81-kapital-13.07. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

D-R RUBIN ZAREVSKI

OBRATNATA LOGIKA NA NAJGOLEMIOT INVESTITOR

[TO NÈ DVI@I?

STRANA 18

STRANA 8

FINANSISKATA KRIZA UDRI I PO BANKITE

NLB SLOVENIJA VO PROBLEMI! SLOVENE^KATA GRUPACIJA NLB, KADE [TO NAJGOLEM SOPSTVENIK E DR@AVATA, POD PRITISOK NA KRIZATA E DOVEDENA VO SITUACIJA DA NAJDE OD 400 DO 600 MILIONI EVRA ZA DA JA DOKAPITALIZIRA BANKATA. IAKO OD NLB TUTUNSKA BANKA, KOJA E VO SOPSTVENOST NA SLOVENE^KATA NLB GRUPACIJA VELAT DEKA NEMA DIREKTNO DA GI PO^USTVUVAAT PROBLEMITE POVRZANI SO DOKAPITALIZACIJATA, ZA O^EKUVAWE E DEKA TRETATA NAJGOLEMA BANKA VO MAKEDONIJA NEMA DA MO@E VO SLEDNIOT PERIOD DA GI KREDITIRA MAKEDONSKITE KOMPANII

ZORAN ALEKSOV gradona~alnik na [tip IMA PARI ZA OP[TINATA, TREBA DA SE ISKORISTAT STRANA 12

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 12.07.2010, 13.00~.

M 10 MBI MBID M OMB O

00,24% 0,36% 0 00,16%

EEVRO/DENAR DOLAR/DENAR D EEVRO/DOLAR

61,50 48,66 1,26

NAFTA BRENT N EEURORIBOR

775,42 1,35%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (12.07) I 2.380

MBI 10

2.375 2.370 2.365 2.360 2.355 2.350 2.345 2.340 06.7

08.7

10.7

12.7

BORUT PAHOR premier na Slovenija SAKAME DA JA ZADR@IME MNOZINSKATA SOPSTVENOST NA NA[ATA NAJGOLEMA BANKA NLB I PLANIRAME DA JA DOKAPITALIZIRAME SO 250 MILIONI EVRA.

OV^ARSTVOTO SE RAZVIVA OVCI I JAGNIWA SÈ POVE]E BLEAT NIZ MAKEDONIJA! STRANA 6

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

“B1”, “XEDIS” I MOTOROT NA VELKO!? STRANA 2

DMITRI MEDVEDEV ]E GO MENUVA ZAKONOT

STO ILJADI BIZNISMENI IZLEGUVAAT OD RUSKITE ZATVORI

2 13.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 13 JULI 2010

“B1”, “XEDIS” I MOTOROT NA VELKO!?

na~i koga televizijata “B1” i firmata “Xedis” }e platat toga{ dràvata }e gi vra}a dolgovite kon firmite!? Pa toa zna~i nikoga{!? Firmite na Velko nema da gi vratat parite nazad oti kolku {to moàm da nasetam tie ~ekaat SDSM da se vrati na vlast, a VMRO-DPMNE da si gi spakuva kuferite. Vo vremeto koga Velko gi prave{e dolgovite kon dràvata, toj na Vodno napravi nekolku ku}i, i kupi nov motor – “~oper”! Mnogu ubav, a i novi patiki kupi ... Taka {to sega Velko nema pari ... Sega Velko ne znae {to da pravi. Otkako Martin Protu|er mu se “ubuta” vo vesnikot vo intervju i prakti~no “doma” mu pora~a, i nemu, i na site nam deka, kaj i da e Velko }e ja smeni ureduva~kata politika ...!? I sega s$ e mirno! Site mol~at! Muva da pomine vo “ma~niot makedonski leten vozduh”, }e ja slu{nete! Zarem ne ja slu{ate ... Ti{inata ja razbi “onoj mal prde` vo ga}i” mitingot na SDSM, od koj, od s$ kaàno ostana zapameteno deka “vmrovcite treba da si gi pakuvaat kuferite”. Se slu{na neoficijalno i toa deka vo SDSM, listata za “... kuferite ...”, e pogolema i ne opfa}alo samo od VMRO-DPMNE, tuku i drugi lica trebalo da se pakuvaat! I za da ne zavladee povtorno ti{ina, inteligentnite vo SDSM razvija u{te edna prikazna za navodnoto samovolie na MVR vo Parlamentot, pa tepa~kata, pa slikite, pa sednica za otpovikuvawe na Veqanovski, pa u{te trista trakatanci ... Da ima koj da gi slu{a ...! A

na kraj za otpovikuvawe na spikerot glasaat samo 14 pratenici! Sramota! Ne uspeaja nitu na broj da se soberat, i dostoinstveno da glasaat. Povaèn im be{e julskiot vikend! Seto ova be{e “odli~na atmosfera” za ministerot za finansii da poentira! Tivko preku primerot na “B1” i “Xedis”, na site {to rabotat biznis vo zemjata, a rabotat so dràvata, im pora~a deka }e go menuva zakonot za javni nabavki i tenderi, i toa po itna postapka, i deka ne treba da ~ekaat pari vo sega{nite dogovoreni rokovi! Taka dràvata stana super dol`nik! Vo SDSM dali i slu{naa {to se pravi. Tie bea okupirani so policaecot i negovata kamera! [egata na strana, Makedonija vo ovoj moment se soo~uva so krupen problem vo ekonomijata, a toa e dolgot na dràvata kon kompaniite! Izjavata na ministerot za finansii za „B1“ i „Xedis“ }e ja tretirame kako dobra {ega! Sepak, o~ekuvame ministerot za finansii da insistira dvete spomenati firmi da si go platat dolgot kon dràvata! I drugi kako niv! Kompaniite {to rabotat tenderi sega ne moàt da gi raskinat dogovorite, oti te~at rokovite! Sopstvenicite i direktorite ne moàt nitu da zatvorat, oti toa }e bide znak deka dràvata svojot dolg moè da go razvle~e do nedogled! Komu da mu vra}a, ako se zatvorat! A Dràvata otvoreno kaùva deka nema pari ...!? Jeboga bog! Koj dogodina }e pla} a danoci? Vo vakvi uslovi mo`ni se dve scenarija za vo bliska idnina! Prvo, Dràvata da proglasi deka ne go

QUP^O ZIKOV

zikov@kapital.com.mk

FINANSISKATA KRIZA UDRI I PO BANKITE vra}a dolgot kon firmite! Ova na mala vrata sega se pravi so ovie izmeni predloèni pred nekoj den! Toa, pak, zna~i, deka do taa mera e naru{ena pozicijata na firmite, {to pra{awe e dali }e imaat kapacitet dogodina da pla}aat danoci! Od kade toga{ dogodina }e se polni buxetot!? Vtoro, dràvata, sepak, da prodolì da pla}a kon kompaniite! No, od kade pari!? E tuka e klu~niot moment. Koj }e go plati toa na krajot ? Vo Grcija, vo Romanija ... i vo u{te nekolku zemji od regionot sevo ova go platija gra|anite i firmite so zgolemuvawe na danocite! DDV-to na primer! Vo Romanija DDV-to porasna od 19% na 24%. Ottuka, klu~noto pra{awe e kon {to vodat planovite na dràvata, i {to vsu{nost saka da ni kaè Vladata! N$ ~eka li è{ka dano~na esen?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

0,8%

zgolemen brojot na turisti vo maj godinava sporedeno so istiot mesec minatata godina. Brojot na no}evawata e zgolemen za 13,8%. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, brojot na turistite vo maj 2010 godina iznesuva 55.220, a brojot na no}evawata e 131.361. Brojot na doma{nite turisti vo maj godinava e namalen za 1,4%, vo odnos na maj 2009 godina, a brojot na stranskite turisti e zgolemen za 3%. Brojot na no}evawata na doma{nite turisti vo maj godinava, vo odnos na maj 2009 godina e zgolemen za 23,9%, a brojot na no}evawata na stranskite turisti e zgolemen za 4%. Vo periodot januari-maj 2010 godina, vo odnos na istiot period lani, brojot na turistite e namalen za 5,4%. Kaj doma{nite turisti namaluvaweto iznesuva 6,1%, a kaj stranskite e zabele`ano namaluvawe za 4,8%.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

NLB SLOVENIJA VO PROBLEMI! Slovene~kata grupacija NLB, kade {to najgolem sopstvenik e dràvata, pod pritisok na krizata e dovedena vo situacija da najde od 400 do 600 milioni evra za da ja dokapitalizira bankata. Iako od NLB Tutunska banka, koja e vo sopstvenost na slovene~kata NLB grupacija velat deka nema direktno da gi po~ustvuvaat problemite povrzani so dokapitalizacijata, za o~ekuvawe e deka tretata najgolema banka vo Makedonija nema da moè vo sledniot period da gi kreditira makedonskite kompanii BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJÊVSKA

zdravkovska@kapital.com.mk

lovene~kata bankarska grupacija NLB e pod pristisok da obezbedi 400 do 600 milioni evra sve` kapital so cel da go zadrì potrebnoto minimalno nivo na adekvatnost na kapitalot. Problemite vo NLB, koja e vo mnozinska sopstvenost na dràvata, izminatiov period se dignati na nivo na dràven problem vo Slovenija okolu koj se vodi vojna pome|u vlasta i opozicijata duri i vo slovene~kiot Parlament. Minatata nedela po barawe na opozicionata Narodna partija (SLS) na itna sednica vo Komitetot za finansiski i monetarni pra{awa vo ramki na slovene~koto Sobranie se diskutira{e tokmu za dokapitalizacijata na NLB. Boò Ja{ovi}, pretsedatel na Upravniot odbor na NLB na politi~arite im objasnuva{e zo{to na NLB }e & bidat potrebni pove}e pari otkolku {to prvi~no se pretpostavuva{e deka }e bidat dovolni 250 milioni evra za dokapitalizacija na Grupacijata. NLB Grupacijata e edna od 91 evropska banka koi neodamna bea podloèni pod stes-test. “Na 23 juli treba da bidat objaveni rezultatite od ovoj stres-test na evropskite banki, i NLB so adekvatnost na kapitalot od samo 6% }e bide na dnoto”, izjavi Ja{ovi}.

Dokolku pretpostavkite na Ja{ovi} bidat potvrdeni so rezultatite od stres- testot, toj predupreduva deka NLB }e se soo~i so opasnosta da & bide namalen kreditniot rejting, {to }e go ote`ne zadolùvaweto na bankata vo stranstvo, }e ja namali kreditnata aktivnost i }e gi namali finansiskite rezultati vo raboteweto na Bankata. Za da se sobere potrebniot kapital vo igra e i prod`ba na nekoi banki vo regionot kade {to Slovencite investiraa vo izminatiot period. No, toa ne bi bilo dovolno da se sobere kapitalot potreben za dokapitalizacija. Na temata Dokapitalizacija, minatata nedela se sretnale i razgovarale dvata najgolemi akcioneri vo NLB, Republika Slovenija i KBC. Slovene~kiot minister za finansii Franc Kriàni} se sretnal so pretstavnicite na belgiskata KBC i razgovarale okolu nivniot udel vo NLB. Belgiskata grupacija KBC poseduva 31%. Otkako im stana jasno deka Slovenija ne planira da se otkaè od mnozinskiot paket-akcii, Belgijcite ve}e podolgo vreme baraat na~in da izlezat od NLB i da go prodadat svojot udel. Grupacijata NLB e sopstvenik na tretata po golemina banka vo Makedonija, NLB Tutunska banka. \or|i Jan~evski, pretsedatel na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka veli deka problemite povrzani so dokapitalizacijata na

NLB nema direktno da se po~uvstvuvaat vo raboteweto na NLB Tutunska banka vo Makedonija. “NLB Tutunska banka raboti solidno vo Makedonija i momentalnoto nivo na adekvatnost na kapitalot iznesuva 13%. Bidej}i ne planirame da rasteme i da odobruvame pogolemi iznosi na krediti na kompaniite, nema da imame potreba od dopolnitelen kapital. NLB Tutunska banka bi imala problem dokolku po~ne da ni se namaluva kapitalot, pa da ne mo`eme da obezbedime kapital za dokapitalizacija od mati~nata banka vo Slovenija”, veli Jan~evski. Spored nego, NLB iako lani rabotela so zaguba e dobra banka koja ima potreba da se dokapitalizira za da go zapazi minimalnoto nivo na adekvatnosta na kapitalot. “NLB vo sekoj moment mo`e da najde kupuva~ zatoa {to e dobra banka. Problemot e {to vo Slovenija taa proda`ba bi bila dignata na nivo na nacionalno pra{awe. Vtoriot problem e {to sega ne e vreme za prod`ba na banki, bidej}i cenata koja bi se postignala bi bila mnogu niska so ogled na faktot {to mnogu evropski banki se soo~uvaat so kriza”, objasnuva Jan~evski. Glavnite debati koi se vodat sega vo Slovenija se tokmu za toa na koj na~in da se napravi dokapitalizacijata na NLB. Odnosno dali Bankata da se prodade na nekoja stranska banka

NAVIGATOR

13.07.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

DEL BOSKE JA OBEDINI [PANIJA

ekoga{ skromen i neS nametliv, no neosporen fudbalski stru~wak.

VAN^O KARGOV

BORIS TADI]

MENDUH TA^I

NIKOLA TODOROV

ko Ta~i saka da one~no Makedonija rpskiot pretsedatel amesto da se `ali A gi odbrani nacioK }e dobie u{te eden S Tadi} ima{e hraN {to nasledil, nalnite interesi na terminal na grani~niot brost da otide vo Srevreme e da po~ne da premin kon Kosovo, koj e na{ najgolem trgovski partner

Albancite toa nikako ne mo`e da go napravi od ulica

brenica i da poka`e po~it kon `rtvite od srpskite sili

gi re{ava problemite koi gi sozdade vo resorot

vo slednite nekolku godini za naplata stignuvaat okolu 600 do 700 milioni evra hibriden kapital i za da ne se namali kapitalnata baza na NLB toj kapital treba da bide zamenet so nov pokvaliteten kapital.

BO@O JA[OVI] PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA NLB Na 23 juli treba da bidat objaveni rezultatite od ovoj stres-test na evropskite banki, i NLB so adekvatnost na kapitalot od samo 6% }e bide na dnoto

ili pak, toa da se napravi samo preku dokapitalizacija od nekoja me|unarodna finansiska institucija koja bi se steknala so udel pomal od 51% vo NLB. Vo igra za dokapitalizacijata na NLB se spomenuvaat imiwata na EBRD, EIB, pa duri i Goldman Saks. Neodamna, slovene~kiot premier Borut Pahor izjavi deka Slovenija saka da go zadrì mnozinskiot del vo svojata najgolema banka NLB, potenciraj} i deka dràvata planira da ja dokapitalizira bankata so 250 milioni evra. Vo Slovenija, koja vaì za zemja koja ima prili~no paranoi~en stav kon proda`ba na kompaniite ili bankiite na stranci, samoto spomenuvawe na mo`nosta za prod`ba na NLB grupacijata vo javnosta dobiva tretman na nacionalno

BORUT PAHOR

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA NLB TUTUNSKA BANKA NLB Tutunska banka raboti dobro. Momentalnoto nivo na adekvatnost na kapitalot iznesuva 13%,a bidej}i ne planirame da rasteme nema da imame potreba od dopolnitelen kapital

predavstvo. ZO[TO NLB SE SOOÛVA SO PROBLEMI? Prviot ~ovek na slovene~kata NLB, Boò Ja{ovi} poso~uva tri pri~ini zaradi koi NLB se soo~uva so potreba od tolku golem inzos na dopolnitelen kapital vo raboteweto. Prvata pri~ina se promenite vo bankarskata regulativa spored koi evropskite banki }e treba da imaat pogolem iznos na kvaliteten kapital (Tier1) za da moàt da go zadràt postojnoto nivo na biznis. Potrebata za dopolnitelen kapital na NLB }e stane o~igledna otkako }e se objavat rezultatite od stres- testovite. Inaku, ovoj stres test se pravi so cel da se oceni nadvore{nata otpornost na evropskiot bankarski sistem i

3 FAKTI ZA...

4,5% 9,3% 1,2%

\ORЃI JAN^EVSKI

PREMIER NA SLOVENIJA Sakame da ja zadr`ime mnozinskata sopstvenost na na{ata najgolema banka NLB i planirame da ja dokapitalizirame so 250 milioni evra.

E ZGOLEMEN INDEKSOT NA CENITE KAJ INPUTITE VO ZEMJODELSTVOTO VO JUNI GODINAVA SE NAMALENI CENITE NA AUTPUTOT VO ZEMJODELSTVOTO VO ISTIOT PERIOD PORASNALE CENITE NA DOBITO^NOTO PROIZVODSTVO VO JUNI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

negovata zavisnost od dràvna poddr{ka , kako i sposobnosta na bankite da se soo~at so novi potresi na finansiskite pazari, vklu~itelno i rizicite od dol`ni~kata kriza povrzana so Grcija. Vtorata pri~ina koja predizvika problem vo raboteweto na NLB banka e {to finansiskata kriza prodolì da go slabee portfolioto na Bankata vo Slovenija. Brojot na firmi koi docnat so podmiruvaweto na obvrskite i otpalatata na kreditite se zgolemuva, se zgolemuva brojot na otvoreni ste~ajni postapki vrz kompaniite, pa kako rezultat na toa se ostvaruvaat nekoi planirani zagubi.Tretata pri~ina, koja zasega e samo hipoteti~na, e potrebata za dopolnitelen kapital za da se zaìvee kreditnata aktivnost. Podatocite pokaùvaat deka

NLB LANI SO ZAGUBA OD 23,6 MILIONI EVRA Grupacijata NLB lani rabotela so zaguba od 23,6 milioni evra. Najgolema zaguba od duri 27 milioni evra ostvarila vo Germanija, potoa vo Srbija imala zaguba od 6,4 milioni evra, kade {to bankata vo izminatiot period imala pogolema izlo`enost kon kreditirawe na kompanii. Najgolemi profiti NLB grupacijata imala vo Makedonija (7,2 milioni evra), Bosna i Hercegovina (3,6 milioni evra) i Kosovo( 3,4 milioni evra), {to analiti~arite go pripi{uvaat na nerazvienite i skoncentriranite bankarski sistemi koi postojat vo ovie zemji. NLB Grupacijata vo izminative nekolku godini agresivno se {ire{e vo regionot. Taa e prisutna vo 17 zemji, a vo nejzinata struktura vleguvaat 11 banki, 11 lizing-kompanii, 11 kompanii za faktoring i fortfejting, 5 osiguritelni kompanii i u{te 15 kompanii koi izvr{uvaat drugi aktivnosti. Osven vo Makedonija, NLB Slovenija e pristuna i vo Srbija, Kosovo, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Bugarija, ^e{ka , Germanija, Avstrija i vo drugi evropski zemji.

PROCENKI... @AN

KLOD TRI[E

pretsedatel na Evropskata centralna banka

BUXETSKOTO [TEDEWE NEMA DA PREDIZVIKA NOVA RECESIJA

retsedatelot na Evropskata centralna banka, @an Klod Tri{e, gi otfrli predupreduvawata deka drasti~nata simultana potro{uva~ka, {to ja planiraat ~lenovite na vladi vo evrozonata, bi moèla da go turne, nazad vo recesija, blokot od 16 zemji. Mnogu ekonomisti stravuvaat deka merkite na {tedewe, koi gi najavi oficijalna Atina i niza drugi evropski dràvi, bi moèle da go zadu{at zapo~natoto oporavuvawe na ekonomijata vo evrozonata, dodeka amerikanskite parlamentarci povikaa na natamo{na primena na stimulativnite merki za da se odrì trendot na globalnoto oporavuvawe. “Ne se sloùvame so toa deka namaluvaweto na javnata potro{uva~ka moè da go zagrozi ekonomskiot rast. Merkite na konsolidacija }e pridonesat sega{noto oporavuvawe da se pretvori vo odr`liv rast”izjavi Tri{e.

Visente del Boske & podari na svojata [panija fudbalska istorija, stavaj}i ja ramo do ramo so najgolemite velesili. Toj ne promeni ni{to od igrata postavena od negoviot prethodnik Luis Aragones, koj na nacijata pred dve godini & ja donese titulata od evropskoto prvenstvo. No, zatoa vnese nekolku sveì izmeni, a ima{e i hrabrost na klupata za rezervni fudbaleri da ja preseli mega-yvezdata Fernando Torez, a pritoa da ne mu se slu~i buntot {to go doìvea negoviot kolega od francuskata reprezentacija, Rajmon Domene{. Toj gi obedini fudbalerite od razli~nite {panski provincii i od nivnite zasebni akcenti, sozdade perfektno te~en fudbalski jazik. Pred da se sretne so [panija, za najgolem favorit na {ampionatot vaè{e Germanija, no vo polufinalniot duel, Del Boske mu odrà fudbalski ~as na selektorot od sprotivnata strana Joakim

GUBITNIK

PESIMIZAM VO KLU^NI MOMENTI

Dodeka ~elnicite na Evropskataa unija i liderite na zemjiteesosedi koi se deklariraat kakoo poddrùva~i na Makedonijaa propagiraat optimizam dekaa kaj i da e }e se najde re{eniee na te{kiot spor za imeto soo Grcija (pa duri se nudat i kako posrednici), po {to bii se odblokirale evroatlantskitee perspektivi na zemjata, minissterot za nadvore{ni rabotii Milo{oski izjavuva deka rabootite zavisat od Evropa, i norrrmalno od Grcija koja e glavnataa pre~ka. Grcija bila blokatorot ot i ne bila podgotvena da bide lokomotiva na evropskite integracii na regionot. I? [to e tuka novo!? Grcija e blokator na Makedonija ve}e 20 godini. Ministerot zaedno so negovite kolegi i negoviot {ef, premierot Nikola Gruevski se na funkcijata na koja {to se za da najdat na~in da go re{at ovoj problem, a ne za da ni se àlat sekojdnevno kolku im e te{ko pod “~izmata” na Papandreu i na “kletite Grci”. Namesto da gi prezemat koncite vo svoi race i da pokaàt deka znaat i umeat da ja igraat igrata (koja ne e fer, no ni ìvotot ne e, a u{te pomalku e poli-

MISLA NA DENOT

RABOTETE GO TOA [TO GO RABOTITE NAJDOBRO TO MO@ETE I NE GLEDAJTE NA SVETOT OKOLU SEBE KAKO NA MESTO NA KOE IMA MNOGU KONKURENCIJA. OBRAZUVAJTE SE, ^ITAJTE, NAJDETE NE[TO [TO VE INSPIRIRA. U^ETE TOA E TAJNATA.

AL PA^INO AKTER

VISENTE DEL BOSKE Lev, ~ii izbranici edvaj po dva pati se spoija so topkata. Stoi~ki gi izdr`a i mediumskite “bombi” od vesnicite vo Katalonija, koi titulata mu ja dodelija na trenerot na Barselona, Pep Gvadiola aludiraj}i na faktot deka petmina od startniot sostav na selekcijata se igra~i na katalonskiot klub.Del Boske so timot na Real Madrid osvoi s$ {to mo`e{e da se osvoi na klupski plan, a kako {to samiot veli titulata svetski prvak e vrv na negovata uspe{na kariera.

ANTONI ANTONIO IO MI MIL MILOШOSKI LOШOSKI LOШ LO tikata), na{eto vodstvo postojano “si tera” edna politika na samosoàluvawe i demonstrira seriozna politi~ka plitkost i nepodgotvenost da se nosi so celata situacija. Ovaa izjava na Milo{oski ja otslikuva vladinata politika, oti minatata nedela i Gruevski go kaà istoto! No, Milo{oski v~era, ovoj stav go dopolni so u{te eden, moèbi i popesimisti~ki – deka nie odime kon EU, no pra{awe bilo kolku EU odi kon nas, oti toj ~uvstvuval deka EU e izmorena od pro{iruvawe. Ako so ovoj stav odime kon Brisel, ~udo e i kako voop{to stignavme do kade {to sme.

