82-KAPITAL-14.07. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

M-R ZORAN JOVANOVSKI

^ITAJ, ^ITAJ U[TE MALKU, A POTOA RAZMISLUVAJ STRANA 18

POTPRETSEDATEL NA SDSM

VOL[EBNOTO SAMAR^E STRANA 8

FIRMITE NA KOLENA, DR@AVATA NEMA PARI, MMF SE “SMEE”!? 13

KRATKORO^NATA PROCENKA ZA IDNINATA NA MAKEDONSKOTO STOPANSTVO ZA NAREDNITE [EST MESECI E DRAMATI^NA? VLADATA BARA KOMPANIITE DA POTPI[AT DEKA PRIFA]AAT DR@AVATA ODLO@ENO DA IM GI PLA]A OBVRSKITE! DOCNI SO POVRATOT NA DDV KON FIRMITE! AKO OVA SE IMA PREDVID, TOGA[ ZA O^EKUVAWE E DEKA I IDNITE PROEKTI NA DR@AVATA ]E BIDAT ZAPRENI!? BANKITE TVRDAT DEKA NEMA DA IM ODOBRUVAAT KREDITI NA KOMPANIITE! KOMPANIITE SE NELIKVIDNI OD POODAMNA, A SÈ POMALKU BANKI GO GLEDAAT TOA. DR@AVATA KREVA RAMENICI!? VLEGUVA LI MAKEDONSKATA EKONOMIJA VO PERIODOT VO KOJ VLADATA ]E BIDE PRINUDENA I NA MO@EBI NEKOI NEPOPULARNI MERKI (!?) VO DELOT NA DANOCITE! MMF MO@E DA BIDE EDNOSTAVNO – NEMINOVNOST!?

KOJ I KAKO ]E GLASA OD NADVOR? NAJGOLEMITE GR^KI STANUVAAT LESNA INFORMATIVEN MRAK BANKI META ZA KUPUVAWE ZA GLASAWETO NA DOL@NI^KATA KRIZA DIJASPORATA! STRANA 6 GI POEFTINUVA GR^KITE BANKI STRANA 3

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 13.07.2010, 13.00~.

M 10 MBI MBID M OMB O

00,28% 00,60% 00,04%

EEVRO/DENAR DOLAR/DENAR D EEVRO/DOLAR

61,50 48,92 1,26

NAFTA BRENT N EEURORIBOR

775,58 1,34%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.07) IN 2.380

MBI 10

2.375 2.370 2.365 2.360 2.355 2.350 2.345 2.340 06.7

08.7 08.

10.7

12.7

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

“ALO BRISEL, IMAME PROBLEM!” STRANA 2

TODORI] I TEDESKI NAJSERIOZNI VO TRKATA ZA PODRAVKA

PRODA@BATA NA PODRAVKA MO@E DA JA RASCEPI KOMPANIJATA STRANA 14

2 14.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 14 JULI 2010

“ALO BRISEL, IMAME PROBLEM!”

rapantni 66, 5% od gra|anite koi se na{le ispraveni pred dilemata postavena od Sekretarijatot za evropski pra{awa - da se za~uva ustavnoto ime, ili da se vleze vo EU i vo NATO, odgovorile deka imeto ne treba da se dade i po cena na evroatlantskite integracii. Da ne bide brojkata vaka “suva”, Sekretarijatot platen i zadolèn za da ni go olesni patot kon Brisel, dava i edna dodadena vrednost na podatotokot – duri 82 % se onie koi ne go davaat imeto, a po etni~ka pripadnost se Makedonci, a na pra{aweto dali se ~uvstvuvaat kako gra|ani na Evropa, na Makedonija ili i na dvete, duri 65% odgovorile deka se ~uvstvuvaat samo kako ìteli na ovaa dràva i nemale nikakvo ~uvstvo deka se i Evropejci. Po ovaa vest, se nametnuvaat i pra{awa i dilemi. Prvo, ajde da ja vidime sodrìnata na kaànoto, na ona {to be{e plasirano kako rezultat. Ako situacijata e vakva kakva {to SEP ni ja prikaùva, toga{ ovoj narod ima problem. Seriozen problem! Ima problem so vlasta (koja deklarativno e neli krajno posvetena na vlezot na Makeodonija vo EU!) no i i so sebe. Narodot nekako mnogu ni e neodlu~en - sekoj den so razli~en um. Pa neli duri 90% (i pove}e) bea gra|anite na koi evropskata agenda im be{e najva`na na svetot i koi bea cvrsto za~ekoreni na patot kon golemoto semejstvo. Neli i ambasadori i evropski lideri ni se voshituvaa na istrajnosta i ne moèa da ni se izna~udat kolku sme neskepti~ni kon Unijata i pokraj site {lakanici i crveni svetla!? Od kade sega naedna{ re~isi 70% se otkaùvaat od ovoj son, samo za da ne se dade imeto na{e nasu{no!? Znae li ovoj narod {to saka i kade saka!? Ako e narodot vinoven... No, ako narodot ne e... Vtoroto pra{awe {to se nametnuva

e dali vo SEP znaat {to pravat. Stra{no ako ne znaat, u{te postra{no ako znaat. Najstra{no e ako ne samo {to znaat, tuku i umeat da go napravat ova {to izgleda go naumile. Biduva li Sekretarijatot za evropski pra{awa da objavi vakva anketa!? Aloooo! Koja e ovaa ironija? [to saka da pora~a ministerot, em vicepremier Vasko Naumovski? Deka gra|anite ne ja sakaat Evropa? Deka ne se otka`uvame od anti~kata krv na predokot Aleksandar, pa makar i nikoga{ da ne vlezeme vo Unijata!? Deka pregovarame so Grcija za da ne se dogovorime, oti odnapred imame zacrtano deka kompromis nema!? Pa neka si dade ostavka zamenikot premier ako e vaka, a Sekretarijatot neka prestane da postoi! [to }e ni e takov oddel ako Brisel ne ni e patot!? Neka izleze negoviot {ef Nikola Gruevski i li~no neka ni ka`e deka nitu imeto }e se re{i, nitu }e do~ekame da vidime bel evropski den. I neka se povika na mnozinstvoto gra|ani, koe spored negovite anketi, ete e zad nego. Neka se povika i na ~len 146 od portokalovata tetratka koja taka poetski ni zboruva za prerodba, ako saka. Ama neka bidat jasni i glasni i neka ne n$ maftaat so sekakvi anketi vo koi ne samo {to promoviraat skepticizam vo klu~ni momenti, tuku ja afirmiraat i onaa etni~ka podelba – deka Makedoncite se za imeto, a Albancite se za integracii! Ova e opasna igra gospoda od Ilindenska bb.! Od kade sega ovaa atmosfera!? Kade is~ezna nagolemo promoviraniot optimizam od sredbite na Gruevski i Papandreu i najavite deka kaj i da e, za dve –tri nedeli }e se re{i imeto i }e trgneme napred!? Narodot sovr{eno ne go interesira kolku mu e te{ko na makedonskoto liderstvo pod nenormalniot pritisok od

OFFICE MANAGER I FINANSII:

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

me|unarodnata zaednica i pod ucenite na zlobnite sosedi od jug koi se molat “da ni umre kravata”! Dosta e od ministri koi glumat “deka ne se ottuka” i koi odgovornosta ja gledaat kaj site osven kaj sebe! U{te pove}e dosta e od pratenici koi srede Skopje se karaat so ambasadorot Fuere i mu se àlat deka Evropa ne bila pravedna so nas! Dosta ni e od “àlbi i poplaki”! Vreme e za lideri {to }e znaat da se nosat so funkcijata {to ja imaat! Da sfatat deka tamu se za da gi re{avaat problemite, ne da ni gi “maftaat” istite pred nos kako alibi, ili {to e u{te postra{no da generiraat novi. Premnogu dolgo trae ovaa politi~ka golgota na Makedonija! Po dvaeset godini teteravewe namesto cvrsto ~ekorewe kon celta, ~udo nevideno e kako voop{to ovaa dràva uspea da stigne i do tuka kaj {to e! Sega osven so “tetaraveweto” o~igledno imame problem i so celta. Ne site ja gledaat i ne za site e ista! I dodeka gore ni e previsoko, dole ni e predlaboko, dodeka edni tegnat na levo, drugi na desno – {to moè da o~ekuvame osven let vo mesto!? So ovie politi~ari, Brisel ne ni e na dofat!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vakvoto zgolemuvawe se dol`i, pred s$, na zgolemenite ceni vo grupata Energija za 17,7%, Intermedijarni proizvodi, osven energija za 3,4%, Kapitalni proizvodi za 0,5% i Netrajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 1,2%.Indeksot na proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar vo sektorot Vadewe rudi i kamen vo juni 2010 godina, vo odnos na juni 2009 godina, e povisok za 1,8%, vo sektorot Prerabotuva~ka industrija indeksot na cenite e povisok za 8,0%, a vo sektorot Snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i topla voda e povisok za 6,7%.Vo juni 2010 godina, vo odnos juni 2009 godina, indeksot na proda`nite ceni vo grupata Elementi i materijali za vgraduvawe vo grade`ni{tvoto e povisok za 6,3%.

Srpskite sokovi gi istisnaa od policite makedonskite brendovi

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

7,6%

e povisoki proda`nite ceni na industriskite S proizvodi na doma{niot pazar vo juni godinava, sporedeno so istiot mesec lani.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SRPSKITE SOKOVI GI UNI[TUVAAT MAKEDONSKITE PROIZVODITELI NA BEZALKOHOLNI PIJALACI

ZA SEDUM PATI E ZGOLEMEN UVOZOT NA SOKOVI OD SRBIJA Vo 2006 godina od Srbija se uvezeni 1,8 milioni litri bezalkoholni pijalaci, dodeka vo 2009 godina se uvezeni neverojatni 14,7 milioni litri. Niskite ceni i nezainteresiranosta na dr`avata za da gi za{titi doma{nite proizvoditeli na sok mo`e da ja uni{ti industrijata za bezalkoholni pijalaci

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

rasti~niot skok na uvozot na bezalkoholni pijalaci od Srbija za duri 700% vo izminative tri godini moè da ja uni{ti makedonskata industrija za sokovi. Spored podatocite na Zavodot za statistika na Srbija, vo Makedonija minatata godina se uvezeni 14,7 milioni litri bezalkoholni pijalaci, {to e ogromen rast vo sporedba so 2006 godina koga bile uvezeni samo 1,8 milioni litri. Ne moèj}i pove}e da se borat so niskite ceni na srpskite proizvoditeli na sokovi, nekoi na{i kompanii bea prinudeni da go prekinat proizvodstvoto na bezalkoholni pijalaci, a nekoi se na pat da stavat klu~ na vrata. Vo zemjava godi{no se tro{at okolu 60 milioni litri ovo{ni sokovi. Vulnet Halili, od gostivarskata fabrika za proizvodstvo na sokovi, veli deka mnogu im e te{ka borbata so niskite ceni na pazarot. “Cenite se nelogi~no niski. Nie kako Gudalat se obiduvame da im konkurirame, no toa e nevozmo`no. Ne moàm da tvrdam deka tie dobivaat subvencii za izvoz, no bez poddr{ka na dràvata ne postoi drug na~in da se postignat tolku niski ceni”, veli Halili. Toj dodava deka pokraj sokovite od Srbija, golema konkurencija ~uvstvuvaat i od kosovskite proizvoditeli na bezalkoholni pijalaci. So isti problemi se soo~uva i Dimitar Josifovski, sopstvenik i direktor na skopskata kompanija

Vivaks.“Osum godini ja nemame poka~eno cenata na sokovite, a cenite na surovinite za toj period se porasnati. Samo za sporedba, cenata na vodata e poka~ena za 100%. Cenata na eden ton koncen trat od portokal minatata godina iznesuva{e 1.050 dolari, godinava e poka~ena na 2.500 dolari, i kako da bideme konkurentni na srpskite proizvoditeli”, pra{uva Josifovski. Toj se somneva deka 80% od uvoznite sokovi imaat razli~en sostav od ona {to e napi{ano vo deklaracijata. [teti trpi i Prilepska pivarnica koja go prekina proizvodstvoto na ovo{nite sokovi, no ne moèa da kaàt od koi pri~ini poradi otsustvo na direktorot. Proizveduva~ite na sokovi nekolku pati reagirale do Vladata preku komorskite zdruènija, no taa, kako i za ostanatite problemi pri uvozot na proizvodi, ostanuva slepa i gluva na barawata na makedonskite proizvoditeli. PROBLEMI I NELOGI^NOSTI Poznava~ite na ovaa problematika se àlat deka dràvata voop{to ne gi {titi proizvoditelite na sokovi i dopolnitelno im ja ote`nuva pozicijata so voveduvaweto na golemite dava~ki pri uvoz na ju`no ovo{je. Kaj nas se pla}a carina od 5% do 30% pri uvoz na tropsko ovo{je, iako nie ne sme proizvoditeli na vakov vid ovo{je. Za razlika od nas, vo Srbija pri uvozot na ovie proizvodi se pla}a minimalna carina. Drug problem {to ja ma~i

14,7 milioni litri sok se uvezeni od Srbija minatata godina

makedonskata industrija za bezalkoholni pijalaci e slobodniot vlez na stranski sokovi na na{iot pazar. Vo Srbija pri uvoz na odredeni kategorii sokovi duri se pla}aat i akcizi, tvrdat na{ite izvoznici. “Za da vlezam na srpskiot pazar procedurata za kontrola na kvalitetot trae 10 dena, {to gi odvra}a na{ite partneri od Srbija da ne kupuvaat na{i sokovi. Za razlika od nas, srpskite sokovi na doma{niot pazar slobodno vleguvaat”, veli proizvoditel na sokovi koj saka{e da ostane anonimen. Problemi za vlez na pazarite od porane{na Jugoslavija imaat i od Gudalat. Tie potenciraat deka ne moàt da vlezat na srpskiot pazar, a sekoj mesec izvezuvaat po 600.000 litri sokovi za Holandija. Druga nelogi~nost e kako moè da se deklarira sok so 52% ovo{je po cena od 27 denari koga eden kilogram banani ~ini 50 denari, a vo toj kilogram banani ima i lu{pi, ne e s$ samo upotrebliva materija, se àlat proizvoditelite. Proizvoditelite na sokovi se soglasni deka dràvata mora da gi za{titi dokolku saka da go razviva ovo{tarstvoto. Nelogi~no e sekoja godina milionski sumi da se izdvojuvaat od buxetot za poddr{ka na ovo{tarite, a da ne se {titi doma{noto proizvodstvo.

NAVIGATOR

14.07.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

I VUK SIT, I SRBITE NA BROJ

DMITRI MEDVEDEV

REXEP TAIP ERDOGAN

o vreme koga advore{nata V dr`avite gledaat da N politika na Turse spasat samite sebesi, cija ostanuva konzisMedvedev predlaga ekonomski sojuz so SAD i so Evropa

tentna. Dali Turcija povtorno go osvojuva Balkanot?

VASKO NAUMOVSKI

MARJAN^O NIKOLOV

o vreme koga EU V N pritiska i o~ekuva re{avawe na imeto, se plasiraat anketi koi {irat evroskepticizam

amesto konstruktivna debata za buxetot vo kriza, se po~esto slu{ame navredi i gluposti od pratenicite

DOL@NI^KATA KRIZA GI POEVTINUVA GR^KITE BANKI

NAJGOLEMITE GR^KI BANKI STANUVAAT LESNA META Problemite so koi se soo~uva Grcija okolu otplata na dr`avnite dolgovi im gi urivaat rejtinzite i na najgolemite gr~ki banki. Vo svetskata biznisjavnost se komentira deka vo vtorata polovina godinava }e stane mnogu pojasno koj }e gi kupi ili so kogo }e mora da se spojat najgolemite gr~ki banki BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

zdravkovska@kapital.com.mk

r~kite banki, pod pritisok na dol`ni~kata kriza koja gi trese Grcija i Evropa, vo posledno vreme stanuvaat interesna i lesna meta na agresivnite me|unarodni investitori. Namalenite rejtinzi na gr~kite banki od strana na svetski poznatite rejting-agencii gi poevtinuva cenite na najgolemite gr~ki banki. Tokmu zatoa vo svetskata

biznis-javnost s$ po~esto se zboruva deka zaradi lo{ata sostojba vo koja se nao|aat gr~kite banki, pra{awe na vreme e koga tie }e bidat prezemeni ili }e po~nat da se prodavaat. Neoficijalnite informacii se deka duri i Evropskata komisija vo posledno vreme pravi pritisok vrz gr~kata vlast da po~ne da gi prodava bankite so cel da sobere pari za da gi finansira buxetskite deficiti i dolgovite kon stranstvo. Taka gr~kiot vesnik Katimerini neodamna napravi procenki deka ako nekoj investi tor

se pojavi na Atinskata

berza za 500 milioni evra moè da kupi duri 4 gr~ki banki-Atikis, Genikis, Aspis i Protobank. Ako investitorot e malku pobogat i raspolaga so 10 milijardi evra, toj spokojno moè da gi kupi trite gr~ki bankarski giganti-Nacionalnata banka na Grcija, Alfa bank i Eurbank EFG. Ako na toa se dodade i neodamne{niot “sovet” od amerikanskata investiciska banka JP Morgan koja na investitorite im prepora~a da ne brzaat i da ne kupuvaat gr~ki banki zo{to tie moè i da ne se sozemat od krizata, toga{ slikata za toa vo kakva sostojba se nao|aat banki vo Grcija stanuva mnogu jasna. Dvete najgolemi banki Nacionalna banka na Grcija i Alfa bank rabotat vo Makedonija i tie se sopstvenici na dvete banki Stopanska banka- Skopje i na Alfa banka- Skopje. Pokraj vo Makedonija, gr~kite banki se dlaboko navlezeni vo zemjite od regionot. Stopanska banka- Skopje, koja e najgolema banka vo Makedonija, lani ima{e dvojno pomal profit vo sporedba so prethodnata godina. No, sepak i pokraj problemite so koi se soo~uva mati~nata banka NBG, Stopanska bankaSkopje raboti solidno i nema problem so kapitalot. Dol`ni~kata kriza so koja se soo~uva Grcija gi sozdade

3 FAKTI ZA...

3,1% 12,1% 14,6%

E ZGOLEMEN BROJOT NA OSUDENI POLNOLETNI LICA VO MAKEDONIJA, SPOREDENO SO PRETHODNATA GODINA E ZGOLEMEN BROJOT NA PRIJAVENI MALOLETNI LICA STORITELI NA KRIVI^NI DELA VO 2009 GODINA E ZGOLEMEN BROJOT NA OSUDENI MALOLETNICI VO 2009 GODINA, SPOREDENO SO PRETHODNATA GODINA

Stopanska banka Skopje koja e vo mnozinska sopstvenost na najgolemata gr~ka banka NBG lani ima{e dvojno pomal profit vo sporedba so prethodnata godina najgolemite problemi na gr~kite banki. Namaleniot rejting na Grcija zaradi te{kotiite so otplata na dolgot go namali i rejtingot na gr~kite banki zaradi {to tie imaat pote`ok pristap do pari na svetskite finansiski pazari. O~ite na analiti~arite, mediumite, investitorite i obi~nite gra|ani sega se naso~eni kon izve{taite za rezultatite od raboteweto vo prvoto polugodie, koi treba da bidat objaveni do krajot na letoto. Toga{ }e stane pojasno i koi banki }e bidat kupeni, spoeni ili prodadeni, {to spored stranskite analiti~ari e samo pra{awe na vreme. “Kapital” neodamna objavi deka Katarskiot investiciski fond e zainteresiran da kupi udel vo NBG. Katarskiot dr`aven investiciski fond ve}e ima kupeno udel

Izgleda{e deka srpskata borba za Kosovo e izgubena na kauza, no srpskiot minisi, ter za nadvore{ni raboti, Vuk Jeremi}, o~igledno nee misli taka. “Momentalno site sili na Srbija se skoncentrirani na po~etokot na novi pregovori za Kosovo, o, na {to se sprotivstavuvaat aat nekolku isklu~itelno mo} ni dràvi”, izjavi Jeremi}, pokaùvaj}i deka nee e obeshrabren od silnataa poddr{ka {to nezavisno Kosovo ja uìva od strana na najgolemata svetska sila, SAD, i od najmo} nite dràvi na EU. Jeremi} kako da go nosi duhot na srpskiot car Lazar, koj vo 1389 godina svesno vleze vo poraz (borej}i se “samo” za ~est i za nebeska Srbija), vo poznatata Kosovska bitka, protiv nadmo}nata osmanska armija predvodena od sultanot Murat Prvi (koj, isto taka, zaginal na bojnoto pole). No, srpskiot minister za nadvore{ni raboti, o~igledno ima odlu~nost i energija da odi i ponatamu, i da go ublaì porazot (gubewe na Kosovo, duri i vo slu~aj na novi pregovori), uspevaj}i da izvojuva diplomatska pobeda

VUK JEREMI] –razmena na teritorii, pri {to severniot del na Kosovo (nad Mitrovica), kade {to `ivee prete`no srpsko naselenie, bi go dobila Srbija, za vozvrat “osloboduvaj}i” se od nevralgi~nata bezbednosna to~ka, Pre{evskata dolina, prete`no naselena so Albanci. Zatoa, ne treba da za~udi, ako liderskite potezi na Vuk Jeremi} i negoviot {ef Boris Tadi}, potkrepeni (kako {to samiot veli) od naporna rabota, rezultiraat so sozdavawe mnozinstvo zemji {to }e smeta deka do podobro re{enie za Kosovo mo`e da se dojde samo preku novi pregovori.

GUBITNIK

TA^I, BEZ ATA^MENT

vo vtorata po golemina gr~ka banka Alfa bank. Isto taka gr~kite medium pi{uvaa deka NBG za da sobere kapital razmisluva da prodade i nekoi podru`nici vo stranstvo. Zasega oficijalnite lica od NBG gi demantiraat vakvite najavi. Zasega o~ekuvawata na gr~kite banki se deka vtorata polovina na 2010 godina }e bide pote{ka i deka nivoto na nenaplativi krediti }e se zgolemi na 10% od vkupnoto kreditno portfolio na bankite. Najproblemati~ni dol`nici na gr~kite banki koi imaat i najgolemi problem so otplata na kreditite se malite i sredni pretprijatija. Najgolem procent na nenaplativi krediti od 7,1% od vkupnite krediti ima najgolemata gr~ka banka NBG.

PROCENKI... OLI REN

komesar za ekonomski i monetarni pra{awa

BUXETSKO STABILIZIRAWE NA GRCIJA omesarot za ekonomski i monetarni pra{awa na Evropskata unija, Oli Ren izrazi zadovolstvo od Kprocesot na buxetsko stabilizirawe na Grcija. Toj najavi deka do krajot na mesecov vo Atina }e prestojuvaat evropski eksperti i vrz osnova na nivnite zaklu~oci vo septemvri }e se donese odluka za dodeluvawe na vtorata tran{a od zaemot za Grcija. “Delegacija sostavena od ~lenovi od Me|unarodniot monetaren fond(MMF), Evropskata centralna banka (ECB) i Evropskata komisija (EK) na krajot na mesecot }e ja posetat Grcija. Dr`avata planira za 2010 godina da go smali dr`avniot dolg na nivo od 8,1%, od 13,1% koi gi ima{e vo 2009 godina. Vo prvata polovina od godinata, celta za namaluvawe na buxetskiot deficit, gr~kata vlada ve}e ja ostvari. Isto taka i napredokot okolu reformite vo penzinskiot sistem odgovara na ona {to MMF, ECB i EK go baraaa od vladata vo Atina” izjavi Ren.

