83-KAPITAL-15.07.

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

STANISLAV PIGON

UPOTREBETE JA CELATA SVOJA SILA

NOVITE DOBRI VREMIWA STRANA 8

STRANA 18

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... ^ETVRTOK, 15. JULI. 2010 | BROJ 83 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

SKANDALOZNO:

OBVINITELSTVOTO NEMA NITU PARI NITU LU\E ZA KRIMINALOT VO REK BITOLA!!!? 4

NA ZATVORAWE,, SREDA, S 14.07.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,11% 1 1,06% 00,07%

EVRO/DENAR EVRO/DENA DOLAR/DENAR DOLAR/DE EVRO/DOLAR EVRO/DOLA

61,50 48,93 1,26

NAFTA BRENT BRE EURORIBOR EURORIBO

776,31 1,36%

INDEKS D NA MAKE MAKEDONSKA BERZA (13.07) 2.359

MBI 10

2.358 2.357 2.356 2.355 2.354 2.353 2 352 2.352 2.351 2.350 08.7

10.7

12.7

14.7

DODEKA JAVNOTO OBVINITELSTVO ^EKA OBVINITELITE DA SE VRATAT OD GODI[EN ODMOR ZA DA GO ISTRA@AT KRIMINALOT TE@OK 7 MILIONI EVRA, OSOMNI^ENITE DIREKTORI OD REK BITOLA SE [ETAAT NA SLOBODA

METODIJA NESTOROVSKI PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET- SKOPJE

REGIONOT E PREPLAVEN SO KINESKI INVESTICII

MAKEDONIJA NE E PRIVLE^NA ZA INVESTIRAWE

KINESKA INVAZIJA NA BALKANOT, NE I VO MAKEDONIJA

STRANA 12

STRANA 6

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

MAKEDONIJA SEPAK ]E BARA PARI OD MMF STRANA 2

I POKRAJ KRIZATA, GRCITE TRO[AT

VOENIOT BUXET ]E JA POTOPI GRCIJA STRANA 15

2 15.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 15 JULI 2010

MAKEDONIJA, SEPAK ]E BARA PARI OD MMF

O

tkako propadnaa obidite za izdavawe na evroobvrznicata, se ~ini deka Me|unarodniot monetaren fond (MMF) od nepo`elen }e stane neizbe`en za makedonskata vlada.

Prodlabo~uvaweto na krizata vo mnogu evropski zemji gi voznemiri finansiskite pazari. Investitorite nemaat interes da vlo`uvaat vo hartii od vrednost (pa duri nitu vo obvrznicite {to gi izdavaat i nekoi od najrazvienite evropski zemji) i zemjite kako Makedonija se soo~uvaat so seriozen problem, kako da obezbedat pari za pokrivawe na deficitite.

Ako sudime spored o~ekuvawata na me|unarodnite institucii i eksperti, sostojbata na pazarot nema da se promeni nitu do krajot na godinata. Uslovite nema da se podobrat, so {to evroobvrznicata stanuva nezivesna i vladata ne mo`e da smeta na toa.

Vo takvi uslovi sekoja odgovorna vlada mora da ima rezerven plan.

Makedonskata vlada javno prizna deka, sepak (dodeka ne se stabilizira pazarot i ne se podobrat uslovite) pari }e pobara od MMF. Najprvo, zemjava mo`e da iskoristi okolu 60 milioni evra od Fondot od specijalnite prava koja gi ima sekoja zemja-~lenka na MMF, no vladata do krajot na godinata }e ima potreba od mnogu pove}e pari.

Duri i zemjata da ostvari rast na ekonomijata od 2% kako {to planira vladata, a ne o~ekuvaat ekspertite, za pokrivawe na deficitot ni se potrebni najmalku 170 milioni evra. Dopolnitelno, za vra}awe na stari dolgovi od krediti, }e treba da se obebzedat u{te okolu 130 milioni evra. Zna~i, vkupno 300

milioni evra }e ni bidat potrebni za gi zakrpime finansiskite dupki vo 2010 godina.

Sega vladata e ispravena pred predizvikot, kako da si gi re{i finansiskite problemi?!