4 13.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SREBRENICA

...MADRID

...HAVANA

Tadi} im oddade po~it na `rtvite

Slaveni~ka euforija

Nasmeaniot Fidel Kastro

Toj pred prisutnite izjavi deka negovata poseta e iskrena.

od gra|ani koi {to gi veli~ea nacionalnite boi na zemjata.

centar za nau~ni istra`uvawa i e vidno raspolo`en.

ovi tri fotografii na kubanskiot lider Fidel Kastro rpskiot pretsedatel Boris Tadi}, im oddade po~it na ljadnici gra|ani na [panija, ja proslavuvaa pobedata `rtvite vo Srebrenica so zborovite deka tragedijata Ina nivnata zemja na Svetskoto fudbalsko prvenstvo. Nse pojavija na provladin kubanski blog. Na fotografiite S {to se slu~i vo ovoj bosanski grad ne mo`e da se zaboravi. Centarot na Madrid be{e pretvoren vo crveno-zlatno more Kastro e prika`an vo poseta na kubanskiot Nacionalen

DVA, TRI ZBORA

“Tursko-srpskite odnosi se na visoko nivo, a Srbija e element na stabilnosta na Balkanot. Sredbite na visoko nivo vo poslednata godina go poka`uvaat zna~eweto, {to dvete zemji im go pridavaat na bilateralnite odnosi, a napredokot vo oblasta na regionalnata sorabotka i politi~kite odnosi treba da se prenese i vo ekonomskite odnosi. Smetame deka Srbija e element na stabilnosta na Balkanot i oddavame zna~ewe na odnosite so nea” REXEP TAIP ERDOGAN premier na Turcija

“Nekolku evropski banki razmisluvaat do vospostavat 20 milijardi evra vreden fond za pomo{ na kompaniite koi rabotat vo sektorite koi se vo kriza. Ovoj fond bi mo`el da im pomogne na evropskite banki vo slu~aj na nova kriza” ALESANDRO PROFUMO izvr{en direktor na UniKredit

“Fiat vo Srbija predizvika bran na interesirawe na drugi kompanii i nie vo ovoj moment pregovarame so 25 kompanii od avtomobilskata industrija da dojdat vo Srbija. So edna od niv, italijanskata kompanija Dejtek, }e sklu~ime dogovor za izgradba na potpolno nova fabrika za avtodelovi”

SE RASPAЃA KINESKO-KOREJSKATA KOMPANIJA TRIVJU HIT

TRIVJU SE POVLEKUVA OD MAKEDONIJA PORADI FINANSISKI PROBLEMI

MLAXAN DINKI] minister za ekonomija na Srbija

GADGETS

Spored objasnuvaweto na vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski, dadeno vo debatnata emisija na Makedonskata televizija, ju`nokorejskata Trivju poradi finansiski problemi na mati~nata kompanija ne moèla da gi ispolni obvrskite od dogovorot i izleguva od zaedni~kiot konzorcium so Haier. S$ u{te nikoj ne kaùva dali toa }e ja odloì izgradbata na planiranata fabrika vo Bunarxik obvrskite od dogovorot i ALEKSANDRA SPASEVSKA izleguva od zaedni~kiot konspasevska@kapital.com.mk zorcium so Haier. Spored e raspa|a zaedni~kata nego, vladata vo naredniot kompanija Trivju HIT period treba da odlu~i {to k o j a t r e b a { e d a }e se slu~i so najavenata gradi fabrika za LCD- investicija, dali }e ima monitori i televizori mo`nost da se prodolì vo Bunarxik. Kineskata dogovorot za investirawe kompanija Trivju, koja vo samo so Haier, ili }e dogovor so ju`nokorejskata sklu~at nov dogovor, bidej} Haier treba{e da investi- i kako {to kaà Pe{evski, raat devet milioni evra kineskata kompanija ne vo Bunarxik se povlekuva planirala da se povle~e od investicijata poradi od investicijata vo Buvnatre{ni finansiski prob- narxik. Rokot za po~etok na lemi vo centralata vo izgradbata na fabrikata za Ju`na Koreja. Spored objas- LCD-monitori i televizori nuvaweto na vicepremierot koj vladata go potpi{a so za ekonomski pra{awa ju`no-korejskata kompanija Vladimir Pe{evski, dadeno iste~e na 30 juni godivo debatnata emisija na nava, a spored toga{nata Makedonskata televizija, izjava na direktorot na ju`nokorejskata Trivju po- Agencijata za stranski inradi finansiski problemi vesticii Viktor Mizo, vlana mati~nata kompanija data vo naredniot period ne moèla da gi ispolni treba da odlu~i dali }e

go raskine ili prodol`i dogovorot so Trivju Hit. Spored izjavata na Mizo, vladata, po izve{taite za tekot na realizacijata na investicijata koj treba da gi izgotvat Agencijata za stranski investicii i Direkcijata za slobodni zoni vo naredniot period, treba da odlu~i kako } e postapi za ovoj slu~aj. Dogovorot za investirawe vo Bunarxik so Trivju Hit, zaedni~kata kompanija na Haier i Trivju, Agencijata za stranski investicii go potpi{a na krajot na septemvri minatata godina. Na se~eweto na lentata, direktorot Viktor Mizo izjavi deka fabrikata treba da po~ne so proizvodstvo vo maj godinava. Be{e nagolemo najavena kako investicija od devet milioni. So Vladata potpi{aa dogovor

za zakup na parcela vo zonata vo Bunarxik na 99 godini, na povr{ina od 2,5 hektari. Osven toa {to propa|a izgradbata na fabrikata vo Bunarxik, kako {to pi{uva{e „Kapital“, kineskata kompanija Haier, eden od podru`nicite na Trivju HIT neodamna ja likvidira{e firmata vo Makedonija preku koja se uvezoa 100.000 kompjuteri za vladata za proektot Kompjuter za sekoe dete. Objasnuvaweto od pretstavnikot na Haier-Makedonija be{e deka ja zatvoraat kompanijata koja ja otvorija pred ~etiri godini, bidej}i im istekol dogovorot koj go imaat potpi{ano so vladata i deka }e otvorat nova kompanija so koja sakaat da u~estvuvaat na drugi vladini tenderi za nabavka na kompjuteri.

ELEGANTEN DESKTOP KOMPJUTER OD LENOVO enovo ja osve`i svo- rija od dva gigabajti do 320

jata ponuda na desktop-kompjuteri. Noviot desktop kompjuter IdeaCntre A310 ima procesor Core i3 – 350M procesor na Intel, so raboten takt od 2,26 gigaherci, so integrirana grafi~ka karti~ka. Stanuva zbor za procesor namenet za prenosni komnpjuteri, no definitivno e dovolno mo} en i za stati~nite obvrski. Kupuva~ite imaat izbor na pove}e konfiguracii, po~nuvaj}i od rabotna memo-

gigabajti. So kompjuterot }e dobiete i 21,5 in~en ekran so rezolucija od 1.920 h 1.080 pikseli i eksteren DVD snima~, odnosno s$ ona {to sleduva so eden prose~en desktop-kompjuter, no seto toa spakuvano vo mal i eleganten dizajn, sli~en kako toj na Mac Mini na Apple. Cenata na kompjuterot e 1.243 amerikanski dolari, a kompjuterot }e bide dostapen na pazarot vo Japonija od 17 juli.

POLITIKA

13.07.2010

JOSIPOVI]: U^ETE OD NAS ZA KOMPROMIS

e{avaweto na sporot so imeto mo`e da se napravi mnogu brzo, i negovata kone~na zavr{nica }e bide ne samo za dobroto na regionot, tuku i za Evropskata unija. Ova e porakata {to ja donese v~era, hrvatskio t pretse-

datel Ivo Josipovi}, na sredbata so negoviot makedonski kolega, \orge Ivanov. "Hrvatska saka {to pobrzo da se re{i sporot so Grcija i da otpadnat pre~kite {to stojat na patot na Makedonija kon NATO i kon Evropskata unija. Mislam deka e mo`no toa da se napravi mnogu brzo i toa e potrebno poradi celiot region i Evropskata unija", izjavi Josipovi}. Spored hrvatskiot pretsedatel, iako hrvatskoslovene~kiot grani~en spor e od razli~na priroda, sepak

Po desetdnevna drama vo Parlamentot – na povidok e usoglasuvawe na stavovite na VMRO – DPMNE i na SDSM, okolu formiraweto na anketnata komisija za rasvetluvawe na sobraniskiot incident od 1 -vi juli.

SE MO@E AKO SE SAKA

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

tkako pove}e od edna nedela vo zakonodavniot dom “fr~ea” navredi, zakani i me|usebni obvinuvawa, a pratenicite od dvete partii maftaa so svoi predlozi i verzii za slu~uvawata od koi ne sakaa da napravat otstapki, pod pritisokot na me|unarodniot faktor popu{tija i dvete strani. Opoziciskata SDSM e podgotvena na kompromisen predlog, koj kako {to stojat rabotite, od VMRO – DPMNE nema da mo`at da go odbijat. Partijata na Crvenkovski

negovoto nadminuvawe go gleda kako dobar primer za re{avawe na sporot so imeto me|u Makedonija i Grcija, no i za nekoi idni sporovi na regionalno i na svetsko nivo. "Dogovorot me|u Slovenija i Hrvatska e od druga priroda. Bi rekol deka se odnesuva na konkretno pra{awe za granicata i dobro e {to najdovme na~in kako toa da go re{ime. Toa sigurno e dobar primer za nekoi idni sporovi, ne samo vo regionot, tuku i vo svetot”, poso~i toj.

VMRO – DPMNE RE[I DA GO RAZVIVA POLITI^KIOT DIJALOG!

eposredno po dvonedelnite niski presmetki na dvete najgolemi partii vo zemjava, VMRO-DPMNE i opoziciskata SDSM, no i po kritikite od me|unarodnite prestavnici za nivoto na politi~kiot dijalog vo zemjata, osobeno po incidentot vo Sobranieto, vladeja~kata VMRO-DPMNE izleze so predlog- deklaracija za unapreduvawe na politi~kiot dijalog vo Sobranieto. "Imaj}i go predvid zna~eweto na razvivaweto na politi~kiot dijalog me|u vlasta i opozici-

jata vo funkcija na ostvaruvaweto na strate{kata cel za integracija na Makedonija vo EU, se obvrzuvame deka vo ramkite na na{eto politi~ko deluvawe }e go istaknuvame natpartiskiot i nadetni~kiot karakter na spomenatiot strate{ki proekt za Dr`avata nastojuvaj}i da se odr`i i nadgradi postignatiot konsenzus", se naveduva vo soop{tenito na VMRO-DPMNE. Za opoziciskata SDSM ova e logi~en poteg, na partija koja ima problem so svojata

politi~ka kultura. "Za nas e sosema logi~no posle pismata na Gruevski so povik za posledna presmetka, i izjavite na Protu|er kade {to politi~kite protivnici gi narekuva ubijci, gi obvinuva za kodo{ewe i za site ostanati vulgarnosti, VMRO-DPMNE da se obiduva da najde alibi za svoite nedoli~ni postapki i nisko nivo na politi~ka kultura. Ako toa go storat, nie }e gi pozdravime", se veli vo reakcijata na SDSM.

KONE^NO ANKETNA KOMISIJA ZA SKANDALOT!? odlu~i da otstapi od insistiraweto vo predlog-tekstot za formirawe na Komisijata striktno da stoi “gruboto kr{ewe na ~lenot 43 od Zakonot za sobranie” – formulacija koja za vladeja~kata VMRO – DPMNE be{e apsolutno neprifatliva. Namesto ova, socijal-demokratite sega nudat Komisijata da rasprava “za kr{eweto na site zakonski propisi, za utvrduvawe na politi~kata odgovornost na u~esnicite vo skandalot i rasvetluvawe na site okolnosti”. Od SDSM predupreduvaat deka treba mnogu da se vnimava na to~nata formulacija, oti li~no pretsedatelot Veqanovski izjavi deka komisijata }e rasprava isklu~ivo za ona {to na pismeno }e bide navedeno kako nejzina nadle`nost. “Stanuva zbor za na{ata cvrsta politi~ka volja da se rasvetli skandalot, zatoa i ja pravime ovaa otstapka. Da prestane grubata manipulacija so fotografiite i da se poka`e vistinata deka na prvi juli, vo sobranieto be{e napraven klasi~en upad vo demokratijata. Pove}e od ova nema {to da baraat.

So ovoj predlog se opfateni site momenti od nastanot i se dava naj{iroka mo`na dimenzija”, velat od SDSM. Pratenicite na najgolemata opoziciska partija reagiraat {to pretsedatelot Trajko Veqanovski ne zastanal zad niv, tuku se povlekol pod pritisokot na MVR i ministerkata Gordana Jankulovska. Velat deka va`no e da ne se defokusira celiot slu~aj i da ne se zaboravi deka na klu~niot den, vo Parlamentot ima{e nezakonsko prisustvo na vooru`eni policajci. Od VMRO – DPMNE na vakviot posleden predlog od SDSM gledaat kako na dobra osnova za ponatamo{en razgovor. “Ako e taka kako {to velat, toga{ toa e dobra osnova. Nam ni e isklu~ivo va`no vo tekstot da stoi toa deka treba da se utvrdi politi~kata odgovornost na site u~esnici vo incidentot” velat vo VMRO – DPMNE. Za deneska e zaka`ana nova sredba na spikerot Veqanovski so pretstavnici na dvete partii i sobraniskite potpretsedateli, po koja kone~no }e se znae dali }e se formira anketnata

komisija, na koja Brisel uporno insistira, a koja }e zna~i poraka do Evropa za razvojot na demokratijata vo zemjava pred sostanokot za stabilizacija i asocijacija vo Brisel na 20-ti mesecov. Kako kamen na sopnuvawe i

ponatamu ostanuva sobraniskiot delovnik, okolu koj nikako ne mo`e da se najde dogovor. SDSM i tuka ima kompromisno otstapuvawe od svoite barawa – velat deka }e insistiraat samo na mo`nosta da postavuvaat to~ka na dneven red i na

razgleduvaweto na revizorskite izve{tai, dodeka od konkretnite proekti, kako Skopje 2014-ta mo`at da se otka`at. VMRO – DPMNE zasega smetaat deka ova ne e tema na dneven red, oti momentalno sobranieto se ma~i so pova`ni problemi.

GRCIJA PRED POLITI^KA KRIZA

SE "RU[I" LI OPTIMIZMOT ZA BRZO RE[AVAWE NA SPOROT SO IMETO ?! Vo uslovi koga makedonskoto rakovodstvo se podecidno ja ostava vo racete na Grcija celata odgovornost za re{avawe na sporot so imeto, na{iot ju`en sosed se nao|a pred politi~ka kriza koja mo`e zna~itelno da vlijae na brzoto re{avawe na sporot so imeto. GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

odeka vo posledniot period, s$ pove}e raste{e optimizmot za brzo re{avawe na sporot so imeto pome|u Makedonija i Grcija, kako rezultat na s$ po~estite sredbi na dvajcata premiri, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu, Grcija se najde na pragot na seriozna politi~ka kriza koja mo`e zna~itelno da gi zabavi vakvite intenzivni pregovori. V~era vo gr~kite vesnici glavna tema be{e politi~kata sostojba vo zemjata, poradi koja na {iroko se {pekulira za predvremeni izbori i raspad na Vladata na Papandreu. "Grcija e pred pragot na politi~ki krah i

postoi golema verojatnost od odr`uvawe na predvremeni izbori. Re~isi pove} e od sigurno e deka Vladata na gr~kiot premier Jorgos Papandreu }e se soo~i so seriozno prestrukturirawe, poradi toa {to golem del od negovite ministri preminuvaat vo opozicioniot front". Ova se samo del od vestite koi v~era bea predmet na analiza na gr~kite vesnici. "Predlog-zakonot za reformi vo penziskiot sistem mo`ebi e donesen pod zakana od predvremeni izbori, no eden den po negovoto usvojuvawe stana jasno deka postoi kriza vo Vladata na gr~kiot premier Papandreu", objavuva atinskiot vesnik "Apogevmatini". "Elefterotipija", pak, naveduva deka iako vo golema mera

e nezivesno odrùvaweto na predvremenite izbori, sepak re~isi e sigurno deka "}e pretstoi rekonstrukcija na Vladata". Vo me|uvreme, blag pesimizam se beleì i vo izjavite na ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski. Toj vo intervju za srpskiot vesnik "Ve~erwe Novosti", odgovornosta za brzo re{avawe na sporot so imeto ja prefla kaj na{iot juèn sosed, sli~no kako i negoviot {ef, premierot Nikola Gruevski, koj vo svojata posledna izjava vo vrska so sporot, decidno kaà deka topkata e vo racete na Papandreu. "Skopje vodi intenzivni razgovori so Atina za re{avawe na sporot so imeto i se trudime da gi pribliìme na{ite stavovi. Sepak, Gr-

cija, za àl go blokira evrointegrativniot proces na Makedonija, {to dokaùva deka s$ u{te ne e podgotvena da bide lokomotiva za evropskata integracija na zemjite od regionot", veli Milo{oski. Toj e duri i pesimisti~en za pro{iruvaweto na Evropskata unija, koe spored Milo{oski, ve}e ne e dvostran proces, tuku samo èlba na zemjite aspiranti. "Nie se dviìme kon EU, no pra{awe e dali EU se dviì kon nas. Do pred 10 godini, pro{iruvaweto be{e dvostran proces, no sega postoi zamor od ponatamo{no pro{iruvawe na Unijata", veli Milo{oski. Za toa dali nabrzo }e se re{i sporot so imeto, konkreten odgovor ne dade nitu pretsedatelot, \orge Ivanov.

Na v~era{nata sredba so negoviot hrvatski kolega, Ivo Josipovi}, zapra{an na {to se dol`i optimizmot vo Brisel za brzo re{avawe na sporot so imeto, toj izjavi deka toa e rezultat na po~estite sredbi na premiersko nivo me|u Skopje i Atina. "Premierot Nikola Gruevski i negoviot gr~ki kolega Jorgos Papandreu, ostvarija ve} e {est direktni sredbi na koi se gradi i postignuva doverba. A koga }e se sozdade doverba me|u dvajcata premieri, mnogu lesno mo`e da se dojde i do re{enie za sporot so imeto", izjavi Ivanov. Sepak, Ivanov, naglasi deka i pokraj direktnite razgovori me|u Guevski i Papandreu, predlog-re{enieto najmnogu zavisi od medijatorot Metju

JORGOS PAPANDREU

Gr~kite mediumi pi{uvaat deka vladata na Jorgos Papandreu }e se soo~i so seriozno prestrukturirawe, po {to golem del od negovite ministri bi preminale vo opozicioniot front" Nimic, bidej}i sporot so imeto e pod pokrovitelstvo na Obedinetite Nacii.

6 13.07.2010 OV^ARSTVOTO SE RAZVIVA

OVCI I JAGNIWA SÈ POVE]E BLEAT NIZ MAKEDONIJA

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

dgleduvaweto na ovci vo zemjava e eden od poprofitabilnite biznisi, za razlika od ostanatoto sto~arsko proizvodstvo kade {to farmerite mora da izdvojat pogolemi tro{oci za dobito~na hrana. Ov~arstvoto e granka koja e najekonomi~na i zatoa i golemite vizioneri i sopstvenici na stada go zgolemuvaat sto~niot fond. Sepak, mora da se naglasi deka ov~arstvoto deneska ima golemi problemi. I dokolku se re{at ovie problemi, mo`eme da o~euvame ovaa granka da bide i nose~ka granka vo zemjodelstvoto. Kako nose~ki proizvodi koi gi dava ovcata se mlekoto i sireweto.

Sireweto r i ka{kavalot od ov~o mleko bi mo`ele da bidat “makedonskata nafta” f dokolkuu celata ovaa farmerska granka bide podobro organizirana. Golemite makedonski kompanii i biznis-vizioneri ve}e ja vidoa {ansata i sega gi pro{iruvaat stadata. Makedonija ima uslovi za razvoj na ovaa granka samo treba da se re{at problemite so reguliraweto na cenata na mlekoto i na jagniwata. Vo ovoj biznis s$ u{te caruvaat prekupcite namesto glavni da bidat proizvoditelite

Makedonskite jagniwa i ov~o mleko se mnogu barani na stranskite pazari! No, ona na {to najmnogu treba da se raboti vo momentov e organizacija na ova proizvodstvo. Potreben e organiziran otkup na jagniwata, kako i otvorawe na prerabotuva~ki kapaciteti za proizvodstvo na mle~ni proizvodi. Za re{avawe na problemite okolu plasmanot na ovie proizvodi dosega najve{ti i so najgolem kapacitet se poka`aa golemite kompanii. Vardar 03 Gradsko, e kompanija koja sogleduvaj}i gi problemite

okolu otkupot na mlekoto odlu~i da otvori i sopstvena mlekarnica kade {to sama }e proizveduva ov~o sirewe. Makedonija treba da se orientira na pogolemo proizvodstvo na ov~o mleko. Momentalno vo zemjava ima trend na opa|awe na proizvodstvoto na proizvodi od ova mleko, zatoa {to naselenieto se orientira za koristewe na proizvodi od kravjo mleko. No, toa ne treba da gi obeshrabruva na{ite sto~ari. Ov~oto sirewe vo Evropa se smeta za delikates i mnogu dobro se prodava.

Ova go potvrduva i Goran Dabevski, sopstvenik na mlekarnicata Osogovo milk. “Makedonskoto sirewe e mnogu barano na stranskite pazari. Jas izvezov edna pratka na turskiot pazar, i tie mi rekoa deka takvo sirewe dosega nemaat probano”, potencira Dabevski. Zatoa i apelira{e do makedonskite sto~ari slobodno da go zgolemat sto~niot fond. Za kvalitetot na makedonskoto ov~o sirewe zboruva i Bitolskata mlekarnica koja minatata nedela

objavi deka go zgolemuva izvozot na ov~i proizvodi na amerikanskiot kontinent. Sepak, problemot so ov~oto mleko e {to cenite po koi se otkupuva ova mleko vo zemjava se mnogu niski. Toa momentalno se otkupuva po cena od 27 denari, a zadovoluva~ka cena za sto~arite e okolu 35 denari. Sto~arite gi obvinuvaat otkupuva~ite za niskite ceni, koi pak ne sakaa da zboruvaat okolu cenata po koja se otkupuva mlekoto vo Makedonija. Problemi ima i so otkupot na jagniwa!