Pretsedatelot na najgolemata albanska opoziciska partija, Manduh Ta~i, s$ u{te e na mislewe deka podobro }e se izbori za svoite politi~ki celi dokolku ostane nadvor od Parlamentot, iako DPA, otkako se soo~i so svoevidnoto mediumsko embargo poradi bojkotot na zakonodavniot dom, gi izgubi skoro site legalni sredstva za politi~ka borba. Ta~i mazno ja odbi i me|unarodnata zaednica koja go pritiska da se vrati vo Sobranieto, a pri~inite DPA da ostane vonparlamentarna partija (i pokraj pette mandati {to na izborite gi osvoija nejzinite kandidati) se tolku providni, kolku {to ne korespondiraat so makedonskata politi~ka realnost. Pretsedatelot na DPA, na primer, bara albanskiot da stane vtor oficijalen jazik vo dr`avata, na site nivoa, pri toa, o~igledno smetaj} i deka Ohridskiot ramkoven dogovor e zastaren koncept, koj treba da se revidira so voveduvawe dvodomen Parlament – so makedonski i albanski dom. Za Ta~i ova e na~in za nad-

MEND MENDUH DUH H TTA TAÎ AÎ AÎ A^ minuvawe na me|uetni~kite antagonizmi, iako i na decata im e jasno {to zna~i vakviot trivijalen predlog i sam po sebe, a osobeno koga doa|a od ustata na liderot na DPA. Se postavuva pra{aweto, zo{to voop{to postoi partijata na Ta~i? Osven, ako ne ja ~eka podelbata na Makedonija, za koja, isto taka, najdobro e da po~ne so kampawa od Parlamentot, najprvo iscrpuvaj}i gi site institucionalni mo`nosti za ostvaruvawe na makedonsko-albanski soìvot.

MISLA NA DENOT

NE MO@E DA IZGRADITE SILNA KORPORACIJA SO EDEN KUP KOMITETI I BORD [TO TREBA DA BIDE KONSULTIRAN NONSTOP. TREBA DA STE SPOSOBNI SAMI DA NOSITE ODLUKI.

RUPERT MARDOK

MEDISKI MOGUL I SOPSTVENIK NA POVE]E TV-STANICI I VESNICI

4 14.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...MEKSIKANSKI ZALIV

...BELFAST

...VA[INGTON

BP prezema novi akcii

Nemiri vo Irska

Is~eznat ira~ki nau~nik bara za{tita od Pakistan

ekolo{ka katastrofa vo istorijata na SAD”

na tradicionalnite letni paradi na protestantskiot red na portokalovite

Va{ington.

ranskiot nuklearen fizi~ar [ahram Amiri, na „BP” v~era postavija nov kapak vrz bu{otinata na ove}e od stotina policajci od Severna Irska i pripadnici na specidnoto na Meksikanskiot Zaliv, so cel po 83 dena celosno da se Pjalnite sili za uli~ni nemiri, u~estvuvaa vo operacijata na razdvoju- Iza kogo Iran tvrdi deka e grabnat od CIA, Ezaprekspertite istekuvaweto na nafta vo moreto, {to dovede do najgolemata vawe na lokalnite republikanski i katoli~ki demonstranti, od u~esnicite pobaral za{tita vo pakistanskata ambasada vo

DVA, TRI ZBORA “Novata slova~ka vlada i natamu se protivi na paketot za spas na Grcija. Pozicijata na na{iot minister za finansii, mojata li~na i na mojata partija ostanuva kakva {to be{e, deka nie vsu{nost ne se soglasuvame”

KOÔ AN\U[EV Nie }e zadrìme udeli vo firmata, no dominantniot paket }e go otstapime, a nie }e ostaneme sopstvenici vo firmata so cel povtorno da imame uvid vo toa {to se slu~uva tamu, i da moème da pomogneme so plasmanot na elektri~na energija, voedno i da si obezbedime plasman na energijata. Koja kompanija }e bide, zavisi od toa so koja od niv najbrzo i najuspe{no }e gi zavr{ime pregovorite. “

ZA ^ETIRI MESECI SILMAK PROMENI DVAJCA SOPSTVENICI

METAL INVEST EFT DOBI NOVI “GAZDI” Po ~etiri meseci od “iznudenoto” prezemawe na Silmak, sega EFT najde nov sopstvenik na Kombinatot za ferosilicium od Jegunovce. Kako sopstvenici se javuvaat dve kiparski kompanii Timi Holding Limited i Sirkatlend Developments LTD. Eden od osnova~ite na EFT Grupacijata, biznismenot Vuk Hamovi} se povrzuva so kompanijata Timi Holding Limited, koja e eden od novite sopstvenici na Silmak KATERINA POPOSKA i oficijalno stana noviot poposka@kapital.com.mk “gazda” na fabrikata. Ne e poznato i za kolkava suma e t a l I n v e s t E F T e izvr{ena kupoproda`bata dobi nov sopstvenik. na proizvodnite pogoni vo Komapniiite Timi tetovsko Jegunovce. DirekHolding Limited i Sir- torot na EFT Makedonija, katlend Developments LTD Ko~o An|u{ev neodamna i dvete registrirani vo za “Kapital” izjavi deka Kipar se novite gazdi na bara partner-metalur{ka nekoga{en Silmak. kompanija koja ima iskustvo Makedonskiot biznismen vo rabotata, razvojot i Ko~o An|u{ev ne e pove- plasmanot na ferosiliciu}e direktor na Kombinatot mot na pazarite vo Evropa. za ferosilicium od Je- Pri~inata zo{to Metal gunovce. Namesto nego sega Invest Eft bara partner vo e nazna~en Rusinot Vladi- raboteweto vo Kombinatot, mir Jakovlevi~ [edovicki. An|u{ev go objasnuva so toa Vo javnosta so imeto na {to EFT e internacionalna Timi Holding Limited od kompanija koja se zanimava Kipar se povrzuva imeto so energetika i trgovija so na Vuk Hamovi}, koj e eden elektri~nata energija, no ne od osnova~ite na EFT Gru- i so metalnata industrija. pacijata. Potegot da go prezemat Promenata na rakovodstvoto porane{en Silmak, za EFT na kompanijata vo Central- bil iznuden poteg, objasnuva niot registar na Makedonija toj.“Cenime deka e pametno, e napravena v~era. Rako- pred s$ za fabrikata, no i vodstvoto na Metal Invest za dr`avata, ne za nas, vo Eft, porane{en Silmak, ne fabrikata da zeme u~estvo be{e dostapno da ja pot- metalur{ka kompanija koja vrdi proda`bata na Metal }e pridonese i za razvojot Invest Eft, otkako pred na Kombinatot, a koja }e ~etiri meseci EFT kako obezbedi i podolgoro~en najgolem doveritel vo Sil- plasman na proizvodite. mak gi prezede proizvodnite Nie }e zadr`ime udeli vo pogoni na Kombinatot za firmata, no dominantniot ferosilicium za vkupno 5,6 paket }e go otstapime, a nie

}e ostaneme sopstvenici vo firmata so cel povtorno da imame uvid vo toa {to se slu~uva tamu, i da moème da pomogneme so plasmanot na elektri~na energija, voedno i da si obezbedime plasman na energijata. Na{ata cel e taa fabrika da raboti, oti i nie }e imame kade da ja plasirame elektri~nata energija, kako EFT, zna~i toa e na{ interes “, objasnuva An|u{ev za “Kapital”. Toj objasnuva i deka idniot investitor vo Metal Invest Eft, pokraj toa {to }e go kupi dominantniot paket na akcii, }e mora i da investira i okolu 24.000.000 evra vo pogonite na fabrikata, obrazloùvaj}i deka vo Kombinatot ne se investiralo re~isi 15 godini.“Spored mene, za da moè fabrikata sega da funkcionira potrebni se investicii nekade okolu 10-15.000.000 evra vo tehnologijata i u{te dopolnitelni 12.000.000 evra vo filtri za ekologija. Nie zna~i zboruvame za serozni 24.000.000 evra investicii ako sakame taa fabrika da gi zadovoluva site krieteriumi i standardi koi

treba da gi zadovoluva”, objasnuva An|u{ev. Inaku, potencijalniot investitor vo Metal Invest EFT se bar{e vo renomirani kompanii od Germanija, Italija, Rusija ili ^e{ka. Proizvodnite pogoni na nekoga{niot gigant od Jegunovce, Silmak, vo period od ~etiri meseci dva pati odea na proda`ba. Pred ~etiri meseci, za 5,6 milioni evra, Metal invest EFTfirma }erka na {vajcarskata energetska grupacija EFT, go kupi tetovskiot Kombinat za ferosilicium. Najgolemiot doveritel na Silmak, EFT re{i da go kupi Kombinatot, otkako na prvata licitacija za proda`ba na dvi`niot i nedvi`niot imot na Silmak, nitu edna kopanija ne be{e zainteresirana da ja kupi fabrikata. Poradi nenaplatenite pobaruvawa od 4,8 milioni evra, EFT prinudno, go kupi nekoga{niot industriski gigant vo zemjava. So toa kompanijata gi podmiri dolgovite na Kombinatot od 8 iljadi evra kon ostanatite doveriteli, Mepso, Vatrostalna i Eurostandard banka.

IVETA RADI^OVA premier na Slova~ka

“Uspeavme da se zadolìme so novi 13,4 milijardi kuni. Ova jasno pokaùva deka bez ogled na kritikite, finansiskiot pazar veruva vo Hrvatska. Ova e golemo priznanie za dràvata bidej}i mnogu zemji se obidoa, no ne uspeaja da se zadolàt” IVAN [UKER minister za finansii na Hrvatska

“Poradi impresivnoto ostvaruvawe i ispolnuvawe na programata za {tedewe i reformi, Grcija mo`e vo juli da smeta i na drugiot del od pomo{ta na evrozonata vo milionski iznosi” @AN KLOD JUNKER pretsedatel na evrozonata

GADGETS

LG ]E PRETSTAVI SVOJ TABLET OVAA GODINA ite pogolemi proizvoditeli S na elektornika ve}e napravija ili najavija svoja

verzija na tablet kompjuter po primerot na iPad. Posleden na nizata e LG. Kompanijata najavi deka nivniot tablet na pazarot }e se pojavi vo posledniot kvartal na 2010 godina, a }e bide zasnovan na opera-

tivniot sistem na Google Android. Drugite specifikacii za tebletot ne se poznati, no interesno e deka, posle ogormniot broj na tablet kompjuteri zasnovani na Windows, u{te eden golem proizveduva~ na potro{uva~ka elektronika se odlu~i svojot tablet da go zasnova na operativniot sistem Android.

POLITIKA

14.07.2010

@BOGAR: MAKEDONIJA I GRCIJA DA SE DOGOVORAT [TO POBRZO!

lovenija i ponatamu ostanuva glaven poddr`uva~ na evrointegrativnite procesi na Makedonija. Na v~era{nata sredba pome|u slovene~kiot minister za nadvore{ni raboti, Samuel @bogar i generalniot sekretar na ON, Ban Ki Mun, tema na razgovor bil i sporot me|u Makedonija i Grcija na koja Slovanija naglasila deka ja priznava Makedonija pod svoeto ustavno ime i deka o~ekuva pobrzo re{avawe na sporot so imeto. "Za nas e prifatlivo s$ {to }e se dogovorat dvete

dràvi, no sakame da se dogovorat {to pobrzo, bidej} i sakame noemvri i dekemvri da bidat uspe{ni meseci za Makedonija. Veruvame deka na Makedonija & treba toj ~ekor podaleku i poradi vnatre{nata situacija” izjavi @bogar. Osven, inicijativata za pobrzo re{avawe na sporot so imeto, @bogar pred Ban Ki Mun istaknal i zagriènost za sostojbite na Zapaden Balkan, za koi Slovenija ima idei kako moè najdobro da se re{at. "Imame ideja kako bi trebalo

da go re{avame sekoe od tie otvoreni pra{awa i celta na mojata poseta vo Wujork i Va{ington e da gi proveram stavovite i namerite na drugite sogovornici” re~e @bogar, dodavaj}i deka za Slovenija najva`no e vodstvoto na EU. Soglasno, slovene~kiot minister, EU vo ovoj region mora da go poka`e patot po koj bi trebalo da odat ostanatite me|unarodni faktori i deka za toa }e razgovaraat i ministrite za nadvore{ni raboti na EU na svojot redoven sostanok na krajot na juli.

SE SKARAA SPASENOVSKI I FUERE!

eposredno po izjavata na ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, za dilemata deka i pokraj toa {to Makedonija se dvi`i kon EU, ne e sigurno kolku EU odi kon Makedonija, pratenikot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Spasenovski ja dovede do pra{awe principielnosta na me|unarodnata zaednica vo evointegrativnite procesi na Makedonija. "Smetam deka e osobeno va`no da ja zememe predvid i da akcentirame za

rabota. Site na{i programi se otvoreni za davawe sovet i go pominuvame vremeto za da ja naglasime su{tinskata va`nost na dijalogot, na otvorenosta i nie se obiduvame da dademe primer. Zna~i, navistina ~uvstvuvam deka ova mo`ebi e nedorazbirawe”, re~e evroambasadorot Fuere. Spored Fuere, jasna poraka deka EU saka da ja integrira Makedonija, e golemata finansiska poddr{ka na EU, brojniot personal {to sovetuva i tehni~ki pomaga.

toa kakva e ulogata na me|unarodnata zaednica vo Republika Makedonija vo odnos na integracijata na Republika Makedonija vo evropskoto semejstvo na narodite?", izjavi Spasenovski. Na vakvite dilemi evroambasadorot Fuere odgovori deka Evropskata unija celosno e naso~ena kon toa Makedonija da postigne uspeh vo za~lenuvaweto vo evropskoto semejstvo. "Mislam deka EU e edna od najtransparentnite institucii spored na~inot na

OD LIDERI VO REGIONOT, OSTANAVME SO POSLEDNITE NA PATOT DO NATO

POTREBNA LI NI E SÈ U[TE JADRANSKATA POVELBA ?

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

o uslovi, koga mnozinstvoto od potpisnicite na Jadranskata povelba (Albanija i Hrvatska) se najdoa vo NATO, logi~no se postavuva pra{aweto dali ovaa Povelba s$ u{te ima nekakvo zna~ewe za Makedonija, dali vakvoto pretsedatelstvo ni e potrebno i kolku toa moè da ni pomogne vo na{ite aspiracii za polnopravno ~lenstvo vo Alijansata. Ekspertite za "Kapital" objasnuvaat deka Jadranskata povelba, so sigurnost ja ima izgubeno svojata teìnata i deka Povelbata ve}e ne e ista, tuku ostanuva samo kako eden primer, odnosno pottik na zemjite koi sega se priklu~ija kon istata (Crna Gora i Bosna i Hercegovina). Ona na {to ukaùva ekspertskata javnost e deka, Makedonija voop{to ne treba da bide vo ista grupa so Crna Gora i BiH, poradi toa {to zemjava, za razlika od drugite dve gi ima ispolneto site uslovi. Ostanuva u{te onoj, najte{kiot - re{avawe na sporot so imeto, me|utoa toj vo nikoj slu~aj ne e povrzan so reformite potrebni za da se pristapi kon NATO, koi Makedonija gi ispolni, a na koi s$ u{te rabotat sosedite so koi sme staveni vo ista grupa. Univerzitetskiot prefesor, Stevo Pendarovski, veli deka Makedonija moèbi ne treba da ja napu{ti Jadranskata povelba, no smeta deka na

Makedonija vo petokot oficijalno go prezede pretsedatelstvoto so Jadranskata povelba koja be{e potpi{ana vo 2003 godina pome|u SAD, Albanija, Makedonija i Hrvatska za pobrza integracija na ovie tri zemji vo NATO. Me|utoa po NATO-samitot vo 2008 godina, Albanija i Hrvatska, dobija polnopravno ~lenstvo vo NATO, dodeka Makedonija, poradi nere{eniot spor za imeto so Grcija, ostanuva nadvor od Alijansata s$ dodeka ne najde re{enie.

istata ne treba da & se pridava golemo zna~ewe ili da se polagaat nadeì deka taa moè da n$ dobliì ne{to posebno do Alijansata. "Jadranskata povelba, koga be{e formirana, be{e predvorje za vlez vo NATO, i vaè{e za eden vid podgotovka pred oficijalno, Hrvatska, Albanija i Makedonija da stanat polnopravni ~lenki na NATO. No, otakako Hrvatska i Albanija stanaa polnopravni ~lenki, vidlivo e deka Povelbata ja ima izgubeno svojata teìna", veli Pendarovski. Spored nego, Povelbata nema nikakva prakti~na vrednost za Makedonija, i taa pretstavuva samo eden vid potsetnik deka ne sme zaboraveni. So Pendarovski se soglasuva i porane{niot ambasador, Nano Ruìn, koj veli deka vakvoto pretsedatelstvo ne moè da se iskoristi i ne moè da ni garantira deka } e dobieme polnopravno ~lenstvo na prestojniot NATOsamit vo noemvri. "NATO e seriozna organizacija i vakvoto pretsedatelstvo ne moè da se iskoristi kako nekoj adut za dobivawe na polnopravno ~lenstvo na Samitot na NATO zakaàn za noemvri. Vakvoto pretsedatelstvo moè da se iskoritsti edinstveno samo da se zajakne sorabotkata

me|u ~lenkite na NATO i zemjite -aspiranti", veli Ru`in. So ekspertite ne se soglasuva makedonskata vlada. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, pretsedatelstvoto go smetaat kako mnogu va`no i klu~no vo podgotovkite na Makedonija za ~lenstvo vo NATO. "Imame intenzivna sorabotka so Hrvatska i Albanija, iako se ve}e ~lenki na NATO, i takvata sorabotka e od

klu~no zna~ewe bidej}i tie ni gi prenesuvaat iskustvata niz koi tie pominale, a koi mo`at mnogu da & pomognat na Makedonija", velat od MNR. Bez razlika na toa dali Makedonija treba da bide del od Jadranskata povelba ili ne, edno za {to se soglasuvaat poznava~ite na ovaa tematika, e deka na{ata dr`ava, kako i vo drugite procesi, od lider vo regionot, ostanuva vo

posledniot vagon koj treba da n$ odveze do ~lenstvo vo NATO. Pretsedatelstvata doa|aat i zaminuvaat, isto taka i Samitite i na NATO i na EU, na koi redovno ni se dava crveno svetlo i so toa Makedonija ne se pomestuva od mrtva to~ka. Ako se analiziraat sostojbite vo evro-atlanskite procesi na zemjata, edno {to e jasno e deka od 2005 godina, koga Makedonija go dobi kandidatskiot status – zemajta

NIKAKO DA SE FORMIRA ANKETNATA KOMISIJA!

v~era{nata koordinacija svikana od pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, za postignuvawe na dogovor za formirawe na anketna komisija, pomina neuspe{no. Koordinatorite na prateni~kite grupi nikako da se usoglasat da postignat dogovor, tuku me|usebno se obvinuvaat deka nema volja za otstapki. I pokraj toa {to po re~isi dvonedelno “prepukuvawe” od opozicisktaa

SDSM izlegoa so stav deka }e gi prifatat site barawa na VMRO – DPMNE za predlog-tekstot za formiraweto na komisjata, vladeja~kata partija ne e podgotvena na kompromis. Velat deka tie ne mo`at da prifatat Anketnata komisija da bide ograni~uvana i uslovuvana od opozicijata.Tie ostanuvaat na svojot predlog da se formira komisija za utvrduvawe na okolnostite pred i vo zgradata na Sobranieto slu~eni na 1 juli.

Od partijata velat deka ima politi~ka volja za formirawe na Anketna komisija, no spored niv nema realni pomestuvawa. Tie smetaat deka bi mo`el da nadvladee subjektivizmot vo donesuvaweto na odlukite vo odnos na anketnata komisija, bidej} i koordinator i zamenikkoordinator na prateni~ka grupa se me|u u~esnicite vo incidentot. No, SDSM, tvrdi deka tie ne postavuvaat nikakov ultimatum i deka imaat cvrsta

politi~ka volja za da se formira Anketna komisija. Na koordinacijata od strana na SDSM i NSDP bilo predlo`eno nivniot predlog i predlozite na VMRO-DPMNE i na pretsedatelot na Sobranieto, Veqanoski da bidat staveni vo edna odluka za formirawe na komisija, no kako {to brifiraa toj predlog bil neprifatliv za vladeja~koto mnozinstvo. SDSM obvinuvaa deka vladeja~koto mnozinstvo i pretsedatelot na Sobranieto

ne sakaat da se formira komisija, a od VMRO-DPMNE velat deka i tie imaat politi~ka volja, no smetaat deka i Delovnikot i Anketnata komisija mora da se re{at vo paket. Na sredbata, osven {to ne bil postignat dogovor za formirawe na Anketna komisija, za vtorata to~ka Delovnikot na Sobranieto voop{to ne bilo ni razgovarano.

tapka vo mesto i ne postoi nikakov konkreten napredok. Sporot so imeto, nezavisno od site reformi i uslovi, ostanuva klu~niot faktor za vlez vo NATO i Unijata, i spored ekspertite, toa e edinstvenoto ne{to na koe treba da se skoncentrira rakovodstvoto na dr`vata i da gi odblokira procesite koi ve}e podolgo vreme frustriraat i ne dozvoluvaat napredok na zemjata.

6 14.07.2010 KOJ I KAKO ]E GLASA OD NADVOR?

