vo zemjava. I od ~eli~arnicata Makstil, eden od najgolemite potro{uva~i na struja vo zemjava, gi delat stavovite na Bu~im.

“Kaj nas mo`ebi e najizrazena primenata na ovoj Pravilnik. Smetam deka s$ u{te ne sme kompletno organizirani za primenata na ovie merki. I nie kako potro{uva~i ne sme tehni~ki opremeni za da premineme na ~asovnoto balansirawe na elektri~nata energija. Mislam deka s$ u{te ne e vreme, ne e momentot za toa, bidej}i s$ u{te ne se formirani nitu balansna grupa, vo koja nie,

kompaniite, }e mo`eme sami da gi balansirame ~asovnite potrebi od struja”, veli Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Od Regulatornata komisija za energetika, izgotvuva~ na pazarnite pravila, velat deka iako primeneta na Pravilnikot }e zapo~ne naskoro, sepak, }e ostavat test-period od nekolku meseci za kompaniite da se prilagodat na novite pazarni uslovi, bez pritoa da bidat

kaznuvani. Najavuvaat deka oficijalnata primena na pravilata }e po~ne pri krajot na godinava. Vo Makedonija tretman na kvalifikuvani ili golemi potro{uva~i imaat sedum kompanii: Feni, Metal Invest Eft, Makstil, Ar~elor mital, Bu~im, Usje i Okta. Balansiraweto na potrebite od energija za gra|anite, pak, }e go vr{i EVN kako distributer.

14 12.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SRBIJA GO STESNUVA KRUGOT OKOLU GOLEMITE BIZNISI

I STRANSKITE INVESTITORI PROTIV TADI] Pretsedatelot na Sovetot na stranski investitori êl Morten Jonsen izjavi deka na stranskite kompanii vo vreme na kriza ne moè da im se naloì da ne go iznesuvaat profitot i dividendata od zemjata, bidej}i nivnoto rabotewe se ureduva so zakoni i dano~na politika.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

retsedatelot na Sovetot na stranski investitori, êl Morten Jonsen, izjavi deka na stranskite kompanii vo vreme na kriza ne moè da im se naloì da ne go iznesuvaat profitot i dividendata od zemjata, bidej}i nivnoto rabotewe se ureduva so zakoni i dano~na politika. “Ne moè taka da im se obra}ate na stranskite kompanii. Nivnoto rabo-

tewe se ureduva so zakoni i dano~na politika”, odgovori Jonsen na pra{aweto dali stranskite investitori se pla{at deka vo ime na “ekonomskiot patriotizam”, bi mo`elo da stigne takvo barawe od dr`avata. Neodamna srpskiot pretsedatel Boris Tadi} izjavi deka vo Srbija ima lu|e koi se nepristojno bogati, a ne se znae kako go steknale toa bogatstvo. Doma{nite, no i stranskite golemi kompanii mora da se odnesuvaat socijalno i odgovorno. Toj isto taka navede

SITE INVESTITORI MORA DA BIDAT DOBREDOJDENI

Za povlekuvaweto na germanskata kompanija VAC od Srbija, Jonsen odgovori deka srpskata vlada e dojdena do faza koga mo`e da podnese konstruktivna kritika. “Site legitimni investitori mora da bidat dobredojdeni. Srbija e otvorena za investirawe. Vie ne ja {titite ekonomijata ili nejzinite delovi kako nekoi drugi zemji, vie ste pootvoreni za razlika od drugi”, dodade Jonsen. K

deka najgolem problem na doma{nata ekonomija e nevrabotenosta i taa najmnogu ja destabilizira zemjata. Pravosudstvoto bi trebalo da gi ispita site prekr{uvawa na zakonot vo izminatite 20 godini, no toa ne zna~i deka site bogati lu|e go steknale bogatstvoto na nelegalen na~in. Tadi} isto taka istakna deka vkupniot javen dolg e zna~aen i ne e za potcenuvawe, no i pokraj toa ne mo`e da se sporedi so javnite dolgovi na zemjite vo regionot ili drugite dr`avi vo Evropskata unija (EU). Porakata na srpskiot pretsedatel deka nepristojno bogatite treba da ~uvstvuvaat pogolem ekonomski patriotizam, Jonsen ja tolkuva kako na~in od bogatite da se zeme pove}e za da se za{titi posiroma{nata grupa od op{testvoto. Toj se nadeva deka pretsedatelot govorel za toa deka treba da se odano~uvaat lu|eto, odnosno kompaniite O

koi zarabotuvaat pove}e, bez razlika dali se oligarsi ili podobro plateni poedinci, za dràvata da moè da ja za{titi osnovata na op{testvoto. SOVETOT NIKOGA[ NEMA DA BIDE ZADOVOLEN OD SORABOTKATA SO VLADATA Srpskata vlada spored Jonsen imala dobar odgovor na krizata, bidej}i kako {to istakna toj ima{e mnogu primeri od drugite zemji kakvi moàt da bidat posledicite od krizata. Iako e toa plus, dodade Jonsen, Sovetot na stranski investitori nikoga{ nema da bide vo potpolnost zadovolen od sorabotkata so vladata. Sovetot na stranski investitori e podgotven da sorabotuva so doma{nite zdruènija i organizacii, kako {to se “Privrednik” i Zdruènieto na korporativni direktori za site zaedni~ki temi i problemi koi ja pogoduvaat ekonomijata, re~e Jonsen.

^EL MORTEN JONSEN

PRETSEDATELOT NA SOVETOT NA STRANSKI INVESTITORI Na stranskite kompanii vo vreme na kriza ne mo`e da im se nalo`i da ne go iznesuvaat profitot i dividendata od zemjata, bidej}i nivnoto rabotewe se ureduva so zakoni i dano~na politika

BORIS TADI]

PRETSEDATEL NA SRBIJA Doma{nite, no i stranskite golemi kompanii mora da se odnesuvaat socijalno i odgovorno

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

BALKAN BIZNIS POLITIKA EASYJET VOVEDUVA EVTINI LETOVI OD ZAGREB ZA PARIZ I LONDON

ode~kata evropska niskotarifna aviokompanija EasyJet najavi dva novi leta od Zagreb za Pariz i London. Novite linii }e bidat vospostaveni od prvi noemvri 2010 godina i 11 januari 2011 godina. Kartite }e ~inat 31,99 evra, vklu~uvaj}i gi i taksite i nadomestocite. EasyJet momentalno ima osum linii od Dubrovnik

i 10 od Split. Zadovolna od profitabilnosta, ovaa aviokompanija se odlu~i da vovede i letovi od Zagreb, od kade {to o~ekuvaat vo prvata godina da prevezat 120 iljadi patnici, najavi Piter Vots, direktor na marketing za [vajcarija, Avstrija i Isto~na Evropa. ”Penetracijata na niskotarifni pre-

voznici vo Hrvatska e na samoto evropsko dno i nie tuka gledame mnogu prostor za rast”, izjavi Vots.

12.07.2010

SKANDAL VO GRCIJA 20 MILIONI EVRA ZA @E[KA LINIJA

rcija se nao|a vo haos poradi lo{ata ekonomija, {trajkovite, korupcijata i zatajuvaweto danok. Gra|anite so toa se naviknaa da `iveat, no sega gi pogodi nov skandal za koj treba da se platat 20 milioni evra. Porane{niot minister, Sotiros Hatzigakis, na svoite rodnini im podelil 30 slu`beni mobilni telefoni od koi se vrtelo naj~esto na `e{ki

linii. Na Ministerstvoto mu pristignala smetka od 20 milioni evra, koi }e bidat plateni od dràvnata kasa, odnosno od parite na dano~nite obvrznici. Hatzigakis isto taka vo dràvni firmi vrabotil vkupno 269 svoi prijateli i rodnini. Isto taka, toj gi vrabotil i svoite deca, a negovata kancelarija od 30 metri kvadratni ja obnovil so dràvni pari. Renovi-

raweto ~inelo 150.000 evra, a 71.000 evra potro{il na nov mebel.

HRVATSKA ME\U 20-TE NAJZAGROZENI DR@AVI VO SVETOT

DALI I HRVATSKA E PRED BANKROT?