TEKOVNI PROBLEMI SO KOI SE SOO^UV

okraj golemiot potencijal i golemata ekonomi~nost koja ja ima odgleduvaweto na ovcite, sepak poslednive godini ovaa sto~arska granka se soo~uva i so brojni problemi. Dràvata se obiduva da re{i nekoi od ovie problemi, no sto~arite se àlat deka treba u{te mnogu da se napravi za da go dostigneme nivoto od dva milioni ovci koe go imavme pred 30-tina godini. Poslednive godini se pravat obidi da se vrati ov~arstvoto na starite pateki, no vedna{ na povr{ina isplivuvaat i problemite so koi se soo~uvaat. Mora da napomeneme deka dràvata pravi nekoi obidi za nadminuvawe na ovie prob-

lemi, no treba da gi zabrza re{avaweto na tie problemi za da mo`e ovaa granka nepre~eno da se razviva. Vane Cvetkov, rakovoditel na oddelot sto~arstvo pri Vardar 03 od Gradsko potencira deka tie imaat zemeno pasi{ta pod koncesija za narednite 10 godini, no deka se soo~uvaat so problemi okolu nivnoto razgrani~uvawe. “Ima dovolno pasi{ta na Bistra, no so niv postojano imame i problemi. Pasi{tata ne se katastarski opredeleni. Granici pome|u pasi{tata ne se postaveni, taka {to ~esto imame kavgi pome|u ov~arite za teritorijata na pasi{tata”, dodava Cvetkov. So ovaa se soglasuvaat i ostanatite sto~ari koi imaat zemeno

pasi{ta pod zakup. “Jas imam zemeno pasi{te pod zakup od dr`avata, ama toa go imam samo na hartija. Vo realnosta koj stigne, pasi na moeto pasi{te. Toa e golem problem i so kolegite se karame sekoj den. Ne znam do kade treba da gi nosam moite ovci, a od kade zapo~nuva pasi{teto na sosedite. Sekoga{ koga }e se pojavi se pla{am deka doa|a za kavga, zaradi me|ite na pasi{teto”, izjavi ov~ar od [tipsko koj saka{e da ostane anonomen. Toj dodade deka dr`avata najavila deka }e go re{i problemot so pasi{tata, no zasega na teren problemot ostanuva. Dopolnitelen problem e {to vo ovaa granka dosega po raspa|aweto na porane{na

Jugoslavija ne se investira{e vo odrùvawe na pasi{tata, so {to pogolem del od pasi{tata se zapu{teni. Nekoi kompanii kako Vardar 03 od Gradsko seriozno se zafatija so renovirawe na pasi{tata i na objektite. Ottamu se nadevaat deka i drugi sopstvenici na stada }e go sledaat nivniot primer i deka }e gi obnovat pasi{tata i }e go vratat sjajot na na{ata prekrasna visoramnina Bistra, koja e kako sozdadena za razvoj na ovaa sto~arska granka. OBEZBEDUVAWETO NA OVÂRI RAK- RANA NA MAKEDONSKOTO STOÂRSTVO Najgolem problem momentalno e da se obezbedat lu|e koi }e se griàt za ovcite. Ova e

mnogu seriozen problem so koj se soo~uvaat sopstvenicite na stada vo Makedonija. Tie potenciraat deka lu|eto taka sedat doma, no ne se prijavuvaat za ov~ari, iako prose~nata plata na ov~ar po~etnik e 18.000 denari. “Ima lu|e {to }e bezdelni~at, ama ov~ari ne doa|aat. Ili }e dojde, pa ne znae da gi napasi, ne znae da gi izmolzi kako {to treba. Nie imame okolu 45 ov~ari, od tie 20 se navistina dobri ov~ari, ostanataite se samo da gi ima{ na broj kolku da ne ti sedat ovcite”, se `ali Cvetanov. Toj dodava deka ov~arskiot kadar e mnogu zna~aen i deka bez dobar ov~arski kadar ne mo`e{ da proizveduva{ i dobri

13.07.2010

700.000 Ovci momentalno se odgleduvaat vo Makedonija

PODATOCI ZA IZVOZOT NA JAGNIWA

Makedonija na tradicionalnite pazari lani izveze 1.783 toni jagne{ko meso, velat oficijalnite podatoci. Najgolem del od jagne{koto e plasiran na pazarot vo Italija, vo Grcija i vo Hrvatska, dodeka pomali koli~ini }e zavr{at vo Srbija i vo Bosna i Hercegovina. Godi{niot izvoz na jagne{ko meso vo prosek se dviì od 2.200 do 2.500 toni. Vkupniot devizen priliv od izvozot na jagne{ko e okolu 11 milioni evra na godi{no nivo. OTKUPUVAÎTE NA JAGNIWA GI UNI[TIJA STOÂRITE Otkupot na jagneto e u{te den problem koj gi optovaruva proizvoditelite na jagniwa. Cenite po koi se otkupuva jagneto se dopolnitelen problem za makedonskoto ov~arstvo. Analizite govorat deka makedonskoto jagne e mnogu barano na italijanskiot pazar i negovata cena e konstantna, od sedum evra za kilogram jagne{ko meso. No, od proda`bata na jagniwata sekoja godina }aruvaat trgovcite. Veligdenskite praznici se najgolemiot {pic za proda`ba na jagne{koto meso. Godinava cenata na jagne{koto meso vo ovoj period dostigna 380 denari za eden kilogram, no tie na proizvoditelite im pla}aa po 140 denari za kilogram ìva mera. “Vo Makedonija ima ~etiri kompanii koi otkupuvaat jagniwa. Tie gi pravat vi{ocite i nedostatocite na pazarot so jagne{ko meso vo zemjava. Ne moè jagneto da se pla}a po 140 denari, a vo mesarnica da se prodava po 380 denari”, veli Stojan Tro{anski, sto~ar od Male{evijata. Toj potencira{e deka Razlikata od 240 denari, ja delat otkupuva~ite i mesarnicite i dodava deka jagneto godinava moè{e da pomine od 180 do 200 denari za kilogram ìva mera. Otkupuva~ite ne se podgotveni da komentiraat za “anomaliite” na pazarot pri otkupot na jagne{ko meso. Dopolnitelen argument e {to cenata na evropskiot pazar na jagne{ko meso ostanuva isto vo tekot na cela godina. Za Boì} i za Veligden, jagniwata vo Italija, se prodavaat po cena od sedum evra za kilogram jagne{ko meso, a kaj nas za boì} nite praznici se otkupuvaa po cena od 220 denari za kilogram ìva mera, a za veligdenskite praznici da se otkupuva po 140 denari, velat sto~arite. Otkupuva~ite od porano se àlea deka deka na{eto jagne e te{ko i ne moè da zamine na italijanskiot pazar. No, sto~arite potvrduvaat

deka pote{kite jagniwa zaminuvaat za Hrvatska, Grcija i na doma{niot pazar, kade {to se baraat postari jagniwa, i toa po sli~ni ceni kako na makedonskiot pazar. BROJNA SOSTOJBA NA MAKEDONSKOTO OVÂRSTVO Ov~arstvoto vo Makedonija otsekoga{ bilo mnogu zna~ajna granka od koja opstojuvale golem broj semejstva. No vo izminative 30 godini brojot na ovci e namalen za tri pati. Vo zemjava se procenuva deka ima okolu 650 i 700 iljadi ovci. Nadle`nite potenciraat deka ovoj trend na opa|awe na brojot na ovcite e zapren i deka o~ekuvaat vo idnina da se zgolemi brojot na ovci koi }e se beleat na na{ite planini. Vo izminative nekolku godini e zabeleàn drug trend - na zgolemuvawe na brojot na ovcite kaj golemite kombinati. Najdobar primer za ova e Vardar-Gradsko koj go zgolemil osnovnoto stado za tri pati. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo potenciraat deka opa|a~kiot trend na brojot na ovcite e namalen i sega e vo nagorna linija. Ako go zgolemime brojot na grla ovci, mislam deka }e bideme na dobar pat prvo da go zgolemime izvozot na makedonsko jagne, a od druga strana, ako dopolnitelno vlijaeme, }e se zgolemi proizvodstvoto na mle~ni proizvodi i nivniot plasman na stranskiot pazar”, smeta ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski. Toj dodava deka mnogu te{ko }e go dostigneme onoj broj na grla ovci od pred 30 godini, koga imalo 2 milioni grla ovci, no deka vladata raboti na zgolemuvawe na brojot na ovie ìvotni. Ov~arstvoto kako granka, najmnogu e rasprostraneto vo Ov~epolieto kade {to ima pove}e od 100.000 ovci {to e okolu 30% od vkupniot fond na ovci vo Makedonija. Najgolem del od makedonskoto jagne zavr{uva na gr~kiot pazar, a Italijancite se zainteresirani za na{eto jagne samo vo veligdenskiot {pic.

VA OVÂRSTVOTO sto~arski proizvodi. So vakvi problemi se soo~uva i Dobre Stojanov, sto~ar od Ko~ansko. “Jas ne moàm da najdam dobar ov~ar iako na moite ov~ari im davam plata od 23.000 denari. Imam 400 ovci, no sum prinuden da go namalam sto~niot fond poradi nedostig na kvalitetni ov~ari. Ja koristam ovaa mo`nost da gi povikam site kvalitetni ov~ari da se javat”, dodava Mitrov. Vo semejnot biznis so ov~arstvo e vklu~eno celoto negovo semejstvo. Dràvata napravi napori da im pomogne na sto~arite i izdvoi sredstva za pla}awe na pridonesite za penzisko i invalidsko osiguruvawe na ov~arite vo vrednost od okolu 9.000 denari. Sopstvenicite na stadata ja poddrùvaat ovaa odluka na vladata

VARDAR 03 GRADSKO INVESTIRA VO PRO[IRUVAWE NA OSNOVNOTO STADO!

ardar 03 od Gradsko e kompanija koja e vistinski primer koj treba da se sledi. Po dolgogodi{nata letargija koja ja zafati kompanijata po raspadot na porane{na Jugoslavija koga sto~niot fond be{e drasti~no namalen, se slu~i privatizacijata i kupuvaweto od strana na poznatiot makedonski biznismen Min~o Jordanov vo 2007 godina. Za nepolni ~etiri godini, sto~arskiot oddel na Vrdar od Gradsko uspea da go zgolemi svojot sto~en fond za pove}e od tri pati. Ovie fantasti~ni rezultati mora da poslu`at kako primer i za ostanatite kompanii koi investiraat vo ovaa granka. Tie optimisti~ki najavuvaat deka }e se {irat i ponatamu i deka ov~arstvoto } e bide delovna edinica koja }e impresionira so rezultatite. “Nie sekoja godina ostavame od 1.300 do 1.500 `enski jagniwa. Za edna godina o~ekuvame da ja nadmineme brojkata od 10.000 ovci. Planirame da ja modernizirame mandrata vo Gali~nik, vo ramkite na tradicionalnoto proizvodstvo”, izjavi za “Kapital”, Min~o Jordanov, sopstvenik na Vardar 03 od Gradsko. Jasnata vizija i dobriot me-

i ja ocenuvaat kako dobra, no zasega taa ne vrodi so plod. “Ova e dobra merka, so nejzinoto implementirawe nie sme oslobodeni od del od tro{ocite koi treba{e da gi pla}am na dr`avata za pridonesi, no zasega ovaa merka ne gi dade o~ekuvanite rezultati, odnosno ne ja zgolemi ponudata na ov~ari”, veli Saltir Nikoloski, sto~ar od Mariovo. Toj dodava deka ne mo`e pove}e sam da gi molzi ovcite, a nema koj da mu pomogne. Sto~arstvoto kako stopanska granka ima va`na uloga vo bruto-doma{niot proizvod, so ogled na toa deka e na treto mesto po ostvarenite sredstva od izvoz na proizvodi. Ov~arstoto e edinstvenata sto~arska granka koja ostvaruva suficit vo trgovskata razmena so stranstvo.

naxment se glavnata pri~ina za uspehot na Vardar 03. Do samo dve godini kombinatot raspolaga{e so sto~en fond od 2.600 ovci, a godinava na padinite na Bistra, kombinatot od Gradsko ima rasposlano okolu 7.000 ovci. “Sakame prvo da gi obnovime kapacitetite na pasi{tata i da gi podgotvime ostanatite pridru`ni objekti, pa podocna da go pro{irime stadoto. Zasega dobro se {irime, i mislam deka za brzo vreme }e dostigneme kapacitet od 10.000 ovci”, veli Vane Cvetkov, rakovoditel na oddelot za sto~arstvo pri Vardar 03. Ov~arskiot oddel na Vardar 03 e podelen na tri brigadi i sekoja si ima sopstveno pasi{te. Edna brigada ima okolu 2.000 molznici. Ova e dobar na~in na organizacija, zatoa {to postoi rivalstvo pome|u ov~arite i tie se trudat da postignat {to podobri rezultati i voop{to ne si gi me{aat ovcite. VRVNI KAPACITETI ZA PRERABOTKA NA MLEKOTO Pokraj zgolemuvaweto na brojot na ovcite, Vardar 03 raboti i na obnovuvawe na kapacitetite za prerabotka na mlekoto. Vo Gali~nik kompanijata

opremi mandra za proizvodstvo na sirewe na tradicionalen na~in. Vo mandrata se implementirani poslednite standardi za proizvodstvo na sirewe na ovoj na~in. Za prv pat vo Gali~nik, edna mandra da go implementira Hasapstandardot. Vardar godi{no proizveduva 4.000 kanti sirewe i 3.000 kilogrami ka{kaval. Pokraj proizvodstvoto na tvrdi mle~ni proizvodi na tradicionalen na~in, Vradar narednata godina, vo Gradsko, o~ekuva da ja pu{ti vo upotreba i mlekarnicata koja e proektirana da primi nad 7.000 litri mleko dnevno. Taa }e ima kapacitet da go prerabotuva sopstvenoto mleko, a dobar del }e otkupuva i od mlekoproizvoditelite od Isto~na Makedonija. Zasega nemame nekoja orientacija. Proizveduvame i mleko i jagne, no so otvoraweto na mlekarnicta, }e go stavime akcentot na proizvodstvo na mleko. Mandrata vo Gali~nik ima kapacitet za prerabotka na 1.500 litri mleko dnevno, i okolu 5.500 jagniwa, potencira Cvetkov i dodava deka planiraat da vgradat oprema spored site standardi.

8 13.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

[TO NÉ DVI@I?

LICEMERNO! ako nikoj da ne go tangira{e poslednata odluka na Krivi~niot sud, koj odlu~i na sloboda da go pu{ti ginekologot Marijan Stojovski, od Klinikata za ginekologija i aku{erstvo koj po triesetdnevniot pritvor, be{e pu{ten na sloboda so kaucija od 250.000 evra. Osven mediumite koi ~isto izvestuva~ki ja prenesoa odlukata na sudot, nikoj ne ja proanalazira pravi~nosta na vakvata odluka. Edinstveno se javi Javnoto obvinitelstvo koe najavi obvinenie, no dosega ne poka`a nekoi pokonkretni ~ekori. Ona {to ostanuva nejasno e na~inot na koj instituciite na pravdata ja delat istata. Ako se zeme predvid, deka obvinetite i pritvorenite za akcijata "Zmisko oko", koi poradi mito od 30 denari, “skapuvaa” po nekolku meseci vo pritvor, a se soo~ija so kazna od dve godini, i nekoi drugi “poznati dela” od opusot na makedonskoto sudstvo, toga{ svoeviden skandal e toa {to ginekologot Stojovski, koj be{e obvinet za mito od 2.000 evra po pritvorot od 30 dena, dobi mo`nost da se brani od sloboda! Kako da ne postoi kriterium po koj sudovite odlu~uvaat {to e pravo, a {to krivo vo dr`avata. A ona {to e u{te pointeresno e {to i partiskite

pritisoci kako da ne vlijaat vrz podelbata na kola~ot nare~en pravda. Ako se zeme predvid pripadnosta na Stojovski kon opozicijata, verojatno bi bilo toj da dobie debela kazna, no vo momentot,

evropski valuti, no stanuva jasno deka cenata }e bide golema. Devalvacijata na vrednosta na novo/starite valuti koja e proceneta na pove} e od 50% vo odnos na novata germanska marka (patem mi se ~ini kako emotivno nikoga{ i da ne sme ja napu{tile) }e dovede do prose~en pad na BDP na ekonomiite od 6-7%. o vnimanie gi sledev reakciite po povod mo`noto scenario za napu{tawe na evroto kako zaedni~ka evropska valuta. Postojat mnogu pri~ini koi se dobro alibi za vra}awe na nacionalnite evropski valuti, no stanuva jasno deka cenata }e bide golema. Devalvacijata na vrednosta na novo/starite valuti proceneta na pove}e od 50% vo odnos na novata germanska marka (patem mi se ~ini kako emotivno nikoga{ i da ne sme ja napu{tile) }e dovede do prose~en pad na BDP na ekonomiite od 6-7%. Za da se vratat na istoto nivo od 2008 godina }e im treba pribli`no kolku {to & se predviduva na Grcija, odnosno do 2017 godina. Stanuva s$ poizvesno deka do vakov razvoj na nastanite nema do dojde. Intervencijata na pazarite koi se soo~uvaat so visok fiskalen deficit gi donese prvite rezultati, a kaj ostanatite deluva{e osvestuva~ki. Kone~no, Evropskata centralna banka uspe{no intervenira{e na finansiskite pazari i sega se obiduva so infuzii da go podigne ve}e oslabenoto evro na pozicija nad 1,25 kolku {to e vo momentot. Cenata koja se plati mora{e da bide visoka so ogled na visokoto kreditirawe na potro{uva~kata vo minatoto. Grcija si “legna na bra{noto” i posle prviot bran na {trajkovi kone~no razbraa deka dosega{niot komoten ìvot ne moè{e da se odrì na dolg rok. @ ivotot na kredit za koj ìrant be{e EU i koja privremeno go plati cehot, sega mora da e samo rabota na Grcija. Premierot Papandreu postigna zna~aen uspeh vo eden od najte{kite

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

vladeja~kata VMRO-DPMNE, voop{to ne se drzna nitu da komentira nitu pak da ja spori vakvata odlukata na Krivi~en. E kako taka koga SDSM postojano kritikuva deka sudstvoto e pod kontrola na vladeja~kata partija! Pa eve ne e ... Vakvite predmeti i nivnite neslavni zavr{nici samo u{te edna{ upatuvaat na neefikasnosta na pravniot sistem i korupcijata so koja se soo~uva istiot. I se dodeka ne se razmrsi klop~eto na pravdata, daj bo`e da ne se najdeme pred "licemernoto" lice na pravdata.

“PLA^KOVCI” I “TELETABISI” NI JA VODAT DR@AVATA! la~kovci i palavkovci, “volovi i teletabisi”, “psihijatriski slu~ai i nasilnici”... Toa se vus{nost na{ite narodni izbranici, vo o~ite na edni za drugi. Denovive makedonskata javnost moè{e da nau~i pove}e za pratenicite, za nivnite osobini i toa direktno od onie {to najdobro gi poznavaat, nivnite kolegi pratenici. Slu{navme za partija na “pla~kovci” koja ne popu{ta pred barawata na ste~ajcite za dràvna pomo{ do penzija i partija na “palavkovci” koja zastana zad nivnite interesi. Ovie dve partii ni ja vodat dràvata! Rebalansot na buxetot koj se najde na dneven red na Sobranieto u{te pove}e gi razgore strastite me|u niv. Otkako politi~kite protivnici vo nekolku navrati si upatija ostri kritiki za sostojbite vo ekonomijata, koj e kriv za ovoj nacionalen (ne)uspeh, koj investiral pove}e vo kapitalni proekti, a koj pomalku, koja bila podobra vlada, a koja polo{a. Padnaa i te{ki obvinuvawa za kriminalni dejstvija.

Postojat mnogu pri~ini koi se dobro alibi za vra}awe na nacionalnite

Najprvo vlasta nalutena od opozicijata deka & predlo`i oktopodot Pol da im pomaga,

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

poto~no, da gi proektiraat makroekonomskite pokazateli, obvini deka “oktopodot” koj gi pu{til pipcite vo mnogu kompanii i kriminalni privatizacii vo zemjava ve}e odamna `ivee na adresa: ul. Buha}ka br.8! Opozicijata, pak, ja obvini “familijata” na Ilindenska bb. na ~elo so premierot deka taa ja koristi vlasta za da se bogati sproveduvaj}i nelegalni zdelki?! Se “razgolija” ednite so drugite, no }e najde li narodot na~in kako da gi skrati i “pipcite na oktopodot” i da ja “rasturi” familijata?!

periodi na sovremena Grcija. Na~inot na otvoreno soo~uvawe so slabostite vo ekonomijata koi gi nasledi, verojatno }e vleze vo u~ebnicite kako primer. Na istokot ni{to novo vo odnos na ekonomskite performansi, koi se stabiliziraa na nivo od 5-8% godi{en porast na BDP. Nivniot fokus na interes e obezbeduvawe na energetska nezavisnost na dolg rok i prilagoduvawe na finansiskite instrumenti kon amortizirawe na negativnite, bi rekol i {pekulativni zapadni valuti i drugi finansiski derivati. Navidum se ~ini deka svetot vleguva vo nova stabilizacija vo koja iznenaduvawata se zad nas. Ne bi se obloìl na ova. Svetot e vlezen vo faza na “ekonomsko pro~istuvawe” kade {to novi ekonomii se pozicioniraat kako golemi ekonomski igra~i, starite si gi merat silite, a onie tretite go ~ekaat so netrpenie razvojot na nastanite bidej}i se celosno zavisni. Krugot koj e kreiran ima jasno novi pravila koi }e odlu~at vo transformiraweto na mnogu pazari i biznisi. Grupirani vo tri grupi na delovni aktivnosti tie se sostojat od: upravuvawe so odnosite, upravuvawe so kapitalot i imotot i upravuvawe so informaciite. A. Upravuvaweto so odnosite e dvièno od sovremeniot razvoj na Internetot i povrzanite tehnologii. Brza razmena na informacii, vesti, socijalni odnesuvawa, relacii denes go dviàt svetot. Tviter, Fejsbuk, Linkedin, se samo del od novite mreì na interakcija. Dostapnosta na odredeni proizvodi nikoga{ ne bila polesna otkolku denes na Amazon. Sakate informacija, Vikipedia, barate muzika,

fotografii itn. koristete go Bing. Trguvate na berzi, s$ e onlajn. Masovnata upotreba na smart-telefonite koja obezbeduva razmena na informacii vo dvièwe kreira virtuelna kancelarija. Vakviot razvoj vo koj golem del od procesite ovozmoùvaat transakciite da se izvr{uvaat na disperzirano nivo, odnosno nadvor od samite firmi go definira noviot faktor na uspehot. Na toj na~in se postignuva zna~ajno namaluvawe na tro{ocite, pogolema sloboda vo kreiraweto, no i pogolema odgovornost. Uspehot vo kreiraweto na novite proizvodi na toj na~in se prefrluva vrz potro{uva~ite, dobavuva~ite, malite delovni specijalisti i nezavisnite kompanii. B. Za razlika od kaj nas, finansiskite pazari vo svetot ve}e podolgo vreme razvivaat proizvodi koi ne se vo grupata na konvencionalnite, nam poznati kako krediti. Ponudata na t.n. finansiski derivati se razviva kako rezultat na idejata za disperzija na rizikot od plasmani, pogolemi dobivki, no nosi i rizik od zagubi. No, taa vo su{tina ovozmoùva ekstremno brzo dvièwe na svetskiot kapital, od edno mesto vo drugo “peglaj}i” gi dupkite koi se sozdavaat. Ovaa masovna kladilnica ima za cel da izbalansira odredeni realni bogatstva na primer vo forma na nedvi`nosti so fiktivni finansiski hartii od vrednost. Da pojasnam. Evropejcite kupuvaat vo SAD, Rusite vo Evropa, pa Arapite vo poznatite svetski centri, a denes Kinezite kade {to }e stignat. Ovoj trend nema da prestane bidej}i e direktna refleksija na razvojot na odredeni svetski

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

ekonomii. V. Dobro poznatata izreka deka onoj koj raspolaga so informaciite e vo zna~ajna prednost e samo delumno to~na. Vo pogolema prednost e onoj koj sozdava informacii. Tuka ne mislam na spinuvani politi~ki informacii, tuku pred s$ na ekonomsko upravuvani vesti. Pred izvesno vreme Nov Zeland izleze so barawe da se vklu~i vo procesite na trguvawe kako edna od svetskite finansiski berzi. Kako najisto~na zemja toj }e profitira od prvite transakcii koi nastanuvaat posle zatvoraweto na Wujork{kata berza. Pro~istenite informacii od trguvaweto vo prethodniot den }e bidat odli~na baza za ekstra profiti. Baraweto s$ u{te se razgleduva. Postojat iljadnici iskustva za ve{ta~ko kreirani ekonomski meuri, pumpani akcii, vrednosti na kompanii, pad na nedvi`nostite, krieni podatoci. Porano ili podocna tie izleguvaat na povr{ina vo onoj moment koga }e prestane interesot od nivna upotreba. Ekonomskata logika raboti, no taa mo`e i da se menaxira preku informaciite. Ova e ona {to ni se slu~uva, a {to }e zema s$ pogolem zamav. Treba da se podgotvime za ova.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