INFORMATIVEN MRAK ZA GLASAWETO NA DIJASPORATA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

ravoto na glas na dijasporata stanuva s$ pozna~ajno pra{awe osobeno zatoa {to i po dve godini, nikoj nema precizen podatok koj e to~niot broj na isselenite Makedonci koi se opfateni so ovie izmeni. Se {pekulira so mnogu brojki, no kako i da e, jasno e deka

Iako izmenite na izborniot r zakonik so kojj makedonskata dijaspora j r dobi pravo r na glas se uusvoija j pred pove}e od dve godini, s$ u{te e nejasno kako Makedoncite koi {to `iveat nadvor od tatkovinata }e go ostvaruvaat ova svoe pravo na slednite izbori, bilo da se redovni ili predvremeni. Dopolnitelno, netransparentnosta na dr`avnite institucii vo odnos na tekot na celiot proces, ostava prostor za somnevawe vo toa kako istiot }e bide sproveden

se raboti za glasovi, koi i toa kako }e imaat vlijanie na izbornite rezultati. Ova ne e edinstvenata otvorena dilema. Mal milion na nejasnotii se pojavuvaat koga se raboti za procesot vo koj iselenicite }e odlu~uvaat za sudbinata na mati~nata dr`ava i } e stanat kreatori na nejzinata politi~ka idnina. Ona {to isto taka nikoj ne go otkriva e po koj izboren model tie }e glasaat,

kako i na kakov na~in }e se transportira izbira~kiot materijal po glasaweto. Iskustvata od drugite zemji, no i zabele{kite na ekspertite po politi~ki sistem se vo nasoka deka osven vo tekot na samiot ~in na glasawe i procesot na transportacija na materijalot e sporen moment na koj treba mnogu da se vnimava i da se izbegnat site mo`nosti za falsifikati. Vo Makedonija s$ u{te ne se znae

nitu koj i kako }e go nabquduva procesot na glasawe, nitu se znae dali kako i vo ostanatite zemji {to ja imaat vospostaveno ovaa praktika, isselenicite }e treba da se prijavat odnapred dali }e odat na glasawe, po {to dr`avata bi znaela i kolku i kako da gi rasporedi nabquduva~ite. Bez odgovor e s$ u{te i neminovnoto pra{awe -kolku seto ova }e go ~ini makedonskiot buxet

KAKO E VO SOSEDSTVOTO? HRVATSKA

Hrvatska be{e edna od retkite zemji kade {to dijasporata (do neodamna) mo`e{e bitno da vlijae na ishodot od izborite. Pratenicite vo hrvatskoto Sobranie izbrani od iselenicite igraa zna~ajna i predvidliva uloga vo mnozinstvoto koe ja sostavuva{e hrvatskata vlada, po pravilo poddr`uvaj}i ja Hrvatskata demokratska zaednica, ubedlivo najpopularnata partija vo hrvatskata dijaspora. Na izborite na koi Ivo Sanader (HDZ) go dobi mandatot da sostavuva vlada, negoviot protivnik Zoran Milanovi}

(Socijal-demokratska pratija) ima{e 56 pratenci, no Sanader be{e izbran za premier blagodarenie na 66 pratenici, od koi 5 od dijasporata. Za da dobie pove}e pratenici na svoja strana (hrvatskiot Izboren zakonik predviduva{e takanare~ena “nefiksna kvota”, pri {to brojot na pratenici izbrani od dijasporata zavise{e od izlezenosta na glasa~ite), HDZ poddr`uva{e izborna regulativa, koja, na primer, za da ja zgolemi izlezenosta na izborite na Hrvatite vo Bosna i Hercegovina, predviduva{e duri 130 izborni mesta (re~isi kolku vo

samata dr`ava). So rezultatite od poslednite anketi, gra|anite na Hrvatska poka`aa deka se svesni za vakvite zloupotrebi, taka {to 80% od niv se izjasnija deka pravoto na glas, iselenicite treba da go ostvaruvaat samo vo hrvatskite diplomatski pretstavni{tva. Istoto barawe do Hrvatska go upati i Evropskata unija preku rezolucija vo koja se bara{e sproveduvawe ustavni promeni vo ovaa smisla. Vo pregovorite {to hrvatskata vlada (predvodena od HDZ) gi vodi so EU, tokmu ovoj aspekt na izborite vo dijasporata be{e kamen za

sopnuvawe. Za da moè Hrvatska da gi prodolì pregovorite so EU, dvete najgolemi partii i najgolemi me|usebni konkurenti, HDZ i opoziciskata SDP, vo maj ovaa godina postignaa dogovor spored koj dijasporata }e izbira samo tri pratenici i }e moè da glasa samo vo diplomatski pretstavni{ta.

SRBIJA

[to prakti~no zna~i glasawe na dijasporata samo vo diplomatski pretstavni{tva mo`e da se vidi po primerot na Srbija. “Vo SAD imame edna ambasada (Va{ington) i dva konzulati (^ikago i Wujork). Spored ak-

(ako se znae deka samo za brutoplata godi{no }e se izdvojat 75 iljadi evra, a dr`avata }e treba da gi podmiri i tro{ocite za smestuvawe na pratenicite koi sigurno nema da patuvaat od preku okeanite zemji za sekoja sednica ili komisija). Edinstveno {to se znae i e izvesno, e deka makedonskite iselenici }e bidat podeleni na tri izborni edinici (Evropa i Afrika, Ju`na i Severna

tuelnata regulativa, iljadnici Srbi {to ìveat na zapadniot breg na SAD mora da patuvaat i po dva dena do glasa~kite mesta, a toa po ~ovek ~ini pove}e od 1.000 dolari”, veli Miroslav Majkl \or|evi}, pretsedatel na uglednoto srpsko zdruènie “Studenica” od San Francisko. Deka vakviot na~in za ostvaruvawe na glasa~koto pravo ne ja motivira srpskata emigracija koja broi okolu tri milioni, zboruvaat i podatocite spored koi za glasawe na narednite izbori se prijavile samo 37.172 glasa~i, sli~no kako i na poslednite odràni

14.07.2010 Amerika, Avstralija i Azija), a sekoja izborna ednica }e dade po eden pratenik vo makedonskoto Sobranie. Vo ovie dve godini, postojan vpe~atok vo javnosta e deka celiot ovoj proces se odviva pod nekoja maska na tainstvenost {to samo gi podrgeva zagriùva~kite konstatacii deka imaj}i go predvid izbornoto iskustvo na Makedonija, kade {to falsifikati se slu~uvaat vo sekoj izboren ciklus, glasaweto na dijasporata moè da bide izvor na seriozni demokratski defekti, ako ne se izvede pretpazlivo i po site pravila. Od Dràvnata izborna komisija, velat deka tie nemaat nikavi informacii do kade e rabotata i se ograduvaat od kakvi bilo ingerencii vo vrska so ovoj proces. Upatuvaat vo Minsterstvoto za pravda, vo ~ij sostav rabotat rabotnite grupi za izmena na Izbornikot zakonik. (Ministerstvoto za pravda neodamna najavi deka predlozite za izmena na Izborniot zakonik so koi treba da se doprecizira na~inot na koj }e glasaat iselenicite se vo zavr{na faza, no, ottamu s$ u{te nema ni{to konkretno.) Me|utoa, rakovoditelkata na rabotnite grupi, Zagorka Tnokovska, periodov e na odmor, a vo ministerstvoto za pravda, osven nea, nikoj drug ne bil ovlasten da iznesuva detali za glasaweto na dijasporata. Portparolkata na ministerstvoto, Mirjana Ilieva veli deka moè da informira samo deka poslednata aktivnost vo pravec na izmenite na izborniot zakonik ((koi ne ja opfa}aat dijasporata) e najavata za precizno aùrur aùrurawe na Izbira~kiot spisok, ko koe Upravata za vodewe mati~ni knigi pri Ministerstvoto za prav pravda, zaedno so MVR, treba da go zzavr{i do 31 oktomvri godina. Vakvata potreba 2010 go be{e ut utvrdena otkako pred eden mesec vvo Gostivar i Vinica (pilot-op{tini vo proektot za (pilot-o proverk proverka na preciznosta na Izbra~ Izbra~kiot spisok) e konstatigolemo nesovpa|awe na rano go

podatocite od mati~nite knigi na rodeni i umreni lica, taka {to vo Izbira~kiot spisok figurirale odreden broj po~inati gra|ani. Modalitetite preku koi vo svetot pravoto na glas go ostvaruvaat dràvjani koi ne ìveat vo mati~nata zemja, podrazbiraat glasawe po po{ta, elektronsko glasawe i glasawe vo diplomatsko-konzularni pretstavni{tva. Ni{to pobogati so informacii ne se ni vo Sekretarijatot za evropski pra{awa, ~ij portparol e isto taka na godi{en odmor, a ministerot Vasko Naumovski vo momentot e zafaten so drugi temi. Vo vakvi uslovi, koga od niedna oficijalna institucija nema precizen odgovor {to }e se slu~uva so glasaweto (i glasovite) na dijasporata ostanuvaat faktite na koi se povikuvaat i resornite ministri vo svoite prethodni izjavi. Sekako deka edna od najgolemite pre~ki za da se dobie ~ista slika za izborniot proces {to }e se slu~uva vo makedonskata dijaspora e faktot {to dràvata nema precizna informacija kolku Makedonci ìveat nadvor od Makedonija. I ova ne e od sega. Makedonija nikoga{ nemala podatok kolku “nejzini lu|e” ima po svetot. Postoi seriozna brojka na iselenici ~ii imiwa s$ u{te gi ima vo Edinstveniot izbira~ki spisok, za{to nivnoto emigrirawe ne e registrirano. No, ekspertite se somnevat deka me|u makedonskite iselenici }e ima golem interes za glasawe na izbori, pred s$, povikuvaj} i se na iskustvata od sosednite zemji, kade {to brojot na pratenici {to gi izbira dijasporata i nivnoto malo vlijanie vo op{testveno-politi~kiot ìvot na zemjata, deluvaat demotivira~ki na glasa~ite-iselenici. Nemaweto to~na evidencija za brojot na makedonski gra|ani koi rabotat ili ìveat vo stranstvo, kako i slabata koordinacija me|u diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva i iselenicite,

“MAKEDONSKIOT SINDROM” VO SRBIJA Slabata organizacija na makedonskite iselenci vo Srbija koi ne moèa (i po vtor pat!) da se soberat nitu za da obezbedat kvorum, e pri~ina zo{to Makedoncite nitu vo vtoriot obid ne dobija Nacionalen sovet, osmislen da gi brani pravata na nacionalnite malcinstva vo ovaa sosedna dràva. Site ostanati malcinski zaednici vo Srbija dosega gi iskoristija zakonskite modusi i uspeaja da formirat svoi nacionalni soveti. I pokraj vakvata apatija i neodgovornost na makedonskite iselenici, srpskoto Ministerstvo za ~ovekovi i malcinski prava pravi presedan, i za ovoj septemvri, po tret pat raspi{uva izbori specijalno za makedonskata zaednica, iako Zakonot za nacionalni soveti ne predviduva takva mo`nost. No, pra{awe e dali i vo tretiot obid Makedoncite }e uspeat da izberat nacionalen sovet. Postojat golemi nesoglasuvawa pome|u pretsedatel na zdruènieto na Makedonskata zaednica vo Srbija, Gojko Ilievski izbori (vo 2007) koga se prijavile 31.300, od koi glasale samo edna tretina. Ovie brojki, smeta \or|evi}, se ni{to vo pogled na vistinskiot glasa~ki potencijal na dijasporata. Srpskata dijaspora bara da moè da glasa po po{ta, {to e praktika vo mnogu zemji, potsetuvaj}i deka vo SAD postoi mo`nost za glasawe i po elektronska po{ta. Pravo na glas srpskite iselenici dobija vo 2004 godina, koga glasaa na pretsedatelski izbori.

pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija, Aleksandar Novakovski, neodamna gi poso~i kako glavni pri~ini za, sega-zasega, makedonskata nepodgotvenost za organizacija na izbori vo dijasporata. Brojot na dràvite koi praktikuvaat organizacija na izboren proces (i) vo dijaporata e okolu stotina, a vo desetina od niv iselenicite izbirat fiksen broj na pratenici, {to e slu~aj i vo Makedonija. Gordana Jankulovska izjavi deka ima podatoci oti se raboti za duri 380.000 iljadi lu|e, kolku {to iznesuva razlikata me|u vkupniot broj makedonski dràvjani i dràvjanite so ìtelstvo vo Makedonija. Ako ovaa brojka e blisku do vistinskata, pra{awe e kako, na primer, tehni~ki bi se izvelo glasaweto vo samo ~etiriesetinata diplomatski pretstavni{tva, kolku {to Makedonija ima niz svetot, dokolku pogolem broj od iselenicite se zainteresirani da glasaat. OCENKI OD MAKEDONSKITE EKSPERTI I dodeka instituciite mol~at, se oglasuvaat ekspertite. Velat deka se raboti za edna seriozna promena vo izbira~kiot proces vo dràvata, koja vo sebe krie mnogu sporni momenti, od koi ne site se dokraj predvideni. Politikologot Albert Musliu, veli deka postoi opasnost od mnogu defekti. “Trojcata pratenici koi }e bidat izbrani od makedonskata dijaspora }e moàt da vlijaat vrz formiraweto na vladata, za{to se o~ekuva novoto mnozinstvo koe }e ja formira slednata vlada da bide prili~no tesno. Kompleksnosta na predviduvaweto na ~ija strana }e nate`nat glasovite na makedonskata dijaspora proizleguva od heterogeniot sostav na iselenicite. Za razlika od, na primer, hrvatskata dijaspora, kade {to sostavot e homogen i

i pretsedatelot na Izvr{niot odbor na porane{niot sobor na Nacionalniot sovet na Makedoncite, Bor~e Veli~kovski. Ilievski, po vtoriot, neuspe{en obid, pobara izborite za Nacionalen sovet na Makedoncite da se proglasat za zavr{eni i neuspe{ni, a Veli~kovski negira{e deka toa e stavot na legitimnite pretstavnici na makedonskiot entitet vo Srbija, proglasuvaj}i go baraweto na Ilievski za izraz na samovolie. Veli~kovski obvinuva deka rakovodstvoto na Demokratskata partija na Makedoncite se obiduva da go spre~i formiraweto na mekedonskiot nacionalen sovet, pretendiraj}i da bide edinstven pretstavnik na Makedoncite vo Srbija. Duri i pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, li~no gi pokani nacionalnite malcinstva da glasaat na izborite za nacionalni soveti i da izberat svoi legitimni pretstavnici, potenciraj}i deka Zakonot za nacionalni malcinstva na Srbija e isklu~itelno fleksibilen i demokratski “i vo nekoi oblasti pretstavuva najdobar evropski primer na za{tita na malcinskite prava”.

ALEKSANDAR NIKOLOVSKI pratenik na VMRO - DPMNE

“DA IM SE ÛE GLASOT, DA DONESAT NOVI POLITI^KI IDEI” “Kritikite na opozicijata ne se opravdani, no gi razbirame – tie znaat deka ne moàt da o~ekuvaat golema poddr{ka od dijasporata. Taa e sostavena od dva tipa na emigranti – onie koi izbegale od komunisti~kiot reìm, i onie drugite, ekonomski, koi begale od reìmot na Crvenkovski vo devedesettite. Tie lu|e treba da glasaat. Da im se ~ue glasot, da donesat novi politi~ki idei i da se pokaè faktot deka kolku Makedonci ìveeme vo Makedonija, u{te tolku n$ ima po svetot. [to se odnesuva do brojot, toa e istiot spored edinstveniot izbira~ki spisok” veli Aleksandar Nikolovski, pratenik na VMRO – DPMNE.

tradicionalno naklonet na desnicata (HDZ), nie ne moème da pretpostavime kakov }e bide rezultatot od glasaweto na na{ata dijaspora. Fakt e deka kaj etni~ki-makedonskiot del od iselenicite pogolemi simpatii uìvaat desnite politi~ki opcii, no, tuka se i iselenicite Albanci. Vo borbata na politi~kite partii za da gi iskoristat pratenicite, izbrani od iselenicite, za sopstvenite koalicii, postojat mo`nosti za zloupotreba na glasovite na dijasporata. Zatoa e dobro {to brojot na pratencite izbrani od dijasporata }e bide ograni~en. No, koga na izborite vo Makedonija, pri tolku mnogu nabquduva~i, sepak se slu~uvaat neregularnosti, toga{ {to da re~eme za dijasporata. Vo praktikata postojat i defekti koi moàt da gi opstruiraat izborite vo dijasporata, a koi Izborniot zakonik ne gi predviduva. Takov e problemot so razli~nite tipovi na dijaspora koi moàt sosem poinaku da se odnesuvaat na izbori. Prviot tip e dijasporata oddale~ena od Makedonija, koja celosno e adaptirana vo zemjata kade {to ìvee i koja vo tatkovinata doa|a retko i samo vo svojstvo na odmor; a vtoriot tip e mobilnata dijaspora, naj~esto od evropskite zemji,

koja raboti vo stranstvo, no, vsu{nost, ìvee vo Makedonija. Ne znaeme dali ovaa grani~na kategorija lu|e }e glasa vo stranstvo (bidej}i se vbrojuva vo dijaspora), ili vo Makedonija, spored mestoto na ìveewe”. Politikologot Vladimir Misev, smeta deka dijasporata }e se izna~eka pred da go iskoristi pravoto na glas {to zakonski go ima. “Pretstoi dolg pat do glasaweto na dijasporata. Makedonija nema uslovi za da organizira izbori za iselenicite, vo situacija koga zatvora konzulati lokacii kade {to e predvideno pretstavnicite na dijasporata da go dadat svojot glas. Pred da & dade pravo na glas na dijasporata, dràvata mora da obezbedi sovr{eni logisti~ki uslovi. Svetskoto iskustvo pokaùva deka izborite vo dijasporata nemaat izrazena izleznost i naj~esto imaat marginalno zna~ewe. Zatoa, za Makedonija, najprepora~liv e izborniot model spored koj glasovite na dijasporata se pripojuvaat kon glasovite od mati~nata dràva, za izbor na 120 pratenici, namesto modelot koj predviduva dijasporata da izbira novi trojca pratenici, nadvor od 120. Vo ovoj kontekst, pove}eto zemji svoite iselenici gi tretiraat kako svoi gra|ani bez postojano mesto na ìveewe”.

ALBERT MUSLIU

politikolog Vo borbata na politi~kite partii da gi iskoristat pratenicite izbrani od iselenicite za sopstvenite koalicii, postojat mo`nosti za zloupotreba na glasovite na dijasporata. Zatoa e dobro {to brojot na pratencite izbrani od dijasporata }e bide ograni~en. No, koga na izborite vo Makedonija, pri tolku mnogu nabquduva~i, sepak se slu~uvaat neregularnosti, toga{ {to da re~eme za dijasporata.

VLADIMIR MISEV

politikolog Makedonija nema uslovi za da organzira izbori za iselenicite, vo situacija koga zatvora konzulati - lokacii kade {to e predvideno pretstavnicite na dijasporata da go dadat svojot glas. Pred da & dade pravo na glas na dijasporata, dr`avata mora da obezbedi sovr{eni logisti~ki uslovi.

TITO PETKOVSKI lider na NSDP

“^UMU NI E POTREBNO OVA SEGA?”

“Makedonija maka ma~i so nosewe na zakoni po takanare~ena, brza ili itna postapka, pa i ova so dijasporata e del od taa praktika. Zakonot se donese, a nie s$ u{te nemame osnovni informacii – ima li analiza, kako se podgotvuvaat diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva, koj }e gi snosi tro{ocite za kampawata, za pratenicite potoa, kolku to~no }e iznesuvaat tie tro{oci, dali e regulirano vo koi dràvi smee da glasaat Makedoncite i za svojata zemja, zo{to moè da ima slu~ai kade dràvata vo koja ìveat toa da ne go dozvoluva. I na kraj, koj e benefitot od ova? ûmu ni e potrebno ova sega?” veli pratenikot na NSDP Tito Petkovski. Ova se glavnite zabele{ki so koi opozicijata nastapuva protiv zakonskite izmeni voop{to i protiv netransparentnosta na celiot proces.

8 14.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

VLADATA GO DOTEPUVA STOPANSTVOTO?! amesto da mu podade raka da stane i da zastane na noze, vladata u{te pove}e go “uni{tuva” stopanstvoto. Dvigatelite na makedonskata ekonomija sardisani od site straniglobalnata ekonomska kriza, konzervativnata politika na bankite, a posledno vo nizata e èlbata na dràvata zakonski da si go zacvrsti pravoto da go odloì rokot za isplata na svoite obvrski kon stopanstvoto. Firmite i dosega se àlea deka dràvata navreme ne go vra}a danokot na dodadena vrednost, za sega da dobijat nov ultimatum- sami da potpi{at deka se soglasuvaat dràvata odloèno da im gi ispla}a obvrskite. E duri sega treba kompaniite da se zapra{aat-gledaat li svetlo vo tunelot? Ima li tunelot voop{to kraj vo makedonskata ekonomija? Ili Makedonija e na ~ekor pred nova recesija? Kaj kompaniite ne provejuva optimizam deka vtoroto polugodie }e im donese rast, deka ekonomijata }e trgne vo nagorna linija, tuku

naprotiv, se raduvaat i na faktot deka do krajot na godinata }e se soo~at so stagnacija, a za evidenten rast ne

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

moèlo nitu da stane zbor. Velat, zasega se pravat samo varijacii i vo konjukturata i vo ocenkite za periodot {to sledi. Glavnite izvozni granki do krajot na godinata o~ekuvaat trend na stagnacija, pove}e otkolku evidenten rast. Bez kapitalni investicii, bez sveì pari vo stopanstvoto, so nesiguren plasman i nesklu~eni nara~ki, od edna strana i so dopolnitelen tovar nametnat od dràvata, ne se izleguva od recesija!

ALANFORDOVCITE OD NA[IOT SOKAK ie se dvajca, a nie sme sami! Ova e edna od poznatite frazi koja ja koristat glavnite likovi vo dobro poznatiot strip Alan Ford. Vo ista situacija kako da se nao|aat i likovite od na{iot strip nare~en "Makedonija vo misijata za za~lenuvawe na zemjata vo tolku posakuvanata NATO-alijansa". Nie ostanavme sami, a dvajcata od grupata -Albanija i Hrvatskave}e ja ispolnile svojata misija i stanaa polnopravni ~lenki na NATO. Taka od lideri vo regionot vo reformite za vlez vo NATO i inicijatori na Jadranskata povelba, se pod parolata “So jato vo NATO”, na krajot ostanuvame vo paket so zemjite koi do v~era ne ni postoeja na Balkanot. Pove}e od sigurno e deka teìnata na Jadranskata povelba izbledna i deka taa ve}e ne prestavuva predvorje na podgotovka koja garantira ~lenstvo vo NATO. U{te pojasno e deka istata se odrùva vo "ìvot" samo za da se deklarira deka ne sme zaboraveni. Makar {to situacijata so Makedonija vo Jadranskata grupa sosema nalikuva na strip-karikatura.

Krajno vreme e za redefinirawe na pozicijata na Makedonija vo taa famozna Jadranska grupa. No, ne samo poradi karikaturalniot fakt

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

{to nitu postoi grupa od eden ~len, a nitu, pak, {to toj ~len, sega zasilen so eventualnite novi cimeri vo Jadranskata grupa, edinstven ne izleguva na Jadranot. Vo uslovi koga, samo sporot so imeto ja deli Makedonija do polnopravno ~lenstvo vo NATO, makedonskoto rakovodstvo namesto da e preokupirano so fantomskoto pretsedatelstvo, treba da gi najde makar i Alan Ford i Bob Rok vo svoite redovi, koi }e najdat re{enie za sporot so imeto i od nevomo`na }e sozdadat uslovi za uspe{na misija.