17.03.2010 15

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

a Hrvatska vo narednite pet godini & se zakanuva 20,5% mo`nost za bankrot so {to vleguva vo 20-te najzagrozeni zemji vo svetot po skalata koja za vtoriot kvartal od ovaa godina ja podgotvi konsultantskata kompanija CMA od London. Kreditnite derivati, koi stanaa mnogu nepopularni vo tekot na globalnata finansiska kriza, pretstavuvaat instrument za osiguruawe od bankrot,prisutni pri sekoja transakcija na obvrznici. Se merat vo bazni bodovi, so {to 100 bazni bodovi izrazuvaat 1 procent. Na primer, predvidenata vrednost na kreditnite derivati za hrvatskiot dolg vo narednite pet godini e 321,6, {to zna~i deka vrednosta na osiguruvawe od bankrot na Hrvatska e 3,216% od nominalnata vrednost na obvrznicite. Kupuva~ot na finansiskata institucija koja prodava kreditni derivati }e & pla}a 32,160 evra godi{no za milion evra hrvatski dolg, a vo slu~aj na bankrot, Hrvatska na taa finansiska institucija }e & bide dol`na za poramnuvawe na milion evra. LO[I REZULTATI NA HRVATSKA Vrednosta na kreditnite derivati porasnala od 200 na 321,6 bazni bodovi vo

Hrvatska vo narednite pet godini se soo~uva so 20,5% mo`nost za bankrot, so {to vleguva vo 20-te najzagrozeni zemji vo svetot vtoriot kvartal, sli~no kako i zagrozenata Bugarija, a kumulativnata verojatnost za bankrot iznesuva 20,5%. Hrvatska ne se nao|a na vrvot na skalata na najzagrozeni zemji. Toa mesto vo vtoriot kvartal od 2010 godina cvrsto go zazema Venecuela, na koja & se zakanuva duri 58,4% kumulativna verojatnost na bankrot, a vrednosta na kreditnite derivati za dr`avniot dolg porasnala na 1.295 bazni bodovi. Po Venecuela sledi Grcija, so 53% verojatnost od bank-

rot. Grcija se iska~i na vtoroto mesto od devettoto koe go ima{e vo prviot kvartal, a od prvite deset izlegle Egipet i Island, koi imaa lo{i rezultati vo minatiot kvartal. Nivnite mesta gi zazemaa Romanija i Bugarija koi se nao|aat na 8 i 10 mesto. Vo regionot vo koj konsultantskata kompanija CMA ja smesti i Hrvatska nema zna~ajni promeni. Ukraina i ponatamu se nao|a vo zna~itelna opasnost, no ja namalila verojatnosta za bankrot. Vrednosta kreditnite

derivati na Ungarija isto taka bele`i porast, no e namalena vo odnos na juni, a Slova~ka, Slovenija i ^e{ka se sledat edna so druga. HRVATSKIOT JAVEN DOLG E DVOJNO ZGOLEMEN Guvernerot na Hrvatskata narodna banka (HNB) @eqko Rohatinski, izjavi deka ovaa godina hrvatskata ekonomija }e ostvari pad. Toj re~e deka o~ekuvawata za opa|a~kiot trend da bide spre~en vo vtoriot kvartal od ovaa godina e premnogu optimisti~en. “Zapiraweto verojatno }e

sledi kon krajot na godinata i po minatogodi{niot pad za 5,8% vo ovaa godina }e dojde do pad na Brutodoma{niot proizvod (BDP) za 1,5%”, re~e guvernerot na HNB. Rohatinski napomena deka toa }e vlijae na padot na investiciite, no i na kreditniot rejting na Hrvatska. Kreditiraweto na ekonomijata ne dade dovolno silni rezultati. Rohatinski isto taka oceni deka prihodite na dr`avata ovaa godina }e bidat za okolu 4% poniski od minatata godina, a ako rashodite ostanat na

Hrvatska ne se nao|a na vrvot na skalata na najzagrozeni zemji. Toa mesto vo vtoriot kvartal od 2010 godina cvrsto go zazema Venecuela, na koja & se zakanuva duri 58,4% kumulativna verojatnost na bankrot, a vrednosta na kreditnite derivati za dràvniot dolg porasnala na 1295 bazni bodovi sega{noto nivo, deficitot na dràvata bi moèl da porasne od 4,4% na 6% od BDP. “Javniot dolg na dràvata e dvojno pogolem od minatata godina. Vlezot vo Evropskata unija nema da ni gi re{i problemite, bidej}i unijata gi re{ava problemite na svoite ~lenki so merka so koja gi {titi sopstvenite banki, pa Hrvatska nema da ima podobar status od niv”, re~e Rohatinski.

16 12.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

BANKROTOT NA [PANIJA KAKO NOVA NADE@ ZA AMERIKANSKATA EKONOMIJA

PADOT NA DOLAROT, SEPAK NEIZBE@EN S VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

oedinetite Amerikanski Dràvi (SAD) naskoro bi moèle da go dostignat limitot vo zadolùvaweto, predupredi porane{niot prv ~ovek na Federalnite rezervi, Alan Grinspan. Sojuznata administracija momentalno e optovarena so krediti za slednite tri decenii, koi vo realni okolnosti nema da moàt da gi vratat. Serioznosta na krizata i situacijata koja s$ pove}e nalikuva na gr~kata kriza, bara seriozen odgovor, pi{uva Grinspan vo vesnikot Vol Strit ùrnal (Wall Street Journal). Problemot vo SAD, spored nego, vo izminative meseci be{e vo senka na krizata vo evrozonata i toa ne moè pove}e da trae. So ova, Grinspan prizna odnosno potvrdi deka minatata esen gr~kata kriza e zapo~nata za da gi prikrie problemite na SAD i pa|aweto na dolarot, a isto taka i pritisocite za dolarot da ne moè da bide rezervna svetska valuta. Neodamna nekoi vesnici objavija informacii deka sega na [panija & se zakanuva bankrot i deka po gr~kiot primer }e mora da pobara 250 milijardi evra pomo{. [panskata vlada i politi~arite od Evropskata unija (EU) gi negiraa ovie navodi, kako {to minatata esen negiraa deka Grcija e vo kriza. Pokraj ova ne smee da se zaboravi u{te edna sli~nost, isto kako minatata esen, sega i SAD se nao|a vo kriza. Neodamna guvernerot na Bankata na Anglija, Mervin Kinf i me|unarodniot monetaren fond (MMF) predupredija deka dolarot naskoro, pak, }e padne. King predupredi deka SAD kako najgolema ekonomija na svetot ima ogromen fiskalen deficit, a MMF vo neodamne{niot objaven izve{taj oceni deka zadolènosta na SAD vo slednite pet godini }e dostigne 100% od Bruto- doma{niot proizvod (BDP). Istovremeno zadolènosta na SAD raste pobrzo otkolku vo drugite industriski dràvi. Alen Grinspan sega e sovetnik vo kompanijata Pacifik investment menaxment (Pacific Investment Management) koja ima najgolem fond na obvrznici vo svetot. Vo ovaa institucija bez somnevawe znaat vo kakva sostojba se javnite finansii vo SAD, a Grinspan ima informacii od prva raka. Publicistot

Neodamna nekoi vesnici objavija informacii deka na [panija & se zakanuva bankrot i deka po gr~kiot primer }e mora da pobara 250 milijardi evra pomo{. [panskata vlada i politi~arite od Evropskata unija (EU) gi negiraa ovie navodi, kako {to minatata esen negiraa deka Grcija e vo kriza. Pokraj ova, ne smee da se zaboravi u{te edna sli~nost, isto kako minatata esen, sega i SAD se nao|a vo kriza Vilijam Egdahal pi{uva deka zadolènosta ne e edinstven problem na SAD. Rokot na otplata na dolgovite na SAD e mnogu pokratok otkolku vo drugite dràvi, {to zna~i deka SAD sekoja godina mora s$ pove}e da se zadolùva za da gi refinansira starite dolgovi. Nivnata zadolènost }e raste i ako ne zemaat novi krediti. Kriti~no pred s$ e toa {to potrebite za zadolùvawe na dràvata ovaa godina }e dostignat 32% od BDP. Toj udel vo SAD narednite deset godini }e se zgolemuva, naveduva Egdahal. Toa zna~i deka amerikanskata administracija }e mora da gi ubedi investitorite, osobeno japonskata i kineskata centralna banka da kupuvaat amerikanski obvrznici vo momentot koga povtorno se somnevaat vo stabilnosta na dolarot. MMF procenuva deka SAD mora da gi namali javnite tro{oci za 1.400 milijardi dolari, za povtorno da postigne fiskalna stabilnost.

[TEDEWETO MO@E DA JA “TURNE” ITALIJANSKATA VLADA

talijanskiot premier, Silvio Berluskoni, izjavi deka negovata vlada }e podnese ostavka, kako {to predviduva ustavot, dokolku & bide izglasana nedoverba poradi nepopularnite merki za {tedewe vredni 25 milijardi evra. Odlukata da se pobara glasawe za doverba na buxetot e hrabar ~in na vladata, bidej}i ako ne go dobieme, mnozinstvoto }e mora da si odime doma, re~e Berluskoni. Toj dodade

Ako toa ne se slu~i, padot na dolarot e neizbe`en. I dobitnikot na Nobelovata nagrada za ekonomija Pol Krugman vo svojata kolumna vo “Wujork Tajms” (New York Times) naveduva deka dolgot na SAD raste pobrzo od prihodite. Ako administracijata uspee da go namali dolgot do 2014 godina, toj povtorno }e po~ne da raste poradi tro{ocite na zdravstvenata reforma. Toa zna~i deka SAD imaat dolgoro~en problem so buxetot. No, Krugman veli deka sega ne e vistinskoto vreme za namaluvawe na rashodite i podigawe na danocite, bidej}i prvo treba da se obezbedi ekonomski rast i kompaniite da po~nat da vrabotuvaat. Pred bankrot e i amerikanskata sojuzna dr`ava Kalifornija, koja se nao|a na osmoto mesto vo svetskata ekonomija i ostvaruva 13% od BDP na SAD. “Fajnen{l Tajms” (Financial Times) neodamna izvesti deka Kina po procenkite na amerikanskata sovetodavna ku}a HIS Global

deka vo Italija e vo tek ekonomsko zazdravuvawe i deka vo tekot na minatiot mesec industriskoto proizvodstvo povtorno zabele`a porast. Glasaweto za buxetskite merki e zaka`ano za 14 juli. Centralno-desni~arskata koalicija na Berluskoni ima golemo mnozinstvo vo dvata doma na italijanskiot parlament.