13.07.2010

KONCESIJATA NA PATI[TATA VLEGUVA VO VTORA FAZA

DO KRAJOT NA GODINATA ]E SE ZNAE KOJ ]E GRADI PATI[TA NA KORIDOROT 8 Sledniot vtornik istekuva rokot od 60 dena koj go ima{e Ministerstvoto za transport i vrski da gi evaluira ponudite na kompaniite zainteresirani da gi zemat pod koncesija pati{tata od Koridorot 8, po {to onie koi pominale vo postapkata za pretkvalifikacija }e mo`at da podignat tenderska dokumentacija ALEKSANDRA SPASEVSKA

gojko@kapital.com.mk

lednata nedela }e se znae koja od osumte zainteresirani kompanii koi se javija na javniot povik za koncesija na pati{ta }e odi vo vtorata faza od tenderot, odnosno }e dobie zeleno svetlo da u~estvuva vo tenderskata postapka. Sledniot vtornik istekuva rokot od 60 dena koj go ima{e Ministerstvoto za transport i vrski da gi evaluira ponudite na kompaniite zainteresirani za da gi zemat pod koncesija pati{tata od Koridorot 8, po {to onie koi pominale vo postapkata za pretkvalifikacija }e mo`at da podignat tenderska dokumentacija. Koja kompanija }e go dobie tenderot za koncesija na pati{tata }e se znae najdocna do krajot na godinata otkako }e pominat 120 dena, odnosno ~etrite meseci koi gi imaat kompaniite za da izrabotat

i da dostavat ponuda za proektot, po {to Ministerstvoto }e treba najdocna do 20 dekemvri kone~no da kaè koja kompanija }e gi gi izgradi 380 kilometri avtopati{ta i 35 godini }e upravuva so niv. Od Ministerstvoto za transport i vrski ne kaùvaat koi se osumte kompanii koi pokaàa interes za pati{tata, a vo javnosta nekolkupati se spomnuvaa imiwata na nekolku golemi grade`ni kompanii koi se prisutni vo regionot kako {to se avstriskite Alpine, [trabag, Rajfajzen investment, hrvatskite Ingra i Konstruktor, gr~kata Terna i amerikanskata Behtel. Ministerot za transport i vrski o~ekuva na po~etokot na slednata godina da zapo~ne izgradbata na pati{tata koja treba da fini{ira za osum godini. Spored uslovite za kvalifikacija koi bea vo javniot povik, firmata ili vode~kiot partner vo konzorciumot, za da u~estvuva vo vtorata faza na tenderot treba da ima vkupen godi{en promet

od najmalku 500 milioni evra, iskustvo vo proektirawe i izgradba na avtopat od najmalku 100 kilometri, vo poslednite pet godini i iskustvo vo realizacija na dogovor za koncesija, koja vklu~uva izgradba, odrùvawe i koristewe na avtopat od najmalku 100 kilometri vo poslednite 10 godini. Pokraj ova, za prviot paket-pati{ta se bara i bankarska garancija od 14 milioni evra, a za vtoriot - 17 milioni evra. Dràvata dava pod koncesija 380 kilometri pati{ta podeleni vo dva paketi, isto~na i zapadna koncesija. Kompanijata koja }e gi dobie pati{tata }e treba da gi izgradi na nivo na avtopat, da gi rekonstruira i odrùva i za toa da napla}a patarina. Prviot paket gi opfa}a patnite pravci Kriva Palanka – Romanovce, Ko~ani – [tip i Miladinovci – [tip, preku Sveti Nikole, kako i vr{ewe na rabotite na odrùvawe, rekonstrukcija, naplata na patarina i koristewe na patnite pravci Miladinovci

AMERIKAN KOLEX SO POMOШ NA USAID ]E GO RABOTI IZVE[TAJOT ZA NADVORE[NA TRGOVIJA ZA 2010 GODINA SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

inisterstvoto za ekonomija vo sorabotka so Amerikan kolex i so proektot na USAID za Delovno opkru`uvawe potpi{aa Memorandum za sorabotka za podgotovka na Izve{tajot za nadvore{na trgovija za 2010 godina vo ramki na Konferencijata za poddr{ka na izvozot koj }e bide finansiran od USAID. Memorandumot go potpi{aa ministerot za ekonomija, Fatmi Besimi, rektorot na Amerikan kolex, Marjan Bojaxiev i Aleksandar [ahov od USAID. Proektot e samo eden del od proektite koi Ministerstvoto za ekonomija gi realizira so USAID, a ovoj proekt postoi ve}e pet godini i na nego se raboti vo kontinuitet. Godinava vo proektot e vklu~en i Univerztetot Amerikan kolex, koj zaedno so Ministerstvoto i ekspertite od USAID, }e rabotat na izgotvuvawe na izve{tajot so cel da se

izgotvi {to poprofesionalno i {to postru~no. “Vo na{ite ekonomski politiki i reformi, opredeleni sme kako vlada so pazarna, otvorena ekonomija i se zalagame za liberalizacija na trgovijata i dvièweto na kapitalot. Toa zna~i deka sakame da sme podgotveni za trendovite i predizvicite na svetsko nivo na globalizacijata”, izjavi ministerot Besimi. Toj istakna deka podobruvaweto na konkurentnosta e eden od glavnite argumenti {to ekonomijata na na{ata dràva moè da gi ima vo idniot evropski pazar, no i sega koga 100% od bruto-doma{niot proizvod od na{ata ekonomija e svedeno na nadvore{na trgovija – uvoz i izvoz. Za nego predizvikot ostanuva i ponatamu na trgovskiot bilans koj Makedonija go ima 20 godini nanazad, otkako pazarot po~na da se pomestuva od istok kon zapad: “70% od na{ata trgovija e od pazarot na EU, a drug predizvik e i efikasna realizacija na dogovorite za slobodna trgovija, koi Makedonija gi ima sklu~eno so pove}e zemji, a toa zna~i deka

ima formalizirana ramka na trgovija so pazar od 600 milioni ìteli. Taka, ovoj izve{taj ima isklu~itelna va`nost za definirawe i dizajnirawe na ekonomskite politiki na vladata i osobeno vo delot na nadvore{nata trgovija, sledewe na ekonomskite dvièwa i definirawe i dizajnirawe na idnite politiki na Makedonija”, re~e Besimi, koj im posaka uspeh na trite institucii so nade` deka }e bidat doneseni noviteti. Realizacija na proektot e planirana za oktomvri godinava, koga }e se odrì konferencija za unapreduvawe na izvozot. Dosega imalo pet takvi publikacii, a na pretstojnata se planira da se zaokruì proektot na koj }e se inicira, promovira i realizira dijalogot na dràvnite, biznis i akademskata zaednica. Na konferenciite }e u~estvuvaat i istaknati profesori, eksperti, no i stopanstvenicite za artikulirawe na nivnite barawa i ukaùvawa za unapreduvawe na trgovijata, odnosno izvozot na Makedonija.

– Skopje i obikolnicata na Skopje. Vo vtoriot paket, se patnite pravci Stenkovec – Blace i Gostivar – ]afasan i pravecot Gostivar - Tetovo - Skopje. Vladata }e go subvencionira koncesionerot so 200 milioni evra, a vo paketot }e mu gi dade na 35 godi{no

koristewe ve}e izgradenata skopska obikolnica i avtopatot do Gostivar. Investicijata ~ini okolu 1,2 milijardi evra, a spored procenkite, koncesionerot }e ima godi{en profit od pedesetina milioni evra. Na povikot za projavuvawe interes za u~estvo na ten-

der za koncesii na avtopatite koj Ministerstvoto za transport i vrski go objavi minatata godina, se prijavija 48 kompanii, finansiski instituicii i konzorciumi od Evropa, Kina, Indija i Severna Amerika, soop{ti deneska Ministerstvoto za transport i vrski.

10 13.07.2010 2.380

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.710

MBID

106,90

2.375

2.690

106,80

2.370

2.670

106,70

2.365

2.650

2.360

2.630

106,60 106,50

2.355

2.610

2.350

2.590

2.345

2.570

106,30

2.340

2.550

106,20

06/07/10

07/07/10

08/07/10

09/07/10

10/07/10

11/07/10

12/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

06/07/10

OMB

106,40

07/07/10

08/07/10

09/07/10

10/07/10

11/07/10

12/07/10

06/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

08/07/10

10/07/10

12/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

EKSPERTITE ZA DEVIZNI TRGUVAWA PREDVIDUVAAT:

DOLAROT ]E SE IZRAMNI SO EVROTO?!

Evroto vo prvata polovina godinava ima pad od 15% vo odnos na dolarot pred s$ poradi zagri`enosta na investitorite od rekordnite buxetski deficiti na Grcija, Irska, Portugalija i [panija koi }e gi pottiknat nivnite vladi da gi namalat tro{ociте za stimulirawe na ekonomijata {to }e zabavи nivniot ekonomski rast.

prognozite kaj bilo koj valuten analiti~ar me|u 48 analizirani devizni analiti~ari za ovoj period. No, i ostanatite devet najto~ni analiti~ari spored analizata, isto taka, o~ekuvaat evroto da poevtini vtini vo slednite dva-tri meseci. eci. IDNINATA NA EVROTO Evroto oto vo prvata polovina godinava ima pad od 15% 5% vo odnos na dolarot arot pred s$ poradii zagri`enosta na investitorite od rekordnite buxetski tski de-

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

vroto }e prodolì da poevtinuva s$ pobrzo so tendencija da dostigne ednakva vrednost so amerikanskiot dolar do po~etokot na slednata godina, predviduva najuspe{niot monetaren analizator na evroto [on Ozborn glaven monetaren strateg vo TD Securities. Toj smeta deka katalizator na ovoj proces }e bidat kupuvawata na dràvnite hartii od vrednost od strana na Evropskata centralna banka (ECB), ~ija cel e da ja poddrì evropskata ekonomija i da gi stabilizira finansiskite pazari. Ozborn o~ekuva evroto da poevtini i da padne na nivo od 1,13 dolari za evro vo tekot na tretoto tromese~je godinava, a do krajot na ovaa godina da dostigne i do 1,08 dolari za evro. Spored nego, kursot }e padne do 1 dolar za evro na po~etokot na 2011 godina, pred evroto da zapo~ne da se oporavuva. Podatocite so koi raspolaga Blumberg pokaùvaat deka otstapuvawata me|u prognozite na Ozborn i realnoto menuvawe na kursot na evroto se dviàt vo ramkite na prosek koj iznesuva 4,1% za poslednite 18 meseci. Ova e najnisko otstapuvawe vo pogled na realnosta na

ficiti iti na Grcija, Irska, Portugalija lija i [panija koi }e gi pottiknat iknat nivnite vladi da gi namalat alat svoite tro{oci za stimulirawe na ekonomijata so {to }e go zabavat nivniot ekonomski rast. Ova zna~itelno zgolemuvawe na rizikot ja zgolemi premijata na dr`avnite hartii od vrednost na ovie zemji poradi {to ECB be{e primorana da intervenira na pazarite so kupuvawe

na istite. Spored Ozborn, ekonomskite uslovi godinava }e bidat isklu~itelno te{ki i }e bide silen predizvik osobeno za zemjite so golemi deficiti, za da ja vratat svojata konkurentnost

vo ramkite na prosekot na evrozonata. Spored nego, ECB duri sega ja aktivira sopstvenata verzija na kvantitativno olesnuvawe, a toa zna~i deka evrozonata }e zaostane zna~itelno so svoeto zajaknuvawe na svojata monetarna politika kon drugite razvieni ekonomii {to dovede do slab

kurs na evroto. ECB po~na da kupuva dràvni obvrznici na zemjite od evrozonata na 10 maj otkako pazarite na hartii od vrednost stanaa mnogu nestabilni poradi stravuvawat vuvawata od bankrot na Grcija. Vo me|uv me|uvreme, golem broj od najgolem jgolemite centralni banki vo svet svetot po~naa da gi namaluvaat koli~inite na evro vo svoite monetarni rezervi. svoi Imen Imeno spored analiti~arite na Doj~e Do bank, stremeòt na centralnite banki da ~uvaat centr razli razli~ni valuti vo svoite mon monetarnite rezervi vo izminative deset godini e izm pr pri~ina za odrùvaweto na kursot na evroto na povisoko nivo. po Prek Prekumernata nivna zavisnost ood amerikanski valuta gi pprinuduvala aktivno da ku kupuvaat evra, no vo sledni nite nekolku godini ovaa situacija }e se promeni. si Deviznite stratezi na Doj~e Devi bank vl vleguvaat vo grupata na najprecizni analiti~ari pette na za kur kursot na evroto ovaa godina. Sepak, mnozinstvoto analiti analiti~ari se na mislewe deka ia iako evroto }e prodolì da pa|a vo odnos na amerikanskiot dolar, toa sepak nema da dojde na nivo 1 sprema 1. Nivnoto mislewe e deka za prvoto tromese~je na 2011 godina }e stigne na nivo od 1,19 dolari za evro, a do krajot na 2011 godina deka }e se stabilizira na nivo od 1,21 dolari za evro.

POVTORNO O^AJNO SLAB PROMET

~era Makedonska berza povtorno go zavr{i denot so slab promet. Vo tekot na v~era{nata trgovska sesija kaj doma{nata berza be{e realiziran promet od okolu 3,5 milioni denari. Ovoj promet e za okolu 25% pogolem od prometot koj be{e ostvaren na posledniot den od berzanskoto trguvawe koga doma{nata berza ostvari promet od okolu 2,8 milioni denari. V~era{niot promet kako i prethodnite denovi be{e ostvaren vo ramkite na klasi~noto trguvawe so ogled na toa {to povtorno blok-transakciite izostanaa. V~era nitu edna hartija od vrednost ne realizira{e promet od nad milion denari. Kaj akciite najgolem promet od okolu 629 iljadi denari ostvari akcijata na Komercijalna banka. Akcijata na Alkaloid v~era{niot denot go zavr{i so promet od 490 iljadi denari dodeka akcijata na Granit ostvari promet od 434 iljadi denari. Neo~ekuvano slab be{e interesot i za obvrznicite. Obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija v~era denot go zavr{i so promet od okolu 453 iljadi denari.

Berzanskite indeksi po rastot vo petokot, v~era{niot den, del od niv, go zavr{ija oboeni vo crveno. Edinstveno, rast dva dena so red beleì MBID indeksot koj v~era porasna za 0,36% i negovata po~etna vrednost denes iznesuva 2595,05 indeksni poeni. MBI-10 zabeleà pad od 0,24 % i dene{niot den na trguvawe }e go zapo~ne od nivo na 2351,26 indeksni poeni. Sli~en ishod imavme i kaj OMB- indeksot. V~era negovata vrednost se namali za 0,16% i sega OMB iznesuva 106,22 indeksni poeni. Sepak, i pokraj vakviot pad na indeksite, v~era spored statistikata na doma{nata berza povtorno imavme pogolem broj na dobitnici. V~era 9 hartii od vrednost ja zgolemija svojata cena vo sporedba so 8 koi zabeleàa pad. Najgolem rast od 4,4% imame kaj akcijata na ZK Pelagonija od Bitola po {to sleduva akcijata na Makedonski telekom so rast od 2,93%. Kaj gubitnicite, najgolem pad e zabeleàn kaj akcijata na KJUBI Makedonija so pad od 8,89%. Bez promena v~era imavme 5 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

12.07.2010 Просечна цена (МКД)

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.747.689,51

-1,45%

-9,83%

-5,77%

-4,02%

5,75%

08.07.2010

Илирика ГРП

19.889.213,49

-2,22%

-5,24%

-1,37%

0,64%

13,56%

08.07.2010

434.970

Иново Статус Акции

17.402.070,63

-1,47%

-8,67%

-10,93%

-11,74%

-3,86%

09.07.2010

0,45

629.062

KD Brik

22.008.313,25

-1,86%

-3,70%

1,91%

5,79%

31,95%

09.07.2010

0,34

490.693

KD Nova EU

21.583.731,46

-1,32%

-6,53%

-3,84%

-5,02%

14,80%

09.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.773.584,33

-0,49%

-7,23%

-3,41%

-2,70%

0,26%

09.07.2010

2.349,00

4,4

49.329

Македонски Телеком Скопје

423,00

2,93

42.300

Гранит Скопје

643,45

Комерцијална банка Скопје

3.098,83

Алкалоид Скопје

3.894,39

ЗК Пелагонија Битола

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата КЈУБИ Македонија Скопје

12.07.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

12.07.2010 Просечна цена (МКД)

Макстил Скопје Македонијатурист Скопје Макпетрол Скопје Топлификација Скопје

Износ (МКД)

410

-8,89

147.600

185

-3,14

27.750

2522

-3,00

25.220

26180,5

-1,54

157.083

ХВ

3.567,00

-0,92

107.010

ALK (2009)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

12.07.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

12.07.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.894,39

390,18

9,98

0,89

7.800,00

341,43

22,85

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

643,45

105,83

6,08

0,64

2.014.067

3.098,83

533,81

5,81

0,90

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

26.180,50

0,73

Комерцијална банка Скопје

3098,83

0,45

629.062

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

Алкалоид Скопје

3894,39

0,34

490.693

SBT (2009)

389.779

2.601,16

211,39

12,31

0,59

643,45

1,00

434.970

STIL (2009)

14.622.943

185,00

0,11

1.673,00

2,58

3808,52

0,22

232.320

TPLF (2009)

450.000

3.567,00

61,42

58,08

1,05

26.180,50

-1,54

157.083

ZPKO (2009)

271.602

2.349,00

0,31

Гранит Скопје Тутунска банка Скопје Макпетрол Скопје

12.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2009)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

15.685

обични акции

34.041

18,19

49.726

49,21

Вкупно Официјален пазар

246,71

обични акции

8.004

-38,33

Вкупно Редовен пазар

8.004

-38,33

57.730

24,67

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 12.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII ZORAN KRSTEVSKI - DIREKTOR VO OSTAVKA VE]E MESEC I POLOVINA

e}e mesec i polovina Vladata ne ja prifa}a ostavkata na direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, Zoran Krstevski. I na Krstevski ne mu e jasno zo{to tolku dolgo negovata ostavka stoi vo ne~ija fioka. So izmenite vo Zakonot za vozduhoplovstvo sega direktorot na Agencijata go bira Sobranieto, a ne Vladata. Od Komisijata za izbori i imenuvawe go prolongiraat rokot za svikuvawe na Komisijata na koja treba da se obelodenat potencijalnite

direktori na Agencijata. Ilija Dimovski, pretsedatel na sobraniskata Komisija, najavuva deka do krajot na mesecov }e se odr`i sednicata i }e se nazna~at trojca novi ~lenovi na Upravniot odbor na Agencijata za civilno vozduhoplovstavo. Direktorot Zoran Krstevski veli deka mora da ostane na funkcijata u{te najmalku mesec i polovina, do koga zakonski treba da se nazna~i negov naslednik. "Ja dadov ostavkata od principielni pri~ini, poradi promena

na Zakonot. Sega vo rok od tri meseci od denot na objavuvawe na Zakonot treba da se sprovede postapka za izbor na Upraven odbor. Zakonot ima i dopolnitelna odredba koja veli deka vo slu~aj da ne se izbere direktor vo postapkata predvidena so zakon, stariot direktor mo`e da raboti do {est meseci. Mene Zakonot ne mi zabranuva i povtorno da konkuriram za ova rabotno mesto", veli Krstevski. Iako oficijalnoto obrazlo`enie od Agencijata za negovata os-

tavka be{e noviot Zakon za vozduhoplovstvo, spored koj Agencijata od vladina preminuva vo celosno nezavisno i funkcionalno regulatorno telo, kako i poradi zaminuvaweto na novo rabotno mesto, Krstevski odbiva da odgovori koe e negovoto novo rabotno mesto i dali mo`ebi se raboti za nova pozicija vo TAV Makedonija. So noviot Zakon se vospostavuva i posebno dr`avno telo - Komitet za istraga na vozduhoplovni nesre}i i seriozni incidenti. Zakonot

13.07.2010

sega predviduva direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo da se bira i nazna~uva na javen konkurs, a ne vo Vladata. Kandidatot za direktor na ACVP treba da ima pet godini iskustvo vo ovaa dejnost, tri godini da se nao|a na rakovodna funkcija i da bide depolitiziran. Izborot }e go vr{i Upraven odbor, ~ii ~lenovi, pak, }e gi nazna~uva Parlamentot. Tokmu ovoj uslov frla somne` dali i kolku noviot direktor na Agencijata }e bide navistina nezavisen.

OPOZICIJATA ZA POTFRLUVAWETO NA VLADINITE PROGNOZI ZA BUXETOT

17.03.2010 11 OKTOPODOT POL DA GI PROEKTIRA DANO^NITE PRIHODI! Vlasta i opozicijata gi sudrija stavovite za aktuelnite ekonomski problemi vo zemjava. Raspravata za rebalansot na buxetot kulminira{e so obvinuvawa za kriminalni dejstvija na “oktopodot” na Biha}ka i “familijata” na Ilindenska bb.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata e lo{ prognozer i vizioner. Nitu edna makroekonomska proekcija ne se ostvaruva, kritikuva{e opozicijata na sobraniskata rasprava za rebalansot na buxetot. Opoziciskite pratenici komentiraa deka vlasta ne mo`e to~no da gi proektira realnite stapki na porast na ekonomijata i prodol`uva da veruva vo optimisti~kite scenarija koi vo realnosta potfrluvaat. Kako rezultat na toa potfrluvaat i dano~nite prihodi i potoa mora da se balansira so kratewe na javnata potro{uva~ka. “Podobro oktopodot Pol da vi pomaga okolu makroekonomskite proekcii koga ne gi prifa}ate zabele{kite od ekspertite i opzocijata. Toj podobro od vas }e gi proektira realnite mo`nosti na ekonomijata. A so ogled na toa deka ne gi servisirate obvrskite kon kompaniite, o~igledno e deka mnogu ste

pogre{ile i imate seriozen problem so polneweto na dràvnata kasa. Nitu penziite ne moète da gi isplatite ako ne se zadolìte so dràvni zapisi. Ovaa vlada ja uni{ti ekonomijata, a vlast koja ne pokaùva rezultati, treba da si zamine”, izjavi od sobraniskata govornica pratenikot na SDSM, Marjan Nikolov. Ministerot Stavrevski vo odbrana na vladinite politiki, izjavi deka SDSM pravi mnogu pogolemi gre{ki vo procenkite koga se raboti za makroekonomskite performansi na zemjata. “Vladinite proekcii za ekonomski rast za godinava se identi~ni so onie na mnogu relevantni me|unarodni finansiski institucii i nitu vie, pa i so oktopodot ne veruvam deka moète da dadete podobri i poto~ni prognozi od niv”, vozvrati ministerot Stavreski. Pratenicite od vlasta obvinija deka “oktopodot” ve} e odamna bil prisuten vo Makedonija i ìveel na ulica Biha}ka kade {to se nao|a sedi{teto na SDSM, aludiraj}i na liderot na

ZORAN STAVRESKI

opozicionerite, Branko Crvenkovski. Opozicijata, pak & udri kontra na vlasta so obvinuvawe deka “familijata” na Ilindenska kade {to se nao|a Vladata ve}e nekolku godini “operira” vo dr`avata. REBALANSOT FRLA SENKA NA KRIMINALNI VLADINI ZAKONI?! Opozicijata obvini deka rebalanost na buxetot }e frli senka na ogromni problemi vo ekonomijata, kako {to se izmenite na Zakonot za javni nabavki so koj se legalizira nepla}aweto na dr`avnite

MAKEDONSKI TELEKOM PO^NA SO ISPLATA NA DIVIDENDA

akedonski telekom zapo~na so isplata na dividendata koja }e trae do 25 juli, a isplatata na malcinskite akcioneri }e bide na 15 juli, se veli vo soop{tenieto od kompanijata. Neto-iznosot po akcija iznesuva 57,2 denari, namalena e za 20% od bruto-iznosot od 75,01 denar po akcija. Pravo na isplata imaat site akcioneri na Makedonski

telekom koi }e mo`at so li~na karta da ja podignat dividendata vo site ekspozituri na Stopanska banka, izjavuvaat od Telekom. Akcionerite pla}aat 10% danok na dobivka, 10% personalen danok na dohod vo ime na fizi~kite lica, i 10% danok na dobivka i 10% danok po zadr{ka za stranskite pravni lica. Vladata }e dobie 41 milion evra od zarabotkata

obvrski kon kompaniite i Zakonot za gradewe so koj vlasta }e go “okupira” dràvnoto zemji{te. “Ova se dva kriminalni zakoni od koi gra|anite }e trpat ogromna {teta. Dràvata vr{i reket vrz kompaniite so toa {to nema da im gi pla} a obvrskite. Tie }e pretrpat ogromna {teta i na kraj }e ja tuàt dràvata. ]e dojde vreme nivnite vraboteni da protestiraat kako {to sega toa go pravat ste~ajcite. A so Zakonot za gradewe, vladata si sozdava prostor da im go deli dràvnoto zemji{te na svoi kompanii,

hridska banka, Sosiete @eneral Grup e dobitnik na nagradata „Juromani”(Euromoney) za 2010 godina. Nagradata & be{e dodelena vo prisustvo na vode~kite bankari i investicioni bankari od celiot svet. „Po~esteni sme {to Juromani odbra da ja odlikuva Ohridska banka, Sosiete @eneral Grup za 2010 godina. Dodeka so ovaa nagrada se oddava priznanie na porastot na

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,39%

4,52%

5,33%

6,32%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,29%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60% 11,10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5013

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

48,6676

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

В.Британија

фунта

73,5661

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

46,134

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

47,0481

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,5556

61,6

49,7

74,7

46,3

Извор: НБРМ

koi }e go okupiraat celoto doma{no dr`avno zamji{te, a pati{atata }e gi dadat da gi gradat stranci”, izjavi pratenikot na SDSM, Jani Makraduli. Opozicijata ja obvini vladata deka standardot na gra|anite e mnogu zagrozen i Makedonija stana svetski lider spored stapkata na nevrabotenost. Velat deka vlasta treba da

PRATENIK NA SDSM Podobro oktopodot Pol da vi pomaga okolu makroekonomskite proekcii koga ne gi prifa}ate zabele{kite od ekspertite i opozicijata. Toj podobro od vas }e gi proektira realnite mo`nosti na ekonomijata. A so ogled na toa deka ne gi servisirate obvrskite kon kompaniite, o~igledno e deka mnogu ste pogre{ile i imate seriozen problem so polneweto na dràvnata kasa. ponese odgovornost bidej}i lu|eto ve}e baraat leb po kontejnerite, a onie koi ne moàt da ja izdràt bitkata po~naa da se besat.