VOL[EBNOTO SAMAR^E ]e se vratite na starite na~ini na komunikacija. Se se}avate na detskata serija “Vol{ebnoto samar~e”? Do koga vaka partizanski? Do izbori. A posle toa, na{eto op{testvo go vra}ame vo normala. Na pove}e punktovi.

amislete ja slednava situacija. Vo zgradata na amerikanskiot kongres lice bez kakva bilo oznaka, so kamera snima kongresmeni. Na reakcijata na kongresmenite, liceto po sekoja cena se obiduva da izbegne komunikacija i so asistencija na lica so mai~ki i oru`je, go snemuva. [to mislite kakva }e bide reakcijata na amerikanskite gra|ani, na amerikanskite mediumi, na celokupnata javnost? Prvoklasen skandal za koj }e razbere cel svet i nekoj }e ponese odgovornost koja zasekoga{ negativno }e mu ja obeleì politi~kata kariera. Zo{to istoto toa ne bi bilo prvoklasen skandal i vo Makedonija? Spored famozniot ~len 43 od Zakonot za Sobranieto na Republika Makedonija, vo zgradata na Sobranieto i vo prostoriite vo koi raboti Sobranieto, redot go odrùva posebna slu`ba. Licata koi pripa|aat na taa posebna slu`ba na istaknato mesto na oblekata nosat obele`ja na Sobranieto. Znaeme deka vo konkretniot slu~aj vo Sobranieto nemaa obele`je site lica, {to zna~i deka ne bea pripadnici na posebnata slu`ba na Sobranieto. Otposle razbravme deka se od MVR, zna~i ovlasteni slu`beni lica na organi na dràvnata uprava. Ako, moàt i tie da bidat vo Sobranieto, ama mora da imaat odobrenie od pretsedatelot na

Sobranieto. Go imaa li toa odobrenie? E, tuka nema jasen odgovor. Ako go imaa odobrenieto, zo{to postoe{e potreba za takvo ne{to i dali e zapazena procedurata, bidej}i za odgovornosta za naru{uvawe na redot vo Sobranieto odlu~uva i donesuva merki pretsedatelot na Sobranieto, no po prethodna konsultacija so potpretsedatelite i koordinatorite na prateni~kite grupi. Imalo li takva koordinacija? Nemalo. Kraj. Ete tolku e ednostavna celata rabota. Ova e su{tinata vo nekolku re~enici, s$ drugo e magla i trik~iwa za odnosi so javnosta. Ako nemalo odobrenie od pretsedatelot na Sobranieto, toga{ toa zboruva za matricata na razmisluvawe na vladata. Za sekoj slobodoumen gra|anin na na{ata zemja glavnata poenta od nastanot {to se slu~i vo makedonskiot parlament e soznanieto deka nekoj saka da instalira policiska dr`ava. Nekoj saka da nametne ~uvstvo deka nitu pratenicite ne se sigurni i za{titeni od nepoznati i neozna~eni lica so kameri, duri i vo zgradata na Sobranieto. Slednoto ne{to {to nekoj go posakuva e sekoj gra|anin da si pomisli – {tom na pratenicite vakvo ne{to im se slu~uva – {to ostanuva za nas, obi~nite gra|ani. U{te eden pokazatel za opasnite slu~uvawa vo makedonskoto op{testvo e Zakonot za izmenuvawe i do-

polnuvawe na Zakonot za elektronskite komunikacii. @ iveeme vo vreme koga informacijata e s$, koj ja ima toj zarabotuva. Ne zboruvam za potencijalnite implikacii za politi~kata bitka. Ne zboruvam za toa “nekoj” da ima uvid vo toa {to razgovaraat politi~kite protivnici, kakvi idei imaat i pribiraat, kakva izborna programa podgotvuvaat. Ova go ostavam nastrana i se fokusiram na ona {to e va`no za pretpostaveniot profil na ~itatelite na “Kapital”, a toa e ekonomijata. Zamislete deka ste sopstvenik ili upravitel na nekoja firma i deka tuku{to ste dobile mejl od vraboten, koj e direktor na centarot za istraùvawe na va{ata firma. Toj ve izvestuva deka testiraweto pokaàlo deka noviot proizvod e uspe{en i moè da se zapo~ne so negovo proizvodstvo i distribucija. Va{ata firma ima nov proizvod so koj stanuva pokonkurentna i moè da go zgolemi svoeto u~estvo na pazarot. Toa zna~i pogolem profit za firmata i pogolema vrednost na akciite ili pogolema dividenda za sopstvenicite na firmite. Pra{aweto e, sozdava li izmenetiot i dopolnet Zakon za elektronski komunikacii mo`nost i “nekoj drug”, osven vas, da ima pristap i korist od ovaa informacija. “Nekoj” {to sega ima zakonska mo`nost da gi slu{a va{ite razgovori, da

M-r ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

gi ~ita va{ite smsporaki i elektronskata po{ta. Pritoa, na toj “nekoj” toa sega mu e ovozmo`eno da go pravi preku postojan i direkten pristap do elektronskite komunikaciski mre`i i dadeni mu se uslovi za samostojno prezemawe na podatocite za soobra}aj. Ne velam deka nekoj ova }e go zloupotrebi, no fakt e deka sega e dadena zakonska mo`nost i rizikot e pogolem od porano. Sakate da go izbegnete toa i da bidete sigurni? Nema da zboruvate po telefon, a za va`nite biznis-odluki nema da pra}ate mejlovi. Transakciskite tro{oci zna~itelno }e vi se zgolemat, i biznisot }e trpi, ama toa }e bide cenata na za{titata. ]e se vratite na starite na~ini na komunikacija. Se se}avate na detskata serija “Vol{ebnoto samar~e”? Do koga vaka partizanski? Do izbori. A posle toa, na{eto op{testvo go vra}ame vo normala. Na pove}e punktovi.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

14.07.2010

ZA [EST MESECI SE SOBRANI 2,7 MILIONI EVRA OD PRODA@BA NA DR@AVNO ZEMJI[TE

DR@AVATA BRZA DA GO RASPRODADE ZEMJI[TETO DO KRAJOT NA GODINATA Prose~nata prose~na cena na metar kvadraten dr`avno grade`no zemji{te vo centralnoto gradsko prodra~je ne e pove}e od 250 evra, dodeka vo drugite gradovi metar kvadraten za atraktivna lokacii ne e poskap od 50 evra. I dodeka op{tinite ~ekaat da po~nat da upravuvaat so zemji{teto, vladata pritisnata od ekonomskata kriza i prazniot buxet brza da go rasprodade zemji{teto koe e vo sopstvenost na dr`avata. ALEKSANDRA SPASEVSKA

gojko@kapital.com.mk

ad 2,7 milioni evra sobrala dràvata od proda`ba na dràvno grade`no zemji{te od po~etokot na godinata. Vo poslednite nekolku mesecii Ministerstvoto za transport i vrski prodade nad 100 dràvni parceli nameneti za izgradba na hoteli , trgovski centri, visokokatnici, stanbeni objekti. Samo vo vo Skopje se prodadoa nekolku parceli nameneti za izgradba na hoteli, medicinski centar i trgovski i deloven centar. Iako se raboti za lokacii vo centralnoto gradsko podra~je kade {to eden metar kvadraten privatno zemji{te ~ini i do 1.500 evra, po~etnata cena na eden kvadrat dràvno zemji{te vo centarot na Skopje koja ja nudi Ministerstvoto za transport i vrski ne e pove}e od 250 evra za metar kvadraten. Cenite vo drugite gradovi se u{te pomali i se dviàt do najmnogu 50 evra za metar kvadraten. Dali ova zna~i deka dràvata po sekoja cena saka da go prodade zemji{teto koe zasega e vo nejzina sopstvenost ili moèbi se raboti za ne{to drugo? Od po~etokot na slednata godina namesto kaj Ministerstvoto za transport i vrski, proda`bata na dràvnoto zemji{te }e premine vo racete na op{tinite. Izminatite nekolku meseci be{e izrabotena Strategija spored koja dràvnoto grade`no zemji{te treba da premine vo racete na op{tinite, a do krajot na godinata treba da se napravat i zakonskite izmeni za da moàt da stapat vo sila. I dodeka od Ministerstvoto za transport velat deka do krajot na godinata intenzivno }e prodolàt so proda`ba

na dràvni grade`ni parceli, op{tinite ~ekaat da pominat u{te {est meseci za da moàt samite da upravuvaat so dràvnoto zemji{te koe e na nivna teritorija, bidej}i, kako {to velat, toa }e pridonese za pogolem priliv na stranski investitori i pogolemi prihodi od proda`ba na zemji{teto. Od op{tina Ohrid velat deka odlukata na vladata da im go predade upravuvaweto na dràvnoto grade`no neizgradeno zemji{te }e zna~i za pogolem lokalen ekonomski rast na op{tinite i mo`nost za pogolem priliv na investicii. “Investitorite koga kupuvaat grade`no zemji{te ne sakaat administrativni pre~ki i dolgi proceduri, tuku sakaat polesno da zavr{at so kupoproda`bata, a koga toa }e bide vo nadle`nost na Op{tinite procedurata }e bide pobrza i polesna” velat od op{tina Ohrid. Spored portparolot na op{tinata Nikola Manevski, dràvata go prodava zemji{teto po mnogu poniska cena od onaa koja realno moè da se postigne za odredena parcela koja se nao|a na atraktivna lokacija. “Dràvata sega samo saka {to pobrzo da go prodade zemji{teto bidej}i ima potreba od finansiski sredstva, i go prodava po mnogu poniska cena od onaa koja moè da se postigne za taa parcela. Koga op{tinite }e upravuvaat so zemji{teto toga{ realno moè da se pstigne podobra cena. Dosega kaj nas se imaat javeno nekolku zainteresirani investitori za parcelite nameneti za izgradba na hoteli, no nie ne moèvme so niv da pregovarame bidej}i toa, sepak, e vo nadle`nost na dràvata i na Ministerstvoto za transport i vrski” objasnuva Manevski. Toj veli deka minatiot mesec Ministerstvoto za transport gi objavilo na proda`ba

najgolem del od atraktivnite parceli koi se nao|aat na ohridskoto krajbre`je i deka vo momentot op{tinata nema mnogu lokacii koi moè da se ponudat na proda`ba na investitori. Gradona~alnikot na op{tina Gevgelija, Ivan Frangov veli deka ima nekolku slobodni parceli vo Gevgelija koi bi moèle da se ponudat na proda`ba i deka izmenite na Zakonot se dobri zatoa {to na toj na~in zainteresiranite investitori polesno moàt da se dogovorat so likalnata vlast kade {to se nao|a parcelata koja {to sakaat da ja kupat. “Ima nekolku slobodni parceli vo op{tina Gevgelija koi {to bi moèle da se prodadat na zainteresirani investitori. Na grani~niot premin Bogorodica ve}e e objaven javen povik za proda`ba na dràvno grade`no zemji{te od 30 dekari nameneto za

izgradba na trgovski centar, a vo momentov podgotvuvame u{te edna parcela od 2 hektari nameneto za hotelsko-turisti~ki kompleks. So izmenite na zakonot samo se menuva nadle`nosta na organot koj }e upravuva so zemji{teto, dodeka koristeweto na sredstvata }e si ostane isto, odnosno 80% vo nadle`nost na op{tinata i 20% vo buxetot” veli Frangov. Spored nego so novite promeni za upravuvawe so grade`noto zemji{te moè da se postigne podobra cena na zemji{teto i da se privle~at investitori. “Op{tinata moè da im izleze vo presret vo planovite i proektite na investitorite so cel za nivna pobrza realizacija. Vo momentov rabotime pobrzo da zavr{ime so urbanizacija na odredeni parceli za da moàt pobrzo da se ponudat na proda`ba” veli Frangov.

MINISTERSTVOTO ]E PRODOL@I INTENZIVNO SO PRODA@BA NA PARCELI Spored informaciite od Ministerstvoto za transport i vrski od po~etokot na godinata se raspi{ani 106 javni objavi za proda`ba na neizgradeno zemji{te koe e vo sopstvenost na dràvata i po osnova na uplata za ottu|uvawa na grade`no zemji{te se uplateni 169.555.280 denari odnosno okolu 2,7 milioni evra, od koi 80% se slevaat vo buxetot na op{tinite vo koi se nao|a zemji{teto, a 20% vo dràvniot Buxet. Od Ministerstvoto velat deka do krajot na godinata }e prodolàt da prodavaat atraktivni parceli vo pove}e op{tini niz dràvata, me|u koi poatraktivni lokacii se zemji{tata predvideni za izgradba na benzinska stanica i hotel vo op{tina [tip, hoteli vo op{tina Aerodrom, Ohrid i Kru{evo,

kako i hotelski kompleks vo Bitola, na grani~niot premin Mexitlija. Me|u atraktivnite parceli koi se prodadoa vo izminatite nekolku meseci e parcelata od 8.400 metri kvadratni vo op{tina Karpo{, nameneta za izgradba na zdravstveni institucii i deloven i komercijalen prostor, koja ja kupi kardiohirurgijata Filip Vtori i za nea plati 205 milioni denari. Potoa nekolku parceli vo op{tina Aerodrom, ednata nameneta za deloven prostor od 2.250 metri kvadratni za koja investitorot plati 34,4 milioni denari, potoa lokacija za visokokatnici na povr{ina od 21.150 metri kvadratni za koja investitorot plati 99,4 milioni denari, kako i parcelata na koja Stoun Brix }e gradi hotel vo Aerodrom na povr{ina od 5.157 metri kvadratni, za koja plati 33,6 milioni denari.

10 14.07.2010 2.380

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.710

MBID

106,90

2.375

2.690

106,80

2.370

2.670

106,70

2.365

2.650

2.360

2.630

106,60 106,50

2.355

2.610

2.350

2.590

2.345

2.570

106,30

2.340

2.550

106,20

06/07/10

07/07/10

08/07/10

09/07/10

10/07/10

11/07/10

12/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

06/07/10

OMB

106,40

07/07/10

08/07/10

09/07/10

10/07/10

11/07/10

12/07/10

06/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

08/07/10

10/07/10

12/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

VO HRVATSKA OSNOVAN PRVIOT FOND ZA VLO@UVAWE VO ZLATO

MAKEDONCITE IMAAT ZAKONSKA ZABRANA ZA INVESTIRAWE VO ZLATO Iako Slovenija i Hrvatska imaat isti zakoni kako makedonskiot koj go

ograni~uva investiraweto vo zlato, tamo{nata vlast dozvoluva formirawe na fondovi preku koi gra|anite moàt da investiraat vo zlato. nas kade {to e ograni~eno vakvoto investirawe, no sepak tamo{nata vlast dozvoluva vakvi vloùvawa”, komentira Kostadinovski. Analiti~arite na Ilirika investments vo Hrvatska i Makedonija smetaat deka vloùvaweto vo zlato e odli~no zasolni{te od inflacija ili koja bilo kriza kaj pazarite na kapital. ZLATOTO NOSI ZLATNI PRINOSI Prinosite na fondovite koi vloùvaat vo zlato ovaa godina se dviàt me|u 20%30 %, a minatata godina nivnata vrednost se dvièla pome|u 30% i 40%. Op{to zemeno, vo poslednite 6-7 godini prose~niot prinos na ovie fondovi se dviì okolu 20%-30% godi{no. Objasnuvaj}i zo{to duri sega }e zapo~ne da funkcionira fondot Ilirika Gold, Igor Erker glavniot portfolio menaxer na Ilirika grupacijata, voedno ~len i na upravata na Ilirika Fund Menaxment vo Makedonija, veli deka poslednive nekolku godini se period vo koj zlatoto stana mnogu interesna investicija poradi nekolku pri~ini, no pred s$ zatoa {to e dobar diverzifikator na portfolijata sostaveni od akcii, obvrznici i valuti, osobeno koga pazarite se negativni. “Valutite stanuvaat s$ po-

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

lirika investments go otvori prviot fond vo Hrvatska koj }e se zanimava so investirawe vo fondovi koi vloùvaat vo zlato, kako i vo akcii na rudnici za zlato. Kosta Kostadinovski izvr{niot direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika Fund Menaxment od Makedonija ni objasni deka ovoj fond e odli~na mo`nost za ostvaruvawe na nekoi investiciski celi na dru{tvoto so ogled na dvièweto na zlatoto vo izminatiov period kako i poradi negovite acikli~ni dvièwa vo odnos na akciite. Pri~inite zo{to kaj nas nema mo`nost za oformuvawe na vakvi fondovi osobeno vo period koga zlatoto e prili~no likviden instrument Kostadinovski go gleda vo zakonskata regulativa. “Kaj nas fondovite se zakonski ograni~eni da vloùvaat vo zlato ili koi bilo drugi blagorodni metali, pa duri i vo instrumenti povrzani so niv. No, i vo Slovenija i vo Hrvatska postojat bukvalno isti ~lenovi vo nivnite zakoni kako i kaj

BLOK-TRANSAKCIJATA KAJ TRGOJUG GO DIGNA PROMETOT

20%-30%

e prose~niot godi{en prinos na fondovite koi investiraat vo zlato vo poslednive 6-7 godini

malku vredni, a nivna alternativa otsekoga{ bilo zlatoto, bidej}i ne mo`e da se otpe~ati, a i negovite koli~ini se ograni~eni. Poradi investiciskata logika deka parite se pomalku vredni, cenata na zlatoto se zgolemuva. Zatoa, go formirame ovoj fond, koj im ovozmo`uva na investitorite da investiraat vo zlato “, veli Erker. Fondot planira da investira vo pasivni fondovi

koi go sledat dvi`eweto na zlatoto i akcii na rudnici za zlato. Vo Slovenija, grupacijata Ilirika ve}e ima oformeno takov fond pred ~etiri godini i istiot za cel ovoj period raboti uspe{no. Sepak, spored Kostadinovski na dolg rok dokolku se investira, akciskite fondovi s$ u{te se vo prednost osobeno sega koga akciite imaat prili~no golemi diskontni vrednosti.

a cena od 1.999 denari po akcija preku blok-transakcija v~era na Makedonska berza bea istrguvani 8.387 akcii od kompanijata Trgojug so {to be{e ostvaren promet vo iznos od okolu16,7 milioni denari. Istrguvanite akcii pretstavuvaat duri 19,97% od glavninata na Trgojug. Nominalnata vrednost na ovie akcii iznesuva 1.537 denari za akcija. Blagodarenie na vakvata transakcija, v~era makedonskata berza go zavr{i denot so vkupen promet od okolu 23,2 milioni denari. Soliden promet be{e realiziran i vo ramkite na klasi~noto trguvawe. Ako se izeme bloktransakcijata na Trgojug, prva po period od mesec dena, proizleguva deka doma{nata berza v~era vo ramkite na klasi~noto trguvawe ostvarila promet od okolu 6,4 milioni denari {to e re~isi dvojno pove}e vo odnos na prethodniot den. Pokraj akcijata na Trgojug, so milionski promet v~era{niot den go zavr{i i akcijata na Alkaloid. Vkupno od Alkaloid v~era bea istrguvani 441 akcija so ostvaren promet od okolu 1,7 milioni denari. Kaj obvrznicite, najgolem

promet ima{e kaj obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija na vakvi obvrznici. Vkupniot promet koj be{e realiziran so ovaa obvrznica iznesuva okolu 1,6 milioni denari. Del od berzanskite indeksi, v~era povtorno zabeleàa pad. MBID i OMB gi namalija svoite vrednosti i toa za 0,6% odnosno 0,04%. Dene{noto trguvawe ovie dva indeksa }e go zapo~nat so vrednost od 2579,55 indeksni poeni kaj MBID i 106,18 indeksni poeni kaj OMB indeksot. Edinstveno porast zabeleà samo MBI-10 indeksot za okolu 0,28% vo odnos na ptehodniot den i dene{noto trguvawe }e go startuva so vrednost od 2357,90 indeksni poeni. Iako MBI-10 zabeleà rast, sepak, pogolem broj na hartii od vrednost izgubija del od svojata vrednost. 9 hartii od vrednost ja namalija svojata cena, dodeka pak 4 ja zgolemija vrednosta. Gubitnicite v~era gi predvode{e FZC 11 Oktomvri od Kumanovo so pad vo cenata od 2,77%. Predvodnik na dobitnicite, pak be{e akcijata na Makstil koja porasna za 2, 27%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

13.07.2010 Просечна цена (МКД)

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.747.689,51

-1,45%

-9,83%

-5,77%

-4,02%

5,75%

08.07.2010

Илирика ГРП

19.889.213,49

-2,22%

-5,24%

-1,37%

0,64%

13,56%

08.07.2010

434.970

Иново Статус Акции

17.402.070,63

-1,47%

-8,67%

-10,93%

-11,74%

-3,86%

09.07.2010

0,45

629.062

KD Brik

22.008.313,25

-1,86%

-3,70%

1,91%

5,79%

31,95%

09.07.2010

0,34

490.693

KD Nova EU

21.583.731,46

-1,32%

-6,53%

-3,84%

-5,02%

14,80%

09.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.773.584,33

-0,49%

-7,23%

-3,41%

-2,70%

0,26%

09.07.2010

2.349,00

4,4

49.329

Македонски Телеком Скопје

423,00

2,93

42.300

Гранит Скопје

643,45

Комерцијална банка Скопје

3.098,83

Алкалоид Скопје

3.894,39

ЗК Пелагонија Битола

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата КЈУБИ Македонија Скопје

13.07.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

13.07.2010 Просечна цена (МКД)

Макстил Скопје Македонијатурист Скопје Макпетрол Скопје Топлификација Скопје

Износ (МКД)

410

-8,89

147.600

185

-3,14

27.750

2522

-3,00

25.220

26180,5

-1,54

157.083

ХВ

3.567,00

-0,92

107.010

ALK (2009)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

13.07.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

13.07.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.894,39

390,18

9,98

0,89

7.800,00

341,43

22,85

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

643,45

105,83

6,08

0,64

2.014.067

3.098,83

533,81

5,81

0,90

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

26.180,50

0,73

Комерцијална банка Скопје

3098,83

0,45

629.062

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

Алкалоид Скопје

3894,39

0,34

490.693

SBT (2009)

389.779

2.601,16

211,39

12,31

0,59

643,45

1,00

434.970

STIL (2009)

14.622.943

185,00

0,11

1.673,00

2,58

3808,52

0,22

232.320

TPLF (2009)

450.000

3.567,00

61,42

58,08

1,05

26.180,50

-1,54

157.083

ZPKO (2009)

271.602

2.349,00

0,31

Гранит Скопје Тутунска банка Скопје Макпетрол Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

13.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2009)

Име на компанијата

% на промена

обврзници

15.685

обични акции

34.041

18,19

49.726

49,21

Вкупно Официјален пазар

246,71

обични акции

8.004

-38,33

Вкупно Редовен пазар

8.004

-38,33

57.730

24,67

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 13.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII REBALANOST NA BUXETOT ]E SOZDADE U[TE POGOLEMA KRIZA

pozicijata go oceni rebalansot na buxetot kako katastrofalen koj }e ja dovede dràvata do u{te pogolema ekonomska kriza. Pratenicite od opozicijata zabeleàa deka dràvata e na najnisko nivo vo regionot po privlekuvaweto na stranskite investicii, oti nema namaluvawe kaj nevrabotenosta i ne se isplateni subvenciite vo zemjodelstvoto. Pratenikot na SDSM, Tome îngovski izjavi deka zemjata

e pred seriozna finansiska kriza i deka krateweto od 76 milioni evra e sme{no. Spored nego, dr`avata ne e vo mo`nost da gi podmiri obvrskite kon kompaniite za {to dokaz se najnovite izmeni na Zakonot za javni nabavki, nema sredstva za isplata na porodilnoto boleduvawe, za vtoro i treto dete, za dogovorite na delo, a se zadol`uva i nadvor za da gi isplati penziite Za parlamentarnoto mnozinstvo, rebalansot na buxetot

nema da padne na tovar na gra|anite i stopanstvoto i }e se so~uva fiskalnata i socijalnata stabilnost na dr`avata. Pratenikot od redovite na vlasta, Krsto Mukoski izjavi deka e dobro {to e zadr`ana dano~nata politika na najniski danoci, {to nema namaluvawe na platite i penziite i {to so relabansot na buxetot se obezbedeni dopolnitelni sredstva za odredeni sektori kako {to se zdravstvoto, penziskiot sistem i socijalnata

za{tita, a se skrateni kapitalnite investicii koi imaat uvozna komponentna kako {to se Muzejot na voso~ni figuri, avtobusite, `i~arnicata. Za ministerot za finansii Zoran Stavrevski, nerealno e da se vetuva i da se o~ekuva deka vo uslovi na kriza, makedonskata ekonomija koja i prethodno ima{e mnogu strukturni problemi i makedonskite firmi koi i prethodno se borea so problemot na nekonkurentnosta, da mo`at da ostvarat pove}e.