Teoretski, mo`ni se dva na~ini kako da se nadamine toa: ili da se za{tedat tolku pari kolku {to }e ni falat, odnosno da se skrati buxetot za iznosot na celiot deficit i starite dolgovi, ili pak da pobara od nekoja me|unarodna finansiska institucija buxetska poddr{ka. Makedonskata vlada nekolku pati dosega se deklarira{e deka vo uslovi na kriza, }e vodi poekspanzivna fiskalna politika na zgolemeno tro{ewe, za da deluva kontracikli~no na krizata i poradi toa ne se otka`uva od buxetskiot deficit. Nema ekonomist koj }e re~e deka toa e pogre{no, no dilemite se okolu toa kako treba da se potro{at tie pari za koi se zadol`uvate so kamata, dali za plati na administracijata, spomenici ili muzei, ili pak za izgradba na pati{ta, prugi ili hidroelektrani?! Odgovorot e logi~en.

No, i pokraj toa {to kaj nas, mnogu pove}e se tro{i za plati, penzii, subvencii i drugi socijalni dava~ki (okolu 85% od celiot dr`aven buxet po~iva na tekovni tro{oci), koga ve}e ste re{ile da tro{ite pove}e otkolku {to imate, barem da se zadol`ite evtino. MMF sam ni se ponudi da ni pomogne so zaem so kamata od samo 1,5%, kamata koja Makedonija nema da ja postigne za evroobvrznicata ni po 100 godini, no vladata, sepak go odbi Fondot so tolkuvawe deka aran`manot }e go naru{i imixot na Makedonija pred me|unarodnite investitori

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk jjan ev@ @k @kappitital.com.mk l k

(koi patem nikade gi nema duri, iako nemame aran`man so MMF). Eve duri i da ne e MMF, mo`eme barem da pobarame buxetska poddr{ka od Evropskata komisija, koja pred samo edna nedela & odobri takov zaem na Srbija vo vrednost od 200 milioni evra, so kamata od minimalen 1% i grejs period od 8 godini. Sedumka na loto! No, nie duri ne sme ni pobarale.

Bravo ako navistina vladata ne planira da gi zgolemuva danocite, no krajno vreme e da najde na~in i da ja napolni dr`avnata kasa.

Ekonomijata strada od te{ka nelikvidnost, kompaniite nemaat pari, bankite ne im davaat, a so toa {to i dr`avata ne im gi pla}a obvrskite navreme, realniot sektor se gu{i.

Poradi toa i tie nemo`at da si gi pla}aat dava~kite kon nea i vo toj krug site se gubitnici!

Da ne izleze na krajot deka nie ne sakavme, ama MMF n$ natera da gi zgolemi danocite?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

23,2

M

ilioni evra vreden dogovor za krediten limit sklu~i grade`nata kompanija Granit so Komercijalna banka. So ovoj dogovor se obnovuva ramkovniot revolving krediten limit koj go ima kompanijata so bankata. Ova iznesuva 46,4% od knigovodstvenata vrednost na kompanijata. Granit }e gi koristi finansiskite sredstva , vo najgolem del. za obezbeduvawe na bankarski garancii i za ve}e prezemeni i sledni prezemawa na raboti vo zemjata i stranstvo. Kako zalog za kreditot, kompanijata gi stavila pod hipoteka upravna zgrada i hotelot vo Skopje, deloven objekt vo Bitola, stopanski kompleks vo Kamenica, hotel vo Ohrid, deloven objekt vo Del~evo kako i del od grade`na mehanizacija i tovarnite vozila. Granit e grade`na kompanija na koja osnovna dejnost & e proektirawe, izgradba i nadzor vo grade`ni{tvoto- niskogradba, hidrogradba, visoko gradba, izvedba na elektro- instalacii, pati{ta, mostovi, tuneli, proizvodstvo na grade`ni materijali i sl.

Kompanijata ima svoi pretstavni{tva vo Germanija, Rusija, Albanija, Bugarija, Ukraina, Hrvatska i Crna Gora..