OHRIDSKA BANKA DOBI NAGRADA OD JUROMANI

na Telekom za minatata godina. Vkupniot prihod za 2009 godina na TiHoum i Ti-Mobajl iznesuva 105 milioni evra. Fizi~kite lica-akcioneri na Telekom }e podelat okolu tri milioni evra. Vladata e sopstvenik na 34% od akciite, a okolu 61 milion evra od zarabotuva~kata }e im pripadne na sopstvenicite na Doj~e Telekom.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

MINISTER ZA FINANSII Vladinite proekcii za ekonomski rast za godinava se identi~ni so onie na mnogu relevantni me|unarodni finansiski institucii i nitu vie, pa i so oktopodot ne veruvam deka mo`ete da dadete podobri i poto~ni prognozi od niv.

MARJAN NIKOLOV

na{ite performansi, nie sme ubedeni deka na{ata klientski fokusirana i efikasna strategija solidno n$ pozicionira i za pretstojnite predizvici. Ohridska banka prerasna od lokalna vo nacionalna banka preku ekspanzija na delovnata mre`a i re~isi go duplira{e pazarnoto u~estvo vo glavniot grad, Skopje, vo period od dve godini. Vo ekot na finansiskata kriza, Ohridska banka se fokusira{e na site pazarni segmenti kako nasele-

nie, korporativni klienti i mali i sredni pretprijatija. Kako rezultat na toa, Bankata go zgolemi korporativnoto kreditno portfolio za 25,5% od 2008 do 2009 godina, pottiknuvaj}i porast od 34% na neto-prihodite od kamati na 8,85 milioni evra, so ograni~en pad na profitot od samo 7,6%”, se veli vo julskoto izdanie na Juromani posveteno na godine{niot natprevar”, soop{tija od bankata.

12 13.07.2010

INTERVJU ZORAN ALEKSOV GRADONA^ALNIK NA [TIP

IMA PARI ZA OP[TINATA, TREBA DA SE ISKORISTAT

Najgolem problem vo [tip koj go spre~uva gradeweto e urbanisti~kiot plan na gradot. Milioni evra vo izminatiot period se pominati pokraj lokalnata samouprava, no poradi neefikasno rabotewe, ostanale neiskoristeni. VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

omina edna godina od mandatot na gradona~alnikot na [tip, Zoran Aleksov. Toj vaì za reformator, pred s$, poradi site reformski zafati {to gi napravi vo Centralniot registar. “Kapital” go pra{a Aleksov dali negoviot reformski duh }e popu{ti pred problemite vo op{tinata Kolku ste zadovolen od ona {to go napravivte vo ovoj period i kolku toa e vo soglasnost so va{ite vetuvawa vo predizbornata kampawa? Moàm da kaàm deka se promeni rabotnata navika kaj gra|anite vo [tip i administracijata deluva poefikasno. [tip e mnogu po~ist od porano, gi saniravme dupkite na pati{tata. Dobivme kredit od dva milioni evra od Svetskata banka za ureduvawe na centralnoto gradsko podra~je. Objektivno, ona {to moè{e da se napravi dosega e toa. A i 90% od proektite gi napravivme sega. Sosema malku nasledivme od prethodnata garnitura. Najgolem problem vo [tip koj go spre~uva gradeweto e urbanisti~kiot plan na gradot. Milioni evra vo izminatiot period se pominati pokraj lokalnata samouprava, no poradi neefikasno rabotewe, ostanale neiskoristeni. Sepak, koga gi davavte vetuvawata, znaevte deka [tip nema idealen urbanisti~ki plan i ima mnogu zaostanati problemi. Zna~i ne treba{e

da bidete iznenaden od toa {to go najdovte koga vlegovte vo op{tinata. Pove}eto vetuvawa gi dadov otkako ve}e stanav gradona~alnik. Klu~nite raboti se gledaat otkako ve}e }e se vleze vo sistemot. S$ {to sme vetile }e ostvarime. I {to e najinteresno, site na{i ~ekori se transparentni. Dobronamerno gi pokanuvam site kriti~ari, no ne kritizeri, da porazgovarame okolu gradot. Minatata nedela so nekolku op{tini od Isto~niot region dogovorivte izgradba na brani na rekata Bregalnica. [to predviduva ovoj proekt? Stanuva zbor za proekt koj e od osobena va`nost za Isto~niot region, za op{tinite niz koi minuva rekata Bregalnica. Spored konceptot, stanuva zbor za studija koja predviduva izrabotka na gumeni brani na vkupno 15 lokacii po tekot na Bregalnica. Od niv pet se predvideni za [tip, a lokalnata samouprava za po~etok }e se koncentrira na dve lokacii, kaj Kameniot most, pa se do mostot “Goce Del~ev” nad avtobuskata stanica vo dol`ina od okolu eden kilometar, pri {to }e se uredat i bregovite. Samo za branata se potrebni okolu 400.000 evra, dodeka ureduvaweto na koritoto od dvete strani }e bara pove}e pari koi mo`e da se obezbedat po pat na javno-privatno partnerstvo. Branata bi bila so viso~ina od maksimum dva metri so {to bi se obezbedila {iro~ina na koritoto od 40-50 metri i negovo prostorno sreduvawe.

Vo ramkite na lokalnite proekti, na {tipjani im vetivte pe{a~ka zona za ~ija realizacija }e treba ulicata "Van~o Prke" da se oslobodi od avtomobili i kakov bilo soobra}aj. Se raboti li ne{to na toj plan? Ova vetuvawe e od su{testveno zna~ewe za gradot bidej}i nema pe{a~ka zona. Mislam deka sekoj sovremen grad treba da ima mesto kade {to gra|anite moè da se pro{etaat, slobodno da pazaruvaat, da sednat vo kafule bez da im pominuvaat vozila pred nosot, da ima nekoja porelaksirana sodrìna, koja na [tip navistina mu nedostiga. Ona {to go vetiv go transformirav vo drug predlog, koj proizleze od potrebata da se regulira i soobra}ajot vo centralnoto gradsko podra~je. Soobra}ajnite inspektori kaàa deka e neophodno da se najde na~in vozilata brzo da vleguvaat i izleguvaat od centarot. Za toa razgovaravme so eksperti od Skopje, dobivme poddr{ka i sega zapo~nuvame so izrabotka na proekt, {to bi zna~elo dvonaso~na soobra}ajnica vo centarot na gradot, a nad nea, po primerot na mnogu svetski centri, da postoi pe{a~ka zona. Se o~ekuva do krajot na godinava da izleze studijata, a potoa }e zapo~ne realizacijata na proektot. Od postoe~kata lokacija, gradskiot stadion so povr{ina od 36.000 metri kvadratni, }e se seli vo gradskiot park "Suitlak". Kolku }e ~ini realizacijata na ovoj proekt? Koga na

noviot stadion }e moè da se igra fudbal? Eden od najgolemite problemi {to gi ima [tip e urbanizmot. Na mnogu mesta se predvideni pogre{ni sodrìni, a za da se izmeni toa, treba da se promeni generalniot urbanisti~ki plan. Toa e procedura koj trae edna godina. Osnovna pri~ina poradi koja se bara dislokacija na stadionot e {to na postojnata ne e mo`no tehni~ki da se napravi nov stadion. Tamu nema dovolno prostor za parkirali{te i u{te eden pomo{en teren, koi gi ima vo site sovremeni stadioni. Zatoa, najevtino re{enie e vo “Suitlak” da se napravi vkopan stadion, a zemji{teto na postojniot, koj e vo sopstvenost na dràvata, moè da se prodade i so 80% od parite, koi & pripa|aat na op{tinata, da se zapo~ne noviot stadion. Sega{nite ceni za proda`ba na takov vid zemji{te se okolu 70 evra po metar kvadraten. Zna~i, cenata na celokupnoto zemji{te bi iznesuvala okolu tri milioni evra. Taa cena e predvidena od Ministerstvoto za transport i vrski. ]E SE GRADI PATOT MILADINOVCI-[TIP ]e se realizira li planiranata izgradba na patniot pravec [tipMiladinovci, koj patot do Skopje }e go skrati za 30 kilometri? Za ova pra{awe moàm samo da vi kaàm {to razgovaravme so ministerot za transport pred edna nedela. Vo tek e konkurs na koj se prijavuvaat zainteresirani firmi, od koi na nekoj nareden konkurs bi bil iz-

INTERVJU

13.07.2010

Nema nikakva politika vo raboteweto na lokalnata administracija. Ovaa garnitura na vlast e so namera ovde da ostane podolgo vreme i zatoa ne smeeme da improvizirame. Bez ogled na partiskata pripadnost, nekoi lu|e gi vrabotiv posle intervju od 15 minuti, bez da znam ~ii deca se. OPTIMIST SUM ZA KARGO AERODROMOT VO [TIP Vladata minatata godina donese odluka turskata kompanija TAV da izgradi kargo-aerodrom vo [tip, koj bi prerasnal vo glaven civilen aerodrom. ]e se gradi li, sepak, kargo-aerodrom vo [tip? Op{tinata go izgradi merniot centar za brzinata na vetri{tata. Sleduvaat dopolnitelni analizi za studijata da bide izdràna do kraj. Tie {to patuvaat ~esto so avion znaat deka lokacijata na skopskiot aerodrom e krajno nepovolna. Vetri{tata tamu se moèbi mnogu nepovolni od ovie vo [tip. Ovoj lokalitet e i so mnogu pomalku magla. TAV ima potpi{ano dogovor so vladata. Ako ne go ispo~ituva, }e treba da pla}a penali. Nad pet milioni evra se potro{eni za eksproprijacija na zemji{teto, pa zo{to da ne se izgradi kargo-aerodrom? Jas sum optimist. Vo me|uvreme se nadevame deka }e se razvijat i industriskite zoni, pa TAV }e ima ekonomska pridobivka od {tipskiot aerodrom. Ako vo narednite 10 godini dràvata ne ostvari nekakov ekonomski razvoj, toga{ i investitorite bi se zapra{ale dali svoite pari }e gi vloùvaat vo Makedonija. bran koncesioner. Nie kako op{tina moème samo da posakuvame {to e mo`no pobrzo ovoj proekt da se realizira, a se nadevam deka vo 2011 godina }e se izbere koncesioner. Ovoj proekt ne moè da se zavr{i za edna

godina. Spored zborovite na ministerot, o~ekuvame vo 2014/2015 da zapo~ne soobra}ajot po ovaa delnica. Svoevremeno, od pozicija na pretsedatel na pliva~kiot sojuz, [tip go poso~ivte kako eden od gradovite koj

e prioriteten za izradba na zatvoren bazen. Vo me|uvreme, kako da se podzaboravi ovaa ideja. Dali }e ima ne{to konkretno ili idejata e napu{tena? Pozicijata pretsedatel na pliva~kiot sojuz ja iskoristiv za [tip da bide staven vo eden od trite prioritetni gradovi za pliva~ki bazen. Prioritetot s$ u{te stoi vo Agencijata za mladi i sport. Proektov treba{e da zapo~ne ovaa godina, no svetskata kriza si go napravi svoeto, pa e odloèn za narednata. Vo tek e negovo finalizirawe i se o~ekuva naskoro da se objavi tender za izvedba. Vo Ministerstvoto ve}e stojat geodetskite snimki i elaborati. Lokacijata e definirana - vedna{ do sportskata sala "Jordan Mijalkov". Postojat i fondacii koi finansiski bi moèle da pomognat. Zna~i, proektot ne e napu{ten, tuku samo odloèn. Site proekti za koi se zboruva{e dosega se odloèni za 2011 godina. Mislite li deka vo edna godina }e moè da se re-

Jas sum optimist za kargo-aerodromot. Vo me|uvreme se nadevame deka }e se razvijat i industriskite zoni, pa TAV }e ima ekonomska pridobivka od {tipskiot aerodrom. Ako vo narednite 10 godini vo dràvata ne ostvarime nekakov ekonomski razvoj, toga{ i investitorite bi se zapra{ale dali svoite pari }e gi vloùvaat vo Makedonija. alizira s$ {to dosega se spomena? Site ovie raboti zavisat od razli~ni ministerstva. S$ zavisi od toa kako }e se odviva prilivot na sredstva vo Buxetot. Delot za pati{tata ne zavisi od Buxetot, no bazenot treba da se gradi so vladini pari. Iako nekoi raboti ne se sovpa|aat so planiranite datumi, treba da znaeme i deka mnogu raboti zavisat od investitorite. Opozicijata na lokalno nivo tvrdi deka e napravena totalna partizacija vo op{tinata vo site mo`ni institucii, od op{tinskata administracija do obrazovnite ustanovi, od rakovodni mesta do higieni~ari i ~uvari. Koj e Va{iot komentar? ôvek nekoga{ ne znae dali na vakvi pra{awa da se nasmee ili da se naluti. Konstatacijata e neto~na. Od postojnite rabotnici vo op{tinata, novi higieni~ari ne sme primile, a ~uvarskata slu`ba e vo nadle`nost na vladata. Vo administracijata ima{e nova sistematizacija,

vo koja od 50 vraboteni, trojca izgubija rabotno mesto poradi predimenzionirawe na kapacitetot na tie slu`bi. Toa bea rabotni mesta koi neizbe`no mora{e da se racionaliziraat. Od rakovodnata struktura vo op{tinata, dvajca si gi zadr`aa poziciite, dvajca ne. Nema nikakva politika vo raboteweto na lokalnata administracija. Ovaa garnitura na vlast e so namera ovde da ostane podolgo vreme i zatoa ne smeeme da improvizirame. Bez ogled na partiskata pripadnost, nekoi lu|e gi vrabotiv posle intervju od 15 minuti, bez da znam ~ii deca se. Nekako gi zaobikolivte obrazovnite institucii... [to e so izbrkanite nastavnici? Na 31 avgust minatata godina tie lu|e ostanaa bez rabota zatoa {to toga{ im zavr{i dogovorot. Na 1 septemvri pove}e ne bea vraboteni zatoa {to vo prethodnata garnitura nekoj im dal dogovor samo za toj period. Sepak, na nivnoto mesto dojdoa drugi?

Ne na nivnoto mesto. Po istekuvaweto na dogovorot, tie nemaat nikakvo pravo na rabotnoto mesto. Pomalku od edna tretina od lu|eto koi rabotele na dogovor se zameneti so novi lica. Okolu 80 nastavnici vraboteni na ovoj princip si gi zadràa poziciite, a 40 ostanaa bez rabota. Ako re~eme deka pri~inata e od politi~ki karakter, toga{ trebalo site 120 lu|e da ostanat bez rabota. ]e vi bide li dovolen eden mandat za da gi realizirate site veteni proekti? Za eden mandat jas o~ekuvam da se sredi koritoto na rekata Otiwe, da go re{ime problemot so osvetluvaweto na gradot, da se zapo~ne, a moèbi i zavr{i ulicata "Van~o Prke", da zapo~ne proektot za pokrien pazar i da bide urbanisti~ki re{en proektot za noviot stadion. Se nadevam deka kaj gra|anite }e se razvie svesta i zaedno }e rabotime za idninata na [tip. Moèbi ne{to }e trae podolgo od predvidenoto, no toa e samo zatoa {to nema pari.

14 13.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

ANALIZA NA HRVATSKOTO ZDRU@ENIE NA BANKI

EKONOMISTITE PESIMISTI , PADOT NA BDP PRODOL@UVA Vo januari, ovaa godina prose~niot o~ekuvan pad na BDP iznesuval 1,1%. Najgolemiot pesimist o~ekuval pad od 2%, a najgolemiot optimist o~ekuval zadrùvawe na ekonomskata aktivnost na minatogodi{noto nivo. Sega prose~niot o~ekuvan pad iznesuva 1,4%. Najgolemiot optimist o~ekuva pad za 1%, a najgolemiot pesimist -2,0%. Sevkupno moè da se zabeleì deka pesimizmot ostanuva preovladuva~ki pogled na idninata na hrvatskata ekonomija do krajot na ovaa godina, bez zna~ajni promeni vo odnos na prognozite i stavovite od pred {est meseci.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

LI^NATA POTRO[UVA^KA I INVESTICIITE VO MINUS

rvatskoto zdruènie na banki izrabotuvaj}i gi analizite od januari ovaa godina zaklu~ija deka me|u ekonomistite i ponatamu preovladuva pesimizmot. Pred {est meseci, ekonomistite vo Hrvatska bile optimisti, no vo me|uvreme skoro site gi promenile svoite o~ekuvawa za stapkata na rast na Brutodoma{niot proizvod (BDP) za 2010 godina. Vo januari ovaa godina, prose~niot o~ekuvan pad na BDP iznesuval 1,1%. Najgolemiot pesimist o~ekuval pad od 2%, a najgolemiot optimist o~ekuval zadrùvawe na ekonomskata aktivnost na minatogodi{noto nivo. Sega prose~niot o~ekuvan pad iznesuva 1,4%. Najgolemiot optimist o~ekuva pad za 1%, a najgolemiot pesimist -2,0%. Sevkupno moè da se zabeleì deka pesimizmot osK

Ekonomistite pred {est meseci o~ekuvale pad na realnata li~na potro{uva~ka za 1,2%, a kaj brutoinvesticii za 4,2%. Sega tie o~ekuvaat stapka na pad od 2,3 % kaj realnata li~na potro{uva~ka i pad od 5,9% kaj investiciite. Nabquduvaj}i gi ovie dve komponenti izolirano, vlo{enoto dvièwe na BDP ovaa godina }e bide mnogu poizrazeno. tanuva preovladuva~ki pogled na idninata na hrvatskata ekonomija do krajot na ovaa godina, bez zna~ajni promeni vo odnos na prognozite i stavovite od pred {est meseci. Ekonomistite blago go promenija o~ekuvanoto dvièwe na kursot do krajot na godinata vo soglasnost so promenata na dvièweto na odredeni komponenti na vkupnata pobaruva~ka. Sega vo prosek se o~ekuva ne{to pomal deficit na tekovnata smetka na bilansot na pla} awe otkolku vo januari (-4,2% nasproti -4,6% BDP) C

i malku posilna kuna vo odnos na evroto do krajot na godinata (7,32 nasproti o~ekuvanite 7,45 pred {est meseci). Nasproti povolnite o~ekuvawa vo pogled na odnosite so stranstvo, ekonomistite ja prilagodija o~ekuvanata visina na nadvore{en dolg vo odnos na BDP. Pred {est meseci o~ekuvale u~estvo od 100,2% , dodeka prose~noto o~ekuvawe sega iznesuva 104,9%. Ekonomistite sega imaat mnogu negativni o~ekuvawa od buxetot ({to e vo soglasnost so izrazeniot pesimizam vo pogled na doma{nata O

Sega vo prosek se o~ekuva ne{to pomal deficit na tekovnata smetka na bilansot na pla}awe otkolku vo januari (-4,2% nasproti -4,6% BDP) i malku posilna kuna vo odnos na evroto do krajot na godinata (7,32 nasproti o~ekuvanite 7,45 pred {est meseci) pobaruva~ka). Pred {est meseci, prose~niot bilans na dr`avata iznesuva{e -3,8%. Sega toa o~ekuvawe vo prosek iznesuva -4,9%. Vladinite rashodi prodol`uvaat so nominalen rast, dano~nite prihodi se namluvaat i normalno e ekonomistite da o~ekuvaat zna~itelno pogolem fiskalen deficit vo takvi

uslovi. Spored nivnite o~ekuvawa, vakvata fiskalna politika e nemo}na vo namaluvaweto na padot na aktivnosta, bidej}i vlo{enata sostojba vo bu-xetot se javuva vo korelacija so vlo{enata sostojba vo realniot sektor. Ovoj odnos mo`e da se tolkuva na dva na~ina.

Prvata hipoteza e fiskalno optimisti~na i glasi deka padot na aktivnosta bi bil i u{te pogolem, ako fiskalnata politika ne e ekspanzivna. Drugata hipoteza e fiskalno pesimisti~na i glasi deka fiskalnata ekspanzija i deficit ili nemaat efekti ili pridonesuvaat za vlo{uvawe na ekonomskata situacija.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

BALKAN BIZNIS POLITIKA BUGARIJA JA ZAMRZNUVA IZGRADBATA NA PATI[TA

ugarskata dràvna agencija “Patna infrastruktura” poradi nedostig od pari vo buxetot }e ja zamrzne izgradbata i rekonstrukcijata na razni delnici so vkupna dolìna od 2.100 kilometri, izjavi direktorot na agencijata Boìdar Jotov. “Svetskata banka i Evropskata investiciska banka obezbeduvaat 630 milioni evra, a dràvata 130 milioni evra. Me|utoa pari

nema i po posledniot rebalans na buxetot”, izjavi Jotov. Spored nego sredstva za u~estvo na dr`avata vo realizacijata na proektite mo`e da se o~ekuvaat po mart 2011 godina. Pretsedatelot na Komorata na grade`nici vo Bugarija, Svetoslav Glasov predupredi deka okolu 150

kompanii od oblasta na grade`ni{tvoto }e ostanat bez rabota poradi zamrznatite proekti.