14.07.2010

“Sekoga{ nastojuvam da bideme realni vo toa {to go pravime i {to vetuvame vo odnos na ona {to mo`e vo vakvi okolnosti. Vo vakvi okolnosti na{iot primaren predizvik i cel e da ja so~uvame stabilnosta za da ne dojde do pogolemi potresi”, naglasi vicepremierot Stavreski.

IAKO RASTE BROJOT NA LO[I KREDITI

MAKEDONSKITE BANKI 17.03.2010 “POLO@IJA” NA STRES - TESTOT

Osven evropskite i amerikanskite, i makedonskite banki podlegnaa na stres-testot od strana na Narodnata banka. Rezultatite poka`uvaat vlo{uvawe na kreditnite portfolija poradi rastot na nefunkcionalnite krediti, no bankarskiot sektor mo`e da gi apsorbira ovie negativni promeni i ostanuva stabilen. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

rodolùva trendot na vlo{uvawe na kreditnite portfolija na bankite, no sostojbata ne e alarmantna, pokaùvaat najnovite rezultati do koi dojde “Kapital” od stres-testiraweto na bankarskiot sektor {to go sproveduva Narodnata banka (NBM). Od odelot za bankarska supevizija vo Narodnata banka velat deka ne se zabeleùvaat dramati~ni negativni promeni vo bankarskiot sektor i toj ostanuva stabilen. “Spored rezultatite od prviot kvartal od godinava, nema alaramantni negativni promeni vo odnos na stabilnosta na bankarskiot sektor. Prodolùva trendot na blago vlo{uvawe na kreditnite portfilija na bankite poradi blagoto zgolemuvawe na nefunkcionalnite krediti, no i toa bankite moàt da go apsorbiraat bidej}i vo prethodniot period generiraa profiti so koi moè da gi pokrijat ovie zagubi. Od aspekt na likvidnosta na bankite, nema nitu povlekuvawe na depoziti, osven najavenata isplata na dividendata na Telekom koja, sepak, ne se o~ekuva da sozdade likvidnosni problemi za bankarskiot sektor”, izjavi za “Kapital”, direktorot na oddelot za supervizija vo NBM, Igor Davkov. Od NBM velat deka redovno na sekoi tri meseci gi testiraat bankite na sekakvi mo`ni scenarija

i negativni {okovi, bez ogled {to stres-testovite stanaa aktuelni otkako Evropskata komisija pobara zadol`itelno da se testiraat nekoi od najgolemite evropski banki za da se osigura nivnata stabilnost. Porane{niot guverner na NBM, Qube Trpeski, objasnuva deka stres-testovite se prviot signal za mo`ni problemi vo bankarskiot sektor. “Stres-testiraweto na bankarskiot sektor ve}e odamna e praktika vo Makedonija. NBM mnogu ~esto im postavuva takvi hipoteti~ki stres-situacii na bankite za da ja meri nivnata izdr`livost. Na primer, {to }e se slu~i so kapitalot na bankite dokolku se zgolemat rizi~nite krediti za 10%. Takva analiza na bankarskiot sektor se pravi na pove}e mo`ni scenarija, a duri i samite banki interno si postavuvaat razli~ni stres-situacii za da ja testiraat nivnata stabilnost i sigurnost. Vo Evropa toa ne be{e praktika, edinstveno vo zemjite vo tranzicija kako Makedonija, no sega vo krizata nastradaa evropskite banki. Vo Makedonija stres-testovite poka`aa vlo{uvawe kaj stabilnosta na bankite vo 1999 godina koga se slu~i kosovskata kriza i vo 2001 godina za vreme na vojnata, koga gra|anite masovno po~naa da gi povlekuvaat depozitite od bankite i celiot sektor be{e vo opasnost”, izjavi Trpeski. KOI EVROPSKI BANKI ]E GO POMINAT TESTOT NA IZDR@LIVOST? Evropskite banki se vo is~ekuvawe na rezulta-

tite od stres-testovite za nivnata stabilnost i izdr`livost koi treba da bidat objaveni na 23 juli. Ovie specijalni stres-testovi dojdoa po barawe na Evropskata komisija za da se oceni dali evropskite banki bi podnele eventualna finansiska kriza. Na listata od 91 banka se najdoa i ~etirite golemi britanski banki: HSBC, Rojal benk of Skotland, Lojds i Barklis, zaedno so evropskite banki kako Doj~e bank i BNP Paribas, kako i slovene~kata NLB banka. Listata na banki izleze mnogu podolga otkolu {to se o~ekuva{e, a bankite {to se opfateni zafa}aat okolu 65% od vkupniot bankarski sektor vo Evropa. Vo o~ekuvawe na rezultatite, ve}e se {pekulira koi banki so sigurnost }e pokaàt izdr`livost, a koi }e pokaàt deka stradaat od negativnite vlijanija vo ekonomiite. Vo Britanija, mediumite objavuvaat deka nivnite ~etiri banki so 100% sigurnost }e go poloàt testot na izdr`livost, a francuskiot minister za ekonomija Kristin Lagard ocenuva deka ovie testovi }e pokaàt deka site evropski banki se cvrsti i zdravi. Nedelava }e se sretnat i ministrite za finansii od zemjite-~lenki na EU za da gi usloglasat stavovite okolu najva`nite to~ki od stres-testovite i potrebata od formirawe na fond za dokapitalizacija na bankite koi }e pokaàt slabi rezultati. AMERIKANSKITE BANKI VO SERIOZNI PROBLEMI Stres-testovite kaj ameri-

QUBE TRPESKI

PORANE[EN GUVERNER NA NBM NBM mnogu ~esto im postavuva takvi hipoteti~ki stres-situacii na bankite za da ja meri nivnata izdr`livost. Na primer, {to }e se slu~i so kapitalot na bankite dokolku se zgolemat rizi~nite krediti za 10%. Takva analiza na bankarskiot sektor se pravi na pove}e mo`ni scenarija, a duri i samite banki interno si postavuvaat razli~ni stres-situacii za da ja testiraat nivnata stabilnost i sigurnost. kanskite banki poka`aa deka deset banki treba da go zgolemat kapitalot za okolu 75 milijardi dolari i od toa }e zavisat site aktivnosti na finansiskite pazari vo SAD. Bankite na koi im e potreben ovoj kapital }e treba da baraat direktna poddr{ka od Belata ku}a ili da pozajmat pari od privatni investitori na berzite ili pak da baraat zaemi od Federalnite rezervi (FED) {to }e zna~i promeni vo nivnite menaxerski timovi. Kako i da e, sumata potrebna za zakrepnuvawe na

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,34%

4,58%

5,32%

6,33%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60% 11,10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5056

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

48,9227

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

В.Британија

фунта

73,5449

36м

10,20% Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,0751

Канада

долар

47,363

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,7182

61,6

49,6

73,6

46,4

Извор: НБРМ

bankite e zna~ajno povisoka od 54 milijardi dolari so koi se {pekulira{e eden den pred FED da gi objavi oficijalnite rezultati. Rezultatite od strestestot poka`uvaat deka vo vlo{eni uslovi na rabota, bankite koi se mnogu ranlivi, mo`at da zagubat okolu 600 milijardi dolari vo slednite dve godini. Vo strukturata na ovie

zagubi nagolemo bi bilo u~estvoto na zagubite od hipoteki i toa se prognozira deka mo`e da dostigne i do 185,5 milijardi dolari. Najmnogu pari mu trebaat na najgolemiot. Proceneto e deka na Benk of Amerika & trebaat 33,9 milijardi dolari, na Vels Fargo mu trebaat 13,7 milijardi dolari, a na Siti Grup 5,5 milijardi dolari.

12 14.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

STATER BANKA ISKLU^ENA OD MAKEDONSKA BERZA

tater banka pove}e ne e ~lenka na Makedonska berza. Odborot na direktori na Makedonska berza minatata nedela donese odluka za trajno isklu~uvawe od ~lenstvo vo Berzata na Stater banka od Kumanovo, a odlukata stapila na sila od devetti juli ovaa godina. Odborot na direktori na Makedonska berza se odlu~ile na vakov ~ekor poradi odzemenata dozvola za rabota so hartii

od vrednost na bankata od strana na Komisijata za hartii od vrednost, re{enie koe be{e doneseno na krajot na juni. So vakvoto trajno isklu~uvawe od ~lenstvo, Stater banka go gubi statusot i pravata na ~lenka na Berzata, dodeka pravata na drugite ~lenki kon Stater banka koi se steknati pred nejzinoto isklu~uvawe, kako i pravata na Berzata po odnos na nereguliranite finansiski obvrski na

Stater banka- Kumanovo, s$ u{te ostanuvaat vo sila.

DDV ZA PROMET I UVOZ NA ZEMJODELSKA MEHANIZACIJA OSTANUVA NA 5%

obraniskata Komisija za finansirawe i buxet i Zakonodavnopravnata komisija deneska gi usvoija izmenite na Zakonot za dodadena vrednost, po skratena postapka so koi se predlaga prodol`uvawe na primenata na povlastenata dano~na stapka od 5% za prometot i uvozot na zemjodelska mehanizacija do pristapuvaweto na Makedonija vo Evropskata unija. Soglasno postojniot Zakon, povlastenata stapka treba{e da se primenuva do 30 juni ovaa godina. Kako {to se naveduva vo obrazlo`enieto na izmenite, vakvata merka e vo funkcija na pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, so cel da se stimulira nabavkata na zemjodelska mehanizacija koja }e pridonese za pogolema produktivnost vo zemjodelstvoto. Ova osobeno e zna~ajno za individualnite zemjodelski proizvoditeli koi ne se registrirani subjekti za celite na danokot na dodadena vrednost i koi nemaat pravo na dobivka na prethodno platen DDV.

SLAB INTERESOT NA MAKEDONSKITE FIRMI ZA EVROPSKITE PARI

akedonskite kompanii mnogu te{ko se re{avaat da pobaraat pari od evropskite fondovi koi se na raspolagawe do 2013 godina. Idei imaat, no ne i dovolno znaewe za uspe{no aplicirawe so konkretni, izdràni proekti, velat od Stopanskata komora. Spored Grupacijata za menaxment konsultantski i treningorganizacii, dobar del od firmite imaat potreba od obuka, od kvalitetni konsultantski uslugi i najprvotreba da angaìraat mladi, stru~ni kadri koi dolgoro~no }e rabotat isklu~ivo na izgotvuvawe aplikacii za proekti. Edna od preporakite za uspe{no iskoristuvawe na EU-sredstvata e i poaktivnoto vklu~uvawe na nadle`nite institucii vo celiot proces. "Na{ite kompanii vo trkata za EUsredstvata u~estvuvaat ramnopravno so evropskite. Za niv podednakvo vaàt istite uslovi. Ottuka e mnogu va`no da bidat podgotveni {to podrazbira pravilno informirani, so precizno definirana cel, sposobni da izgotvat izdràna aplikacija" izjavi pretsedatelot na Grupacijata, Risto Ivanov. Edna od pri~inite poradi koi doma{nite kompanii ne se mnogu zainteresirani za evropskite pari se naj~estite informacii koi kruàt, deka celata postapka odi te{ko i deka u{te pote{ko se dobivaat pari. Vo vakov slu~aj, napomena Vu~kov, biznisite ne se ni obiduvaat da apliciraat iako ima dovolno eksperti koi se zanimavaat so ovaa problematika.

ONE SO NAJEVTIN ROAMING BEZ PRETPLATA NIZ CEL SVET

elekomunikaciskata kompanija ONE vovede nova roaming-usluga so koja site korisnici na mobilnata telefonija dobivaat mo`nost za evtini povici i SMSporaki kon doma, dodeka se vo stranstvo. Osven mo`nosta za razgovori kon doma za 11,9 denari za minuta so site mobilni i fiksni broevi vo mre`ata na ONE, korisnicite ja dobivaat edinstvenata i unikatna ponuda na pazarot za ispra}awe SMS od stranstvo za samo 5,9 den i toa bez vne-

suvawe kakvi bilo kodovi. Za ovaa usluga, potrebna e nova SIM karti~ka od ONE koja {to korisnicite besplatno ja dobivaat vo proda`nite saloni na ONE, a pri toa dobivaat i 100 denari bonus. Za roaming povici, site post-pejd korisnici, uslugata treba prethodno da ja aktiviraat preku menito na svojot mobilen telefon so izbor na opcijata Roam Light Talk vo kategorijata Planet (Kategorijata Planet e SIM Toolkit meni na mobilniot telefon koja {to kaj najgolemiot broj

mobilni telefoni se nao|a vo osnovnoto meni na mobilniot telefon, ili pak vo menijata Settings, Options, Tools ili Entertainment).

KOMPANII PAZARI I FINANSII

14.07.2010

SCENARIJA ZA MAKEDONSKATA EKONOMIJA

FIRMITE NA KOLENA, DR@AVATA NEMA PARI, MMF SE “SMEE”!?

Kratkoro~nata procenka za idninata na makedonskoto stopanstvo za narednite {est meseci e dramati~na? Vladata bara kompaniite da potpi{at deka prifa}aat dràvata odloèno da im gi pla}a obvrskite! Docni so povratot na DDV kon firmite! Ako ova se ima predvid, toga{ za o~ekuvawe e deka i idnite proekti na dràvata }e bidat zapreni!? Bankite tvrdat deka nema da im odobruvaat krediti na kompaniite! Kompaniite se nelikvidni od poodamna, a s$ pomalku banki go gledaat toa. Dràvata kreva ramenici!? Vleguva li makedonskata ekonomija vo periodot vo koj vladata }e bide prinudena i na moèbi nekoi nepopularni merki (!?) vo delot na danocite! MMF moè da bide ednostavno – neminovnost!? KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

nalizite napraveni vrz osnova na sostojbite vo prvite {est meseci od godinava - svetskite berzanski {pekulacii za cenite na metalite, kreditnata aktivnost na bankite, kako i nenavremenoto podmiruvawe na obvrskite na dràvata kon stopanstvoto (ogromniot dolg po izvr{eni raboti kako i povratot na DDV), gi tera biznismenite i investitorite, i ponatamu da se borat za gol ìvot, namesto da razmisluvaat za razvoj i novi investicii. Ottuka, golem e pesimizmot kaj kompaniite za razvojot na situacijata vo slednite {est meseci. Dopolnitelen udar za nelikvidnosta na stopanstvoto e i poslednata zakonska izmena na zakonot za javni nabavki! Vladata verojatno sogleduvaj}i ja finansiskata kondicija na buxetot do krajot na godinata (denovive sme svedoci na rebalans na buxetot od blizu 70 milioni evra, a ve}e srame`livo se najavuvaat i novi rebalansi do krajot na godinata) sega „po itna postapka“ si dava pravo da go odloùva pla}aweto na obvrskite kon stopanstvoto (!?). Analiti~arite i direktorite vo kompaniite tolkuvaat deka sega u{te pove}e }e se namali konkurentnosta na makedonskata ekonomija! Zemjata }e stane u{te poneatraktivna za investicii, osobeno ako se ima predvid kondicijata na dràvata, i na s$ {to taa e podgotvena da napravi za da spasi od finansiski neprijatnosti! VO [TO E PROBLEMOT? Vladata sega se obiduva zakonski, preku nametnati aneks-dogovori so firmite, da moè da gi menuva rokovite za pla}awe na fakturite kon firmite. Vo uslovi koga dràvata, ili docni, ili nemetnuva aneks-dogovori na {teta na kompaniite, ekspertite ocenuvaat deka ovaa merka na vladata }e donese dopolnitelen fiskalen rizik!? Tie objasnuvaat deka spored ovie sostojbi vo ekonomijata, do krajot na godinata postoi seriozna opasnost da se vlo{i polneweto na buxetot, tokmu poradi toa {to firmite }e nemaat pari da gi pla} aat danocite kon dràvatadol`nik. Ottuka, analizite govorat deka ako finansiskata kondicija na dràvniot buxet prodolì da se namaluva i vo sledniot period, vladata u{te edna{ bi se obidela spasot da go pronajde vo izdavawe na dràvna obvrznica na me|unarodnite pazari! No, poznava~ite tolkuvaat deka sega e naru{ena pozicijata na dràvata na me|unarodnite

pazari, pa ovie pari za Makedonija vo dadeniot moment bi bile mnogu skapi (visoka kamata nad 12%). Zatoa se prognozira deka vladata na krajot }e popu{ti, i izlezot }e go vidi vo MMF (Me|unarodniot monetaren fond), ne{to {to se sugerira podolgo vreme i od opozicijata!? [to bi se slu~ilo po eventualnoto doa|awe na MMF vo Skopje - e toa nikoj ne moè da prognozira!? Iskustvoto pokaùva deka prvo za {to se fa}aat „monetarcite“ e stapkata na DDV! Ili kako {to eden dobar bankar denovive komentira{e – najslatko im e DDV-to! Toa moè vedna{ da se zgolemi ...!? Vo me|uvreme, kompaniite se àlat deka bankite nemaat sluh za potrebite od kreditirawe na proektite. Najgolemite banki vo zemjava, pak, objasnuvaat deka ne baraat sovr{eni proekti, tuku izdràni proekti, koi }e bidat vo nasoka na s$ pove}e profitabilni proekti, a so toa i podobri finansiski rezultati za bankite. Od Komercijalna banka, pak, velat deka se soglasuvaat so ukaùvawata na Centralnata banka deka rizicite vo kreditiraweto se i ponatamu prisutni, pred s$ od aspekt na odrùvaweto na kvalitetot na portfolioto koj e usloven od profitabilnosta na pretprijatijata, i dohodot na doma}instvata, kako i od nivoto na {tedewe, i raspolo`livite izvori na finansirawe. “Fakt e deka ne sekoga{ potencijalnite investitori i bankite imaat ista ili sli~na percepcepcija za rizicite od opredelen proekt, no ova e razbirlivo i normalno vo pazarna ekonomija. Glavni pri~ini za ova nivo na finansiska poddr{ka na ekonomijata se rizicite vo realniot sektor i nelikvidnosta na kompaniite. Bankite se trudat {to e mo`no pove}e da go kreditiraat realniot sektor, no od druga strana, kompaniite se tie {to treba da ponudat dobri i prifatlivi proekti {to }e gi poddrì bankata. Bankite ne baraat sovr{eni, tuku izdràni proekti i sekoga{ vo interes na edna banka e da poddrì {to e mo`no pove}e profitabilni proekti za da ostavri podobri finansiski rezultati”, izjavi nedoamna za „Kapital“, Maja Stevkova [terieva, finansiski direktor na Komercijalna banka. Deka bankite i ponatamu }e bidat rigorozni koga stanuva zbor za kreditnata aktivnost, potvrduva i direktorot na NLB Tutunska banka \or|i Jan~evski, tretata po golemina banka vo Makedonija. "Bidej}i ne planirame da rasteme i da odobruvame pogolemi iznosi na krediti na kompaniite, nema da imame potreba od dopolnitelen kapital", veli Jan~evski.

KOMPANIITE SE NA KOLENA!? Bruto-doma{niot proizvod vo prvoto trimese~je od godinava beleì pad od 0,9%. Ako i slednite tri meseci, BDP povtorno odi vo negativa, zemjava i oficijalno }e proglasi recesija, vtor pat po red. Ekspertite ne ja otfrlaat mo`nosta i za vakvo scenario ako se zeme predvid deka industriskoto proizvodstvo, koe vo golem del go kreira brutodoma{niot proizvod, pa|a i vo poslednite dva meseca. Najgolemite izvozni granki, metalnata, elektro-metalnata i tekstilnata industrija ne se soglasuvaat so procenkite na vladata deka godinava }e ja zavr{ime so rast od 2%. Od ~eli~niot gigant, Makstil, ne se optimisti deka recesijata ve}e e minato za makedonskata ekonomija. Ottamu, objasnuvaat deka s$ u{te e rano za kakvi bilo precizni tvrdewa deka makedonskoto stopanstvo izleguva od recesija, bidej}i cenite na metalite povtorno pa|aat na svetsko nivo. “Sostojbata e neizvesna. Ovie pikovi vo vtoriot kvartal od godinava ne garantiraat deka definitivno krizata pominala. Moèbi pove}e se rezultat na nekoi sanacii na golemite ekonomii. Za realniot sektor, spored mene, s$ u{te ne moè so sigurnost da se kaè deka krizata zavr{ila. S$ u{te stanuva zbor za varijacii i vo konjukturata i vo ocenkite. To~no e deka ima blago poka~uvawe na operativnite planovi, no ako se zeme predvid deka prvi~no imavme popesimisti~ki planovi za periodot {to sledi, ne treba podobruvawata da se sfa}aat apsolutno. Ovie pikovi ne se rezultat na ve}e zazdravena ekonomija. êtvrtiot kvartal, sepak, e neizvesen”, veli generalniot direktor na Makstil, Aleksandar Panov. Od najgolemite rudnici za metali vo zemjava, pak, uveruvaat deka za niv, recesijata zavr{ila, taka {to ne o~ekuvaat negativni trendovi vo vtoroto polugodie od godinava. Pozitivnite rezultati gi temelat na stabiliziraniot pazar, odnosno na porastot na cenite na metalite na svetskite berzi. Sostojbite vo tekstilnata industrija, pak, s$ u{te ne vetuvaat deka ovaa granka vo periodot {to sledi }e nema potresi. “Ne bi moèlo da se kaè deka konkretno tekstilnata industrija izlegla od recesija, ili deka za brzo vreme toa }e se slu~i. Tekstilot sega vleguva vo {pic - sezona, letnite meseci za nas se posilni meseci od aspekt na obezbeduvawe nara~ki, siguren plasman i konkurentnost na proizvodite. Ne moème so sigurnost da bideme optimisti“, smeta Vladimir Netkov od tekstilniot klaster od [tip.

\OR\I JAN^EVSKI

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA NLB TUTUNSKA BANKA Bidej}i ne planirame da rasteme i da odobruvame pogolemi iznosi na krediti, nema da imame potreba od dopolnitelen kapital.

MAJA [TERIEVA

GLAVEN FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA Bankite se trudat {to e mo`no pove}e da go kreditiraat realniot sektor, no od druga strana, kompaniite se tie {to treba da ponudat dobri i prifatlivi proekti {to }e gi poddr`i bankata. Bankite ne baraat sovr{eni, tuku izdr`ani proekti.