I GODINAVA ]E BIDEME POSLEDNI PO PRILIV NA STRANSKI

MAKEDONIJA MO@E DA SE NADEVA SAMO NA 200 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII Spored procenkite na Agencijata za trgovija i razvoj pri Obedinetite Nacii (UNKTAD) Makedonija godinava mo`e da o~ekuva priliv na stranski investicii od 200 milioni evra, {to ja stava posledna vo regionot po vlez na stranski investitori. Za razlika od nas, Srbija i Hrvatska bi trebalo da privle~at edna milijarda evra, a Crna Gora 500 milioni evra ALEKSANDRA SPASEVSKA

M

spasevska@kapital.com.mk

akedonija godinava mo`e da o~ekuva stranski investicii od 200 milioni evra, {to pretstavuva najmalku od site zemji od Zapaden Balkan. Spored izve{tajot za nivoto na stranski direktni investicii i procenki za ovaa godina koi gi objavi na Agencijata za trgovija i razvoj pri Obedinetite Nacii (UNKTAD), Srbija i Hrvatska godinava mo`at da o~ekuvaat edna miljarda evra stranski investicii, Crna Gora se procenuva deka }e privle~e 500 milioni evra investicii do krajot na godinata, Albanija 300 milioni, a Bosna i Hercegovina 300 milioni evra. Spored procenkite na UNKTAD vo celiot region na Zapaden Balkan se o~ekuvaat vkupni investicii od 3,5 milijardi evra. Vo desette ~lenki na Evrozonata, nare~eni “Nova Evropa” vo koi vleguvaat posledniite deset zemji koi vlegoa vo Unijata se o~ekuva nivoto na stranski investicii do krajot na godinata da dostigne 23,3 milijardi evra, pri {to najmnogu }e se sleat vo Polska, vkupno 11 milijardi evra. Vo treta grupa na dr`avi koi gi analizira UNKTAD se zemjite od nekoga{niot Sovetski sojuz. Me|u niv najmnogu investicii }e bidat plasirani vo Rusija, duri 35 milijardi evra, a vkupno vo ovaa grupa na zemji

}e bidat investirani 39,9 milijardi evra.

Vo prvite tri meseci godinava, spored statistikata na Narodnata banka na Makedonija vlegle vkupno 49,5 milioni evra stranski investicii, pri {to samo vo mart vlegle 34,9 milioni evra. Vo fevruari stranskite investicii bea vo minus od 22,7 milioni evra kako rezultat na povlekuvaweto na profitite na stranskite kompanii koi gi ostvarile vo 2009 godina.

Minatata godina so 181 milioni evra Makedonija be{e posledna zemja vo regionot po nivoto na stranski investicii. Objasnuvaweto od direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, za porazitelnite brojki be{e deka poradi krizata, investitorite se vozdr`uvale od vlo`uvawa. No, toj o~ekuva ovaa godina, koga svetskata kriza poleka popu{ta, vo Makedonija da ima pogolem priliv na stranski investicii.

Vo obidot da se zgolemi nivoto na stranski investicii, vladata odlu~i da gi zgolemi nadle`nostite i funkciite na Agencijata za stranski investicii. Kako edna od antikriznite merki na Vladata, Agencijata sega ne samo {to }e privlekuva stranski investicii, tuku i }e gi promovira makedonskite proizvodi vo stranstvo.

Nema rezultati ni od promotorite, nema nikakva informacija {to rabotat promotorite i so kolku

investitori stapile vo kontakt.

Posleden obid na vladata za da privle~e investitori be{e gradeweto na u{te edna tehnolo{koindustriska zona, Tetovo.

Pred nekolku meseci be{e pu{tena vo upotreba Industriskata zona Bunarxik2 i zonata vo [tip. Vo Bunarxik 1 zasega ima samo dve stranski kompanii Xonson Kontrols i Xonson Meti. Be{e potpi{an i dogovor za izgradba na fabrika za LCD-monitori i kompjuteri na kineskokorejskata kompanija Haier i Trivju, no i i taa investicija zasega e odlo`ena.

Minatata godina bea odlo`eni najaveni stranski investicii od okolu 350 milioni evra. Od kompaniite koi najavija, a gi odlo`ija investiviite vo Makedonija se turskata Boroteknik Otomotiv koja treba{e da proizveduva aluminiumski profili, francuskata Montipe, za proizvodstvo na avtomobilski delovi, [i{e Xam treba{e da proizveduva staklo, Gazit Gloub da izgradi trgovski centar i drugi. Kako rezultat na globalnata ekonomska kriza, minatata godina bea prepoloveni stranskite investicii vo sredna, isto i vo i ju`na Evropa. Spored podatocite na UNKTAD direktnite stranski investicii na svetsko nivo vo 2009 godina padnale, za 700 milijardi dolari, odnosno od 1,7 milijardi vo 2008 godina, na edna milijarda vo 2009 godina.