Insajt (IHS Global Insight) vo 2011 godina }e ja trgne SAD od prvoto mesto na skalata na najgolemi industriski dr`avi vo svetot. SAD se nao|a na vrvot na skalata 110 godini. Ako Amerikancite svoite problemi sakaat da gi zamaglat so [panija, vleguvaat na mnogu poopasen teren, otkolku vo situacijata so Grcija. Ekonomistot Nouriel Roubini, u{te na krajot na januari na ekonomskiot forum vo Davos predupredi deka [panija e pogolema opasnost za Evropa od Grcija. [panija e ~etvrta najgolema ekonomija vo evrozonata, ima pogolema nevrabotenost i poslabi banki. Ako Grcija bankrotira, toa za evrozonata zna~i problem, no ako [panija bankrotira toa zna~i katastrofa. [panija tri godini po red ima{e buxetski vi{ok, a po 2000 godina sozdade pet milioni novi rabotni mesta, nejziniot ekonomski rast be{e pogolem od prosekot vo EU. Taka stana ~etvrta

najsilna ekonomija vo evrozonata. Od 2008 godina dva milioni lu|e ja izgubija rabota, stapkata na nevrabotenost porasna od 8 na 20%, a me|u mladite dostigna 40%. Bogatite [panci po~naa svoite pari da gi prenesuvaat vo stranstvo. Tie se pla{at deka dr`avata }e vovede danok na imot ili deka }e im gi zamrzne smetkite vo bankite. Kon krajot na april rejtingagencijata Standard i Purs (Standard & Poor's), koja ima sedi{te vo Amerika, ja namali bonitetnata ocenka za [panija. Koga Vladata neodamna izdade novi obvrznici, mora{e da gi prodade po kamatna stapka od 3,3%, {to zna~i deka mora{e da se zadol`i za tretina poskapo otkolku pred namaluvaweto na bonitetnata ocena. So sekoe zgolemuvawe na kamatnite stapki se namaluva mo`nosta za otplata na dolgot. Treba da se napomene deka minatata esen taka zapo~na i gr~kata

kriza, pa investitorite go postavuvaa istoto pra{awe dali reformate koi gi donese Vladata se dovolni za da go spre~at ponatamo{niot rast na kamatnite stapki. Vladata vo [panija nema da podgotvuva molba, a i Evropskata komisija ostanuva na toa deka za [panija nema da podgotvi nikakov predlog. Ako na [panija & e potrebna pomo{, vo soglasnost so mehanizmot koj go dogovorija zemjite-~lenki na EU, Evropskata komisija ima na raspolagawe 60 milijardi evra, ~lenkite na evrozonata se podgotveni na problemati~nite ~lenki da im obezbedat 440 milijardi evra, a do 150 milijardi evra kredit e podgotven da dade i MMF. [panija sega ima 550 milijardi evra dolg, koj vo 2009 godina iznesuva{e 53% od BDP. Pogolem javen dolg od [panija ima Italija, koj iznesuva 115% od BDP. No, ekonomistite predupreduvaat deka {panskiot dolg mo`e mnogu brzo da porasne.

REKORDNA VRABOTENOST VO AVSTRALIJA

rabotenosta vo Avstralija vo juni dostigna rekordni 11,1 milioni vraboteni. Avstraliskiot Zavod za statistika objavi deka ekonomijata vo juni producirala novi 45.900 rabotni mesta, ovozmo`uvaj}i zadr`uvawe na stapkata na nevrabotenost na 5,1%. Brojot na novite rabotni mesta zna~itelno e pogolem od prognoziranata vred-

nost na ekonomistite koi o~ekuvaa deka }e se dvi`i okolu 15.000 novi rabotni mesta. Na toj na~in Avstralija se najde vo sosema razli~na sostojba od ostanatite razvieni zemji koi imaat seriozni problemi so nevrabotenosta. Ministerot za finansii, Vejn Svan, poso~i na a`uriranite prognozi na MMF spored koi avstraliskiot BDP ovaa

godina }e se zgolemi za 3%, dodeka vo 2011 za 3,5%. Avstraliskata ekonomija e dobro postavena za da ja iskoristi blizinata i vrskite so Azija kako region koj bele`i najbrz rast vo svetot, pri {to vo MMF go istaknuvaat silniot porast na cenite na stokite koj ja zajaknuva doma{nata pobaruva~ka vo na{ata ekonomija, istakna Svan.

MENAXMENT

12.07.2010

PREGOVARAWE (3) ODDELETE GI LU\ETO OD PROBLEMOT regovorite se specifi~na aktivnost kade {to i pokraj profesionalnosta mnogu ~esto nastanuvaat konflikti poradi zastranuvawe od realniot problem i zapo~nuvawe na “fizi~ka presmetka” pome|u pregovara~ite. Veruvam deka i samite znaete kolku e te{ko da se dojde do re{enie duri i bez da nastane nedorazbirawe me|u lu|eto, bez da se nalutat ili voznemirat, ili da gi zemat rabotite premnogu li~no. No, i toa se slu~uva. Vo vakvi situacii treba da se zemat predvid nekolku bitni aspekti: Pregovara~ite se pred s$ lu|e. Tie ne se apstraktni pretstavnici tuku ~ove~ki su{testva, kako i samite nie. I tie imaat ~uvstva, skrieni vrednosti, razli~ni gledi{ta i mo`ebi najbitno – nepredvidlivi se. Tie imaat ego koe e lesno da se zagrozi i treba vnimatelno da se postapuva so niv za da ne se razvijat ~uvstva koi bi bile pogubni za pregovorite. No, treba i da se vnimava, za{to ovoj human aspekt mo`e da ima i negativno dejstvo ako toj od sprotivnata strana znae da go iskoristi. Sekoj pregovara~ ima dva vida interesi: su{tinski i relaciski. Sekoj pregovara~ se stremi da gi zadovoli barem su{tinskite interesi vo spogodbata, no od druga

strana saka da razvie i odnos so drugata strana. Eden trgovec saka istovremeno da zaraboti na proda`bata, no saka i da go pretvori kupuva~ot vo lojalen klient. Odnosite moè da se zapletkaat so problemot. Mnogu ~esto se slu~uva prosta zabele{ka da bide protolkuvana kako li~en napad, so {to “problemot” eskalira i situacijata stanuva pote{ka otkolku {to koja bilo od stranite imala namera da bide. Edna od osnovnite pri~ini za nastanuvawe na vakvo zapletkuvawe e donesuvawe na neosnovani zaklu~oci. Pozicionoto pazarewe gi doveduva vo konflikt me|usebnite odnosi i su{tinata. Zamisluvaweto na pregovorite kako natprevar e prviot ~ekor za vlo{uvawe na odnosite. Ako nie cvrsto se zazememe za na{ata pozicija, drugata strana moè mnogu lesno da pomisli deka imame mala ili nikakva po~it za me|usebnite odnosi koi nastanuvaat. Sepak, treba da se vnimava, za{to popu{taweto e vo red, no ne i ako se popu{ta vo pogled na ne{to {to e su{tina. Percepciite moàt da bidat problem sami po sebe. Vsu{nost razlikite koi se moèbi i pri~inata za po~etokot na samite pregovori moè da leàt vo razli~noto razmisluvawe okolu edna ista rabota, pri {to e mnogu lesno

da se pojavi konflikt. Sepak, vo krajna smisla, konfliktot ne leì vo objektivnata realnost tuku vo ~ove~kite glavi, kade {to leàt stravovite koi ne treba da se izbegnuvaat tuku, naprotiv, so niv treba da se izleze na kraj, tie treba zaedni~ki da se diskutiraat. Ne izvlekuvajte zaklu~ok za tu|ite nameri od sopstvenite stavovi. Stavete se sebesi na mestoto na drugiot i }e zabeleìte deka svetot izgleda razli~no od ona kako {to vie go zamisluvate. Treba da se izbegnuva praveweto na pretpostavki koi }e vodat kon neosnovani zaklu~oci. Ona {to nas prvo ni pa|a na pamet ne mora da e povrzano so fakti~kata situacija. Mnogu e lesno da se stvori neprijatna navika na davawe na najlo{oto mo`no tolkuvawe na ona {to go kaàla ili napravila drugata strana. Ne ja obvinuvajte drugata strana za sopstvenite problemi. Toa e krajno nezrelo, osobeno koga e i neopravdano. No, duri i ako e opravdano pripi{uvaweto na vina e krajno neproduktivno, zatoa {to ja tera drugata strana da zazeme odbranben stav {to }e vodi kon zastoj vo pregovorite. Emocii i gestovi. Vo pregovorite, osobeno onie koi se dviàt kon raspravija, ~uvstvata moàt mnogu ~esto da bidat pova`ni od zborovite. Stranite moè da bidat podgotveni za bitka namesto za koop-

erativna izrabotka na re{enie za zaedni~kiot problem. Fakt e deka emociite koi postoat kaj ednata strana }e predizvikaat emocii i kaj drugata i ako celata situacija ne se stavi pod kontrola moè da se sozdade spirala koja nema da ima kraj. Sposobnosta da se prepoznaat tu|ite, no i sopstvenite emocii moè da bide klu~na za izbegnuvawe na nivnoto me{awe vo pregovara~kiot proces. Istoto se odnesuva i za gestovite, so toa {to dobro upotreben soodveten gest moè da bide od polza. Komunicirawe. Bez nego nema ni pregovarawe. I bez ogled na toa {to komuniciraweto izgleda navidum ednostavna rabota, mnogu ~esto se slu~uva da ostaneme nerazbrani i pokraj toa {to zboruvame neposredno i jasno. Nedorazbiraweto naj~esto e osnovniot problem koj se javuva kaj komuniciraweto. Za da se nadminat ovie problemi najdobro e preventivno da se deluva i toa glavno preku gradewe na pozitivni rabotni odnosi i preku soo~uvawe so problemot, a ne so lu|eto. Ako pregovara~ite se gledaat sebesi kako neprijateli soo~eni lice v lice, te{ko }e go oddelat su{tinskiot problem od sopstvenite odnosi {to }e vlijae nepovolno na krajniot ishod. Mnogu poefektivno bi bilo ako tie se gledaat kako partneri vo edna trezvena potraga po pravedna spogodba. M