K O M E R C I J A L E N

ALEKSANDAR PANOV

GENERALEN DIREKTOR NA MAKSTIL Sostojbata e neizvesna. Ovie pikovi vo vtoriot kvartal od godinava ne garantiraat deka definitivno krizata pominala. Mo`ebi pove}e se rezultat na nekoi sanacii na golemite ekonomii. O G L A S

14 14.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

TRKATA ZAPO^NA

PRODA@BATA NA PODRAVKA MO@E DA JA RASCEPI KOMPANIJATA

Kompanijata ima {irok spektar na proizvodi. Kompanijata proizveduva gotovi supi, dodatoci za jadewa, konzervi, konzrviran zelen~uk, mesni prerabotki, smrznati jadewa, slatki, sladoled, kori za kola~i, bra{no, smrznat zeln~uk, sokovi, mineralna i izvorska voda, ~aevi, gricki, detska hrana, lekovi i drugo. Nema kompanija vo svetot so tolu razli~na paleta na proizvodi, koja moè sekoj od tie proizvodi da gi odrùva na vrvot na pazarot deka }e ja kupi nekoj investiciski fond i }e ja rascepi vo logi~ni celini i }e po~ne da gi prodava. VA@NI BRENDOVI Vo prezemaweto na Podravka, hrvatskiot biznismen i sopstvenik na Atlantik grupa, Emil Tedeski bi moèl da bide seriozen kandidat. Pred kupuvaweto na Droga Kolinska, Tedeski be{e zainteresiran za Podravka, no po kupuvaweto na slovene~kata kompanija sega toj e olesnet za 382 milioni evra. No, koga bi go sostavil negovoto novo portfolio, bi bilo dobro vo nego, pokraj vodata “donat”, “tiha”, “tempel” i “kara|or|e”, da ja dodade i “studena”. Za Atlantik grupa bi moèla da bide interesna i “lerovita” (napitok vo prav, koj Podravka go proizvede kako konkurencija na “cedevitata” na Tedeski). Vodata i sokovite isto taka bi moèla da gi posaka i Koka-Kola koja go {iri svoeto portfolio i na drugi pijalaci. Menaxerite od Podravka go komentiraat prezemaweto na Droga Kolinska od strana na

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

roda`bata na 26,41% od hrvatskata prehranbena kompanija Podravka, kolku {to dràvata i nejzinite fondovi imaat vo kompanijata vo Koprivnica, najverojatno zna~i po~etok na rascepuvawe na kompanijata, ne zatoa {to na nekoj mu e àl ili se osvetuva na Koprivnica, tuku zatoa {to toa e logi~en biznis-poteg. Podravka ima {irok spektar na proizvodi. Kompanijata proizveduva gotovi supi, dodatoci za jadewa, konzervi, konzrviran zelen~uk, mesni prerabotki, smrznati jadewa, slatki, sladoled, kori za kola~i, bra{no, smrznat zeln~uk, sokovi, mineralna i izvorska voda, ~aevi, gricki, detska hrana, lekovi i drugo. Nema kompanija vo svetot so tolu razli~na paleta na proizvodi, koja moè sekoj od tie proizvodi da gi odrùva na vrvot na pazarot. Izvesnata sudbina na Podravka e K

Atlantik grupa kako va`na i isklu~itelno va`na rabota za hrvatskata ekonomija, no istaknaa deka uspehot na Tedeski ne ja pla{i Podravka. “Kafe i slatki nemame, a “argeta” i “kokta” se brendovite koi bi moèle da ni bidat konkurencija se silno prisutni na proda`nite mesta vo regionot”, napomena eden od izvr{nite direktori na Podravka. Za mesnata industrija Danica, mo`no e interes da pokaè \uro Gavrilovi}, kako i Lijanovi}i so koi Podravka ima potpi{ano dogovori za biznis-partnerstvo. Vo igrata so mesnata industrija bi moèlo da vleze i Dragutin Drk, sopstvenik na vara`dinska Vindija, koja vladee vo segmentot na prerabotuva~kata. GOLEMI KOMPANII Supite, za~inite, dodatocite za kola~i i “vegeta” koi se najsilniot brend na Podravka, koj }e bide meta na norve{kata kompanija Rieber & Son koja be{e proglasena za neprijatel koj saka da ja prezeme Podravka, O

Nema kompanija vo svetot so tolku razli~na paleta na proizvodi, koja moè sekoj od tie proizvodi da gi odrùva na vrvot na pazarot. Vo prezemaweto na Podravka, hrvatskiot biznismen i sopstvenik na Atlantik grupa, Emil Tedeski bi moèl da bide seriozen kandidat. pa porane{niot menaxment smisli i cela operacija za prezemawe na kompanijata dodeka site ne zavr{ija vo pritvor. Hranata za deca moè da ja posakaat hrvatskata kom-

panija Pliva i Tedeski kako nov sopstvenik na Droga Kolinska. Vo igra se sekako. Sekoga{ mo`e da se vklu~i i naj-silniot hrvatski koncern, Agrokor na hrvatskiot biznismen Ivica Todori}.

Svoevremeno Todori} mnogu saka{e da ja kupi Podravka, no toga{ go ismejuvaa. Denes ovaa kompanija za nego e mal zalak, pa se postavuva pra{aweto dali sega toj }e posaka da ja kupi.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

BALKAN BIZNIS POLITIKA BUGARIJA NE GI ZGOLEMUVA AKCIZITE I DANOCITE

ugarskata vlada vo slednata godina nema da gi zgolemi danocite i akcizite, dodeka platite i penziite }e bidat zadr`ani na ovogodi{noto nivo, izjavi bugarskiot minister za finansii Simeon Djankov. Toj re~e deka do krajot na godinata nema da bide potrebno da se vr{i rebalans na buxetot.

Vladata vo narednata godina predviduva rast na Brutodoma{niot proizvod (BDP) od 3% i planira deficit od 2,7%, izjavi Djankov. Ministerot dodade deka Bugarija nema potreba da vodi pregovori so Me|unarodniot monetaren fond (MMF), bidej}i na zemjata ne i e potrebna pomo{ od ovaa institucija.

14.07.2010

BUXETSKIOT DEFICIT NA GRCIJA NAMALEN

uxetskiot deficit na Grcija vo prvata polovina na ovaa godina e namalen za 46 % na godi{no nivo, na 9,65 milijardi evra, soop{ti gr~koto Ministerstvo za finansii. Polugodi{niot pad na deficitot e pogolem od planiraniot, koj iznesuva{e 39,5%. Vladata, kako {to navede Ministerstvoto za finansii, uspeala da gi namali dava~kite vo odnos na

prvoto polugodie od minatata godina za 12,8 % (proektiranata cel za redukcija za cela godina e 5,5 %), pri {to ostro se namaleni javnite finansii, ~ija vrednost opadna za 40%, na 3,7 milijardi evra. Celta na rast na buxetskite prihodi vladata s$ u{te ne ja ispolnuva. Vo prvite {est meseci od danoci i drugi pla} awa buxetskite prihodi se

zgolemeni za samo 7,2 %, vo sporedba so planiranite 13,7 %. Navedenite podatoci se odnesuvaat samo na buxetot na centralnata vlast, a ne i na kompletnite javni finansii, koi se vistinski pokazatel za Evropskata unija. Kompletnite javni finansii gi opfa}aat i ~uvstvitelnite oblasti, kako {to se socijalniot i penziskiot sistem.

KRIZA NA IDENTITETOT

TURCIJA, VO AZIJA ILI VO EVROPA? 17.03.2010 15 Turskite intelektualci mislat deka EU ednostavno ja ignorira Turcija i deka vo Unijata pred Turcija vlegle dr`avi koi so godini nemale vrska so evropskite politi~ki i ekonomski vrednosti, a deka vo pozadina e vsu{nost stravot na nekoi ~lenki od unijata od verskata i kulturnata razli~nost na zemjata.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

torata po golemina zemja vo Evropa ne moè da & se priklu~i na Evropa. Taka velat vo Istanbul, gradot kade {to granicata pome|u Evropa i Azija moèbi i najmnogu e vidliva, bidej}i samo tamu ~ovek moè da sedi vo evropsko kafule i da gleda vo Azija. Dali takvata geografska polo`ba na Turcija uslovuva i kriza na identitetot. Turcite se zapra{uvaat kade pripa|aat. Ova pra{awe e aktuelno, bidej}i i pokraj upornite barawa na Ankara da bide primena vo Evropskata unija (EU), vratite na unijata se u{te zatvoreni i Turcite se zapra{uvaat dali Evropa gi saka, ili treba da pobaraat prijateli na drugata strana. Kade se nao|a Turcija denes? Vo Evropa ili vo Azija? Turskite intelektualci mislat deka EU ednostavno ja ignorira Turcija i deka vo unijata pred Turcija vlegle dràvi koi so godini nemale vrska so evropskite politi~ki i ekonomski vrednosti, a deka vo pozadina e vsu{nost stravot na nekoi ~lenki od unijata od verskata i kulturnata razli~nost na zemjata. Intelektualcite navedu-

vaat deka stotici godini Tur~inot vo o~ite na Evropejcite bil simbol na ne{to poinakvo, pa duri i anarhist. Toa vo Turcija doveduva do raspoloènie na javnosta da gi krene racete od EU, bidej}i unijata ne ja saka zemjata. Od druga strana, oficijalnata politika na Turcija s$ u{te ima nade` vo stilot â&#x20AC;&#x153;Moèbi sledniot patâ&#x20AC;?. Turcija podnese molba za polnopravno ~lenstvo vo EU u{te vo 1987 godina, no kandidat za ~lenstvo stana vo 1999 godina. Evropskata unija te{ko moè da stavi veto na priemot na Turcija vo ~lenstvoto na verski ili klturni osnovi, bidej}i taka }e go namali zna~eweto koe se dava na turskata diplomatija. Turcija e dinstvena potpolno demokratska muslimanska dràva vo svetot i dokolku bi bila odbiena po vakov osnov toa bi bilo lo{ znak za celiot region. Sekako nikoj vo EU ne saka toa oficijalno da go kaè, no ostanuva dilemata dali Unijata saka vo svoeto semejstvo da primi tolku golema muslimanska zemja. Turcija u{te vo 1996 godina stapi vo Carinska unija so Evropejcite, taka {to dvete strani gi ukinaa carinite i drugite trgovski restrikcii. No, namesto Turcija da & se pribliì na Evropa, ovoj dogovor stana izvor na nesoglasuvawa. Na lu|eto vo Turcija postojano im se zboruva{e

Istanbul, gradot kade {to granicata pome|u Evropa i Azija najmnogu e vidliva deka Carinskata unija e ~ekor do polnopravno ~lenstvo vo EU, no nabrzo se pojavija somn`i deka EU preku Carinskata unija gleda samo svoj interes, no ne i interes za Turcija. Dokaz za toa be{e nadvore{no-trgovskiot deficit na Turcija so EU, koj so pet milijardi dolari pred ratifikacijata na Carinskata unija, porasna

na deset milijardi dolari po ratifikacijata. Ni turskiot tekstilen i konfekciski sektor koj ve}e u~estvuva{e so 10% na pazarot na EU, ne ostvari spektakuaren rast na izvozot kako {to prognozira{e. Pokraj toa, nema{e i ekonomska pomo{ na EU kon Turcija, pa vo Ankara bea razo~arani, bidej}

i Evropejcite ne dozvolija Turcija da zeme ni tro{ka kola~, dodeka Turcija go otvori svojot ogromen pazar. Na Turcija ne & se odobreni ni krediti, a EU postojano se krie{e pozadi stavot na Grcija. Vo Ankara velat deka o~igledno Evropa ne znae kako da se odnesuva kon Turcija, dekaTurcija so svojata armija, industrija

i infrastruktura e najmo} na zemja vo regionot, a odnosot na Evropa so Azija nema sekoga{ da bide tolku dobar kako denes i deka Turcija e edinstvena dràva koja moè da pridonese za za~uvuvawe na harmoni~nata ramnoteà vo regionot od Balkanot do Mediteranot. Dokolku EU ne gi odredi preciznite rokovi za vlez na Turcija i ne objasni {to to~no se o~ekuva od Turcija vo naredniot period, Ankara }e se naso~i kon drugi opcii. Tie drugi opcii se islamskiot svet i silnata vrska so Bliskiot Istok. Biznis-svetot vo Turcija stoi cvrsto na stavot za vlez na zemjata vo Unijata, no vo Turcija ne ìveat samo biznismeni. Zemjata s$ u{te ne uspea da go dostigne standardot na bogatite evropski dràvi. Kupovnata mo} na Turcite e dva pati pomala od kupovnata mo} na Poljacite. Turcija mora da im pokaè na vladite i gra|anite od EUdeka vlezot na Turcija vo EU }e donese korist, i mora da dokaè deka turskiot ekonomski rast e dinami~en, a vladata demokratska i kompetentna. Vo nekoi zemji od EU postoi strav deka so vlezot na Turcija vo EU, Evropa bi moèla da se grani~i so Sirija i Iran. Postoi strav od zemjata so 76 milioni ìteli, od koi 99% se muslimani.

16 14.07.2010 PAD NA NEVRABOTENOSTA VO ^E[KA

o ^e{ka vo tekot na mesec juni e prodol`en padot na nevrabotenosta i sega bez rabota vo deset milionskata zemja se okolu pola milion lu|e, a stapkata na nevrabotenost me|u rabotno-sposobnite iznesuva 8,5%. Dodeka vo maj stapkata na nevrabotenost bila 8,7%, sega e pomala za 0,2%, soop{ti ~e{koto Ministerstvo za trud i socijalni pra{awa.

Me|utoa, analiti~arite predupreduvaat deka trendot na namaluvawe na nevrabotenosta koj e zabele`an vo poslednite tri meseci preku letoto }e stagnira. Ekonomistite velat deka blagoto o`ivuvawe na ekonomijata nema da sozdade dovolno novi rabotni mesta, a onie koi doprva izleguvaat od u~ili{tata i fakultetite }e imaat te{kotii da najdat soodvetna rabota.

SVET BIZNIS POLITIKA Analiti~arite procenuvaat deka do krajot na godinata stapkata na nevrabotenost bi mo`ela da se vrati na 9,5%.

PRAGA

REKORDEREN KINESKI SUFICIT OD 20 MILIJARDI DOLARI

ineskiot trgovski suficit vo juni dostigna 20 milijardi dolari, {to e najmnogu vo poslednite devet meseci. Rastot na suficitot gi nadmina o~ekuvawata blagodarej}i na iznenaduva~kata sila na izvozot od ovaa zemja, koja svedo~i za prodol`uvaweto na ekonomskoto zazdravuvawe. Kineskiot junski izvoz e zgolemen za 43,9%, vo odnos na juni 2009 godina, nadminuvaj}i go o~ekuvaniot rast

od 38%. Uvozot e zgolemen za 34,1%, {to e vo granica na o~ekuvanoto, soop{ti kineskata carinska slu`ba. Vo juni kineskiot trgovski suficit gi nadmina o~ekuvanite 13,8 milijardi dolari, dostignuvaj}i do 20 milijardi dolari (15,84 milijardi evra), {to e najmnogu vo poslednite devet meseci. Vakviot trend gi pogoduva kriti~arite koi tvrdat deka Peking odr`uvaj}i niska vrednost na juanot ostvaruva ne fer trgovska prednost,

forsiraj}i gi svoite izvoznici i onevozmo`uvaj}i im na drugite zemji da ja zgolemat vrabotenosta i da ostvarat ekonomski rast.

ПЕКИNG

BANKITE NA NOV UDAR

NA SVETOT MU SE ZAKANUVA BANKARSKA KRIZA

Do krajot na 2012 godina, svetskite banki treba da vratat okolu 5 milijardi dolari kredit, a od niv na evropskite banki otpa|aat 2,6 milijardi, na amerikanskite 1,3 milijardi, a ostatokot se krediti na banki od drugi regioni, pi{uva amerikanskiot vesnik “Wujork Tajms”, povikuvaj}i se na podatocite na Bankata za me|unarodni poramnuvawa.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ol`ni~kata kriza na evropskite dr`avi sozdade mnogu problemi za bankite, no na horizontot se pojavi nova opasnost koja dosega ne privlekuva{e mnogu vnimanie. Stanuva zbor za milijardi dolari kratkoro~ni zaemi koi finansiskite institucii {irum svetot mora da gi vratat vo narednite dve godini. Do krajot na 2012 godina, svetskite banki treba da vratat okolu 5 milijardi dolari kredit, a od niv na evropskite banki im pripa|aat 2,6 milijardi, na amerikanskite 1,3 milijardi, a ostatokot se krediti na banki od drugi regioni, pi{uva amerikanskiot vesnik Wujork Tajms, povikuvaj}i se na podatocite na Bankata za me|unarodni poramnuvawa. Wujor{kiot vesnik tvrdi deka izvorot i na~inot od kade bankite }e dobijat pari s$ u{te ne se poznati. Osven “Wujork Tajms”, na mo`nite problemi so vra}aweto na zaemite, izminative nekolku nedeli predupredija i Evropskata centralna banka (ECB), Britanskata banka i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), bidej}i evropskite banki u{te sega imaat

problem so pronao|awe na izvori na sveì finansiski sredstva. Isto taka, mnogu se o~ekuva od “stres-testot” , koj momentalno se sproveduva vo 91 banka na stariot kontinent, a koj bi trebalo da pokaè deka bankarskiot sostav e zdrav i otporen na site katastrofi koi bi moèle da sledat vo narednite nekolku godini. No, toa ne ja namali zagriènosta na investitorite bidej}i dol`ni~kata kriza na Grcija, Portugalija, [panija i Italija dovedoa do situacija bankite da bidat somni~avi okolu izdavweto na obvrznici, {to inaku be{e voobi~aen na~in za sobirawe na sredstva so koi se kreditiraa kompanii ili doma}instva. Tokmu kratkoro~noto pozajmuvawe za da se soberat sredstva za dolgoro~noto kreditirawe be{e edna od pri~inite za finansiskata kriza vo 2008 godina: dojde do presu{uvawe na izvorite na kratkoro~noto kreditirawe na bankite. Garanciite obi~no bile za nekolku godini, a bankite so obvrznici garantirale za pozajmenite pari. Studijata na kreditnata agencija Modis od noemvri minatata godina pokaà kako novata emisija na bankarski obvrznici “maturirale” za 4,7 godini, {to e najnizok prosek vo poslednite 30 godini. Ottoga{ stravuvawata za

dol`ni~kata kriza vo Grcija i [panija go dovedoa pod znak pra{alnik oporavuvaweto na Evropa i dali stariot kontinent }e navleze vo nova recesija, {to pridonese do dopolnitelni problemi bidej}i investitorite ne se sigurni kolku se bankite optovareni so lo{i zaemi i potencijalno lo{i dràvni obvrznici. Spored podatocite na Dealogika, izdavaweto na obvrznici na finansiskite institucii vo maj ovaa godina padnale na 10,7 milijardi dolari, vo sporedba so 106 milijardi vo januari ovaa godina ili 95 milijardi dolari vo maj minatata godina. Vo juni dojde do zazdravuvawe i izdadeni bea obvrznici za 42 milijardi, dodeka vo prvite dve nedeli od juli vkupniot iznos e 19 milijardi dolari. Wujork Tajms pi{uva deka stres-testovite vo Evropa bi trebalo da go uverat finansiskiot pazar deka bankite se otporni, no zatoa Evropskata centralna banka e pod golem pritisok da gi objavi rezultatite i pred 23 juli. Prviot ~ovek na Kredit Sjus za evropskiot pazar na kapital, Sandep Agarval, izjavi deka stres-testovite bi moèle da napravat podelba pome|u dobrite i lo{ite banki, {to spored nego bi dovelo do toa dobrite banki lesno da se zadolùvaat, dodeka lo{ite banki bi pla}ale premii. “Ima pari po dobra cena za

Na mo`nite problemi so vra}aweto na zaemite, izminative nekolku nedeli predupredija i Evropskata centralna banka (ECB), Britanskata banka i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), bidej}i evropskite banki u{te sega imaat problem so pronao|awe na izvori na sveì finansiski sredstva brojni finasiski institucii, no ne i za site institucii”, izjavi Agarval, napomenuvaj}i deka toa bi moèlo da dovede do pritisok za spojuvawe na slabi banki, ili do barawe na dràvna pomo{ ili do namaluvawe na obemot na nivnoto rabotewe. Nekoi banki bi moèle da otidat i vo bankrot. Na najgolem udar se germanskata Landenbanka i {panskata Caje, no i Evropskata centralna banka koja bi moèla da ima problemi so vra}aweto na krediti koi gi davala na delovnite banki po

niski kamatni stapki. Dokolku bankite nema da moàt da dojdat do sveì sredstva na pazarot, Evropskata centralna banka }e mora da se odlu~i dali }e im pomaga i ponatamu ili ne. Bankite koi nema da moàt da najdat pari na pazarot }e mora da go namalat obemot na rabotewe, pi{uva vo izve{tajot na Bankata za me|unarodni poramnuvawa, a prviot ~ovek na ovaa institucija Stiven Ceceti napomena deka refinansiraweto na bankite e problem na koj }e mora da se vnimava. Bankite

uporno insistiraat deka imaat doverba na pazarot i deka }e uspeat da gi soberat parite koi im trebaat. Toa go tvrdi i @an –Francis Tremblej, potpredsedatel na Upravata na kreditnata agencija Modis, koja izraboti studija za refinansirawe na bankite. Tremblej dodade deka bankite gi re{ile dolgovite pobrzo otkolku {to o~ekuvale bidej}i do{lo do zgolemuvawe na depozitite na klientite, ili dotokot na pari od centralnite banki bil dovolno brz ili ednostavno go namalile kreditiraweto.

MARKETING

14.07.2010

[ESNAESETTE MONUMENTALNI TAJNI NA GERILA-MARKETINGOT

ko ste gerilec, ovie {esnaeset tajni voop{to ne se tajna za vas. Se nadevam deka ste gi tetovirale nekade na teloto, deka ste gi vreàle na bronzeni plo~ki {to sega stojat vo kancelariite na site {to pravat marketing ili marketing-plan za vas i ste gi zaka~ile - najdobrite napi{ani so neonski bukvi - vo vnatre{nosta na mozokot. Ovie dokaàni biseri na marketin{kata mudrost nekako mu pobegnale na vidokrugot i na malite i na golemite marketari. S$ {to sakam da kaàm e toa deka gi ima {esnaeset, no voop{to ne se tajni. Najiskreno veruvam deka e re~isi nevozmo`no uspe{no da se promovira uslugata ili proizvodot ako ovie tajni ne se poznati i primeneti. Isto taka, veruvam i deka }e zavr{ite duri 80% od rabotata na patot kon uspehot na va{iot marketing ako samo gi zapametite ovie tajni i ìveete spored niv. He, toa sepak se 90%. Ako imate mala firma i sakate od nea da napravite golema, zaboravete go toa - se dodeka ne gi primenite ovie {esnaeset soveti. Ako dozvolite ovie koncepti da stanat del od va{ata mentalna marketin{ka ramka, }e imate ogromna prednost nad onie {to ne go napravile toa. Pa, za da ne ve dràm ve}e vo neizvesnost, vedna{ }e vi gi otkrijam tie tajni. Tie moè da se soberat vo {esnaeset zbora:

10 11

posvetenost, investicija, doslednost, doverba, trpelivost, arsenal, redosled, pogodnost, voodu{evuvawe, merewe, vklu~enost, zavisnost, vooru`uvawe, soglasnost, sodr`ina i zgolemuvawe.

1 2 3 4 5 6 7

MORATE DA И BIDETE POSVETENI NA SVOJATA PROGRAMA ZA MARKETING. RAZMISLUVAJTE ZA TAA PROGRAMA KAKO ZA INVESTICIJA. POGRI@ETE SE VA[ATA PROGRAMA DA BIDE DOSLEDNA. POTENCIJALNITE KLIENTI MORA DA IMAAT DOVERBA VO VA[ATA FIRMA. MORATE DA BIDETE TRPELIVI ZA DA OSTANETE POSVETENI. MORATE DA SFATITE DEKA MARKETINGOT E ARSENAL NA ORU`JE. MORATE DA ZNAETE DEKA PRAVILNIOT RASPORED E - PRODA`BA, PA POTOA PROFIT.

MORATE DA NASTOJUVATE DA JA VODITE SVOJATA FIRMA TAKA [TO TOA ]E IM BIDE POGODNO NA KLIENTITE.