NAVIGATOR

15.07.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

MLADIOT BARD

@AN FRANSOA TERAL

rancuskiot F ambasador im ka`a na Srbite da zaboravat na EU dodeka ne se smirat za Kosovo

SAMUEL @BOGAR

ZORAN STAVRESKI

efot na slovene~kata eplatenite obvrdiplomatija na Ban Ki[ N ski na dr`avata Mun i na Hilari Klinton im kon kompaniite mo`e ja objasni golemata `elba na Slovenija, Makedonija i Grcija da go re{at sporot za imeto

da se nare~at sekako samo ne tehni~ko pra{awe

ILIR QUMA

eneralniot sekretar Gkafeanskite na PDP, vo duhot na zagovori,

utvrdi deka Makedoncite bile Sloveni, no bez (staro)makedonsko bitie.

KAPITALNITE INVESTICII NASTRADAA SO REBALANSOT

ZAPIRA IZGRADBATA NA PATIШTATA?!

Kompaniite anga`irani na izgradbata na pati{ta velat deka od rebalansot na buxetot }e zavisi idninata na kapitalnite investicii, kako i na pati{tata koi se ve}e po~nati da se gradat. Ne negiraat deka za nekoi proekti mo`e da gi zaprat ve}e po~natite grade`nite aktivnosti KATERINA POPOSKA

R

poposka@kapital.com.mk

ebalansot na buxetot gi predizvikuva grade`nite kompanii vo dr`avata da gi zaprat ili da gi zabavat ve}e zapo~natite grade`ni aktivnosti na oredeni kapitalni proekti. Lokalnoto naselenie od Gevgelija za “Kapital” otkriva deka grade`nata kompanija Granit ja zaprela izgradbata na patot koj vodi do Ko`uv. Granit vo mart minatata godina go dobi tenderot na Agencijata za pati{ta, za izgradba na patniot pravec Kowsko (Smrdliva voda) - Ko`uv so dol`ina 17,4 kilometri, investicija vredna okolu 6,77 milioni evra. Iako rokot za izveduvawe be{e e 20 meseci, me{tanite za Kapital objasnuvaat deka patot do Ko`uv e re~isi napraven do polovina.

Direktorot na Granit, Stra{o Milkovski, kuso objasnuva deka idninata na ve}e zapo~natite proekti }e zavisi od parite za kapitalnite investicii predvideni so rebalansot.

“Momentalno nema povlekuvawe na na{ata mehanizacija ili rabotnici, konkretno i na patot do Ko`uv, me|utoa go ~ekame ishodot od rebalansot na buxetot spored koj vo koordinacija so Agencijata za pati{ta }e napravime optimizacija so {to bi se

SIMON TRP^ESKI leto, kako {to vodite na Ezeroto proletva mu se zakanuvaa gradot, duri se poka`a i kako solidna reklama za festivalot.

Kako da izlegla od arsenalot na nekoj gerilamarketing.

Vpro~em, kako i vo drugite sferi na `ivotot, toa {to ne n$ ubiva, n$ pravi posilni.

No, na ova mesto stanuva zbor za znaeweto. I za ve{tinata. I za posvetenosta. Normalno, i za umetnosta.

So dva zbora, za Simon Trp~eski.

GUBITNIK iskoristil na{iot kapacitet kompletno i efikasno, a so toa site proekti da bidat zavr{eni vo dadenite rokovi. Od aspekt na podmiruvaweto na obvrskite, pak, generalno dr`avata si gi servisira obvrskite za ve}e izvr{enite raboti, iako normalno znaete deka postojat nekoi zadocnuvawa”, veli direktorot Milkovski.

Dopolnitelen problem za kompaniite, vo vreme na rebalans na buxetot e zakonskata izmena so koja vladata bara firmite da potpi{at aneks-dogovori deka prifa}aat dr`avata odlo`eno da im gi pla}a obvrskite.