13.07.2010

VOZILATA NAJEVTINI VO SLOVENIJA

ajniski ceni na avtomobili vo Evropskata unija ima vo Slovenija, kade {to avtomobilite ovaa godina vo sporedba so minatata se poevtini za dopolnitelni 13,4%. Avtomobil od markata “reno klio” vo Slovenija mo`el da se kupi za 10.486 evra, dodeka vo Portugalija ~inel 13.871 evra, zna~i 32,2 % pove}e. “Opel korsa” koja vo Slovenija ~ini 9.970 evra,

vo Germanija kade {to e sedi{teto na proizvoditelot, ~ini skoro ~etvrtina pove}e 12.473 evra. Sli~no e i so “folksvagen polo”, koj vo Slovenija se prodava za 7.970 evra, a vo Germanija za 10.210 evra, {to e za 28,1 % pove}e. Evropskata komisija zabele`ala pad na cenite na avtomobilite i vo Litvanija, Slova~ka i Romanija, a padot na cenata na vozilata kaj novite ~lenki na unijata se

tolkuva so faktot deka recesijata gi pogodila posilno otkolku starite ~lenki na sojuzot.

DR@AVNATA KASA PRAZNA PORADI OF-[OR KOMPANIITE

DANO^NITE RAEVI POPRIMAMLIVI 17.03.2010 15 OD EKONOMSKIOT PATRIOTIZAM Ekonomistot Nikola Altiparmakov procenuva deka, iako nema precizni procenki za Srbija, jasno e deka zagubite poradi odlevaweto na pari vo dano~nite raevi se mnogu golemi, no toa e problem so globalni razmeri VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ovikot na srpskiot pretsedatel, za biznismenite da gi vratat svoite biznisi vo Srbija, precizno se poklopi so momentot vo koj vo javnosta se pojavija {pekulacii za toa deka sopstvenikot na Delta holding, Miroslav Mi{kovi} ima namera da go prodade Delta Maksi, maloproda`niot objekt, so {to dràvata ne bi videla ni dinar od takvata transakcija. Iako Delta vo slu~aj na proda`ba na Maksi bi trebalo da & plati danok na dràvata, nema somnevawe deka ovaa kompanija }e ja sprovede transakcijata preku of-{or firma, so {to celosno }e go izbegne dano~niot sistem na Srbija. Dràvata na sli~en na~in be{e zaobikolena i koga Mi{kovi} ja prodade Delta banka na italijanskata Intesa, so {to ostana bez zna~aen dano~en prihod. Delta gi demantira{e navodite za proda`ba na Maksi, potvrduvaj}i samo deka ima zainteresirani za vlez vo sopstveni~kata struktura na kompanijata. Apelot na Tadi} sekako ne e naso~en samo kon ovaa kompanija, tuku i kon site pogolemi firmi vo Srbija. Dano~niot konsultant Xerx Pap naglasi deka sistemot za izbegnuvawe na pla}awe na danok preku of- {or firmi e

mnogu ednostaven. “Prviot mehanizam podrazbira doma{nata kompanija svojata stoka na kupecot da mu ja prodade preku of –{or firma, namesto direktno, so {to se izbegnuva pla}aweto na danok na dobivka. Na primer, ako nekoj proizvod vo firma vo Srbija ~ini 10.000 evra, a go prodava za 20.000 evra, toga{ na 10.000 evra razlika mora da plati danok. Vo toj slu~aj, kompanijata namesto na vistinskiot kupuva~, proizvodot go prodava prvo na of-{or firma za 11.000 evra, a of –{or kompanijata potoa go prodava na vistinskiot kupuva~ za 20.000 evra. Taka kompanijata vo Srbija pla}a danok samo na 1.000 evra, a ostatokot od 9.000 evra razlika ostanuva na of –{or kompanijata, koja na toa ne pla}a nikakov ili pla}a mnogu pomal danok. Drugiot mehanizam se koristi za direktno iznesuvawe na pari od Srbija, taka {to of-{or kompanijata & pra}a faktura za izvr{eni uslugi na firmata vo Srbija, koi vo realnosta ili nikoga{ ne se realizirni ili nivnata vrednost e zna~itelno pomala od navedenata. Na toj na~in, kompanijata koja raboti vo Srbija direktno gi pra}a parite na svojata of –{or firma, a dr`avata ne zema dano~en prihod, bidej}i parite plateni za izvr{eni uslugi se vodat kako tro{ok. Kako {to istaknuva Pap, situacijata e sosema poinakva koga sopstvenicite gi prodavaat

ZAGUBITE SE BROJAT VO STOTINI MILIONI EVRA

Iako nema precizni procenki za toa kolku pari godi{no gubi dràvata poradi of - {or transakciite, Narodnata banka na Srbija spored sumite koi gi pra}aat doma{nite firmi, pokaùvaat deka stanuva zbor za stotina milioni evra. Taka vo 2007 godina od of –{or destinacii se odlile 90,3 milioni evra, vo 2008 godina 69,7 milioni evra, a minatata godina 92,4 milioni evra. svoite kompanii vo Srbija, taka {to po transakcijata ne pla}aat danok. Vo toj slu~aj se koristat me|unarodni dogovori za spre~uvawe na dvojno odano~uvawe, pa namesto vo Srbija, danokot se pla}a vo druga zemja, a ako drugata dràva e dano~en raj, toga{ proda`bata moè da se izvr{i bez nikakvo odano~uvawe ili preku minimalno optovaruvawe. “Problemot e vsu{nost vo dràvite koi ovozmoùvaat osnovawe na takvi of –{or kompanii, a ne vo na{ata dràva. Firmite vo takvite zemji ~esto se osnovaat i na ime fizi~ko lice, a bidej}i tamu nema institucija sli~na na na{ata Agencija za biznisregistri, kade {to se navedeni precizni podatoci za sopstveni{tvo, ~esto i ne se znae koj e sopstvenik”, re~e Pap. Ekonomistot Nikola Altiparmakov procenuva deka, iako nema precizni procenki za Srbija, jasno e deka zagubite poradi odlevaweto na pari

vo dano~nite raevi se mnogu golemi, sepak toa e problem so globalni razmeri. Spored nego, dr`avata nema mo`nost zakonski da gi spre~i kompaniite da osnovaat of{or firmi i da rabotat so niv, bidej}i ne pravat ni{to nelegalno. “Vo dene{niot globaliziran svet mo`ete da osnovate of{or kompanija preku Internet, bez nikakva potreba fizi~ki da pojdete na nekoj egzoti~en ostrov so niski danoci. Borbata protiv dano~nite raevi be{e eden od prioritetite na neodamne{niot sostanok na G20, no mislam deka toa e odnapred izgubena vojna. Tokmu poradi postoeweto na dano~ni raevi, site zemji pred dvaesetina godini po~naa da gi namaluvaat svoite dano~ni stapki, so cel da ja namalat motivacijata na gra|anite i firmite da koristat dano~ni raevi. Ako na nekoe od tie mesta godi{no pla}ate danok od 2 ili 3%, a vo svojata zemja 20%, toga{ sigurno }e formirate of –{or firma,

Od Delta holding ostro gi demantiraa pi{uvawata na nekoi srpski mediumi za toa deka kompanijata e vo zavr{ni pregovori za proda`bata na Delta Maksi, napomenuvaj}i deka ima pove}e investicioni fondovi i multinacionalni kompanii koi se zainteresirani za vlez vo sopstveni~kata struktura na ovoj sinxir. no ako pla}ate danok od 10%, toga{ moèbi }e se odlu~ite deka formiraweto na of – {or firma ne e vredno, ili moèbi }e go po~uvstvuvate ekonomskiot patriotizam. Toa sekako ne vaì za golemite kompanii na koi sekoj procent na za{teda im e vaèn i koi sekoga{ gi koristat mo`nostite koi im stojat na raspola|awe.

Vo Kanada koja e poznata kako dano~no stroga zemja, ima redovni dano~ni kontroli vo kompaniite, i zatoa kompaniite redovno pla}aat danok na dodadena vrednost DDV, i pridonesuvaat za rabotnicite, no ne i danok na dobivka. Toa politi~arite ne sakaat da go ka`at, no e surova realnost”, izjavi Altiparmakov.

16 13.07.2010 GASPROM NAJPROFITABILEN NA SVET

uskiot gigant Gasprom vo 2009 godina bila najprofitabilna kompanija vo svetot, iako po visina na godi{nite prihodi pozicionirana e na 50 mesto. Na prvoto mesto po visina na ostvaren prihod vo minatata godina na listata na 500 najuspe{ni koi gi objavuva magazinot *Fortune e pozicionirana amerikanskata trgovska kompanija Volmart. Iako Gasprom ja namali netodobivkata za 17,8%, na 24,56

milijardi dolari, uspea da ja zazeme liderskata pozicija, bidej}i profitite na drugite nafteni kompanii padnaa za pove}e od 50%, poradi padot na cenata na naftata. Blagodarej}i na toa, Gasprom so pove}e od 50% dr`aven udel, stana najprofitabilna kompanija i po vtoroto mesto po visina na dobivka vo 2008 godina, izbi na prvoto mesto potisnuvaj}i ja Ekson Mobil, koja na liderskata pozicija be{e celi pet godini. Amerikanskata kompanija

SVET BIZNIS POLITIKA Volmart go osvoi prvoto mesto po visina na prihodi, preminuvaj-}i gi naftenite kompanii Rojal Da~ [el i Ekson, koi vo ovaa kategorija vo 2008 godina bea na prvoto, odnosno na vtoroto mesto. Volmart vo izminatava decenija be{e sedum pati na vode~kata pozicija spored visinata na godi{ni prihodi. Nivniot prihod minatata godina porasna za 0,6%, odnosno na 408 milijardi dolari, dodeka vo 2008 godina bea na tretoto mesto.

HP LIDER NA PAZAROT NA LAPTOPI

pored rezultatite na kompanijata iSuppli koja sprovela istra`uvawe za trendovite na pazarot na laptopi vo prviot kvartal, HP i ponatamu e vode~ki proizvoditel, no interesno e toa {to po proda`bata Samsung se najde pred Sony i Apple. Uspehot na Samsung, koj se najde na sedmoto mesto, najmnogu se prepi{uva na noutbukot koj e odgovoren za rast od 14,9% vo proda`bata na korejskiot proizveduva~. Samsung ispora~al 1,9 milioni

laptopi, dodeka Apple ostanal na 1,8 milioni. Vo odnos na istiot period od minatata godina, Samsung dvojno gi zgolemil svoite isporaki. HP e vode~ki proizvoditel na laptopi so pazaren udel vo prviot kvartal od 18,9 %, {to e za 1,3 prcentni boda pomalku vo odnos na poslednite tri meseci od 2009 godina. Acer se nao|a na vtoroto mesto so 17,5 procenten udel (1,6% pomalku vo odnos na ~etvrtiot kvartal od minatata godina),

a na tretoto mesto se nao|a Dell so 11,5%. Na ~etvrtoto i pettoto mesto po proda`ba na laptopi vo prvoto tromese~ije se Toshiba i Asus.

DMITRI MEDVEDEV ]E GO MENUVA ZAKONOT

STO ILJADI BIZNISMENI IZLEGUVAAT OD RUSKITE ZATVORI

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o èlba za da se privle~e {to pogolem broj na stranski investicii, ruskiot pretsedatel Dmitri Medvedev }e go izmeni zakonot koj ovozmoùva pritvorawe na osomni~enite do krajot na sudeweto. Ruskite zatvori se polni so smetkovoditeli, pretpriema~i, pravni sovetnici i menaxeri. Zakonodavcite vo Rusija planiraat izmeni na niza zakonski odredbi povrzani so ekonomski kriminal so koj }e se ovozmoì privremeno pu{tawe od zatvor na okolu sto iljadi pretpriema~i i direktori. Na toj na~in liderite od Rusija sakaat da privle~at novi investitori. Imeno vo Rusija vladee zagriènost bidej}i izminatite tri godini Kina i Brazil imale pet pati pove} e investicii od Rusija, a Indija dvojno pove}e. Za vakvata situacija ruskiot pretsedatel gi obvinuva lo{ite zakoni. Andrej Nazarov, pretsedatel na odborot koj e zadolèn za gra|ansko i kazneno zakonodavstvo vo dolniot dom vo ruskata Duma, kon krajot na juni go zapozna Medvedev so predloènite zakonski amandmani. Eden od predloènite amandmani e i ukinuvaweto na pritvor za ekonomski delikt. ÊTVRTINA PRITVORENI “Okolu 100.000 biznismeni bi moèle narednata godina da bidat oslobodeni od zatvor ili bi trebalo da pominat mnogu pomalku vreme vo nego”, izjavi Nazarov. Spored nego, ~etvrtina od 900 iljadi ruski zatvorenici se smetkovoditeli, pretpriema~i, pravni sovetnici i menaxeri.

Zakonodavcite vo Rusija planiraat izmeni na niza zakonski odredbi povrzani so ekonomski kriminal so koj }e se ovozmo`i privremeno pu{tawe od zatvor na okolu sto iljadi pretpriema~i i direktori. Na toj na~in, liderite od Rusija sakaat da privle~at novi investitori

Eden od najpoznatite zatvorenici-biznismeni vo ruskite zatvori e Mihail Hodorkovski, no mnogumina se somnevaat deka }e bide osloboden bidej}i negoviot slu~aj ima politi~ka pozadina

Pretsedatelot Medvedev se obiduva da im poka`e na doma{nite i na stranskite investitori deka nivnite prava vo Rusija }e bidat za{titeni Pretsedatelot Medvedev se obiduva da im poka`e na doma{nite i na stranskite investitori deka nivnite prava vo Rusija }e bidat

za{titeni. Medvedev isto taka go zamoli glavniot ~ovek na Epl, Stiv Xobs i Vikram Pandit od bankarskata grupacija Sitigrup Inc.

EKONOMSKATA KRIZA DOVEDE DO PAD NA BROJOT NA LEGALNI MIGRANTI

egalnata imigracija {irum svetot opadnala za poslednite dve godini po ekonomskata kriza i visokata stapka na nevrabotenost, soop{ti Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD). “Dotokot na imigranti vo site zemji na OECD padnal za 6% vo 2008 godina, na 4,4 milioni lu|e, {to e promena po pet godi{niot rast od

11%. Neodamne{nite nacionalni podatoci za migracija uka`uvaat na pad na brojot na migrant i vo 2009 godina, soop{ti OECD vo svojot izve{taj za me|unarodni migracii. Vo izve{tajot se naveduva deka pri~inata za namaluvaweto na brojot na migrant e posledicata od ekonomskata kriza i deka pred s$ stanuva bor za pad na pobaruva~kata na pazarot na trud vo zemjite

od OECD. “Imigrantite te{ko gi pogoduva nevrabotenosta”, se naveduva vo izve{tajot. Me|utoa, koga }e pominat negativnite efekti od krizata, imigracijata }e prodol`i da igra va`na uloga vo industriskite zemji, poradi potrebite za rabotnici. OECD apelira vladite da im pomognat na imigrantite koi sega se nevraboteni.

(Citigroup Inc.) da mu pomognat vo razvivaweto na ruskata ekonomija. BAZEN SO KROKODILI Me|utoa, ne se dovolni samo zakonskite izmeni za da se promenat navikite na policijata, obvinitelite i sudiite, izjavi Jana Jakovleva, kosopstveni~ka na kompanijata Sofex Co. koja se zanimava so distribucija na hemiski proizvodi. Jakovleva pomina sedum meseci vo zatvor vo 2006 i 2007 godina, ~ekaj}i da zavr{i sudeweto vo koe na krajot be{e oslobodena od obvinuvaweto za krium~arewe na opasni sostojki.

“Seto toa e kako da plivate so krokodili vo bazen so sulfurna kiselina. Vo Rusija se vodi vistinska vojna protiv biznismenite i toa e isklu~itelno rabota na dràvnite slu`bi. Moàt da ve obvinat za kako za zlo~in i da iznudat pari od vas”, izjavi Jakovleva. Pretsedatelot na Vrhovniot sud, Vje~eslav Lebedev izjavi deka ruskiot pravosuden sostav e ostatok od vremeto na Sovetskiot Sojuz, koga sudovite sluèa isklu~ivo za kaznuvawe, a novite promeni vo zakonot mnogu bavno se voveduvaat. “Sudot ne bi trebalo da

odreduva samo kazni, tuku toj treba da ja iznese na videlina pravdata. Pravdata treba da e najva`na. Zatoa treba sudovite da se nateraat da se odnesuvaat profesionalno i ~esno”, izjavi Lebedev. Eden od najpoznatite zatvorenici-biznismeni vo ruskite zatvori e Mihail Hodorkovski, no mnogumina se somnevaat deka }e bide osloboden bidej}i negoviot slu~aj ima politi~ka pozadina. Navodno, Hodorkovski bil tema i na neodamne{niot “hamburger-samit” me|u Obama i Madvedev, pa amerikanskiot pretsedatel se interesiral za najkrupnoto ime me|u zatvorenite ruski biznismeni. Porane{niot prv ~ovek na naftenata kompanija Jukos e vo zatvor poradi finansiski malverzacii. Hodorkovski vo 2005 godina e osuden na osum godini zatvor, a od fevruari 2009 godina se nao|aa vo moskovskiot istraèn zatvor bidej}i protiv nego e podignato novo obvinenie. Dràvata vo ime na neplateni danoci pred da ja prezede negovata firma Jukos i taa sega ima dominanten dràven kapital. Vo me|uvreme, po prvata izjava na Hodorkovski za zapadniot pe~at, dostavena preku advokatite, za tretmanot i pritisocite koi mu gi pravi vlasta, be{e lansirana qubovnata (homoseksualna) afera so negoviot cimer vo zatvorskata }elija. Navodno, Hodorkovski i negoviot cimer tolku èstoko se skarale zaradi qubomora {to toa rezultiralo i so odgriznato uvo i drugi povredi. Po ovoj skandal, biznismenot zamol~e.

KINEZITE NE SAKAAT DA RABOTAT ZA MALKU PARI

arawata na rabotnicite za podobri plati i rabotni uslovi go zabrzuvaat mo`niot kraj na erata na evtinite tro{oci vo Kina. Serijata na {trajkovi e otreznuvawe na mnogu stranski kompanii koi zavisat od niskite tro{oci vo Kina za da se natprevaruvaat na svetskiot pazar. Kineskite rabotnici denes baraat pogolemi plati. Istovremeno, vladata gi pritiska stranskite kompanii za da

investiraat vo oblasti za koi veruva deka }e donesat pogolemo bogatstvo na Kina, pred s$ vo visokata tehnologija. Mnogu stranski fabriki se obiduvaat da ostanat profitabilni taka {to gi selat pogonite vo poevtinite oblasti od Kina ili drugi zemji vo razvoj. Nekoi duri odlu~ile svoeto proizvodstvo da go prodol`at na Zapad. Analiti~arite velat deka Kina pominuva niz mnogu dramati~en period, bidej}i golemite kompanii po~nuvaat

da izleguvaat. Istraùvawata pokaùvaat deka evtinata rabotna sila vo Kina se namaluva. Tro{ocite za trud rastat za okolu 15% godi{no otkako vo 2008 godina zakonot za rabotni dogovori im ovozmoì na rabotnicite za da stanat svesni za svoite prava. Zemjata, vodata energijata i prekumorskiot prevoz isto taka se poskapeni. Vkupno gledano, Kina denes e poskapa od Meksiko, Indija, Vietnam, Rusija i Romanija.

MENAXMENT

13.07.2010

VRABOTENITE ZAMINUVAAT ILI OSTANUVAAT?

azmisluvaat li nekoi od Va{ite vraboteni da ja napu{tat organizacijata? Ste pomislile li koi se glavnite pri~ini poradi koi {to vraboteniot zaminuva ili ostanuva vo organizacijata? Pri~inite zaradi koi {to vrabotenite ostanuvaat vo organizacijata se razli~ni kako {to e sigurnosta na rabotnoto mesto, rabotnata kultura koja {to e vo nasoka na dobar soodnos na rabotata i privatniot `ivot na vraboteniot, fleksibilnoto rabotno vreme ili ~uvstvoto na pripadnost {to go ima vraboteniot za organizacijata. Od druga strana vrabotenite zaminuvaat od organizacijata dokolku ne se ostvarat uslovite koi {to na po~etokot bile veteni ili pak so tekot na vremeto se promenile ili is~eznale. Kako i da e, najgolemo vlijanie za vraboteniot da ostane ili da zamine od organizacijata imaat slednite elementi: Ostanuva: Vraboteniot se gordee so organizacijata vo koja {to raboti. Sekoj ~ovek saka da raboti vo organizacija koja {to e dobro rakovodena i na ~ie ~elo se nao|aat ve{ti snaodlivi lideri. Odnosno na ~ie ~elo se nao|aat menaxeri koi imaat jasna vizija za idninata na organizacijata, koi mo`at da osmislat strategija za postignuvawe na uspeh i koi {to umeat da gi motiviraat vrabotenite za da ja realiziraat vizijata. Zaminuva: Vodstvoto na or-

ganizacijata e promenlivo. Koga nastanuvaat ~esti promeni na rakovodstvoto na organizacijata ili koga menaxmentot nosi odluki koi {to ne se efektivni za razvojot na organizacijata. Vraboteniot ja do`ivuva organizacijata kako da tapka vo mesto {to direktno vlijae na namaluvawe na doverbata kon rakovodstvoto na organizacijata. Ostanuva: Soodveten odnosot so pretpostaveniot. Mnogu pogolemo i podirektno zna~ewe ima odnosot {to go ima vraboteniot so svojot direkten pretpostaven. Mnogu e pogolema verojatnosta deka vrabotenite }e ostanat vo organizacijata dokolku go po~ituvaat svojot pretpostaven i dokolku od nego ja dobivaat soodvetnata poddr{ka za realiziraweto na sekojdnevnite rabotni zada~i. Zaminuva: Sudir so neposreden pretpostaven. Vraboteniot zaminuva koga odnosot so svojot {ef, pretpostaven stanuva problemati~en i dokolku ne gleda druga mo`nost vo organizacijata. Ostanuva: Soodvetna kompenzacija. Sekoj vraboten saka da raboti za organizacija koja nudi soodvetna kompenzacija. Ova ne se odnesuva samo na dobra plata i beneficii tuku i na onaa neopipliva kompenzacija kako {to e mo`nosta za u~ewe, napreduvawe vo karierata, postignuvawe. Zaminuva: Otsustvo na kompenzacija. Vraboteniot }e po~ne da razmisluva da zamine dokolku ne ja dobiva navremeno svojata plata, dokolku ne gi dobiva bonusite koi {to gi zaslu`uva. S$ pogolem broj

na vraboteni ne se zadovolni od organizacijata dokolku ne dobivaat nikakvi mo`nosti za nadgraduvawe na svoite ve{tini potrebno za sekojdnevno realizirawe na rabotnite zada~i i dokolku ne ~uvstvuvaat mo`nost za rast i napreduvawe vo karierata. - Ostanuva: Povrzanost so kolegi. Za mnogumina golemo vlijanie dali }e ostanat vo edna organizacija ima i mo`nosta da rabotat so kolegi koi {to me|usebno se cenat i po~ituvaat, so koi {to se ~uvstvuvaat povrzani i kade {to ima dobri me|u~ove~ki odnosi. Zaminuva: Zaminuvawe na bliski prijateli/kolegi. Koga organizacijata ja napu{ta eden ili pove} e kolegi so koi vraboteniot ima dobri me|u~ove~ki odnosi vlijae na razmisluvaweto i odlukata za mo`no zaminuvawe. Ova osobeno se slu~uva dokolku si zamine kolega so kogo e premnogu povrzan. - Ostanuva: Vidot na rabotata. Vraboteniot saka da raboti za organizacija koja {to gi zadovoluva negovite interesi. Sekoj ~ovek e poproduktiven koga ja raboti onaa rabota koja {to go stimulira i go ~ini zadovolen. Zaminuva: Nesoodvetna promena na zada~ite i odgovornostite. Vo slu~aj koga drasti~no se menuvaat rabotnite zada~i i odgovornostite i pri toa novite ne gi zadovoluvaat interesite na vraboteniot vlijaat toj da zapo~ne so intenzivno razmisluvawe da go napu{ti rabotnoto mesto i organizacijata. Gi prepoznavate li znacite koi {to mo`e da uka`at deka vraboteniot ne

e zadovolen i moèbi razmisluva za napu{tawe na organizacijata? Promena na odnesuvaweto kako {to se docnewa na rabota ili porano zaminuvawe Postignati lo{i rezultati, slabi performansi kaj vraboten koj voobi~aeno postignuva dobri rezultati Nenadejni prigovori koi doa|aat od li~nost koja voobi~aeno ne e sklona na prigovarawe Ukaùva interes i e fasciniran od drugite organizacii (primer â&#x20AC;&#x17E;Slu{nav deka vo firmata ABV na vrabotenite im davale bonusi vo vrednost od HHHH EUR) Povlekuvawe vo sebe. Na primer vraboten koj sekoga{ e aktiven i samiot se javuva za realizirawe na dopolnitelni zada~i ili rabota na proekti, naedna{ stanuva povle~en ili pak se zabeleùva deka raboti samo za da mu pomine vremeto. Sekoga{ se àli deka e iscrpen Dokolku zabeleìte nekoj od ovie predupreduva~ki znaci ne gi zanemaruvajte. Razgovarajte so vraboteniot i doznajte koj e problemot {to go ma~i. Moèbi postoi ne{to {to Vie ne moète da go sogledate samo so nabquduvawe na vrabotenite. Izlezete mu vo presret na vraboteniot i obidete se zaedni~ki da dojdete do re{enie. Pokaète ja svojata grià za ~ove~kiot kapital vo organizacijata. Na krajot, ne zaboravajte deka cenata za gubewe na vraboteniot e OGROMNA!