VNESETE GO ELEMENTOT “VOODU[EVUVAWE” VO SVOJOT MARKETING.

OTKAKO ]E NAPRAVITE CELOSNA MARKETIN[KA PROGRAMA, RABOTETE NA TOA DA JA ZGOLEMITE, A NE SAMO DA SE ODMORATE NA LAVRITE. Za da bidete u{te posre}en gerilec, imajte predvid deka so ovie {esnaeset zborovi odi i garancija. Ako gi zapametite site {esnaeset i ja vodite svojata rabota spored konceptite {to gi pretstavuva, }e gi nadminete i najoptimisti~kite o~ekuvawa. Zapametete samo petnaeset i ne obvinuvajte me mene ako ne{to trgne naopaku na va{iot pat kon vetenata zemja. Ne zaboravajte deka: marketingot e umetnost na menuvawe na misleweto na lu|eto - ili naveduvawe da ostanat pri svoeto mislewe ako ve}e sorabotuvaat so vas. Lu|eto mora ili da go smenat brendot na proizvodot ili da kupat tip na proizvod ili usluga {to ne postoele porano. Barate mnogu od niv. marketingot sekoj den stanuva s$ pove}e nauka dodeka nao|ame novi na~ini da go merime i predviduvame odnesuvaweto, da vlijaeme vrz lu|eto i da go testirame i opredeluvame koli~estvoto marketing. Kolku pove}e ni otkrivaat psiholozite za prirodata na ~ovekovoto odnesuvawe tolku pove}e marketingot stanuva nauka.

DOKA`ETE DEKA STE VKLU^ENI, DEKA IM OBRNUVATE VNIMANIE NA SVOITE POSTOJNI I POTENCIJALNI KLIENTI TAKA [TO REDOVNO ]E PROVERUVATE TELEFONSKI KAKVA E SITUACIJATA KAJ NIV.

NAU^ETE DA STANETE ZAVISNI OD DRUGITE FIRMI, ISTO KAKO [TO TIE SE ZAVISNI OD VAS.

MORATE DA BIDETE VE[TI SO VOORU`UVAWETO NA GERILCITE, [TO ZNA^I - SO TEHNOLOGIJATA.

KORISTETE GO MARKETINGOT ZA DA DOBIETE SOGLASNOST OD POTENCIJALNITE KLIENTI, A POTOA PRO[IRETE JA TAA SOGLASNOST TAKA [TO TAA ]E JA VODI PRODA`BATA.

NASTOJUVAJTE DA JA PRODADETE SODR`INATA NA SVOJATA PONUDA POVE] E OTKOLKU NEJZINIOT STIL. PRODAVAJTE GI I [NICLATA I ^VR^OREWETO NA MASTA, ZA[TO LU\ETO SE PREMNOGU PREFINE-

TI ZA DA GO KUPAT SAMO ^R^OREWETO.

MERETE ZA DA JA PROCENITE EFIKASNOSTA NA SVOETO ORU`JE.

TEODOR ALEKSOV Triple S Learning www.TSL.mk www.TS www .TSL.m TSLL.mkk

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

FEQTON

18 14.07.2010

KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 16

^ITAJ, ^ITAJ U[TE MALKU, A POTOA RAZMISLUVAJ Kako Voren Bafet – najgolemiot investitor na svetot – go pominuva svoeto vreme? Spored sopstvenata procenka, toj tro{i okolu {est ~asa dnevno ~itaj}i, i ~as ili dva zboruvaj}i na telefon. Ostatokot od vremeto toj razmisluva.

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

oren Bafet, kako i mnozinstvoto golemi misliteli, obo`ava da ~ita. Toj ~ita “Fajnen{l Tajms”, “Vol Strit Xurnal”, “Wujork Tajms” i biznis~asopisi kako “For~n”. Nekoi od niv gi ~ita zaradi op{ti informacii, no golem del e naso~en kon odredena potencijalna investicija. Koga nekoja kompanija } e se najde na ni{anot na Bafet, toj za nea i industrijata kade {to pripa|a, po~nuva da ~ita s$ {to }e mu padne pod raka. Posebno, toj neprestajno ~ita godi{ni izve{tai. Ako Voren Bafet e zainteresiran za nekoja kompanija, toj }e kupi akcii

od nekoi nejzini konkurenti, samo za da dojde do nivnite godi{ni izve{tai i pak ~ita voop{teno, no i so odredena cel. Opse`noto ~itawe go vooruùva Bafet so fakti i idei koi {to go hranat negovoto nezavisno razmisluvawe i logi~ko zaklu~uvawe. Ne e preteruvawe ako kaème deka Bafetovoto ~itawe – vo kombinacija so negovoto razmisluvawe, sekako – e temel na negovite postignuvawa. Bafet prepora~uva site da ja pro~itaa negovata omilena kniga za investiraweto, deloto na Benxamin Gream, “Inteligenten investitor”, zaradi intelektualnata ramka {to ja nudi knigata. Se prepora~uva posebno vnimanie da se obrati na 8-to poglavje (Investitorot i pazarnite fluktuacii) i 20-to poglavje (Maràta na sigurnosta kako sredi{en koncept na investiraweto). Vredi da se pro~ita

Vloùva~ot vo potceneti akcii bi trebalo da pro~ita s$ {to moè za Voren Bafet i za ârli Manger. Na internet-stranicata na Berk{ir Hatavej site moè da go vidat sekoe pismo na Bafet upateno do akcionerite i site godi{ni izve{tai od 1977 godina.

i knigata na Fil Fi{er, “Obi~ni akcii i neobi~ni profiti” (Common stocks and uncommon profits). A niedna biblioteka ne bi bila potpolna bez knigata na Gream i Dod, “Analiza na hartiite od vrednost” (Security Analysis), prvpat objavena vo 1934 godina (i ovaa kniga isto taka ja objavi *McGraw-Hill. IZBIRAWETO AKCII E INTELEKTUALEN POTFAT – KAKO [AH ILI BRIX Vloùva~ot vo potceneti akcii bi trebalo da pro~ita s$ {to moè za Voren Bafet i ârli Manger. Na internet-stranicata na Berk{ir Hatavej site moè da go vidat sekoe pismo na Bafet upateno do akcionerite i site godi{ni izve{tai od 1977 godina. Tie pretstavuvaat apsoluten zlaten rudnik na informacii i mudrosti za sekoj potencijalen vloùva~ i zadolìtelno ~etivo. Zna~i, prvoto pravilo e da se ~ita, ~ita i u{te da se ~ita. No, vtoroto pravilo e da se ~ita selektivno. Sega ve}e bi trebalo da imate ~uvstvo koi materijali za ~itawe se korisni za vloùva~ot vo potceneti akcii i obratno, koi se sosema beskorisni. Eden den ima ograni~en broj ~asovi kako i ograni~en broj ~asovi za ~itawe pred da vi se zamorat o~ite – nemojte da

PRIKAZNI OD WALL STREET

HEFNER I PENTHAUS

A Stariot lisec Hju Hefner, zagri`en za idninata na svoeto “~edo” Plejboj, saka da gi otkupi preostanatite akcii na kompanijata

kciite na Plejboj (Playboy) porasnaa za re~isi 35% vo ponedelnikot na Wujor{kata berza otkako se razgori borbata za prezemawe na kompanijata – ikona vo biznisot na zabava za vozrasni. Osnova~ot na Plejboj, Hju Hefner (84), vo ponedelnikot utroto najavi deka seka da ja vrati kompanijata povtorno vo privatni race, odnosno da ne kotira pove}e na berza. Podocna istiot den, sopstvenikot na magazinot Penthaus (Penthouse) re~e deka }e dostavi ponuda za kupuvawe na svojot dolgogodi{en rival. Od Plejboj Enterprajsis izjavija deka Hefner ponudil da gi otkupi preostanatite akcii na kompanijata, koi {to ne se vo negov posed, za 5,5 dolari sekoja, {to e 40% pove}e od 3,94 dolari kolku {to be{e nivnata

cena na zatvorawe na berzata vo petokot. Ovaa ponuda zna~i deka Hefner e raspolo`en da plati 185 milioni dolari za akciite. Samo nekolku ~asa po objavata na Plejboj, FrendFajnder Netvorks (FriendFinder Networks) – kompanijata koja go izdava magazinot Penthaus, izjavi deka podgotvuva konkurentska ponuda za prezemawe. Glavniot izvr{en direktor na FrendFajnder, Mark Bel, soop{ti za Si-En-EnMani (CNNMoney) deka najavata na Hefner mu go privlekla vnimanieto i deka ponudata na Frend Fajnder }e ja objavi naskoro. “Mislime deka cenata na Hefner e niska i deka ima u{te mnogu potencijal tamu”, re~e toj. Prethodnoto utro, Plejboj vo svojata izjava navede deka Hefner e

zagri`en za brendot na kompanijata i za ureduva~kata politika na magazinot, i deka ne e zainteresiran da go prodava Plejboj na druga kompanija.

MAGAZINOT PRAVI ZAGUBI Hefner, koj {to go osnova{e magazinot vo 1953 godina (prviot broj sodr`e{e sliki od razgolenata Merilin Monro), ve}e poseduva 69,5% od akciite na Plejboj od A klasa i 27,7% od negovite akcii od B klasa. Vo predlogot na Hefner za dokupuvawe na preostanatite akcii se spomenuva partnerstvo so privatniot investiciski fond Rizvi Traverse Menaxment (Rizvi Traverse Management) koj {to treba da ja finansira zdelkata. Plejboj vo momentov se nao|a vo

FEQTON

14.07.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni predviduvawa za toa kako }e se razvivaat kompaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

gi gubite tie vredni ~asovi na pazarni predviduvawa, prognozi i teorii optovareni so formuli. Na primer? Edna teorija {to Bafet osobeno ja prezira e “teorijata na efikasniot pazar”. Taa teorija, koja {to ~esto ja izlo`uvaat profesorite na vode~kite svetski biznis{koli, tvrdi deka pazarite se potpolno efikasni. So drugi zborovi, sekoja akcija ja ima to~no onaa cena {to bi trebalo da ja ima zatoa {to site dvi`ewa na pazarot dovele do taa sostojba. Ako e toa vistina, toga{ analizata na kompaniite e gubewe na vreme zatoa {to na krajot }e zavr{ite so “vistinskata” procena na vrednosta – procena na vrednosta na pazarot- ili }e zavr{ite so nekoja druga procena na vrednosta koja {to po definicija e pogre{na. Bafet so ~udewe gledal kako ovaa teorija od akademskite krugovi postepeno se probila i na pazarot. Teorijata na efikasniot pazar, taa nekoga{na opsesija na nekolku eminentni profesori, naskoro stanala mantra na investiciskite profesionalci i najvisoko pozicioniranite korporaciski menaxeri. “Cenite na akciite gi odrazuvaat site javni informacii za nekoj paket akcii”, proglasile re~isi ednoglasno, “pa nema potreba da se kopa podlaboko”. Iako teorijata za efikasnosta na pazarot e navred-

Bafet veruva deka investiciskata industrija, za razlika od nekoi drugi industrii, e onaa vo koja znaeweto se akumulira i ~eka da go otkrijat onie {to se `elni malku da kopaat. liva za nekoj kako Bafet, taa isto taka bila izvor na golema prednost pred konkurencijata. Izbiraweto akcii e intelektualen potfat, veli Bafet, nalik na {ah ili brix. Golem

na teorijata na efikasen pazar. Vo sklad so toa, malku koj be{e zainteresiran da kupi akcii od Va{ington Post, da re~eme, koi {to toga{ imaa mnogu niska cena. Akciite na toa

Prvoto pravilo e da se ~ita, ~ita i u{te da se ~ita. No, vtoroto pravilo e da se ~ita selektivno. luksuz e, istaknuva Bafet, da se sedi sproti nekoj na {ahovskata tabla, koj {to ne smeta deka treba da razmisluva za vreme na igrata. VA[INGTON POST I NEGOVATA “VISTINSKA” VREDNOST Ova bi mo`elo da zvu~i kako intelektualno preteruvawe, no ne e taka. Vo 1973 godina mnogu od institucionalnite vlo`uva~i bea gorlivi pobornici

akcionersko dru{tvo, zboruvaa pobornicite na ovaa teorija, bile to~no tamu kade {to i zaslu`uvale i ne vredelo da se kupuvaat. Bafet, sekoga{ imaj}i na um ona {to go nau~il pod zakrilata na Ben Gream, brzo gi ispokupuval i naskoro im poka`al na privrzanicite na teorijata za efikasen pazar deka ne bile vo pravo. Gledano nanazad, lesno e da se vidi deka pos-

toel jaz pome|u pazarnata procena na vrednosta i vistinskata vrednost. Vo toj moment pazarot ja procenil vrednosta na Va{ington Post na okolu 100 milioni dolari. Bafet ja videl vistinskata vrednost pome|u 400 i 500 milioni dolari – i po~nal da kupuva akcii vo golemi koli~ini. Pouka? Dodeka drugite misliteli ~itale za teorijata na efikasniot pazar, Bafet go ~ital Gream i sekako, s$ drugo {to mu do{lo pod raka vo vrska so kompanijata Va{ington Post i negovata industrija – a rezultatite govorat sami za sebe. îtajte postojano, no ~itajte raboti {to }e ve informiraat, a nema da go iskrivat va{iot investiciski pogled na svet. Ne zagriùvajte se zaradi najnovoto intelektualno pomodarstvo {to od delovnite {koli bega kon lekoverniot pazar. Neka va{a grià bide pronao|awe na vrednosta, koja {to vo mnogu slu~ai po~nuva so

~ita~kite naviki. Naviknete se na ~itawe. Bafet i Manger se strastveni ~ita~i i glavno u~at od knigi, ~asopisi, godi{ni izve{tai na kompaniite, detalni godi{ni i kvartalni izve{tai na Komisijata za hartii od vrednost, kako i drugi specijalizirani publikacii. îtajte u{te pove}e i so toa nahranete go svoeto razmisluvawe. îtajte gi Bafetovite godi{ni izve{tai i pisma. Ne moè dovolno silno da ja naglasime ovaa to~ka. Ovoj priznat majstor na investiraweto, na Internet gi stavil svoite razmisluvawa za da moè site da gi vidat. Bi sakale da go povtorite negoviot uspeh? Ne treba li toga{ da po~nete ovde? Specifi~nite poedinosti se vredni, sekako, no u{te povredna e mo`nosta za da vidite kako funkcionira

negoviot um na relativno “nena{minkan” na~in. Prou~ete gi Bafetovite godi{ni izve{tai i pisma za da steknete dobri naviki na razmisluvawe. Ograni~ete go svoeto vreme samo na rabotite {to vredi da gi ~itate. îtajte go Bafet i Gream, no ne ~itajte besmislici. Izbegnuvajte s$ {to se odnesuva na teorijata na efikasniot pazar ili sli~nite “disciplini” {to samo }e vi odvratat vnimanie od vistinskata zada~a {to stoi pred vas. Bafet veruva deka investiciskata industrija, za razlika od nekoi drugi industrii, e onaa vo koja znaeweto se akumulira i ~eka da go oktrijat onie {to se èlni malku da kopaat. Negoviot sovet: Kopajte, {to vo pove}eto slu~ai se preveduva kako: îtajte.

(ПRODOL@UVA...)

U[TE MALKU MUDRI MISLI OD BAFET 1. Derivativite se finansiski oru`ja za masovno uni{tuvawe 2. Otsekoga{ znaev deka }e bidam bogat. Mislam deka ni za minutka ne se posomnevav vo toa 3. Nikoga{ nemam namera da zarabotuvam pari na berzata. Kupuvam so pretpostavka deka berzata bi mo`ele da ja zatvorat utre i da ja otvorat po pet godini 4. Vo svetot na biznisot, retrovizorot e sekoga{ po~ist od {ofer{ajbnata 5. Sekoga{ e podobro da kupite odli~na kompanija po fer cena, otkolku fer kompanija po odli~na cena 6. Pove}e gledajte na pazarnite fluktuacii kako na va{ prijatel, otkolku kako na neprijatel. Profitirajte od glupavoto odnesuvawe namesto da bidete del od nego 7. Kaj milijarderite {to gi znam, parite ne gi smenile nivnite karakterni crti. Onie {to bile kreteni pred da imaat pari, ostanale kreteni i so milijarda dolari

S VO BORBA ZA PLEJBOJ Osnova~ot na Plejboj, Hju Hefner (84), vo ponedelnikot utroto najavi deka saka da ja vrati kompanijata povtorno vo privatni race, odnosno da ne kotira pove}e na berza. Podocna istiot den, sopstvenikot na magazinot Penthaus (Penthouse), re~e deka }e dostavi ponuda za kupuvawe na svojot dolgogodi{en rival proces na restrukturirawe od kompanija {to se potpira na tradicionalnite mediumi, kako magazinot i filmovite, vo kompanija {to prvenstveno }e ja interesira licencirawe na svoeto poznato zaja~e, za{titniot znak na brendot. Kompanijata se ma~i poslednive godini vo naporite za da go odr`i magazinot profitabilen, duri i otkako go pro{iri biznisot so ponuda

na digitalna sodr`ina. Po nekolkute merki za kratewe na tro{ocite, kompanijata, sepak, prijavi zaguba od 962 iljadi dolari za prviot kvartal od godinava, {to e napredok od 14-te milioni zaguba istiot period lani. Glavniot izvr{en direktor na Plejboj, Skot Flanders, ja nare~e 2010 “tranziciska godina” za kompanijata, i o~ekuva globalnata proda`ba

da prodolì so padot, no biznisot so licenciraweto, najprofitabilniot segment, da prodolì da raste. Kompanijata prodolùva da krati tro{oci so cel da ja potstegne organizacijata na rabotata i vo juni objavi deka vo vtoriot kvartal treba da bidat za{tedeni tri milioni dolari. Rezultatite za ovoj kvartal }e bidat objaveni na 5 avgust.

Plejboj e osnovan kako magazin za ma`i vo ^ikago, vo 1953 godina, od Hju Hefner i negovite kompawoni, i delumno finansiran so 1.000 dolari pozajmica od strana na negovata majka. So tekot na godinite magazinot prerasna vo Plejboj Enterprajsis, kompanija prisutna vo re~isi sekoj medium. Plejboj e eden od najprepoznatlivite svetski brendovi i pokraj

Naslovot na prviot broj na Plejboj od dekemvri 1953 godina, kade {to gola pozira Merilin Monro originalnoto amerikansko izdanie, nacionalni verzii

se izdavaat vo ~etiriesetina zemji vo svetot.

FUN BUSINESS

20 14.07.2010 ZABAVA

PARADA NA RAZLI^NOSTITE

Zapo~nuva kako slavewe za ru{eweto na Berlinskiot yid, a prerasnuva vo najgolemata zabava nad zabavite vo svetot, Parada na qubovta (Love Parade) godinava se odr`uva na 24-ti juli vo Duisburg, Germanija na koja }e nastapat najrenomiranite muzi~ki imiwa

}e nastapat i Buk [ejd, Fedl SILVANA JOVANOVSKA Vestbam, jovanovska@kapital.com.mk Le Grand, Antoni Roter, Mark Najt i mnogu drugi. Golem broj na dixei ajgolemata zabava na svetot }e nastapat na 16 {leperi na poParada na qubovta (Love vorkata na Paradata na qubovta. Za Parade), koja postoi od zavr{nata ceremonija za prv pat vo 1989-ta godina, zapo~nuva na 24- istorijata na Paradata e predvidena ti juli vo Duisburg, Germanija. i vtora scena koja e nare~ena “The Ovaa parada ja narekuvaat za- Love Stage”. bavata nad zabavite, zabavata Organizatorite i gradskata vlast na na site vremiwa... a godinava e Duisburg najavuvaat ~udesna tehnika od 50 metarski LED-yid, pa do silno pod mototo “The art of love”. Glavnite yvezdi ovaa godina ozvu~uvawe za koi zdru`enite sili }e bidat DiXej Tiesto i Dejvid na vuvuzelite od Svetskoto prvenstvo Geta, a na glavnata scena pokraj se “ma~kina ka{lica”. Paradata }e

bide prenesuvana vo ìvo od brojni televiziski stanici, a slu~uvawata }e moè da se sledat i na Internet. GRADONAÂLNIKOT E GORD [TO VO NEGOVIOT GRAD ]E SE ODR@I PARADATA Glavnite sponzori na Paradata, sinxirot na fitnes-studija MkFit (McFit), vo manifestacijata vloì 3 milioni evra. Gradskata vlast na Duisburg na Paradata pristapi so golema radost, {to e o~igledno po izjavata na gradona~alnikot na gradot, Adolf Sauerlend: “Qubovnata parada e edna od najpoznatite i

TRETATA DIMENZIJA NA ZARABOTUVA^KATA SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

oznato e deka nau~nofantasti~niot film “Avatar” e rekorder po zarabotka vo blagajnite na kino-salite vo svetot, so pove}e od 2,7 milijardi inkasirani dolari. No, finansiski rekord ostvari i negoviot reìser Xejms Kameron. Na negovoto konto kako reìser, scenarist i producent na ovoj megahit, a i isto taka od odli~nata proda`ba na dividi-izdanieto, se “sleaa” 350 milioni dolari. Internet stranicata Dedlajn Holivud (“ Deadline Hollywood”), pi{uva deka, blagodarenie na ovoj film, Kamerun }e zaraboti u{te pove}e, bidej}i izdavaweto na dividi na 3D verzijata se najavuvaat za noemvri. Studioto Twentieth Century Fox i Kamerun najavija i posebno izdanie na filmot so novi sceni koi traat pove}e od osum minuti. Zatoa i nikoj ne se somneva vo u{te pogolemata uspe{nost na prodolènieto na Avatar, koe e najaveno za 2014-ta godina i se o~ekuva povtorno da gi sru{i site rekordi. Duri postojat i pretpostavki deka }e se snima i treto prodolènie. Sudej}i po ova, Forbs }e mora da ja “revidira” svojata lista na najbogati li~nosti vo svetot na {ou-biznisot,

Filmot Avatar, koj gi sru{i site rekordi na gledanost, dosega mu donese 350 milioni dolari na re`iserot Xejms Kameron, koj raboti i na vtoro, pa i na treto prodol`enie na filmot kade {to pred nekoe vreme se najde do Opra Vinfri, koja e proglasena za najbogata. Kolku za potsetuvawe, Xejms Kameron ne go dobi oskarot za najdobar film, tuku toj otide vo racete na negovata porane{na sopruga, Ketrin Bigalou, koja voop{to

Celta e lu|eto da se zabavuvaat i da u`ivaat vo `ivotot

i ne se najde na listata na najbogatite na “Forbs”. Re~isi site filmovi koi toj gi re`iral gi ru{ele site rekordi na gledanost i zarabotka. Taka tuka se: Terminator 1 i 2, Rambo, Vonzemjani, Titanik, sekako Avatar i mnogu drugi.