Pokraj patot Kowsko-Ko`uv, Granit e anga`iran u{te na dva drugi dr`avni proekti, vo vrednost od okolu 11,7 milioni evra. Od Agencijata za pati{ta gi negiraat informaciite od мештаните od Gevgelija, no ne potvrduvaat dека na patot до Ko`uv s$ u{te se raboti vo polna parea. “Konkretno za stopirawe na izgradbata na delnicata Kowsko- Ko`uv, nema povlekuvawe na mehanizacijata od teren. Na teren e potrebnata mehanizacija za izvedba na grade`nite raboti koi se predvideni soglasno utvrdeniot

3 FAKTI ZA...

1,51 1,03 1,49

Najprvin, organizatorite na Ohridsko leto, vo o~i ne-govoto jubilejno 50 izdanie, ie, zapo~naa da gi pletkaat rabotite.

Pred samiot po~etok bea smeneti pretsedatelot na Upravniot odbor i direk-torot.

Potoa go dobija Ruskiot nacionalen orkestar i nivniot {ef Mihail Pletwov za otvorawe na poluvekovniot jubilej, no od negovata voobi~aena turisti~ka destinacija za odmor i rekreacija na Tajaj-j land stignaa novi spletki, i so navodniot pedofilski skandal.

Da ne be{e Simon Trp~eski, ova izdanie navistina }e vleze{e vo istorijata.

No, sigurno ne vo pozitivna smisla.

Den po sve~enoto otvorawe na Ohridsko leto, pe~atot i elektronskite mediumi se preplaveni so pozitivni kritiki za muziciraweto na Trp~eski i ruskiot orkestar pod dirigentskata palka na Pletwov.

Osvrtite se duri i eufori~ni. Senkata na skandalot, koja se zakanuva{e da go potopi Ohridsko

EVRA ^INI EDEN LITAR BENZIN VO GRCIJA, I E NAJVISOKA CENA OD MNOGUTE ZEMJI VO EVROPSKATA UNIJA EVRA NAJEVTIN BENZIN VO EU PLA]AAT @ITELITE NA BUGARIJA EVRA ^INI LITAR BENZIN VO HOLANDIJA KOJA E VTORA NA LISTATA NA ZEMJI KOI IMAAT NAJSKAPI GORIVA

dinami~en plan. Stopirawe na gradba nemame na nitu edna delnica vo dr`avata. I po usvojuvaweto na rebalansot na Buxetot prodol`uvame so realizacijata na site proekti, so {to se odr`uva kontinuitet na izgradbata na site delnici na koi Agencijata ima sklu~eni dogovori.

Pritoa planirame do krajot na godinata da se finaliziraat i pu{tat vo upotreba avtopatot Tabanovce-Kumanovo, obikolnicata kaj Ohrid, kako i da se rekonstruиrаат 11 najo{teteni regionalni delnici. Do krajot na godinata planirame da se finaliziraat i okolu 30 lokalni pati{ta”, veli Nata{a Valkanovska, direktorka na Agencijata za dr`avni pati{ta. Tokmu rebalansot na buxetot, so koj dr`avnata kasa se namaluva za okolu 70 milioni evra, }e im presudi i na kapitalnite investicii, no i na grade`nite kompanii So rebalansot, Agencijata za pati{ta ima namalen buxet za okolu 18 milioni evra.

Vo Buxetot za 2010 godina, za Agencijata za pati{ta bea predvideni 106 milioni evra

TODOROV PAK PADNA NA USTAVEN STRAШO MILKOVSKI

DIREKTOR NA GRANIT Momentalno nema povlekuvawe na na{ata mehanizacija ili rabotnici, konkretno i na patot do Ko`uv, me|utoa go ~ekame ishodot od rebalansot na buxetot spored koj vo koordinacija so Agencijata za pati{ta }e napravime optimizacija so {to bi se iskoristil na{iot kapacitet kompletno i efikasno, a so toa site proekti da bidat zavr{eni vo dadenite rokovi.

(6,5 milijardi denari), za da se realiziraat ve} e zapo~natite proekti, no i za da se izgradat novi proekti i da se modernizira postoe~kata patna infrastruktura.

PROCENKI...

Ustavniot sud ja ukina odlukata na ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, spored koja i prva~iwata od malcinskite zaednici treba{e da go izu~uvaat makedonskiot jazik.

Sudot donese vakva odluka ednostavno povikuvaj}i se na Zakonot za osnovno obrazovanie koj predviduva izu~uvawe na makedonskiot jazik od strana na pretstavnicite na malcinstvata, no duri na vozrast od ~etvrto oddelenie.