SMIQKA [O[KOSKA Triple S Recruitment www.HR.com.mk www.HR www .HR.co .c m.mk

Triple S Recruitment e specijalizirana agencija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi. S$ so cel da se fokusirate na uspe{no realizirawe na Va{ite biznis- planovi, dozvolete Triple S Recruitment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo Va{ata organizacija.

FEQTON

18 13.07.2010 KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 15

OBRATNATA LOGIKA NA NAJGOLEMIOT INVESTITOR

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

tkako vo svojata intelektualna ramka go dodadovte “gospodinot pazar”, sega treba da ja sfatite va`nosta na poimot “marà na sigurnost” – u{te edno na~elo na Ben Gream. Ednostavno re~eno, “marà na sigurnost” zna~i deka cenata na akciite e zna~itelno poniska od vrednosta na kompanijata. Cenata i vrednosta na kompanijata ne smeat da bidat preblisku. Pome|u tie dve brojki treba da ima mnogu prostor – ili so Bafetovite zborovi, “golema razlika”. I pak povtoruvame. Toa {to sakate vie e da kupite banknota od eden dolar, {to na pazarot za akcii se prodava za 40 centi. Bafet toa go sporeduva so vozewe na 4 toni teòk kamion po most predviden za teìna od 14 toni – so drugi zborovi, ima mnogu prostor za gre{ka. Tokmu taa iracionalnost na gospodinot pazar vi odi vo prilog. Toj na krajot stanuva mnogu deprimiran, predizvikuvaj}i strmoglav pad na cenite na akciite, {to vi dava mo`nost pri kupuvaweto na akcii da ja postignete maràta na sigurnosta. Pazarot na krajot }e ja prepoznae nivnata vrednost veli Bafet, a nivnata cena }e raste. Vrednosta porano ili podocna se presmetuva, veli Bafet so samodoverba. Nemojte da dopu{tite gospodinot pazar da ve v{muka vo svoeto raspoloènie.

Ne dopu{tajte toj za vas da gi procenuva kompaniite, naglasuva Bafet. Toj e va{ sluga, a ne vodi~. Koga ja procenuvate maràta na sigurnost, veli Bafet, kako pojdovna to~ka koristete go konceptot na “vistinska vrednost”. Toa e merka za ona {to e navistina bitno. So nea se obiduvate da ja odredite namalenata vrednost na parite {to moè da ja izvle~ete od kompanijata za vreme na negoviot vek. Bafet prv priznava deka se raboti za “isklu~itelno subjektivna” procenka. Idnite pari~ni tekovi moè da se zgolemat ili namalat, a okolu niv lebdi vistinskata vrednost. Promenite na kamatnite stapki isto taka vlijaat na presmetuvaweto na vistinskata vrednost. Me|utoa, veli Bafet, ovoj koncept ni ostanuva kako najkorisna pojdovna to~ka za razbirawe na

Na pazarot na akcii sekoga{ }e vlijaat periodi~ni epidemii na silni emocii na al~nost i strav. “Moàm da go presmetam dvièweto na nebeskite tela, no ne i ludosta na lu|eto”, rekol edna{ Isak Wutn. relativnata privle~nost na nekoe vloùvawe vo sporedba so alternativno vloùvawe. Toa e u{te edna pri~ina zo{to Bafet pove}e saka pretprijatija {to e lesno da se razberat: toj moè da ja pogledne nivnata dobivka, pari~niot tek i kapitalot potreben za vodewe na tie dru{tva, i na krajot da gi iskoristi tie informacii za analiza na nivnata vistinska vrednost. Potoa moè da vidi dali postoi nesrazmeren odnos pome|u cenata i vrednosta. Va{ata cel e da se napravi ona {to go pravi Bafet i da se iskoristat gre{kite na gospodinot pazar koga toj im odreduva niski ceni na kompani {to vredat mnogu pove}e. Koga depresijata na gospodinot pazar }e ja sozdade maràta na sigurnost, vreme e za akcija. Zadolìtelno sfatete go Bafetoviot koncept za gospodinot pazar i maràta na sigurnost. Toa }e vi pomogne da dostignete ispravna sostojba na umot za da moè da donesete podobri investiciski odluki.

Zemete gi predvid analogiite na Bafet. Bafet komentira deka pazarot, tokmu kako Gospod, im pomaga na onie {to i sami si

pomagaat. No, toj ne im prostuva na onie {to “ne znaat {to pravat”, brzo dodava Bafet. êkajte povolen moment koga gospodinot pazar }e padne vo depresija i dovolno }e ja namali cenata na akciite za da ovozmoì situacija za kupuvawe so marà na sigurnost. Bafetoviot sovet za trpelivosta i disciplinata povtorno jasno i glasno se probiva. Ako moète da go razviete negovoto nivo na disciplina i da ja do~ekate mo`nosta, }e bidete nagradeni. Zaklu~ok: Nekoi lu|e se àlat na nepostojanosta na pazarot, no ne i Bafet. Toj veruva deka tokmu nepostojanosta – dramati~nite promeni na raspoloènieto na gospodinot pazar – e taa {to sozdava situacii za iskusnite vloùva~i. êkajte drugite lu|e da po~nat da se odnesuvaat

PRIKAZNI OD WALL STREET

VISOKATA CENA NA ZLATOTO - ZAK

TIERI STERN “Golemoto pra{awe za mene e, do kade li }e odi zlatoto? Navistina ne znam. Sekoj den go gledam odi samo nagore, nagore, nagore. Toa e golema zakana za nas”, veli Tieri Stern, pretsedatel na {vajcarskiot proizvoditel na luksuzni ~asovnici, Patek Filip.

retsedatelot na Patek Filip (Patek Philippe), Tieri Stern, veli deka ovoj {vajcarski proizvoditel na ~asovnici kupil fju~rsi na zlato kako odbrana od visokite ceni na blagorodniot metal, koi {to se zakana za industrijata na luksuzni proizvodi. “Golemoto pra{awe za mene e, do kade li }e odi zlatoto?”, re~e Stern, vo intervjuto za Blumberg, napraveno vo London denovive. “Navistina ne znam. Sekoj den go gledam

odi samo nagore, nagore, nagore. Toa e golema zakana za nas”. Fju~rsite za zlato porasnaa za re~isi 30% poslednive godina dena vo Wujork i postavija rekord od 1.266,5 dolari za unca na 21 juni godinava. Okolu 80% od ~asovnicite na Patek Filip se napraveni od skapoceni metali kako zlato i platina, veli Rene Veber, analiti~ar vo Bank Vontobel. Stern, koj {to ja nasledi ~elnata pozicija vo Patek Filip od svojot tatko minatata godina, ne dade pove}e detali okolu strategijata na za{tita ili “hexirawe” {to }e ja primenuva kompanijata kako odgovor na visokite ceni na zlatoto.

PRETPAZLIVO SO KINA Glavniot izvr{en direktor na grupacijata Svo~ (*Swatch), Nik Hajek, pred nekolku meseci izjavi deka cenite na zlatoto predizvikale te{kotii za najgolemiot svetski proizvoditel na ~asovnici, koj {to godi{no upotrebuva 10 toni od ovoj metal. Izvozot na zlatni ~asovnici od [vajcarija porasnal za 3,9% vo maj godinava, {to e edna tretina od stapkata na porast na vkupnite isporaki na ~asovnici, velat vo Federacijata na proizvoditeli na ~asovnici vo [vajcarija. Patek Filip proizveduva okolu 42.000 ~asovnici godi{no, {to ~inat od 10.000 dolari pa s$ do eden milion dolari. Kompanijata gi isprazni za-

lihite od nekolku iljadi ~asovnici {to ja ima{e lani, i sega ne mo`e dovolno brzo da izraboti primeroci od nekoi modeli, veli Stern. Kompanijata, koja {to ima sedi{te vo @eneva, e ~etvrtiot najgolem proizvoditel na ~asovnici, spored Luka Solka, analiti~ar vo Senford C. Bernstain. Kompanijata ima{e proda`bi od okolu 1,2 milijardi dolari vo 2008 godina. “Aziskiot pazar raste mnogu brzo”, veli Stern, i dodava deka pobaruva~kata od Evropa i SAD, ima svoja uloga vo rastot na proda`bite, isto taka. Stern e pretpazliv vo odnos na Kina, koja {to zaedno so Hong Kong, gi nadmina SAD kako najoglem pazar za {vaj-

FEQTON

13.07.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

budalesto, a potoa vie postapuvajte mudro. PLA[ETE SE KOGA DRUGITE SE AL^NI I BIDETE AL^NI KOGA DRUGITE SE PLA[AT Na pazarot na akcii sekoga{ }e vlijaat periodi~ni epidemii na silni emocii na al~nost i strav. “Moàm da go presmetam dvièweto na nebeskite tela, no ne i ludosta na lu|eto”, rekol edna{ Isak Wutn. Voren Bafet ~esto gi iskoristuva epidemiite na tie isklu~itelno zarazni emocii i se odnesuva na na~in {to e vo sprotivnost so niv. Ako pove}eto vloùva~i se al~ni, toga{ na Bafet “mu e strav” (ili e barem isklu~itelno konzervativen). Ako pak, mnozinstvoto vloùva~i se vo sostojba na strav, toga{ Bafet “stanuva al~en” (ili barem neobi~no sklon kon kupuvawe). Sledej}i ja ovaa strategija, Bafet zarabotil mnogu pari, dodeka drugi i ne bile ba{ tolku uspe{ni. Vo 60-te, pazarot na akcii go zafati euforija vo koja cenite na akciite se zgolemija, a obemot na trguvawe zna~itelno porasna. Mnogu lu|e stanaa silno vozbudeni zaradi pazarot na akcii, a vo toj proces zna~itelno pridonese zgolemuvaweto na cenite na akciite. So drugi zborovi, koga balonot po~na da se polni, lu|eto vo nego eufori~no vpumpuvaa u{te pove}e vrel

So sigurnost moè da se predvidi deka lu|eto }e bidat al~ni, prestra{eni ili budalesti. Samo ne moè da predvidite koga ili po koj redosled vozduh. Tokmu vo ovaa faza na ciklusot – fazata na zabrevtana al~nost – Bafet sekoga{ odlu~uva da sedi nastrana. Toj ne saka da vloùva s$ dodeka cenite na akciite iracionalno rastat i se odvojuvaat od vistinskata

vlo`uva~i stana mnogu zastra{eno, kako {to sekoga{ se slu~uva po periodot na iracionalna euforija. Namesto da kupuvaat akcii, lu|eto se osloboduvaa od niv po niski ceni, so toa u{te pove}e namaluvaj}i gi, i ednostavno prestanaa

Bafet komentira deka pazarot, tokmu kako Gospod, im pomaga na onie {to i sami si pomagaat. No, toj ne im prostuva na onie {to “ne znaat {to pravat”, brzo dodava Bafet. vrednost na kompanijata – so drugi zborovi, vo situacii vo koi {to cenite se vo nesrazmeren odnos so vistinskite delovni rezultati. Na krajot, kako {to i mo`elo da se predvidi, ovoj bikov pazar vo 60-te zavr{i so krah. A, koga pazarot na akcii propadna, golemoto stado

da vlo`uvaat. Ranite 70-ti bea period na zloglasen me~kin pazar. Lu|eto svoite akcii gi prodavaa od strav. Vo 1973 i 1974 godina ekonomijata be{e vo recesija, vladee{e depresija, a Dau Xons naglo se spu{ti pod 700 poeni. Sega, najverojatno pretpostavuvate {to prave{e Bafet vo tie

momenti. To~no, toj po~na da kupuva. Poto~no, po~na mnogu da kupuva. Tokmu toga{ ja realizira{e, sega ve}e legendarnata, investicija vo Va{ington Post. Za àl, kako {to zabeleùva Bafet, iracionalnite promeni na raspoloènieto – od euforija do mizerija i, pak, nazad – ne se ograni~eni samo na naivnite vloùva~i. Na niv podednakvo se podlo`ni i iskusni profesionalci, vklu~uvaj}i gi i menaxerite na penziskite fondovi. Koga vo 1971 godina pazarot be{e na vrvot, istaknuva Bafet, penziskite fondovi gi angaìraa site svoi raspoloìvi sredstva, na pazarot na akcii. Edvaj tri godini podocna, koga pazarot dojde do dnoto, vo sopstveni~ki vrednosni hartii go vloùvaa samo sekoj petti dolar. S$ pogre{no razbraa, zaklu~uva Bafet – stanuvaj} i opien koga i drugite bea opieni i zastra{eni, koga i drugite bea vo panika. Ne gi iskoristija niskite

ceni, tuku kupuvaa akcii samo po visoki ceni, a potoa gi prodavaa koga cenite padnaa. Bafet, se razbira, se odnesuva{e sosema poinaku. Toj realizira{e golem broj vlo`uvawa koga pazarot nude{e izvonredni kompanii po niski ceni. Gi iskoristi niskite ceni na akciite od dobrite kompanii. Isto taka, znaeme deka Bafet po~uvstvuva strav za vreme na bikoviot pazar na akciite na internetkompaniite, kon krajot na 90-te, koga site drugi al~no kupuvaa. Toj ne zagubi nitu eden cent, dodeka milioni Amerikanci zaradi akciite na internet-kompaniite ostanaa bez ni{to. Periodi na strav i al~nost povremeno }e izbivaat i }e vladeat so investitorskata zaednica, a vo takvi situacii mora da se odnesuvate to~no kako Bafet i da gi upotrebite tie emocii vo sopstvena korist. Eve pravila spored koi treba da `iveete koga formulirate sopstvena investiciska strategija na “strav koga drugite se al~ni”. Kupuvajte koga drugite prodavaat i prodavajte koga drugite kupuvaat. Programirajte se taka {to }e bidete vo strav koga mnozinst-

voto vloùva~i se al~ni. Akciite se najinteresni, koga re~isi nikoj ne se interesira za niv. Toa e vistina za mnogi pazari – u{te eden dobar primer e pazarot za nedvi`nosti –no, posebno e naglaseno na pazarite za akcii, kade {to e tolku lesno da se otkrie stampedoto na krdoto. (Vsu{nost, so ogled na seprisutnosta na finansiskite vesti vo dene{no vreme, nevozmo`no e da se napravi previd i da ne se “namirisa” krdoto). Koga lu|eto vo krdoto se vo strav, ne gi interesira kupuvaweto akcii – i tokmu toga{ vie bi trebalo da ste zainteresirani. Sekako, sledete u{te eden Bafetov sovet i ne vloùvajte naslepo i bezumno. Treba da vloùvate samo koga investicijata gi ispolnuva va{ite kriteriumi na izbor. Bidete podgotveni za brza akcija koga }e se sozdade mo`nost. Koga indeksot Dau Xons vo 1974 godina se strmoglavi na 580 bodovi, Bafet se sporedi sebesi so “zagrean tip vo javna ku}a”. Bidete podgotveni brzo i hrabro da deluvate koga }e zavladee stravot, a cenite na pazarot naglo }e padnat.

(ПRODOL@UVA...)

[

ZLATNOTO PRAVILO NA BAFET

to }e se slu~i utre? Dali pazarot }e odi nagore, nadolu ili nastrana? Za Voren Bafet ova se neinteresni pra{awa – osven vo onaa mera vo koja “zaraznite bolesti” stravot i al~nosta }e vlijaat vrz negovite izgledi za vlo`uvawe na na~in {to }e gi namaluvaat cenite i }e sozdavaat mo`nosti (strav) ili {to }e gi zgolemuvaat cenite i }e gi zatvoraat mo`nostite (al~nost). Koga }e se sozdade situacija, Bafet e podgotven za akcija, a koga }e zavladee al~nosta, Bafet e podgotven da ~eka od strana.

KANA ZA PROIZVODITELITE NA ^ASOVNICI Fju~rsite za zlato porasnaa za re~isi 30% poslednive godina dena vo Wujork i postavija rekord od 1.266,5 dolari za unca na 21 juni godinava. Okolu 80% od ~asovnicite na Patek Filip se napraveni od skapoceni metali kako zlato i platina

carskite ~asovnici. “Ova e nov pazar i sekoga{ treba da ste vnimatelni so novite pazari. Mnogu brendovi nemaa izbor: tie imaa mnogu zalihi koi {to ne znaeja kade da gi prodadat, i ja vidoa osobeno Kina kako nov pazar”, objasnuva Stern. Kako rezultat na toa, ovie kompanii }e zagubat kontrola vrz trgovijata i }e zagubat kontrola vrz pazarot, smeta toj. “Ova }

e se po~uvstvuva najverojatno vo 2011 godina. Toa e golema zakana za ovie brendovi. SEMEJNA SOPSTVENOST Stern, koj veli deka go koristi svojot iPhone za da vidi kolku e ~asot dokolku slu~ajno nema “patek filip” na rakata, se nadeva deka kompanijata }e ostane vo sopstvenost na semejstvoto. Negovite deca imaat sedum i devet godini. “Kako tatko bi bil mnogu

sre}en ako tie go prezemat menaxmentot na kompanijata posle mene, no ako treba da da izberam pome|u “patek filip” i nivnata sre}a, pogodete koj bi bil mojot izbor”, veli Stern. Korenite na kompanijata datiraat u{te od 1839 godina, koga dvajca polski imigranti, Antoan Norbert de Patek i Fransoa ^apek, ja formirale firmata Patek ^apek. Kompanijata

bila preimenuvana vo Patek Filip koga Adrien Filip, francuski proizvoditel na ~asovnici, im se pridru`il vo 1851 godina otkako ^apek si zaminal. [arl i @an Stern ja kupile kompanijata vo 1932 godina. Rekordnata cena na ~asovnik prodaden na aukcija dosega e 11 milioni dolari za xeben ~asovnik “patek filip” od 1933 godina, napraven za Nenri

Patek Filip go ima napraveno najskapiot ~asovnik dosega prodaden na aukcija, xebniot model od 1933 godina, prodaden od Sotebi za 11 milioni dolari

Grejvs Xunior. Ovoj amerikanski bankar pobaral od Patek Filip da go napravat najkompliciraniot ~asovnik na svetot vo toa vreme, so cel da ja

dobie li~nata presmetka so rivalot kolekcioner Xejms Vord Pakard. Aukciskata ku}a Sotebi go prodade ~asovnikot na aukcija vo 1999 godina.

FUN BUSINESS

20 13.07.2010 BRED PIT I ANXELINA XOLI

“ANTIKVIZACIJA” NA NAJPOZNATIOT HOLIVUDSKI PAR

Bred i Anxelina kako da imaat nekakov semeen biznis-plan koga vo pra{awe se nedvi`nostite. Vo 2007 godina kupija ku}a vo Wu Orleans, gradot opusto{en od uraganot Katrina, a sega kupija ku}a na Santorini, ostrov vo zemja so golema ekonomska kriza

crn kamen od izgasnatiot vulkan na STOJAN SINADINOV ostrovot, poznat po negovite pla`i sinadinov@kapital.com.mk so razli~na boja na pesokot, a imoenovive gr~kiot pe~at tot ima i sopstven heliodrom, dva ja objavi informacijata bazeni i amfiteatar pod otvoreno deka najpoznatata holi- nebo. I pokraj site ovie objekti, vudska bra~na dvojka sepak, kako {to velat najavite, Pit Bred Pit i Anxelina i Xoli planiraat da izgradat i u{te Xoli kupile ku}a na gr~kiot nekolku dopolnitelni. ostrov Santorini. Stanuva zbor Bred Pit i Anxelina Xoli stanaa za luksuzna vila, vo vrednost od najpoznat holivudski par otkako go 5,5 milioni evra, koja nalikuva snimija nivniot zaedni~ki film “Gosna zamok, prostran na imot podin i gospo|a Smit” pred pet godini. so golemina na 14.000 metri Iako stanuva zbor za prose~en film, kvadratni. Zamokot e izgraden od pa duri i pomalku od toa, qubovnata

vrska zapo~nata na setot na toj film s$ u{te e edna od najfrekventnite vo `oltiot, no i vo (filmskiot) biznispe~at. Gi smetaat za edna od najprofitabilnite i nаjvlijatelni dvojki vo svetot na zabavata, te{ka stotici milioni dolari, a marketin{kiot efekt e nasloven spored kovanicata od nivnite imiwa - “Branxolina”. I pred nivnata vrska Bred i Anxelina bea uspe{ni akteri. Dopolnitelen, pak, za~in, na publicitetot na ovoj par s$ u{te mu dava biv{ata sopruga na Bred, Xenifer Aniston. Specijaliziraniot pe~at re~isi sekojdnevno

PARITE NE SE SÈ VO @IVOTOT SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

abotnicite koi se plateni 60.000 evra godi{no, se najsre}ni vo kupot na onie koi zarabotuvaat od 10.000 evra do 85.000 evra godi{no. Eden od pet lu|e kaàle deka nikoga{ pove}e ne bile zadovolni so nivniot ìvot. Onie koi zarabotuvaat pove}e, se ~uvstvuvaat pomizerno i priznavaat deka se ~uvstvuvaat pomalku sre}no od onie koi zarabotuvaat 60.000 evra, pi{uva vo istraùvaweto na edna internet-stranica za spravuvawe so parite. “So plata od 60.000 evra, imate eden vid balans. Toa e kombinacija od zadovoluvawe na toa {to go imate, bidej}i ne e malku, no isto taka e i mnogu bidej}i zarabotuvate pove}e od nacionalniot prosek”. Istraùvaweto veli i deka moèbi s$ e do samata li~nost na ~ovekot. Onie lu|e koi imaat ambicija da dobijat plata koja nosi zarabotuva~ka od 85.000 evra godi{no, moèbi se lu|e koi nikoga{ nema da bidat zadovolni. Predizvikuvaj}i go veruvaweto deka parite ne moè da ja kupat sre}ata, 72% od ispitanicite priznale deka koga bi imale pove}e pari bi bile posre}ni. 40% od lu|eto koi zarabotuvaat 25.000 evra godi{no ili pomalku, ve-

Parite moèbi ne se odgovor na site ìvotni problemi, no da se zarabotuvaat 60.000 evra godi{no, moè da ve napravi i najsre}niot Britanec, spored edno izvr{eno istraùvawe. lat deka re~isi nikoga{ ne po~uvstvuvale vistinska sre}a. Temata za parite isto taka e edna od glavnite pri~ini za voznemirenost, 37% velat deka se ~uvstvuvaat mra~no koga }e gi poglednat nivnite bankarski balansi. Mnogu ispitanici, isto taka,

rekle deka koga bi imale pove}e vreme za relaksirawe i podobar socijalen ìvot, kako i koga bi pominuvale pove}e vreme so sakanite, bi bile pozadovolni. “Toa pokaùva deka parite ne se s$” e zaklu~okot na ova istraùvawe.