IVAN ROGLI] Triple S Learning www.TSL.mk www.TS www .TSL.m L. k

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

FEQTON

18 12.07.2010 KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 14

SFATETE JA METAFORATA ZA “GOSPODINOT PAZAR” Metaforata na Ben Gream za “gospodinot Pazar” e metafora {to sekoj vlo`uva~ vo potceneti akcii bi trebalo da ja koristi kako osnova za razbirawe kako funkcioniraat cenite na pazarot na akcii. Taa ni pomaga da gi sfatime ludostite na pazarot i signalizira koga }e dojde navistina dobra {ansa. Kako vlo`uva~, sekoga{ treba da ste spremni da go iskoristite gospodin Pazar koga e deprimiran i koga pa|aat cenite na akciite

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

ekoi vloùva~i smetaat deka predviduvawata ja ~inat idninata pojasna – i deka tokmu slednoto predviduvawe e ona koe } e razjasni s$. Glupost, veli Bafet; idninata e sekoga{ nejasna. êkaweto idninata da stane jasna – dali niz upotreba na pazarni predviduvawa ili nekoe drugo boèmno oru`je – bi moèlo da se pretvori vo ve~no ~ekawe. Nemojte da ~ekate na izvesnosta, sovetuva Bafet; kaj vloùvawata se raboti za deluvawe otkako ste zabeleàle dobro pretprijatie blagosloveno so dobar menaxment. Neka ne ve paraliziraat vra~evi. Pronajdete ja metata i povle~ete go ~krapaloto. I nemojte da ste emotivni. Prognozite, natopeni so fakti i brojki, moèbi se ~inat sosema sprotivni na emociite. No, stoprocentnoto veruvawe vo tie fakti i brojki e emotiven ~in. Ostanete vo krugot na vidlivoto. Ne naga|ajte; donesuvajte sudovi otkako }e se informirate. Kako rezime, eve tri soveti za toa kako

da se postavite kon naga|awata na na~in kako {to go pravi toa Bafet: Eliminirajte gi prognozite od svoite investiciski odluki. Bafet ne obrnuva vnimanie na kratkoro~nite predviduvawa za pazarot na akcii, a ne treba ni vie. Vremeto koe bi go pominale slu{aj}i gi prognozite pominete go analiziraj}i gi minatite rezultati na nekoja firma. Site nie bi sakale da znaeme {to }e bide vo idnina, no ne mo`eme. Nikoj nema kristalna topka; idninata

bez ogled na toa dali pazarot se dviì nagore ili nadolu. Zaklu~ok: kolku se pazarite po{pekulativni ili ponestabilni, tolku e pogolema verojatnosta deka lu|eto }e im se obratat za pomo{ na predviduvawata – no, tokmu vo takvi situacii predviduvawata imaat najmala {ansa da bidat to~ni. Kolku pove}e nekoj tvrdi deka e precizen na dinami~en pazar, tolku vie bi trebalo da bidete poskepti~ni. NE PA\AJTE POD VLIJANIE NA “GOSPODINOT PAZAR” [to zna~i dobar vloùva~? Spored Voren Bafet, dobar vloùva~ e nekoj {to go spojuva dobroto biznis-rasuduvawe so sposobnosta da gi ignorira naglite presvrti na pazarot. Koga emociite }e zovrijat, veli Bafet, setete se na konceptot za “gospodinot Pazar” {to go osmisli Ben Gream i barajte ja “maràta na sigurnost”. Voren Bafet u~el kaj Benxamin Gream na Univerzitetot Kolumbija. Bafet, patem re~eno, bil edinstven student {to vo 22-te godini kolku {to predaval Gream od nego dobil ocenka 5+. Gream go nau~il Bafet dva mnogu va`ni koncepti {to Bafet i den denes gi sledi. Eden e alegorijata so gospodin Pazar, a drugiot e deka sekoga{ e potrebno da imate marà na sigurnost so kupovnata cena. Tie dve idei, zaedno so idejata deka na akciite se gleda kako na delumna sopstvenost vrz kompanijata, se kamen-temelnici na u~eweto na Gream. Bafet smeta deka vloùva~ot {to

[to zna~i dobar vloùva~? Spored Voren Bafet, dobar vloùva~ e nekoj {to go spojuva dobroto biznis-rasuduvawe so sposobnosta da gi ignorira naglite presvrti na pazarot. nikoga{ ne e sigurna. Koncentrirajte se na ona {to go znaete i ne griète se za nepoznatoto. Razvijte investiciska strategija {to ne zavisi od globalnite dvièwa na pazarot. Zapametete, Voren Bafet – najgolemiot investitor vo svetot – priznava deka ne znae od kade voop{to bi po~nal ako treba da go predviduva dvièweto na pazarot. Verojatno ne znaete ni vie. Koncentrirajte se na toa da sostavite portfolio {to go karakteriziraat solidni kompanii {to verojatno }e uspeat

PRIKAZNI OD WALL STREET

DALI [EFOT NA NISA

[ KARLOS GON, direktor na Reno-Nisan, so poraka do akcionerite: “Pa, direktorot na Ford zema dvojno pove}e od mene!”

efot na Nisan Motor Kompani, Karlos Gon, objavi deka dobil 8,9 milioni dolari za fiskalnata godina {to zavr{i vo mart, so {to stana najskapo platen direktor na japonska kompanija kotirana na berza. Ova e prvpat ovoj proizvoditel na avtomobili da gi objavi pri-

mawata na top-menaxmentot, otkako japonskata Agencija za kontrola na finansiskite uslugi donese novi pravila spored koi kotiranite kompanii na doma{nata berza mora javno da gi objavat platite na direktorite {to se pogolemi od 100 milioni jeni (1,12 milioni dolari). Nagradata na Gon e pribli`no ista so onaa na direktorot na Soni, Hauard Stringer, od 9 milioni dolari, {to ja primi polovina kako plata i bonusi, a polovina vo akcii. Nisan ne go otkri soodnosot na platata i akciite vo paketot {to go primil Gon. Sumite koi {to gi dobija Stringer i Gon, dvajca direktori na golemi japonski kompanii {to ne se

Japonci, se najdoa pod lupata na javnosta zatoa {to primawata na direktorite vo zemjata se obi~no mnogu poniski otkolku na nivnite kolegi vo SAD i Evropa. I pokraj toa, nekoi analiti~ari o~ekuvaa primawata na ovie dvajca da bidat vo linija so evropskite i amerikanskite standardi, zatoa {to tie prethodno imaat dr`eno izvr{ni pozicii vo stranski firmi. Karlos Gon, koj e glaven izvr{en direktor i na Reno, vtorata kompanija od sojuzot Reno-Nisan, dobil i 1,24 milioni evra za 2009 godina od francuskiot proizvoditel, {to e pomalku od 2,63 milioni evra vo 2008 godina. Detalite za platata na {efot

na Nisan ne naiduvaat na simpatii kaj japonskiot premier Naoto Kan, koj go kritikuva{e avtomobilskiot gigant vo svojot govor od 19 juni, nabrzo otkako ja prezede premierskata funkcija. “Zo{to e platata na Gon tolku visoka? Zatoa {to go biva za otpu{tawe lu|e?”, pra{a Kan. Koga eden od akcionerite go pra{a Gon na akcionerskoto sobranie za toa kako }e gi iskomentira kritikite na premierot, Gon re~e deka “moral da donese te{ki odluki, kako {to e otpu{taweto lu|e”. No, spored nego, vra}aweto na Nisan na starite pateki ne le`i samo vo restrukturiraweto. “Ako toa be{e slu~aj, nema{e

FEQTON

12.07.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

gi sfatil ovie tri temelni idei moè da napreduva. Bafet ovie koncepti gi spomena i na stogodi{ninata od ra|aweto na Gream, velej}i deka tie vredat i sega i deka verojatno }e bidat va`ni i po 100 godini. Koj ili {to e gospodinot Pazar, {to pred tolku mnogu godini go izmisli Bafetoviot mentor Ben Gream? Bafet go opi{uva gospodinot Pazar kako deloven partner so neizle~ivi emocionalni problemi, koj se pojavuva sekoj den, bez isklu~ok, i ja naveduva cenata po koja }e kupi udel vo kompanija ili }e vi prodade svoj. Spored Bafet, gospodinot Pazar e “mani~no depresiven”, kako {to nekoga{ se narekuvalo, ili “bipolaren”, kako {to se veli denes. Negovite psiholo{ki problemi vlijaat na cenite {to gi nudi. Koga se ~uvstvuva eufori~no, toj gi gleda samo dobrite raboti vo kompanijata i svojot udel go procenuva mnogu visoko. Vsu{nost, koga e vo takvo raspoloènie, toj voop{to i ne saka da vi go prodade svojot udel zatoa {to se pla{i deka }e ja prifatite negovata cena, } e gi kupite negovite akcii i potoa }e go iskoristite poka~uvaweto na cenite za koe toj misli deka go ~eka zad agolot. No, tuka e i temnata strana na gospodinot Pazar. Koga e vo depresija, gleda samo problemi, kako vo firmata, taka i nadvor od nea. Vo takvo raspoloènie se pla{i deka vie nemu }e mu gi natovarite svoite udeli, pa toj }e mora da vle~e tovar za vreme na padot {to }e dojde nabrzo. Vo takvo raspoloènie toj na

[TO KA@AL VOREN BAFET ZA...