Ako se znae deka ministerot Todorov tolku dobro go poznava ovoj del od Zakonot, {to si dozvoli duri i slobodno da go interpretira (stavaj}i se nad Zakonot, kako {to ocenija ustavnite sudii), toga{ te{ko e da se poveruva deka ne sfatil kako }e mu pomine odlukata na Ustaven. Patem re~eno, Todorov duri i li~no go poddr`a ispituvaweto na ustavnosta na negovata odluka, so koja dolgo i uporno ja zanimava{e javnosta!

Gledano od ovoj agol, ispa|a deka negovoto insistirawe prva~iwata-Albanci da u~at makedonski be{e samo

NIKOLA TODOROV nepotreben, populisti~ki izliv na patriotizam, koj, za nesakana posledica ima{e dopolnitelno provocirawe na me|uetni~ki tenzii, vo ovoj ~uvstvitelen period za Makedonija, na toj plan. Od izli{niot patriotizam na ministerot profitiraa samo onie {to treba{e da izgubat: Menduh Ta~i i negovata DPA, koi ja predlo`ija inicijativata za ispituvawe na ustavnosta na odlukata za izu~uvawe makedonski jazik kaj prva~iwata-Albanci.

MISLA NA DENOT

VLADIMIR PE[EVSKI vicepremier za ekonomski pra{awa

]E SE PRAVAT ANALIZI ZA EVENTUALNO POEVTINUVAWE NA ZELENIOT KARTON

ladata zasega ne mo`e da veti poevtinuvawe na zeleniot Vspored karton, no sigurno }e ja namali negovata cena ako za toa, analizite, ima prostor, re~e deneska vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski. Pe{evski napomena deka so cenata na zeleniot karton, idejata voop{to ne e da se {titat osiguritelnite kompani, tuku da se obezbedat dovolno sredstva za pokrivawe na {tetite koi nastanuvaat od na{i vozila vo stranstvo.

“Vo tekot na letoto }e izvr{ime analizi dali e mo`no da se namali cenata.

Pritoa }e bidat zemeni predvid i podatocite od analizite vo izminatite godini koi poka`uvaat dali {tetite isplateni nadvor od dr`avata se pomali i imaat negativen trend. Ako ima prostor vladata apsolutno }e nastojuva da ja namali cenata. No, vo ovoj moment ne mo`e da dademe takvo vetuvawe. Vetuvaweto e samo deka ja pravime analizata i dokolku ima prostor toa }e go storime”, naglasi Pe{evski.

DIREKTORITE IMAAT DOL@NOST KON KOMPANIJATA I SVOITE VRABOTENI DA NE TOLERIRAAT SLABI INDIVIDUALCI NA VA@NI POZICII.

PITER DRAKER

LEGENDAREN AMERIKANSKI AVTORITET VO OBLASTA NA MENAXMENTOT

4 15.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ERUSALIM

...WUJORK ...

...MEKSIKO

Pokraj sru{eniot dom

Ne sakame xamija

Smrtta kako sekojdnevie

so Palestinci.”

do napadot da se gradi xamija, se izjasnuva protiv takvata ideja

pove}e ne {okiraat.

ekojdnevnite ubistva vo meksikanskiot grad Siualestinsko mom~e sedi pokraj urnatinite na svojot dom, vo ali Rexenhard, ~ij sin po`arnikar Hristijan Rexenhard, ubien vo S dad Huarez, direktno nasproti gradot El Paso predgradieto Beit Hania vo Isto~en Erusalim. Izrael vo vtornikot Steroristi~kiot napad na 11 septemvri 2001 godina, za vreme na P vo Teksas, SAD, stanaa tolku normalna pojava, {to posle osum mese~en prekin, go razru{i ova predgradie naseleno odborot na Komisijata koja go razgleduva predlogot na mestoto blisku