G-din и g-|a Smit Po~etok na najgolemiot qubovnomarketin{ki fenomen

se zanimava so tagata na Aniston po Bred i nejzinata èlba da mu se vrati. Vo me|uvreme, nejzinata kariera odi po nagorna linija, pa ako do razvodot so Bred be{e poznata samo kako eden od likovite na popularnata serija “Prijateli”, sega dobiva i golemi filmski ulogi. Od druga strana, pak, iako Anxelina i prethodno vaè{e za ozloglasena “potro{uva~ka na maì”, {este deca so Bred – tri biolo{ki i tri posvoeni – & davaat malku nadeì na Aniston.Me|utoa, mnogumina nao|aat i tivka vojna so simbolite tokmu vo noviot “{oping” na “Branxolina”. Sekako deka koga nekoj poznat holivudski par }e kupi ku}a vo zemja kako Grcija, koja e edna od najte{ko pogodenite od svetskata ekonomska kriza, toa e pove}e od dobar marketing za turizmot i ekonomijata. Vpro~em, iako nikoga{ ne bilo javno i jasno iskaàno, Bred i Anxolina kako da imaat nekakov semeen biznis-plan koga se vo pra{awe se nedvi`nostite. Vo 2007 godina kupija ku}a vo Wu Orleans, gradot opusto{en od uraganot Katrina, a sega kupija ku} a vo zemja so golema ekonomska kriza. Kako i da e, izborot ne e i tolku rizi~en bidej}i i Wu Orleans i Santorini se istoriski mesta na svetskata turisti~ka mapa, ~ija egzistencija i ne zavisi mnogu od tekovnite ekonomski dvièwa. No, mnogu pove}e od nekakov biznis-aspekt vnimanieto e naso~eno kon svoevidnata “antikvizacija” na ovoj holivudski “2+1” fenomen (Bred, Anxelina i Aniston). Taka, vo akvizicijata na zamokot na Santorini od strana na “Branxolina” se gleda noviot predizvik upaten kon Aniston. Imeno, Xenifer Aniston e }erka na Xon Aniston, amerikanski akter vo sapunski operi, koj ima gr~ko poteklo (roden na Krit), i ~ie originalno ime bilo Janis Anastasakis, dodeka majka & ima {kotsko poteklo. Srednoto ime na Xenifer e Xoana (Joana), a nejzin kr{talen kum e poznatiot amerikansko-gr~ki akter

Teli (Aristotelis) Savalas, inspektorot Koxak od istoimenata i nekoga{ mega-popularna TV serija. No, dodeka Aniston nikoga{ ne igrala likovi koi imaat vrska so nejzinoto etni~ko poteklo (kako male~ka ima ìveeno samo edna godina vo Grcija), Bred i Anxelina tolkuvaa golemi anti~ki likovi vo skapi proekti. Najprvin, dodeka s$ u{te be{e vo brak so Xenifer, Bred go igra{e Ahil vo spektaklot “Troja”, a pred nekoja godina Anxelina ja igra{e Olimpija, majkata na Aleksandar Makedonski vo “Aleksandar Veliki”. Moèbi ima, a moèbi u{te pove}e i nema nekakva “skriena zadnina” vo toa {to Bred i Anxelina kupile ku}a na Santorini. Slavniot par }e bide dopolnitelen reklamen poen za turisti~kata fama na poznatiot ostrov vo Egejskoto More. No, ako ve}e nekoj bara skriena “agenda” vo idnite {oping-turi na dvoecot “Branxolina”, toga{ eve edna korisna informacija. Kon krajot na osumdesettite godini od minatito vek, Bred Pit e mlad i skromen glumec koj se javuva na audicii za snimawe na filmovi. Me|u prvite mali ulogi koi gi dobiva – pred onaa zna~ajna epizoda vo “Telma i Luiz” koja mu gi otvori vratite na golemite produkcii – e i onaa vo “Tajnata na manastirskata rakija”. Reìjata e na Slobodan [ijan (avtorot na kultnite eksjugoslovenski hitovi “Koj toa tamu pee” i “Maratoncite go tr~aat po~esniot krug”), a filmot e sniman vo Crna Gora. No, zaradi voveduvaweto na poznatite balkanski pravila vo eden od prvite jugoslovenski obidi za privlekuvawe na amerikanski (filmski) kapital, filmot dolgo vreme be{e po me|unarodnite sudovi za arbitraà me|u producentite, a potoa neslavno propadna negovata distribucija. Denes ve}e ne se spomenuva ni vo kinote~nite programi. Koj znae, moèbi agentite so nedvi`nosti vo Crna Gora treba da bidat podgotveni so ponudi za nenadejnite gosti?!

FUN BUSINESS

13.07.2010

NAJ^UDNITE RESTORANI NA SVETOT

NOVA TEHNOLOGIJA VO UGOSTITELSTVOTO Restorani vo koi avtomatski se nosi hranata preku mehanizam, restoran na drvo, vo forma na kivi, arhipelag ili, pak, na neboto... Vi zvu~i ~udno? I navistina e ~udno!

SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

a arhitektite i bogatite lu|e najverojatno im se zdosadilo od toa svojot obrok da go pominuvaat obi~no i dosadno i sfatile deka toa vreme moè da se iskoristi i pritoa da se najadat i da se zabavuvaat. Zatoa gi izmislile ovie novi na~ini na jadewe. Vi pretstavuvame pet naj~udni restorani na svetot. Sakate nekoe interesno i novo iskustvo? Sakate da probate nekoi novi vkusovi? Seto toa moète da go najdete na slednite neverojatni lokacii, vo slednite neverojatni restorani. Iako vkusot go odreduvaat tajni za~ini, majstorska podgotovka, estetski aran`man na hranata, arhitektonskite dodatoci na geniite se, vsu{nost, tie {to sovr{enoto jadewe go krevaat na u{te povisoko nivo. QUICK-N-QUIRKY Ovoj restoran se nao|a vo Germanija i e baziran na spirali i celosno avtomatiziran sistem na {ini. Zamislata e na prili~noo zabaven i efikasen na~in hranata avtomatski preku toj sistem da stigne na masa. Tuka kelnerite i kelnerkite se zastareni. Imaat patentiran mreèn kompjuterski proces koj moè da im posluì i na drugite restorani koi }e imaat efikasna usluga, a i smaleni tro{oci za personal. Sopstvenikot se nadeva deka za mnogu skoro vreme negoviot sinxir }e se pro{iri vo svetot i deka }e mu parira na Mekdonalds. RESTORAN NA DRVO Ovoj restoran se nao|a {est metri nad zemja, ka~en na vrvot na edno drvo vo Japonija. Ima vnatre{en lift koj gostite gi prenesuva direktno do glavnata oblast za jadewe. Na prv pogled }e se za~udite kako uspeale da izgradat restoran na drvo, no ako dobro razgledate, }e sfatite deka celiot objekt e ni{to pove}e od obi~en beton. Ovoj restoran odli~nata reputacija ja zaraboti i so toa {to nudi odli~en pogled na parkot Onojama i pristani{teto, no i odli~na lokalna, indiska, pa i italijanska vkusna hrana. JADEWE VO KIVISTIL, NEKADE VO VISOÎNITE Visok 12 metri, a {irok impresivni tri metri, edna plantaà vo Nov Zeland konstruirala restoran t.n. Yellow Treehouse (@olta ku}i~ka na drvo), smesten na samiot rab od {umata i dostapen samo preku meandrirawe

Restoran na drvo

Quick-n-Quirky

milioni dolari ~ini podvodniot restoran na Maldivite, eden ru~ek e 120 dolari, dodeka ve~erata e dvojno poskapa i ~ini 250 dolari

Spektakl po dv

162

metri visokiot restoran na kran im ovozmo`uva neverojaten pogled na gostite koi nikoga{ nema da go zaboravat toa iskustvo

he Sky

oda na Maldiv

ite

in t Dinner

ELENA I LAMBE ZA[TITNI LICA NA SSK na 60-metarskaa pateka. Restoranot raspolaga so 18 vis“masi”, vo navisn” tina “vozvi{en” stil. zaOrganskiot dizajn e napraven kako spirala koja nagore e otvorena kon vrvot. Jadewe vo kivi-stil, nekade vo vis Tuka se i o~inite drvata od koi e napraven i rabotat vo divite e Nekoi tandem so negovata cennapraven spektakularen smetaat deka ova iskusttralna baza za poddr{ka restoran poznat kako vo e vredno za da se na celiot restoran. Ithaa, {to na nivniot “o{teti” bankarskata Kone~niot izgled pretmaj~in jazik zna~i smetka. stavuva, vsu{nost, edna “biser”. Smesten na ostrovot vol{ebna fantazija od I navistina, ovoj Rangali, ovoj restoran e detstvoto. restoran od 5 milioni eden i edinstven podvoden dolari e vistinsko okeanrestoran koj nudi vistinSPEKTAKL POD VODA sko bogatstvo koe se nao|a ski akvarium i pogledi NA MALDIVITE na 15 metri pod Indisna prirodata pod vodata Za site onie koi nikoga{ kiot Okean. i morskiot `ivot. ne se pomirija dodeka ne Ru~ekot tuka ~ini 120 “stapnat” na moreto, sega, DINNER IN THE SKY dolari, dodeka, pak, na nekoj na~in, `elbata Podobro da ne se ka~ite ve~erata e 250 dolari. im e ispolneta. Na Malna platformata koja se

ni{a, ako se pla{ite od viso~ina, bidej}i se raboti za podvi`niot restoran “Ve~era na neboto” (Dinner in the Sky), koj navistina ima {to da ponudi. Originalno smisleno od edna otka~ena belgiska kompanija, se ~ini deka dobro im trgnalo, bidej}i svojot restoran na kran go nudat vo najgolemite gradovi vo svetot. Tuka se Golemiot Kawon, Notr Dam vo Pariz,

Las Vegas i, se razbira, Dubai. Za da ja dobiete platata od 30 iljadi dolari, morate da se prilagodite na “visokite” barawa na restoranot, no i gostite ~ij broj e ograni~en i mo`e da dostigne do 22, koi dodeka se vo restoranot postojano se vrzani. Nesomneno interesen na~in da se pominat nekolku ~asa na visina od 162 metri za svojot obrok.

SPORTLIFE

22 13.07.2010 NAJDOBRITE FUDBALERI NA SVETSKOTO PRVENSTVO

DIJEGO FORLAN

FORLAN GO DOBI MUNDIJALOT

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

igurno deka e mnogu nevoobi~aeno najdobriot fudbaler na edno svetsko prvenstvo da se bira od redot na ~etvrtoplasiranata reprezentacija, no vo slu~ajov Urugvaecot Dijego Forlan toa sosema go zaslu`i. Zaslu`i i negovata selekcija da se najde pome|u najdobrite reprezentacii vo Ju`na Afrika, frlaj}

i gi vo senka daleku porenomiranite reprezentacii od ju`noamerikanskiot kontinent Argentina i Brazil. Da mnogumina predviduvaa deka ova svetsko prvenstvo }e mine vo znakot na Lionel Mesi ili Kaka. Nekoi veruvaa deka najdobri strelci }e bidat Vejn Runi ili Fernando Tores ili deka Frenk Lampard, zaedno so svojot kolega od angliskata reprezentacija }e ja predvodat najdobrata postava na idelniot sreden red. Mundijalot sru{i mnogu mitovi

IKER KASIQAS ([panija)

Kasiqas ve}e cela decenija e eden od najdobrite ~uvari na mre`ata. So Real Madrid osvoi s$ {to mo`e{e da se osvoi, a sega go stori istoto i so selekcijata na [panija. Vo finaleto so Holandija na dvapati vol{ebno intervernira{e pred Arjen Roben, spauvaj}i ja {panskata reprezentacija od mnogu izvesen poraz.

BA[TIJAN [VAJN[TAJGER (Germanija)

Trioto od najistaknati Germanci go zaokru`i Ba{tijan [vajn{tajger. Te{ko deka toj bi mo`el da konkurira za nagradata MVP na svetskoto prvenstvo i dokolku Germanija uspee{e da go osvoi prvoto mesto. Sepak, negovata nominacija e u{te edna nagrada za perspektivniot sostav na reprezentacijata i pottik za idnite zalagawa i uspesi.

VESLI SNAJDER (Holandija)

Do po~etokot na finalniot natprevar vo Johanesburg, Holan|anecot Vesli Snajder be{e najseriozen kandidat za presti`nata nagrada, najdobar fudbaler na prvenstvoto. Iako voobi~aeno igra daleku od napa|a~ka linija i toj ova prvenstvo go zavr{uva so pet postignati golovi, no za `irito da zaboravi na Forlan, Snajder }e mora{e da & ja donese titulata na Holandija.

i golem del od heroite gi vrati doma ili gi preseli na klupata za rezervni fudbaleri. Moderniot fudbal ne priznava yvezdi {to ne tr~aat, ne se zalagaat i na krajot ne igraat onaka kako {to treba da igraat. Pokraj Forlan nominirani za presti`noto priznanie od {totuku zavr{eniot {ampionat bea u{te i nekolku iznenaduvawa, koi pred po~etokot na prvenstvoto bea daleku od vnimanieto na mediumite, a so toa i na javnosta.

TOMAS MILER (Germanija)

Ovoj 20-godi{en fudbaler na Mundijalot dopatuva kako totalen anonimus. No, ne samo {to be{e proglasen za najdobar mlad fudbaler i eden od nositelite na zlatnata kopa~ka so postignati pet gola, tuku negovoto otsustvo na polufinalniot natprevar so [panija, kolku negovoto neigrawe negativno vlijae vrz formata na germanskata reprezentacija.

ARJEN ROBEN (Holandija)

Premnogu pehovi vo presret na Mundijalot doìvea Arjen Roben za da moè dokraj da pronajde sili za da se vme{a vo borbata za MVP na turnirot. Se povredi neposredno pred po~etokot na natprevarite i otsustvuva{e na prvite dve sredbi. Vo prodolènieto odigra izvonredno, no propu{tenite {ansi vo finaleto definitivno ne go pravat najdobar.

ANDRES INIESTA ([panija)

Se razbira deka Iniesta e najblizu od site ostanati do nagradata dodelana na Forlan. Toj e vistinski lider na reprezentacijata {to go pokori ostatokot od svetot, a be{e strelec i na pobedonosniot gol vo golemoto finale. Sepak, toj ne mo`e da funcionira bez svojot fudbalski bliznak ^avi i ne bi bilo fer koga ova genijalno duo na koj bilo na~in bi bilo razdvoeno.

ASAMOA GIJAN (Gana)

Afrikanskiot kontinent ne ja iskoristi istoriskata {ansa edna “doma{na” reprezentacija da triumfira na svetskite prvenstva. Razo~araa golem broj fudbaleri, no zatoa “obrazot go obelea” reprezentativcite na Gana koi stignaa do 1/4 finaleto. Asamoa Gijan da ne be{e najgolem tragi~ar, mo`ebi }e be{e vo pozicija da konkurira za titulata najdobar fudbaler.

So godini urugvajskiot napa|a~ Dijego Forlan e me|u najdobrite vo svetot, no treba{e da se slu~i svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika za toj da blesne vo celiot svoj sjaj. Blagodarej}i na negoviot neverojaten talent, Urugvaj e najprijatnoto iznenaduvawe na turnirot, a ~etiri od pette gola {to toj gi postigna mo`at slobodno da bidat proglaseni za najefektivni na {ampionatot.

LIONEL MESI (Argentina)

Na nikogo ne mu e jasno kako toa Lionel Mesi se najde vo konkurencija pri izborot na najdobar fudbaler na {ampionatot. Argentina do`ivea katastrofa vo duelot so Germanija, a Mesi be{e impotenten, se razbira vo igra~ka smisla na zborot, vo taktikata sprovedena od selektorot Dijego Maradona.

MESUT OZIL

(Germanija)

Germanskata selekcija prika`a izvonreden fudbal na {ampionatot, iako be{e pome|u najmladite na prvenstvoto. Mladiot Mesut Ozil pokraj Miler be{e najgolemoto osve`uvawe na turnirot, so {to samo predviduvawata deka idninata na svetskiot fudbal e vo Germnaija, dobija u{te edna golema potkrepa.

DAVID VIQA

([panija)

Najdobriot centarfor na [panija, David Viqa e eden od od ~etvoricata najstrelci na Mundijalot i toa sekako deka go stava vo preden plan da bide nominiran i kako najdobar fudbaler. Sepak, negovata igra e podredena na mo}niot sreden red na {panskata reprezentacija, a za da ima{e kakvi- takvi {ansi za da ja dobie nagradata na Forlan, toj mora{e da postigne i u{te nekoj gol.

SPORT

13.07.2010

SPORT

SP JAR

FURIOZEN FINI[ NA MUNDIJALOT SR\AN IVANOVI]

[

ivanovic@kapital.com.mk

MAKEDONIJA VO TRETATA ZONA, SRBIJA VO POLUFINALE

akedonskata teniska reprezentacija e porazena vo duelot so Ungarija, natprevar koj se odigra za opstanok vo vtorata evro-afrikanska zona vo Dejvis-kupot. Sega Makedonija e vo tretata, po rang najslaba teniska zona, iako vo minatata godina so gordost se nao|avme vo najsilnata evroafrikanska grupa, {to e edno skalilo podolu od svetska liga na Dejviskup natprevaruvaweto. O~igledno deka vrvot na makedonskiot reprezentativen tenis be{e dostignat koga pred ~etiri godini vo Skopje be{e eliminirana izvonrednata reprezentacija na Finska. Zatoa zlatnite denovi od svojot tenis gi bele`at na{ite severni sosedi, ~ii reprezentativci izborija plasman vo polufinaleto od Dejvis-kupot i {ansa za prvpat vo istorijata

Novak Xokovi} ja predvode{e Srbija vo istoriskata pobeda protiv Hrvatska da zaigraat vo golemoto finale. Srbite predvodeni od svojot najdobar teniser Novak Xokovi}, nagosti ja sovladaa mo{ne silnata hrvatska reprezntacija i toa so ubedlivi 4:1. Mnogumina stravuvaa za bezbednosta na srpskite teniseri vo splitskata spaladium arena, no se poka`a deka i na ovie prostori mo`e da se organiziraat kvalitetni me|unarodni natprevari. “Atmosferata be{e mnogu silna i naviva~ite gromoglasno ja bodrea svojata reprezentacija. Na krajot, sepak, dobiv aplauz, a toa mnogu mi zna~i”, izjavi Xokovi}.

panija kone~no e vpi{ana vo fudbalskata istorija otkako triumfira{e na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrka i ja sovlada Holandija vo golemoto finale. Eden gol go re{i pobednikot na 19. svetsko prvenstvo i toa postignat vo 116-ta minuta od natprevarot, bidej}i vo rularniot del od sredbata, rezultatot be{e bez golovi. Mnogumina se razo~arani od ona {to go vidoa vo finaleto, no daleku od toa deka se igra{e defanzivno i bez {ansi. Naprotiv, {ansi ima{e mnogu, no edinstveniot {to be{e dovolno skoncentriran i priseben da pogodi be{e David Iniesta. “Najdobro e {to Iniesta go postigna golot. Toj e premnogu skromen i postojano e vo senka na soigra~ite.

[PANSKO LUDILO

[panskata metropola Madrid be{e mesto na op{to ludilo otkako nivnite milenici na svetskoto prvenstvo ja osvoija titulata. Tamo{nite mediumi prenesuvaat deka te{ko koj `itel na Madrid, no i na ostanatite {panski gradovi ostanal vo svoite domovi, pridru`uvaj}i & se na sre}nata tolpa. Sepak, samo nekolku ~asa pred ovaa proslava, nekolku stotici iljadi lu|e mar{iraa niz ulicite na Barselona, protestiraj}i protiv odlukata na ustavniot sud na [panija, koj ja poni{ti deklaracija na katalonskata vlada, so koja Kataloncite bea proglaseni kako posebna nacionalna grupa. Protestantite otvoreno pobaraa nezavisnot ili avtonomija za Katalonija.

[pancite do svetskata titula dojdoa so samo osum postignati gola, dodeka site me~evi od nokaut fazata gi re{ija so pobeda od 1:0. Samo trojca fudbaleri od “crvenata furija” se vpi{aa vo listata na strelcite

Iniesta go proslavi pobedni~kiot gol so “In memoriam” za po~inatiot kolega Sega negoviot avtoritet mnogu }e porasne”, be{e napi{ano vo {panskiot sportski vesnik “Marka”, posveten na novite svetski prvaci. “Ova e neverojatno, neverojatno e da se stane svetski prvak. Ne mo`am da do~ekam titulata da ja proslavam so na{ite naviva~i”, istakna Iniesta, koj svojata ~oveka golemina ja poka`a so ispi{anata poraka na mai~kata pod dresot, koga pri proslavata na pobedonosniot gol, radosta mu ja posveti na po~inatiot {panski fudbaler Dani @arke, so

porakata “sekoga{ so nas”. Kreatorot na igrata na {panskata reprezentacija, koja e okarakterizirana kako ubedlivo najdobra na {ampionatot vo Ju`na Afrika, selektorot Vinsente del Boske istakna deka ovoj triumf ja zaokruì negovata mnogu uspe{na kariera. “Gord sum na svojata kariera, a ovoj uspeh e na samiot nejzin vrv. Uàsno sum sre}en i gord. Ova be{e teòk natprevar, no nie raspolagame so fantasti~ni fudbaleri koi {to znaea da odgovorat na site predizvici i da se

prilagodat na problemot. I Holan|anite imaa svoi mo`nosti, no nie imavme podobri. Gord sum na svoite fudbaleri. Ovoj uspeh & go dol`ime na ovaa prekrasna generacija”, veli Del Boske. Interesno, no [pancite do svetskata titula dojdoa so samo osum postignati gola, dodeka site me~evi od nokaut fazata gi re{ija so pobeda od 1:0. Samo trojca fudbaleri od “crvenata furija” se vpi{aa vo listata na strelcite, Viqa na petpati, Iniesta dva pati i edna{ defanzivecot Karles Pujol.

HOLAN\ANITE GI OBVINUVAAT SUDIITE

Holandskite reprezentativci imaa ednakov broj {ansi za postignuvawe na gol kako i [pancite, no ne uspeaja da iskoristat nitu edna. Tuka mora da se izdvojat dvete 100% mo`nosti na Arjen Roben, od koi ednata ja odbrani Iker Kasiqas, dodeka vo vtoriot obid be{e nepropisno sopren od Karles Pujol, iako ne sleduva{e nikakva reakcija od glavniot sudija Haurd Veb. “Sudijata niz celiot natprevar vle~e{e kon [panija i ne ni dozvoli da se raduvame”, izjavi

Dirk Kajt. Holandija i po tretiot nastap vo finaleto ostanuva

bez titula, zadr`uvaj}i go epitetot na najgolem luzer na svetskite prvenstva.

CRNO FINALE VO UGANDA

o dva bomba{ki napadi na dve lokacii vo glavniot grad na Uganda, Kampala se ubieni najmalku 64 lici, a pove} e desetici se pote{ko povredeni. @rtvite na teroristi~kiot napad go sledele finalniot natprevar od svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, koga vo eden moment bile aktivirani smrtonosnite napravi. Policijata na Uganda se somneva deka odgovorna za napadot e teroristi~kata orgnizacija Al-[abab, opi{ana kako somaliska afilacija na ozloglasenata Al kaeda.