Zapametete, Voren Bafet – najgolemiot investitor vo svetot – priznava deka ne znae od kade voop{to bi po~nal ako treba da go predviduva dvièweto na pazarot. Verojatno ne znaete ni vie. svoite akcii im stava niska cena i se nadeva deka vie } e gi zgrap~ite. Gospodinot Pazar e mnogu uporen, objasnuva Bafet. Doa|a sekoj den, bez ogled kako e raspoloèn. Se ~ini deka ne mu pre~i koga go ignorirate; }e se vrati toj utre so nova ponuda, Vie samo mora da sfatite kako e raspoloèn gospodinot Pazar i da odlu~ite {to }e pravite so nego. ]e go ignorirate? ]e go iskoristite? No, i povtorno se ~ini deka nemu mu e seedno {to i da storite. No, su{tinata e vo toa, veli Bafet – parafraziraj}i go Ben Gream – nikoga{ ne

smeete da padnete pod negovo vlijanie, koe ponekoga{ moè da bide silno. Negovata poti{tenost moè da ja ispolni sobata, a negovata euforija da ve opie. Prou~ete mu go raspoloènieto, veli Bafet, i postapete taka {to } e go zemete predvid – no nemojte da dopu{tite i vas da ve ponese toa raspoloènie. PRIMEROT SO AKCIITE NA KOKA KOLA Metaforata na Ben Gream za gospodinot Pazar e metafora {to sekoj vloùva~ vo potceneti akcii bi trebalo da ja koristi kako osnova za razbirawe kako funkcioniraat cenite na pazarot na akcii. Taa ni pomaga da gi

sfatime ludostite na pazarot i signalizira koga }e dojde navistina dobra {ansa. Kako vlo`uva~, sekoga{ treba da ste spremni da go iskoristite gospodin Pazar koga e deprimiran i koga pa|aat cenite na akciite. Toga{ dobrite kompanii trpat zaradi takvite nastani. Tokmu toga{ e vreme za agresiven oportunizam – da ja zgrap~ime {ansata {to ni ja dava ludosta na pazarot i da vlo`ime mnogu vo nekoi akcii zatoa {to smetame deka nivnata vistinska vrednost e pogolema od nivnata cena. Koga krahot na pazarot na akcii vo 1987 godina ja namali cenata na Koka

1. ZLATOTO Zlatoto se iskopuva od zemja vo Afrika ili nekade.. Potoa go topime, pa kopame nova dupka, pa ja zatrupuvame i pla}ame lu|e za da ja ~uvaat. Ne gledam koja e korisnosta. Marsovcite da n$ gledaat, }e se ~udat. 2. NASLEDSTVOTO ]e im ostavam na moite deca dovolno pari za da ~uvstvuvaat deka moàt da pravat {to bilo, no ne tolku mnogu za da mislat deka ne mora da pravat ni{to. 3. PAZARNITE MEURI Ni{to ne ja pomra~uva racionalnosta kaj lu|eto kako golemite sumi lesno zaraboteni pari. Po takvoto opiva~ko iskustvo, voobi~aeno ~uvstvitelnite lu|e pribegnuvaat kon odnesuvawe kako ona na Pepela{ka na balot. Tie znaat deka predolgoto ostanuvawe na balot – vo slu~ajov, toa e prodolùvawe so {pekulativni trguvawa vo kompanii {to imaat ogromna vrednost vo sporedba so profitot {to vo idnina bi bilo verojatno da go ostvarat – na krajot }e se pretvorat vo tikva i gluv~iwa. No, tie i pokraj s$ ne sakaat da propu{tat nitu edna minuta od ona {to e super zabava. Zatoa, ovie u~esnici na pazarot planiraat da ja napu{tat zabavata na sekunda pred polno}. Tuka e problemot. 4. KOMPANISKITE DIREKTORI Se trudam da kupuvam akcii vo biznisi {to se tolku izvonredni {to i idiot bi moèl da gi upravuva. Bidej}i, porano ili podocna, nekoj takov i }e gi upravuva. Menaxerite periodi~no }e ni raskaàt za lekciite {to gi nau~ile od posledniot neuspeh. Toga{ obi~no gi baraat slednite lekcii. 5. INVESTIRAWETO ]e vi kaàm zo{to mi se dopa|a biznisot so cigari. Ve ~ini eden cent za da gi napravite. Gi prodavate za dolar. A, tuka e i fantasti~nata lojalnost kon brendot. Kola, Bafet ja iskoristi poti{tenosta na gospodin Pazar, koja toga{ nametna neprirodno niska cena na kompanijata za koja Bafet znae{e deka e izvonredna. Kupi akcii na Koka Kola za edna milijarda dolari po prose~na cena od 11 dolari za akcija. Smeta{e deka Koka Kola e izvonredna mo`nost i deka vo toj moment vistinskata vrednost na Koka Kola e povisoka od cenata na akciite. Toa be{e najsilniot brend na svetot, objasni podocna Bafet. Nejzinite proizvodi se relativno evtini i celiot svet gi saka. Potro{uva~kata po ìtel

ima trend na rast od godina vo godina. I sega gospodinot Pazar e vo depresija zaradi tie akcii?! Super, veli Bafet; vreme e za {oping. Toa e kako stokovna ku}a {to prestanuva so rabota i s$ rasprodava po polovina cena – odli~na mo`nost za da se kupat vredni raboti po odli~ni ceni. Otkako vo svojata intelektualna ramka ste go dodale gospodinot Pazar, isto taka treba da ja sfatite va`nosta na mar`ata na sigurnost – u{te edno na~elo na Ben Gream. No, za toa vo sledniot broj.

(ПRODOL@UVA...)

AN ZEMA PREGOLEMA PLATA? Nekoi od akcionerite na japonskiot proizvoditel na avtomobili se nezadovolni {to generalniot menaxer na kompanijata, koj inaku ne e Japonec, zema nekolku pati pogolema plata od direktorite na ostanatite golemi japonski kompanii

da ima denes za Nisan. Ako se rabote{e samo za restrukturirawe, proda`bite nema{e da porasnat za 50%. Brojkata od 140 iljadi vraboteni vo minatoto porasna na 170 iljadi. Globalno, brojkata raste”, veli Gon. U{te pet ostanati direktori na Nisan, vklu~itelno i glavniot finansiski direktor To{ijuki [iga, imaat dobieno pove}e od milion dolari sekoj minatata fiskalna godina, re~e Gon na

akcionerskoto sobranie vo Jokohama. AKCIONERITE NA NISAN PODELENI Branej}i gi visokite plati od strana na nekoi razluteni akcioneri, Gon re~e deka iako nivoata na direktorskite plati vo Nisan se relativno visoki sporedeni so ostanatite japonski kompanii, tie se pribli`no bazirani vrz globalnite standardi. Toj istakna deka politikata na plati vo kompanijata pomaga

da se vrabotuvaat lu|e {to } e pridonesat za zgolemuvawe na dobivkata. “Da, nie sme japonska kompanija so globalen menaxment”, re~e toj. “Nie sakame na na{ite akcioneri da im ponudime najdobri performansi so toa {to }e doneseme talentirani lu|e vo Nisan”. Gon istakna i deka {efot na Ford Motor Kompani, Alan Malali, na primer, ja dobil najvisokata plata vo svetska-

ta avtomobilska industrija od 17,4 milioni dolari za minatata godina. Platata na Gon e pod prosekot od 11,7 milioni dolari koj va`i za top-menaxerite na avtomobilskata industrija vo svetot, i e poniska od 12,6 milioni dolari {to e prosekot na direktorite vo kompanii so isti nivoa na prihodi kako i Nisan. No, sepak, nekoi od akcionerite ne bea impresionirani od negovata odbrana.

“Dokolku japonskata ekonomija ostane krevka i ponatamu i pazarot na rabotna sila ne se oporavi, direktorite na Nisan bi moèle i da vratat dobrovolno del od svoite zarabotki”, eden akcioner izjavil za novinskata agencija Dau Xons Wuzvajr. Nekoi, pak, se pove}e pomireni so platata na g-n Gon. “Toj ja raboti svojata rabota kako biznis-lider, a toa nie ne go moème. Mislam deka negovata plata ne e problem”, smeta drug akcioner na Nisan. Drugi, pak, akcioneri smetaat deka moèbi

e pametno kompanijata da ja prika`e vrskata me|u povisokata plata na direktorite i zgolemenite profiti. Interesen e podatokot deka glavnite izvr{ni direktori na amerikanskite kompanii {to imaat prihod pogolem od eden trilion jeni (11 milijardi dolari), primile vkupen nad omest devet pati pogolem od nivnite pandani vo Japonija, spored podatocite sobrani od 2004 do 2006 godina od strana na konsultantskata ku}a Tauers Votson. Paketot, pak, na evropskite direktori bil 4,4 pati pogolem.