SKANDALOZNO: ZA JAVNOTO OBVINITELSTVO KRIMINALOT VO REK

DVA, TRI ZBORA BITOLA NE E ITEN

OBVINITELSTVOTO NEMA NITU PARI, NITU LU\E ZA KRIMINALOT VO REK BITOLA Dodeka Javnoto obvinitelstvo ~eka obvinitelite da se vratat od godi{en odmor, osomni~enite direktori od REK Bitola, s$ u{te se na sloboda. prijavi, no po niv s$ GORAN LEFKOV u{te nemame postapeno. lefkov@kapital.com.mk Materijalot e obemen, riminalot otkrien ima mnogu pismeni dokazi, vo REK Bitola te`ok taka {to za site prijavi sedum milioni evra obvinitelstvoto }e postapi ne e iten za Javnoto ob- istovremeno “, veli Riste vinitelstvo i toj }e se Pa{ovski, javen obvinitel, istra`uva duri od septem- vo Osnovnoto javno obvri. Od Javnoto obvinitel- vinitelstvo od Bitola. stvo za “Kapital” potvrdi- Toj za “Kapital” objasnuva ja deka poradi nedostig na deka osomni~enite ne se vo pari ne mo`at da povedat pritvor i Obvinitelstvoto oddelni istragi protiv }e ~eka da se vratat od licata {to se somni~at, odmor javnite obviniteli, tuku }e gi ~ekaat trojcata bidej}i sudot nema pari javni obviniteli, koi gi za oddelni ve{ta~ewa, za imaat predmetite, da se site sedum krivi~ni privratat od godi{en odmor javi podneseni do obviniza da zapo~ne procesot. Vo telstvoto. Zaradi toa bile me|uvreme, direktorite po prinudeni da odlu~uvaat koi se podneseni krivi~ni za niv vo edna postapka. prijavi se nao|aat na Izvori na “Kapital” od sloboda.

Obvinitelstvo objasnu“Slu~ajot ne e tolku iten. vaat deka vrz osnova na Rabotata e izvr{ena dokazniot materijal treba vo 2008 i 2009 godina. da podnesat barawe za Mo`ebi vo ve{ta~eweto sproveduvawe na istraga, }e se utvrdi deka nemalo no postoi mo`nost navodite {teta odnosno nemalo i da se otfrlat. pre~ekoruvawe pri na- I dodeka obvinitelstvoto bavkite. Nie pred 3-4 dena ~eka do septemvri, direkgi dobivme krivi~nite torite od REK Bitola mo`e

K

“Romanija planira da ja ukine ramnata stapka na danokot na dohod od 16% i od idnata godina da vovede pove}e stapki, pottiknata od slabite dano~ni prihodi. Vladata ne mo`e da sobere dovolno prihodi na ime na ramnata stapka na danok na dohod vovedena vo 2005 godina” SEBASTIAN VLADESKU minister za finansii na Romanija

“Zgolemuvawe na vrabotenosta vo Srbija se o~ekuva vo vtorata polovina na godinata, a vladata }e prodol`i so merkite za pottiknuvawe na ekonomskiot rast i strukturnite reformi” slobodno da ja napu{tat zemjata.

SVR Bitola minatiov vikend do nadle`noto Javno obvinitelstvo podnese krivi~ni prijavi protiv 12 direktori od REK Bitola poradi postoewe osnovano somnenie deka storile krivi~no delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawa.

Spored MVR, dvanaestminata prijaveni vo tekot na 2008 godina koristej}i gi svoite toga{ni odgovorni funkcii vo REK Bitola potpi{uvale fakturi za nadvore{ni pravni lica

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

so koi isplatenite finansiski sredstva gi nadminale proektiranite.

Sporno e {to buxetot koi im bil na raspolagawe na direktorite vo REK za popravki bil proektiran na 195 milioni denari, a tie potro{ile 450 milioni. Spored portparolot na MVR, Ivo Kotevski osomni~enite ne bile sledeni od policijata tuku Ministerstvoto postapilo soglasno doka`uvaweto na prethodno dobienite informacii.

“Vrabotenite vo REK Bitola se osomni~eni deka ja nadminale predvidenata ramka na tro{oci so {to Elektranata ja o{tetile za okolu 450 milioni denari. Sudot }e treba da doka`e dali tie pari zavr{ile vo privatni xebovi ili predvidenata ramka na tro{oci bila nadminata poradi realno zgolemuvawe na tro{ocite, za {to osomni~enite trebale da se dogovorat”, veli Kotevski.

Toj dodava deka MVR reagiralo vrz osnova na fakturite koi {to gi dobile na uvid i so koi e doka`ano deka ima nadminuvawe na proektiranite tro{oci. S$ ostanato treba da utvrdi sudot.

Od Elektrani na Makedonija znaat deka se podneseni krivi~ni prijavi od strana na MVR. Velat deka }e sorabotuvaat so nadle`nite institucii i deka se podgotveni da gi stavat site dokumenti vo funkcija na istragata.