Nad milioni posetiteli od celiot svet doa|aat na Paradata najgolemite svetski paradi, svesen sum {to zna~i taa za na{iot grad. Znam deka }e dojdat mnogu lu|e od site kraevi na svetot, a znam i deka u~esnicite na Paradata se i dobri potor{uva~i. Osven tro{ocite, ne o~ekuvam nitu eden cent da otide vo racete na dano~nite obvrznici. Isto taka, svesen sum kolkava reklama e ova za Duisburg. Poslednata ja prenesuvaa vo ìvo 53 zemji vo svetot. Site va`ni svetski mediumi objavija na svoite vesti reportaà za gradot i za paradata. Go o~ekuvam istoto i za ovaa godina. Gradot sigurno nema tolku pari za golemo reklamirawe po mediumite, zatoa Paradata na qubovta e korisna i dobredojdena. OD 150 DO 1,6 MILIONI POSETITELI Minatata godina Paradata treba{e da se odrì vo Bohum, no tamo{nata vlast oceni deka gradot nema takva infrastruktura koja moè da gi primi o~ekuvanite, pove}e od milion, posetiteli. Stravot im go vnese Paradata od 2008-ta koja se odrà vo juli vo Dortmund i postavi rekord od 1,6 milioni posetiteli. Prvata Parada e odràna vo 1989 godina koga e sru{en Berlinskiot yid. Sobir od entuzijasti i miroqupci na ~elo so Matijas Roajghom, popoznat kako Doktor Mott, go organiziraa ovoj nastan koj sobra okolu 150 lu|e. Paradata e zamislena kako

demonstracija na tolerancijata, po~ituvaweto i razbiraweto na razli~nostite, a na 2 kamiona nekolku dixei pu{tale nekoj nov ritam na muzika na baza na haus-stil. Toga{nata javnost ne ja razbirala taa “nenormalna” muzika, no percepcijata se menuvala od godina vo godina. Paradata na qubovta, ne se otkaà od svoite principi (sozdavawe na sre}no dru{tvo, ìvotni radosti, igrawe i zaedni~ki ìvot so razbirawe na razli~nostite, podobar svet za mladite preku muzika i igrawe) i prerasna vo najgolemiot poklonik na elektronskata muzika, najgolemata zabava na svetot. Deset godini posle nejzinoto sozdavawe, vo 1999-ta godina, nastanot sobra 1,5 milioni u~esnici, a toj rekord za 100 iljadi lu|e pove}e e nadminat duri posle 9 godini, vo 2008-ta vo Dortmund. Vo tekot na godinite, problemite ne go odminaa nitu ovoj nastan: lo{i vremenski prognozi, strav od teroristi~ki napadi, recesijata, pa zatoa vo 2004 i 2005-ta godina, Paradata ne be{e ni odràna. No, se ~ini deka problemite se nadminati vo poslednive godini koga programata i posetenosta se na nivo na koe sekoj bi pozavidel.

FUN BUSINESS

14.07.2010

HEDONIZAM

@ENITE KAKO ALTERNATIVA VO KRIZATA NA PURITE Recesijata se podrazbira deka gi zafati site mo`ni oblasti i ne zaobikoli nitu edno pole, pa taka i biznisot so purite. Drasti~no e namaleno proizvodstvoto, izvozot i pobaruva~kata na puri na pazarot, pa zatoa kompaniite pravat alternativni re{enija – se obiduvaat da gi navle~at `enite za da im se zgolemi proda`bata

SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

okraj krizata vo xebovite na Evropejcite vo kombinacija so s$ pove}e rasprostranetata zabrana za pu{ewe, stigna i u{te eden simbol na stilot – kubanskata cigara. Kubanskata vlada neodamna objavi deka proizvodstvoto za izvoz padnalo od 217 milioni vo 2006-ta, na 123 milioni vo 2008ta, za minatata godina da zavr{i samo na 73 milioni par~iwa od poznatite par~iwa tutun. Bez niv skoro se nezamislivi fotografiite na Vinston ^er~il, Ernest Hemingvej, Orson Vels, Sigmund Frojd ili Fidel Kastro vo negovite najdobri denovi. Habanos S.A. (Habanos S.A.), zaedni~kata kompanija na Kuba i britanskiot Imperial tobako grup (Imperial Tobacco Group), koi se ekskluzivni distributeri na kubanskite cigari na svetskiot pazar, zabele`ale minatata godina pad na proda`bata od 8%. Pri~inata e krizata vo kupovnata mo} na pripadnicite na srednata klasa koi vo dobrite vremiwa si dozvoluvale razni glamurozni naviki, a zna~aen

milioni par~iwa puri za izvoz bile proizvedeni minatata godina, za razlika od prethodnite koga vo 2008-ta proizvele 123 milioni i vo 2006-ta 217

218

milioni dolari bile zaraboteni minatata godina od proda`bata na purite, a 243 milioni vo 2008-ta

e i brojot na namalenite patnici vo avioprevozot, bidej}i 25% od kubanskite cigari se prodavaat vo bescarinskite prodavnici (free shops). Svoeto si go napravi i s$ porasprostranetata zabrana za pu{ewe i izlo`uvawe, kako i reklamirawe na tutunskite proizvodi, tokmu vo zemjite kade {to ima najmnogu qubiteli na purite, kako [panija, Francija, Germanija i [vajcarija. Zad niv se samo Velika Britanija i SAD. Vkupnata proda`ba vo izvozot koja ja zabele`a Habanos S.A, padnala od 243 milioni

dolari vo 2008-ta, na 218 milioni vo 2009-ta. Mnogu od toa povrzano so tie elegantni tutunski stap~iwa, evociraat romanti~en misticizam vo oddale~enite predeli na avanturisti~kite romani, po~nuvaj}i od imeto na najpoznatite marki –“ “montekristo”, “kohiba” “partagas”, “romeo i xulieta” (omilenata marka na êr~il) ili “trinidad” - pa do legendite za toa kako Kubankite gi vitkale purite vo è{kite rabotilnici. Soo~eni so namalenata tradicionalna ma{ka pu{a~ka publika, Habanos S.A., se naso~i na nov segment na pazarot - ènite. Za da go privle~at nivnoto vnimanie, kompanijata ja lansira{e “xulieta”, blaga verzija od “romeo i xulieta”. Poznato e deka i Xon F. Kenedi pred ekonomskoto embargo vo Kuba, go pratil svojot sekretar, da mu napravi rezerva od 1.200-te omileni par~iwa na petit H Upman (Petit H. Upmann). Ovaa marka na puri, i denes so 70% dominira na svetskiot pazar na cigari. Me|utoa,

romanti~nata legenda e edno, a recesiskata realnost e ne{to sosema drugo: vo Kuba se namaluva i proizvodstvoto na tutunot za puri. Povr{inite so tutun se namaluvaat za 30% vo odnos od minatata godina, vo tutunskoto podra~je “pinar del rio” Pinar del Rio, a berbata padnala od 26 na 22,4 milioni listovi ili 14%.

Toa vlijae i na proizvodstvoto vrz proda`bata, slednata godina bidej}i listovite mora da se fermentiraat najmalku dva pati i da odle`at nekolku meseci, a ponekoga{ i godini, dodeka da go postignat posakuvaniot kvalitet. Nekoi marki cigari imaat posebni aromi i baraat trojna fermentacija na listot, kako na primer najpresti`nata marka “kohibas” koja na nekoj na~in e del od politi~koto nasledstvo na Kastro, bidej}i vo 1966-ta e napravena posebno za nego

Kompaniite vo o~aj se obiduvaat da gi navle~at `enite na puri

LUKSUZNI BROEVI

SEDUM SEDUMKI VREDAT 57.000 DOLARI ADRIJANA ATANASOVA Iran se prodavaat kako atanasova@kapital.com.mk alva. Posebno od strana na biznismeni koi sakaat da gi izraduvaat svoite poubavi i den Iranec platil pone`ni polovini. 57. 000 dolari za No, ako vo Iran, a i vo da dobie broj za drugite zemji, brojot 7 se mobilen koj }e sodr`i sedum sedumki. Mobilnite smeta za sre}en, pa zatoa e i baran, postojat i broevi operatori vo Teheran ja koi ne se mnogu omileni. Vo zapo~naa proda`bata na Bugarija, na primer, toa ne lesno poimlivi telee baksuznata 13-ka (iako fonski broevi, objavi tokmu toj broj e za{titen ITAR – TASS.Brojot 0912 znak na na{iot Boki 13-ka), – 777 -77 – 77 bil kupen tuku osumkata. Imeno, brojot za rekordni 57.000 za mobilen 0888 – 888 -888 dolari.”Zlatnite” broevi e ukinat i povle~en od vo periodov se mnogu upotreba, bidej}i, spored aktuelni, a nivnata nekoi podatoci koi izlegoa pobaruva~ka e vo zavvo javnosta, trojca sopstiden procent. venici koi dosega go poseduLuksuznite mobilni televale toj broj na mobilniot foni koi ~inat nekolku do`iveale razni nesre}i. iljadnici dolari, vo

Unikatni broevi za luksuznite telefoni

LUKS LUKSUZNI GAXETI

“MALO” BOGATSTVO ZA NOVA TEHNOLOGIJA ADRIJANA ATANASOVA ADRI

atanasova@kapital.com.mk

den iPad e preevtin za va{iot xeb? Ne se ner nervirajte. Angliskiot zlatar i juvelir Stjuart zla Hjuz, go pposkape samo za vas. Preo Preoble~en vo zlato i obloèn so dijamanti, ovoj ubavec }}e ve ~ini “skromni” 130. 000 funti. Ako ni{t ni{to drugo barem znaete deka se rraboti za 3G verzija i toa so 64 GB memorija. Na malio maliot kompjuter mu se dodadeni 2 kilograma zlato, {to od llesen ured koj sekade go nosite nosite, se pretvora vo kamen teò teòk za vle~ewe. Vo svetot postojat samo 10

ELENA I LAMBE ZA[TITNI LICA NA SSK

130. 000 funti za eden od 10 iPad vo svetot

takvi iPad {to zna~i deka ako kupite eden, ostanuvaat samo u{te 9 biznismeni na nafteni kompanii od Bliskiot Istok, koi go poseduvaat istiot. Ako i posle ovoj {oping ne znaete {to da napravite so parite, od istiot zlatar mo`ete da se po~estite so najskapiot iPhone na svetot. Telefonot od 1. 930 000 funti, na sebe ima 53 dijamanti i se dava so posebna luksuzna futrola. Za eden poskromen buxet, mo`ete da si dozvolite iPhone so zlatna maska i dijamanstki logo, ili pak eden vo bela boja na koj ima 440 dijamanti za samo 10. 000 funti.

SPORTLIFE

22 14.07.2010 EDINAESETTE “VELI^INI” [TO GO ODBELE@AA MUNDIJALOT

FORLAN, VUVUZELI, SUDII... SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ove{tvoto ostana bez svojata najevtina, no i najposkakuvana zabava. 19-to svetsko prvenstvo zavr{i i so sebe ja odnese cela magija {to fudbalskata topka, vo izminatiot mesec im ja sozdava{e na lu|eto. Go nema pove}e Forlan, nitu

Viqa, pa ni Snajder. Pusto e i bez beskrajno iritira~kite vuvuzeli i nekako pravoliniski i lesno predvidlivo bez “jabulani”. Eh, ja nema nitu Larisa Rikelme i nejzinot preubavo poziciran mobilen telefon, so kogo bi se menuval sekoj heteroseksualec na planetava. Kako odi vremeto }e ni nedostigaat i od “amebi postarite” italijanski fudbaleri,

revolucionernite Francuzi, koi mu pokaàa na svetot deka so dobra koncentracija na glupost, od karanica vo soblekuvalnata moè da se napravi politi~ki problem, a nekoj moèbi }e se priseti i na od nemajkade fudbalskite “yvezdi” na Anglija. Iskreno }e se àli za propu{tenite {ansi na Germanija i Holandija, no dolgi godini po red najpametnite

lu|e }e se obiduvaaat da go probijat kodot od taktikata na Maradona. I verojatno po pet decenii “mozgawe” }e sfatat deka “bo`jata raka” vsu{nost nemala taktikata. Vi go prestavuvame “idealniot tim” od svetskoto prvenstvo, sostaven od fudbaleri, treneri, manekenki i oktopodi. Seto ona {to go odbele`a najinteresniot mesec vo poslednite ~etiri godini.

JABULANI

VUVUZELI

Preglasni trubi koi namesto onomatopejata na slonoviot krik vo kombinacija, pove}e asociraat na roj od muvi. Vuvuzelite se apsolutno fudbalsko potfrlawe, no izvonreden marketin{ki hit na organizatorot. Sedum milioni vuvuzeli se prodadeni za vreme na svetskoto prvenstvo po prose~na cena od osum evra, nasproti proizvodnata vrednost na kineskiot izvoznik od 11 centi.

POL

Kutriot `itel na akvariumot vo Oberzdorf, oktopodot Pol stana `rtva na svojot talent. Go predvide pobednikot na site natprevari za koi {to be{e zapra{an, no negovite doma}ini Germancite, `iv }e go izedea otkako toj predvide deka [panija }e ja sovlada Germanija vo polufinaleto. Pol e po poteklo od Italija, na “privremena” rabota e vo Germanija, no postojat izgledni {ansi za da dobie azil vo [panija.

Koga po dve ili tri svetski prvenstva novinarite }e pravat retrospekcija na seto ona {to se slu~ilo vo “dale~nata” 2010 godina, tekstovite }e gi zapo~nuvaat so “jabulani”. Topkata {to od Adidas be{e najavuvana kako tehnolo{ko otkritie, se poka`a kako fudbalsko fijasko. “[antravata” “jabulani” ne im legna ni na napa|a~ite nitu na golmanite.

DIJEGO FORLAN

Ne samo {to e proglasen za najdobriot fudbaler na prvenstvoto, tuku i dobar del od negovite golovi bea vistinski remek-dela. Dijego Forlan uspea od autsajderot Urugvaj da go sozdade najprijatnoto iznenaduvawe na {ampionatot. Bez razlika {to zagubi vo borbata za finaleto i go izgubi tretoto mesto, Forlan e apsoluten {ampion na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

LARISA RIKELME

@enata {to go ukrade svetskoto prvenstvo. Da, paragvajskata ubavica Larisa Rikelme so nejzinite zavodlivi pozi dodeka ja bodre{e svojata reprezentacija go obikolija svetot i od lokalnata mankenka napravija internacionalna yvezda. Iako Paragvajcite ne go osvoija {ampionatot, taa za nivni ater se soble~e i na fudbalerite im podari mala uteha po nesre}niot poraz od [panija.

MARADONA

DUNGA

Karlos Dunga e mnogu podobar trener od Maradona, no za negovata taktika ne mu odgovaraa Brazilcite. Mo`ebi Pargvajcite, ^ileancite ili Italijancite. Od umetnik ne se pravi rabotnik, no toa ne go znae{e Dunga, koj insistira{e na tvrda i defanzivna igra, zborovi koi ne postojat vo brazilskiot fudbalski re~nik.

Eden od najdobrite fudbaleri na svetot Dijego Maradona stana eden od najlo{ite treneri. Se pretpostavuva deka negovata antitaktika }e bide izu~uvana vo idnina, spored modelot, kako od najdobrite fudbaleri na planetata, da go napravite najlo{iot tim. Blagodarenie na Maradona i ovaa fudbalska misterija e razre{ena.

ITALIJANSKI DEBAKL

Aktuelniot svetski prvak Italija ne uspea da ostvari nitu edna pobeda vo Ju`na Afrika. Reprezentacijata sostavena bez nitu edna yvezda, so istro{eni i prestari fudbaleri be{e premnogu i za edna Italija. Verojatno pomladite fudbaleri koi {to vlegoa pred krajot na posledniot me~ so Slova~ka se idninata na “azurite”, no toa e ve}e prikazna za narednoto svetsko prvenstvo.

FRANCUSKA SRAMOTA Zemjata na “galskite petli” dobi fudbalska reprezentacija od raskarani koko{ki. Timot sostaven od samo petmina reprezentatici rodeni vo Francija, ednostavno ne mo`e{e da stvori kult kon nacionalniot dres, a u{te pomalku po~ituvawe kon selektorot. Francuzite vpi{aa u{te eden debakl po svetskoto prvenstvo vo 2002.

ANGLISKO BUDEWE

Dobro e {to Angli~anite sfatija za vistinskata vrednost na nivnite fudbaleri. Runi, Xerard i Lampard se dobri poradi izvonrednite internacionalci vo nivnite timovi, koi vnesuvaat kreacija i raznovidna igra. Pravoliniskite fudbaleri na Anglija se daleku od smislata na moderniot fudbal, a mo`ebi treba da razmislat i za francuskiot model, pa da zapo~nat so uvoz na talenti.

[PANIJA

[panija e najdobrata reprezentacija na prvenstvoto i bi bilo mnogu nekorektno ako se obideme da birame najdobar poedinec. [pancite se {ampioni poradi timskata igra i nesebi~nite beskrajni dodavawa, koi se edinstvenata rabota na Mundijalot {to na protivni~kite igra~i im pravea pogolema nervoza od vuvuzelite.

SPORT

14.07.2010

SPORT GEJ LOBITO JA VODI GERMANSKATA REPREZENTACIJA

Senzacioanalisti~kata vest be{e objavena vo germanskiot magazin “[pigl”, kade {to avtorot tvrdi deka homoseksualnite vrski vo germanskata reprezentacija go kreiraat sostavot na timot. Navodno del od germanskite fudbaleri se vo isprepletena qubovna vrska, koja se nametnala kako vode~ka sila vo kreiraweto na kriteriumite za toa koj fudbaler treba da izleze na terenot. “Site sportski novinari znaat za homoseksualnata vrska vo germanskata reprezentacija. So tie neistra`eni glasini, reprezentativcite zaminaa na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika”, napi{a Aleksander Osang, vo tekstot so naslov “pederska kombinacija”. Osang veli deka za homoseksualizmot pome|u

“pancerite” doznal od luksembur{kiot doktor Mihael Beker, koj voedno e i menaxer na porane{niot kapiten na selekciata Mihael Balak. “Na dva meseci pred po~etokot na Mundijalot, doktor Beker mi potvrdi deka homoseksualnoto lobi ja predvodi selekcijata”, tvrdi Osang. Prozvaniot doktor gi demantira{e tvrdewata na novinarot, pravdaj}i se deka nikoga{ ne ka`l takvo ne{to i pokraj toa {to Osang dobro se se}ava na mestoto i vremeto na nivniot sostanok. U{te pred ~etiri godini vo Germanija izbi aferata za navodnata homoseksualna vrska na porane{niot selektor Jirgen Klinsman i vo toa vreme negoviot pomo{nik, Joakim Lev.

FUDBAL

[PANIJA GI DO^EKA [AMPIONITE “Vi blagodaram na vas, {ampionite, {to ja obedinivte nacijata”, im se obrati Kralot Huan Karlos na {panskite reprezentativci, prenesuvaj} i ja op{tata sostojba na nacijata

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

amo nekolku ~asa pred po~etokot na finalniot natprevar od svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika niz ulicite na Barselona se

Fudbalerite ja obedinija [panija nasobraa okolu 200 iljadi gnevni Katalonci, koi baraa nezavisnost ili avtonomija za svojata provincija. Vedna{ po vozbudlivite 120 minuti od finaleto, dvojno pove} e `iteli na Barselona niz istite ulici ja proslavuvaa titulata na [panija. “Zvu~i ~udno, no Katalonija

naviva za [panija. I Baskija naviva. Mislam deka duri i ETA se raduva. ]e ja peam i {panskata himna, iako bez katalonskite fudbaleri [panija nikoga{ nema{e da stane svetski prvak. Znaete {to, ova finale ja obedini dr`avata. Toa {to go napravija fudbalerite, na

FABREGAS PROSLAVUVA[E SO DRESOT NA BARSA

Ceska Fabregas na proslavata vo Madrid nose{e dres na Barselona. Toj demantira{e deka toa e negoviot dres i deka posakuva aktuelniot klub Arsenal, da go zameni so Barsa, branej}i se deka dresot so sila mu go oblekle soigra~ite od reprezentacijata, Pike i Pujol. Barselona ve}e dolgo vreme se obiduva da dojde do dogovorot na Fabregas, no menaxerot na Arsenal, Arsen Venger odbi da se sretne so prestavnicite na katalonskiot klub, koi pobaraa pregovori okolu transferot na {panskiot reprezentativec.

Joakim Lev vo centarot na vnimanieto na javnosta po izbivaweto na noviot skandal

politi~arite nikoga{ nema da im uspee”, veli eden naviva~ na Barsa. “Vi blagodaram na vas {ampionite, {to ja obedinivte nacijata”, im se obrati Kralot Huan Karlos na {panskite reprezentativci, prenesuvaj} i ja op{tata sostojba na nacijata, koja obremeneto so silniot separatizam na Katalonija i Baskija, kone~no e obedineta vo istoriskiot uspeh na fudbalskata reprezentacija. Pove}e od eden milion naviva~i ja pre~ekaa {ampionskata reprezentacija na centralniot plo{tad vo Madrid. Se veeja {panski znamiwa i se peeja patriotski pesni. Spored mnogumina unitarnosta na [panija e obezbedena, iako se provlekuvaat i mislewata deka po slaveni~kata euforija, na videlina povtorno }e izlezat istite problemi.

ARGENTINSKA REPREZENTACIJA

MARADONA E VO DEPRESIJA!

rgentinskata selekcija po odli~niot start na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika be{e nazna~ena kako najgolem favorit za osvojuvawe na {ampionskata titula. Taka be{e po natprevarite odigrani vo grupata, a misleweto ostana nepromenoto po 1/8 finalniot duel so Meksiko, koga “gau~osite” triumfiraa so ubedlivi 3:0. No, otreznuvaweto za Argentina dojde od Germanija, ~ii fudbaleri na ~etiri pati ja matiraa argentinskata odbrana, bukvalno {etkaj}i se niz porozniot sreden red na argentinskiot sostav. I koga site pomislija deka selektorot Dijego Maradona i dobar del od reprezentativcite }e bidat lin~uvani od argentinskite naviva~i, tie po vra}aweto doma

bea pre~ekani kako pobednici. Mesi i soira~ite bea proglasuvani za bogovi, a Maradona go molea da ostane na “kormiloto” od reprezentacijata. “Dokolku saka Maradona mo`e i natamu da ja vodi selekcijata. Na{ata vrata e sekoga{ otvorena za nego”, se javi i pretsedatelot na argentinskiot fudbalski sojuz, Hulio Grodona. Ovaa tragi-komi~na situacija vo Argentina o~igledno deka ja ima razbrano samo Maradona. Odbi da dava intervjua, da se pojavuva vo javnosta, a edinstveno preku svoite portparoli istakna deka mu e dosta i deka razmisluva da se povle~e, svesen za fijaskoto na Mundijalot, kade

{to od najdobrite fudbaleri, sozdade najlo{ tim. “Maradona ne izleguva od doma. Vo poslednite sedum dena samo edna{ ja napu{ti ku}ata, no se vrati za polovina ~as. Navistina e deprimiran, ne prima nikogo, ne razgovara, ne se javuva na telefon, deluva kako da e nevidliv”, im objasni na novinarite eden blizok prijatel na semejstvoto Maradona.

Maradona ne izleguva od doma. Vo poslednite sedum dena samo edna{ ja napu{ti ku}ata, no se vrati za polovina ~as. Navistina e deprimiran, ne prima nikogo, ne razgovara, ne se javuva na telefon, deluva kako da e nevidliv

Retko koj selektor dobiva {ansa po ostvaren neuspeh na edno golemo natprevaruvawe i natamu da go predvodi timot. Ovaa nesekojdnevna situacija so Maradona e dotolku po~udna {to javnosta vo Argentina znae da bide mnogu kriti~na i za mnogu pomala sramota od onaa {to & se slu~i na “bo`jata raka” vo me~ot so Germanija.