BUSINESS STYLE

20 12.07.2010 @ENI MILIJARDERKI

“SAMO” 14 @ENI ME\U NAJBOGATITE VO SVETOT Na listata na “Forbs” na najbogati lu|e ima samo 14 `eni SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

o dru{tvoto na najbogatite lu|e na planetata ima samo 14 pretstavni~ki od poubaviot pol koi sami go steknale svoeto bogatstvo, pokaàla rejting- listata na milijarderi koja ja objavi magazinot “Forbs”. Me|u ènite koi raspolagaat so kapital pogolem od milijarda dolari, pove}eto od polovina se od Azija, a najmnogu od Kina. Druga karakteristika na ènite od “Forbsovata lista” e familijarniot karakter na biznisot – najmalku pet delovni èni svojot biznis go pokrenale zaedno so soprugot ili bratot. MILIJARDERKI KOI SAMI GO ZARABOTILE BOGATSTVOTO Vode~kata pozicija na listata na spisokot na najbogatite biznisèni & pripa|a na Kineskata Vu Jahun, ~ij kapital e procenet na 3,9 milijardi dolari. Svojata

kariera milijarderkata Jahun ja zapo~nala kako inèner, a sega se zanimava so vloùvawa vo nedvi`nosti. Vo martovskata globalna lista na milijarderi, “Forbs” ja postavi na 232-to mesto. Vtoroto mesto go zazema [pankata Rozalija Mera, sopstveni~ka na sinxirot prodavnici Zara, so imot vo vrednost od 3,5 milijardi dolari. Ruskata pretpriema~ka Elena Baturina, soprugata na gradona~alnikot na Moskva, Jurij Lu{kov, uspea da se najde pome|u14-te najbogati biznis-èni na svetot, rangirana na tretoto mesto, so proceneto bogatstvo od 2,9 milijardi dolari. Poznata kako koosnova~ na kompanijata Inteko i Partiot, Lu{kova svojot pat kon bogatstvoto go zapo~nala kako obi~en rabotnik, naveduva “Forbs”. Nesomneno najbogatata Rusinka se pozicionirala i pred Doris Fi{er, sopstveni~kata na imperijata Gap, Old nejvi i Banana repablik, Hiu Li Hoken najgolemata akcionerka na holdingot Renge,

kako i pro~uenata amerikanska televiziska voditelka Opra Vinfri, ~ie bogatstvo “Forbs” go proceni na 2,4 milijardi dolari. Na sedmoto mesto se nao|a Xulijana Beneton, sopstveni~kata na brendot Beneton, so imot procenet na 2,1 milijardi dolari. Sleduvaat Kineskite û Lam Ju, kosopstveni~ka na kompanijata Huabao Interne{enel (2,1 milijarda dolari), âng Ksin, investitorka go grade`niot sektor, Jan êng “kralicata na hartijata” vo Kina so 1,7 milijarda dolari. Porane{nata direktorka na I- bej i kandidatka za guverner na Kalifornija od republikanskata partija, Meg Vitmen e na 11-to mesto so imot vreden 1,3 milijardi dolari. ên Lajva od investirawe vo nedvi`nosti obezbedila bogatstvo od 1,1 milijarda dolari, dodeka Lej Jufang svojot imot od 1,1 milijardi go zarabotila od tibetantska medicina. Na 14-ta pozicija na “Forbs” se najde i pisatelkata Xoan Rouling, koja od prodolènijata od Hari Poter i

STRES NA RABOTNOTO MESTO

direktorite mnogu ~esto patat od stres. Odgovornosta kon materijalnite dobra vo ìvotot e tret faktor za predizvikuvawe na stres, so {to profesijata na brokerite, na medicinskite sestri i na lekarite e oceneta za mnogu stresna. I kone~no ~etvrt faktor se me|u~ove~kite odnosi koi moàt samo da go zgolemat ili da go namalat dejstvoto na koj bilo stres. “Istraùvawata na kadrovskata psihologija kaùvaat deka edna emotivno nestabilna li~nost e podlo`na na stres, zatoa {to gi “provocira” kapacitetite za tolerancija na frustracijata i go razviva kapacitetot za soo~uvawe so stresnata situacija. Me|utoa ako dojde do zdruùvawe na dve emotivno nestabilni li~nosti, tie po pravilo se soedinuvaat poradi svojata patologija. Toga{ taa koalicija moè da bide seriozna pre~ka za funkcionirawe na kolektivot i za psiholo{kata atmosfera na rabotnoto mesto”, istaknuvaat ekspertite. “Vo stranskite banki, retko moète da zabeleìte slu`benik koj izgubil kontrola vrz svoeto odnesuvawe – ne poradi toa {to ovie slu`benici se rodeni za da bidat trpelivi so sekakvi klienti, tuku zatoa {to pominuvaat niz golem broj treninzi za rabota so lu|e. Vo razvienite zemji na {alter se raboti samo nekolku godini, zatoa {to e zabeleàno deka onie lu|e koi se mnogu ~esto izloèni na àlbi i poplaki od strana na nezadovolnite klienti, razvivaat brojni

negovata ekranizacija zaraboti 1 milijarda dolari. BOGATSTVOTO SE U[TE IM PRIPA\A NA MA@ITE Minatata godina na listata na dolarski milijarderi ima{e pove}e od 1.000, poto~no 1.0011 bogata{i, ~ie bogatstvo vo prosek mo`e da se proceni na 3,5 mili-

ROZALIJA MERA sopstveni~ka na Zara jarda dolari. Za izminatata godina brojot na u~esnicite vo rejtingot e zgolemen za pove}e od 200, so toa {to bogatstvoto na sekoj vo prosek e zgolemeno za 500 milioni dolari. Ogromen del od pripadnicite na listata se ma`i, a samo 665 od niv svoeto bogatstvo ne go nasledile, tuku go zarabotile so sopstven trud i znaewe

Germancite godinava }e gi preskoknat pla`ite i }e sedat doma

POJAVA NA KOJA NIKOJ NE E IMUN rabotenite sekojdnevno se izloèni na stres. Ne stanuva zbor za pojava koja e predizvikana od najbliskoto opkruùvawe, od rabotnite uslovi, tuku golem del od stresot e predizvikan i od telefonskite povici od strana na semejstvoto za re{avawe na nekoi zaedni~ki problemi. Stresot e posledica od sekoja rabota, me|utoa spored najnovite psiholo{ki istraùvawa, se pokaùva deka na stres najmnogu se izloèni onie vraboteni koi se zanimavaat so javna dejnost, pred s$ onie koi imaat komunikacija so novinari, menaxeri i onie koi se zanimavaat so marketing, koi isto taka se podlo`ni na stres. I lekarite (so psiholozite na ~elo) ne se imuni na stres. Vo ovaa grupa pripa|aat i socijalnite rabotnici, defektolozite, sudiite i advokatite. Stres na rabotnoto mesto moè da predizvika najrazli~ni negativni efekti na zdravjeto, a naj~esto stanuva zbor za srcev napad, rak, bolesti na muskulite i na èludnikot, tegobi, depresija, nekoga{ doa|a i do nesre}ni zavr{etoci kako na primer nesre}a pri rabota, a vo ekstremni slu~ai doa|a i do samoubistvo. Ekspertite go objasnuvaat stresot na rabota kako posledica na najrazli~ni faktori, po~nuvaj}i od fizi~koto opkruùvawe, poradi {to i rudarskata profesija se nao|a na vrvot na najstresni profesii. Kako vtor faktor se smeta odgovornosta poradi rabotnite odgovornosti i rokovite, pa taka

ELENA BATURINA najbogatata Rusinka na svetot

KRIZNA GODINA

NEMA PARI, NEMA ODMOR SILVANA JOVANOVSKA

psihosomatski naru{uvawa”, istaknuvaat ekspertite.Koga se vr{elo istraùvawe kako vlijae privatniot ìvot na stresot na rabotata, dokaàno e deka golem del od telefonskite povici koi gi upatuvaat doma{nite ~lenovi najmnogu nerviraat i sozdavaat stres. “Ona {to e interesno e deka vrabotenite vo Urgentnite centri ne se pod golem stres , zatoa {to se psiholo{ki adaptirani na borbata za spas na ~ove~kiot ìvot na pacientite – za niv pogolem stres pretstavuvaat neadekvatnite uslovi za rabota i zastarenata medicinska oprema”, smetaat ekspertite.

jovanovska@kapital.com.mk

e ~ini deka {tedeweto ne e tema samo za politikata, tuku i za obi~niot gra|anin”, izjavi portparolot na DVAG (DVAG), Hans-Joakim Gec. Spored rezultatite od izvr{enoto ispituvawe, koe za kompanijata go sprovede demografskiot institut USUMA, vo nekoi delovi od Germanija kako sojuznata pokraina Sar i gradot Bremen, pove}e od 50% od ispitanicite, godi{niot odmor }e go pominat doma. “Trendot poka`uva deka

gra|anite poodgovorno se odnesuvaat kon svojata materijalna sostojba”, izjavi Gec. Vo prilog na ova tvrdewe e podatokot deka 61% od onie koi patuvaat na godi{en odmor, odmorot go finansiraat od tekovnite primawa, {to zna~i deka ja koristat svojata za{teda (ako imaat). Germancite isto taka ne se mnogu voodu{eveni od idejata da podignuvaat krediti za da go finansiraat svojot odmor. Vo prosek, pribli`no polovina (56%) od onie koi se odlu~ile da odat na odmor, odat nadvor od granicite na Germanija.

BUSINESS STYLE

12.07.2010

AVTOMOBILSKA KRIZA

GLOBALNATA INDUSTRIJA VO RIKVERC

Krizata ne ja odmina nitu avtomobilskata industrija, kompaniite ne se optimisti i smetaat deka sostojbata nema da se promeni nitu vo narednite {est meseci, najmnogu poradi ukinuvaweto na olesnitelnite okolnosti koi prethodno gi voveduvaa vladite

SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

roda`bata na avtomobilite vo Zapadna Evropa padnala za 6,4% vo juni, pri {to najgolem pad e zabeleàn na najgolemiot pazar, na germanskiot, pokaàle objavenite podatoci. Grupata XD Pover (JD Power) objavila deka sezonskata prilagodena proda`ba vo Zapadna Evropa, vo period od 12 meseci zaklu~no so krajot na juni, padnala na 12,8 milioni vozila. “Pritoa neizbeèn e i ponatamo{niot zna~itelen pad na pobaruva~kata na avtomobili”, istaknuvaat od XD Pover (JD Power), ukaùvaj}i na prekinuvaweto na vladinite pottiknuva~ki programi da se zamenuvaat starite vozila so novi, poekolo{ki prifatlivi. Doverbata na potro{uva~ite vo Evropa, dopolnitelno se pogodi so neodamne{nata dol`ni~ka kriza, pri {to vladata vo regionot nastojuva da zabrza vo namaluvaweto na buxetskiot deficit, sozdadeni minatata recesiska godina. “Toa moè samo nepovolno da vlijae na pobaruva~kata za avtomobili, bidej}i najverojatno }e dovede do gubewe na rabotnite mesta vo javnite sektori, namaluvawe ili zamrznuvawe na platite, otkaùvawe na dogovorite vo privatnite sektori koi gi finansira vladata, so zgolemuvawe na danokot”, istaknuva grupata.

Se pomalku se kupuvaat avtomobili, poradi ote`natite uslovi i krizata koja ostavi golemi tragi vo site industrii

28% 12,8 iznesuva padot na proda`bata na avtomobili vo Germanija, dodeka vo Italija 19% na godi{no nivo

milioni vozila iznesuva padot na proda`bata na avtomobili vo Evropa od prethodniot juni do ovoj juni

ELENA I LAMBE ZA[TITNI LICA NA SSK

Vo Germanija proda`bata na avtomobili padnala za 32,2% otkako Berlin ja ukina minatogodi{nata programa za pottiknuvawe na kupuvawe na novi avtomobili. Vo izminatata godina pobaruva~kata na german-

skiot pazar e namalena za 28,7%. Vo Italija so ukinuvaweto na olesnuvawata od stranata na vladata so cel da se pottikne proda`bata, dojde do pa|awe na proda`bata na avtomobilite za 19% na godi{no nivo.

Vo XD Pover (JD Power) ne o~ekuvaat oporavuvawe na pazarot nitu vo narednite {est meseci. Iako proda`bata vo Francija i [panija se dr`i relativno dobro, blagodarenie na olesnuvawata koi ja pottiknaa pobaruva~kata, vo Francija naskoro }e bidat namaleni, a vo [panija ukinati.

SPORTLIFE

22 12.07.2010 ANGLISKA REPREZENTACIJA

FEJSBUK NA DRESOT NA "GORDIOT ALBION" Na angliskite fudbaleri im be{e striktno zabraneto da ja koristat mre`ata na Fejsbuk za vreme na svetskoto prvenstvo i toa direktno od selektorot Fabio Kapelo XERARD OSTANUVA VO DRESOT NA ANGLIJA

Po porazot na Anglija vo 1/8 finaleto od Mundijalot vo Ju`na Afrika vo duelot so Germanija i ranata eliminacija od {ampionatot, golem broj od angliskite reprezentativci go najavija svoeto povlekuvawe od nacionalniot dres. E{li Kol, Frenk Lampard i Xon Teri istaknaa deka im e preku glava od nerealnite o~ekuvawa na fudbalskata javnost vo nivnata tatkovina, potenciraj}i deka se gotovi so igrite za selekcijata. Takvo ne{to moè{e da se naseti i od izjavata na kapitenot Stiven Xerard, koj, pak, denovive pobrza da ja demantira ovaa {pekulacija. “Nema {ansi da se otkaàm od reprezentacijata. S$ u{te ~uvstvuvam vnatre{en poriv koj me pravi gord dodeka gi branam nacionalnite ~uvstva na mojata zemja. ]e storam s$ za da bidam podgoven za nastapot vo selekcijata i nikoga{ nema da & go svrtam grbot. Iako nekolku fudbaleri izjavija deka si zaminuvaat, za mene toa ne vaì. Znam deka po neuspehot na prvenstvoto }e ima golemi promeni vo timot, no se nadevam deka jas nema da bidam del niv”, izjavi za San, Stiven Xerard.

"Korisni~ko ime" i "pasvord" za angliskata reprezentacija SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

~ajnite rezultati na angliskata fudbalska reprezentacija na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, ja ostavija bez sponzor, otkako menaxerite na grade`nata kompanija Nej{vajd istaknaa deka vo uslovi na ekonomska nestabilnost ne mo`at da gi ubedat svoite akcioneri deka treba da se vlo`uvaat golemi sredstva vo marketing. Vo angliskite mediumi ovaa izjava zemena od

kusoto soop{tenie na javnosta, liferuvana od Nej{nvajd be{e protolkuvana kako nemo`nost na menaxerite na najgolemta grade`na kompanija vo Velika Britanija i po celi 12 godini sponzorirawe da im objasnat na svoite akcioneri, kako toa Angli~anite i ponatamu imaat lo{ reprezentativen fudbal. Po katastrofalniot poraz od Germanija vo 1/8 finaleto od 4:1 i dvata nere{eni rezultati od duelite so SAD i Al`ir i samo edniot triumf i toa minimalen protiv Slovenija, nacionalniot sostav na

Anglija go pravi neatraktiven za sponzorirawe. No, izgleda deka spasot doa|a vo posledniot moment i toa preku Internet. Imeno socijalnata mre`a Fejsbuk e spremna da vleze vo seriozni pregovori so fudbalskata federacija na Anglija (FA), za postignuvawe na dogovor okolu eventualnoto sponzorstvo. Interesno, no na angliskite fudbaleri im be{e striktno zabraneto da ja koristat mre`ata na Fejsbuk za vreme na svetskoto prvenstvo i toa direktno od selektorot Fabio Kapelo. Ni pove}e ni pomalku tuku

milioni evra nudat od Fejsbuk za sponzorirawe na angliskata reprezentacija

dvojno nudat direktorite na Fejsbuk za kompaniskoto logo da bide vmetnato na dresot na “gordiot albion”, {to sekako deka e sosema neo~ekuvan presvrt na nastanite, so ogled na momentnata situacija vo koja se nao|a angliskiot reprezentativen fudbal. Socijalnata mre`a nudi

50 milioni evra, {to e dvojno pove}e od ona {to go pla}a{e, a mu se vide kako mnogu na porane{niot sponzor Nej{nvajd. Ovaa basnoslovna suma mo`ebi mo`e da se objasni dokolku se pro~ita me|u redovi ona {to be{e napi{ano vo soop{tenieto na Fejsbuk. Tamu se veli deka kompanijata nema golemo iskustvo so neposreden marketing i ova i se ~ini kako dobra mo`nost da zapo~ne so toj tip na promotivna aktivnost!? Kompanijata se nadeva deka angliskite reprezentativci }e & pomognat da

SPORTSKA PROGNOZA

OKTOPODOT POL NA STOTINA NA^INI Pol ja do`ivea svojata internacionalna slava otkako

nekolku pati go predvide pobednikot, a, sli~no kako i paragvajskata manekenka Larisa Rikelme, stana poznat voop{to ne napu{taj}i go svojot dom SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

tkako “napredniot” oktopod Pol, ìtel na zoolo{kata gradina vo Oberzdorf, go predvide porazot na Germanija od [panija vo polufinaleto na Svetskoto fudbalsko prvenstvo, me|u germanskite sladokusci naglo zapo~na interesot za specijaliteti od oktopod. Oktopod na skara, oktopod na àr, so kompiri, so zelen~uk, mariniran, polnet, solen, so luta piperka, so salata, nemasen, kako predjadewe, kako glavno jadewe i za desert. Germancite ednostavno ne moèa da mu prostat na simpati~niot Pol {to namesto nivnata selekcija, ja izede {kolkata od ak-

variumot kade {to be{e zalepeno {panskoto zname. Pol ja doìvea svojata internacionalna slava otkako nekolku pati go predvide pobednikot, a, sli~no kako i paragvajskata manekenka Larisa Rikelme, stana poznat voop{to ne napu{taj}i go svojot dom. No, slavata si ima svoja cena. Ako Rikelme, ete, mora{e da se soble~e gola za da im se oddolì na paragvajskite fudbaleri za zalagaweto, na Pol mu se zakanuva “no` pod grlo”. Za sre}a, vo odbrana na kutroto ìvotin~e doletaa aktivistite na internacionalnata organizacija za za{ita na ìvotnite PETA, koi gi narekoa odvratni site onie {to imaa po nekolku kulinar-

Germancite mu ski predlozi za oktopodot. Pol im donese mnogu pove}e da smrdi? Vo glavobolki i na sportssekoj slu~aj, zoolo{kata kite oblo`uvalnici gradina vo Oberzdorf otkako se vide deka toj e ima dvojno pove}e posenepogre{liv vo tipuvawetiteli otkako fudbalskite to, a s$ pove}e lu|e pred qubiteli doznaa za retda ja napravat prognozata kiot talent na Pol. prvo go slu{aa negovoto predviduvawe. Nekoi se obidoa ovaa misterija okolu Pol da ja objasnat so faktot deka toj ednostavno ja odbira posmrdlivata {kolka, bidej} i taa mu e povkusna. No, toga{ od kaj, pak, {kolkata znae vo Oblo`uvalnicite se namakoj akvarium ~ija so “vidovitiot” oktopod se nao|a, pa

se nastrvija na Pol

ja zgolemi svojata popularnost, a se predviduva deka profilot na selekcijata }e gi nadmine rekordnite osum milioni prijateli na Lejdi Gaga. Od druga strana, pak, od FA se nadevaat dka so ova }e se zgolemi brojot na fanovite od redot na pomladite generacii. Zna~i treba da si mlad, naiven ili vo slu~ajot na Fejsbuk neiskusen za da polaga{ kakvi bilo nade`i vo angliskata reprezentacija, a pritoa toa me~taewe da go plati{ i dvojno pove}e. Deca si se deca, dodeka akcioneri si se akcioneri.

SPORT

12.07.2010

SPORT MAJAMI OSVOI XEK-POT!

SP JAR

NOVA STRATEGIJA ZA FUDBALSKATA ARBITRA@A Denes fudbalerite se kolektivno mnogu jaki, brzi, eksplozivni i mnogu mo}ni. Denes se igra mnogu pobrz fudbal, a sudiite se najvozrasnite na terenot. Nie mora da storime ne{to za da im pomogneme na sudiite. Ova e poslednoto svetsko prvenstvo na koe imame vakov na~in na sudewe

Lebron Xejms se seli vo Majami, zaedno so Kris Bo{

kipata na Majami Hit uspea da go potpi{e najdobriot ko{arkar na dene{nicata Lebron Xejms, koj po godinite pominati vo Klivlend Kavalirs i neuspehot da dojde do {ampionskata titula, kone~no se re{i za promena na sredinata. Vo izminatata sezona Xejms ne uspea da dojde do golemoto finale, iako za soigra~ go ima{e [ekil O’Nil, po {to na site im stana jasno deka mu e potrebna promena na ekipata. Toj vo Majami doa|a zaedno so Kris Bo{, dodeka timot uspea da go zadrì i Dvejn Vejd, po {to Majami barem na hartija e najkvalitetniot tim vo NBA-prvenstvoto “Ne moàm da kaàm oti znaev deka }e igram vo Majami. Ne znaev deka

toa e vozmo`no, no morav da ja prifatam ponudata otkako vidov deka klubot prona{ol pari za mene, za Kris i za Vejn, toa e fantasti~no. I dvajcata se odli~ni ko{arkari, ako ne i najdobri vo ligata”, izjavi Xejms, koj so novite soigra~i go so~inuva unikatnoto trio sostaveno od igra~i {to bile prv pik pri izborot na novi ko{arkari. Vo Klivlend, Lebron ima{e status na ikona, a negovoto zaminuvaw od timot se o~ekuva mnogu da go namali interesot na qubitelite na ko{arkata za lokalniot tim. “Klivlend otsekoga{ }e bide mojot dom”, istakna Xejms, koj sepak se re{i da go napu{ti domot i da zamine za son~evata Florida.

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ali fudbalskite sudii zaboravile da sudat ili, pak, nie imame podobri televizori? Odgovorot najverojatno le`i vo ova vtoroto, a pokraj TVpriemnicite, presuden faktor za dopolnitelno ocrnuvawe na “lu|eto vo crno” e i HDpriemot, koj vo kombinacija so soodvetna kompjuterska obrabotka do milimetar ja razotkriva sekoja fudbalska izmama. Sporedbata so razlikata me|u radioto i televizijata ne e adekvatna do samiot kraj, no HD-slikata na fudbalskite zavisnici im ovozmo`i ne samo da go vidat golot ili da otkrijat deka Pele e crnec, tuku i da znaat dali golot e regularen, dodeka Pele, se razbira, povtorno e crnec. Site znaat deka sudijata zgre{il, osven toj samiot. Ovaa ne tolku fer situacija (ne)odgovornite lu|e od Federacijata na internacionalni fudbalski asocijacii (FIFA) kone~no se re{ija da ja ispravat i da vovedat elektronsko sledewe na natprevarite. “Denes fudbalerite se kolek-

tivno mnogu jaki, brzi, eksplozivni i mnogu mo}ni. Denes se igra mnogu pobrz fudbal, a sudiite se najvozrasnite na terenot. Nie mora da storime ne{to za da im pomogneme na sudiite. Ova e poslednoto svetsko prvenstvo na koe imame vakov na~in na sudewe”, izjavi generalniot sekretar na FIFA, @erom Valecke. Gen-sekot na FIFA ja prizna i grubata gre{ka na sudiite koi na duelot me|u Anglija i Germanija ne uspeaja da vidat i eden cel gol. “Priznavam deka nepriznatiot gol na Frenk Lampard n$ natera da razmislime za ovie promeni. Sudiite ne vidoa deka topkata ja mina gol-linijata, po {to nie }e vovedeme novi tehnologii”, dodava Valecke. No, ovaa modernizacija na FIFA ne predviduva videopregled na spornite ofsajd situacii ili prekr{ocite vo kazneniot prostor, tuku edinstveno se odnesuva na momentite koga sudiite ne se sigurni dali topkata ja minala gol-linijata ili ne. “Edinstvenata to~ka na dnevniot red e tehnologijata na gol-linijata. Fudbalot e igra koja nikoga{ ne zapira i toa morame da go so~uvame. Dokolku ja pro{irime upotrebata na tehnolo{kiot nadzor na toa dali topkata ja preminala aut-linijata ili dali nekoj prekr{ok e napraven pri golema ili mala {ansa za

-to Svetsko prvenstvo izobiluva{e so sudiski gre{ki, no i so vozbudlivi momenti

sredbi od {ampionatot }e se pametat po gruboto kr{ewe na pravilata

postignuvawe pogodok, }e go ubieme fudbalot. Zarem treba da dozvolime fudbalerite kako teniserite da mo`at da baraat emituvawe na snimkata po sekoja somnitelna situacija”, vo ~udewe remizira{e pretsedatelot na FIFA, Sep Blater. Sepak, noviot na~in na sudewe bi trebalo da donese pokvalitetna arbitra`a, i pokraj toa {to nema da bide primeneta modernata

tehnologija. Ve}e od septemvri vo kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo }e bidat vmetnati u{te dvajca sudii, ~ija zada~a }e bide da ja sledat igrata od zad gol aut-linijata. Ovaa promena bi trebalo da donese pogolema sigurnost vo noseweto odluki koi vlijaat pri dosuduvaweto na penalite, so {to golem broj natprevari }e bidat mnogu poregularni.

Edinstvenata to~ka na dnevniot red e tehnologijata na gol-linijata. Fudbalot e igra koja nikoga{ ne zapira i toa morame da go so~uvame. Dokolku ja pro{irime upotrebata na tehnolo{kiot nadzor na toa dali topkata ja preminala aut-linijata ili dali nekoj prekr{ok e napraven pri golema ili mala {ansa za postignuvawe pogodok, }e go ubieme fudbalot Blater vetuva podobra idnina za delitelite na fudbalskata pravda

ROSETI SE PROSTI OD K KARIERATA

Eden od najpoznatite i najcenetite sudii na dene{nicata, Italijanecot Roberto Roseti, sepak, ne se proslavi na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, otkako dozvoli na natprevarot me|u Argentina i Meksiko Karlos Tevez da postigne gol od ~ist ofsajd. “Za golot na Tevez ne ni treba moderna tehnologija. Toa e ~isto proma{uvawe na sudijata”, istakna prviot ~ovek na FIFA, Sep Blater, odgovaraj}i na kritikite po slaboto sudewe na {ampionatot i odbivaweto da se vovede videomonitoring vo arbitra`ata. Roseti prvo be{e onevozmo`en da sudi u{te po nekoja sredba na Mundijalot, iako be{e i vo opcija da ja deli pravdata i vo samoto finale, za pred dva dena da objavi i kraj na sudiskata kariera. “Ovaa odluka nema vrska so napravenata gre{ka. Toa voop{to ne vlijae{e na mojata odluka. Imav golema kariera, sudev vo Serija A, na dve svetski prvenstva i vo tri polufinalni natprevari od Ligata na evropskite {ampioni. Neodamna dobiv ponuda za nova funkcija koja re{iv da ja prifatam”, izjavi Roseti. Od septemvri Italijanecot }e go prezeme zameni~koto mesto na funkcijata kontrolor na sudeweto vo Serija B, vtorata po rang liga vo italijanskoto prvenstvo.