MIRKO CVETKOVI] premier na Srbijaa

“Ukinuvaweto na vizite za gra|anite na BiH bi mo`elo da se o~ekuva ovaa esen, a sigurno do krajot na godinata. Vo BiH toa bi trebalo da se slu~i po izborite, a te{ko deka toa }e bide pred noemvri” TAWA FION specijalen izvestuva~ na Evropskiot parlament

GADGETS

VELOSIPED ШTO MO@ETE DA GO SVITKATE OKOLU BANDERA lad britanski dizajner M kreaira{e inventiven velosiped, koj }e gi onevozmo`i

kradcite vo nivnite nameri da ’si go prepoznaat’ va{iot velosiped. ]e si go svitkate okolu bandera i brkajte rabota! 21-godi{niot Kevin Skot dizajnira{e moderen velosiped koj mo`e da se zavrze okolu bandera i istovremeno da bide bezbedno zaklu~en, bez pritoa da upotrebuvate sinxiri i katanci. Negovata cel bila da napravi velosiped so klu~ koj }e gi za{titi site delovi na velosipedot. Ova voedno

ovozmo`uva ostavawe na velosipedot na mal prostor.

21-godi{niot diplomec od univerzitetot De Monfort, upotrebil sistem so zapci koi se preklopuvaat i dozvoluvaat velosipedot da se previtkuva na polovina. Ednostavniot sistem ovozmo`uva lesno sklopuvawe na velosipedot, koj so eden poteg mo`ete da go vratite vo polo`ba za vozewe.

Izumot na Kevin momentalno e izlo`en na saem za mladi dizajneri, a toj se nadeva deka }e privle~e golemo vnimanie, koe }e mu ovozmo`i ponatamo{en razvoj.

POLITIKA

15.07.2010

NOVI 350 DR@AVNI SLU@BENICI SPORED RAMKOVEN!

Z

apo~na pettata faza od obukata na dr`avni slu`benici ovozmo`ena od Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor vo sorabotka so OBSE, i od Agencijata za dr`avni slu`benici. Po~etokot na profesionalnata kariera vo dr`avna slu`ba im go ~estitaa vicepremierot zadol`en za sproveduvawe na ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, i {efot na misijata na OBSE vo Skopje, Luiz Herero. Herero se osvrna i na problemot so pregolemiot

broj vraboteni vo javnata administracija. Tvrdi deka strategijata za pravi~na zastapenost nemalo da pridonese za uslo`nuvawe na problemot, za{to taa ne podrazbira prosto vrabotuvawe po etni~ki kvoti, tuku se zalagala za vrabotuvawe vrz kriteriumot na profesionalnost i toa vo ramkite na ve}e predvidenite vrabotuvawa.

"Potrebna e celosna implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor za postignuvawe odr`liva stabilnost i bezbednost na Makedonija

vo procesot na nejzino integrirawe vo EU i NATO", izjavi na krajot Herero, na {to Ademi podvle~e deka "tokmu zatoa implementacijata na Ohridskiot dogovor e eden od glavnite prioriteti na vladata".

Vkupnata brojka na vraboteni dr`avni slu`benici spored strategijata za pravi~na zastapenost (programa K5) dosega iznesuva 1.400 lica.

Pe~atenite materijali {to po izlagaweto na Ademi i Herero im bea podeleni na novinarite bea isklu~ivo na albanski jazik.

NAUMOVSKI I KI POTPI[AA GODI[NA PROGRAMA ZA SORABOTKA

V

icepremierot za evropski pra{awa Vasko Naumovski i britanskiot ambasador vo Makedonija Endru Ki potpi{aa Godi{na programa za sorabotka vo ramki na programata „Gradewe na kapacitetite za EU-integracija”, koja ima za cel reformi i zasiluvawe na kapacitetite na javnata administracija, kako i poddr{ka vo procesot Podgotovka za pretpristapni pregovori.

Javnata administracija, sproed Ki, e svoeviden

sto`er na reformite potrebni za integracija vo EU. - Efikasnata i profesionalna administracija ja vodi zemjata napred, pomaga za kvalitetno formulirawe i uspe{no implementirawe na politikite koi se vo interes na gra|anite i razvojot na zemjata. Efikasnata javna administracija pridonesuva i za pokvaliteni uslugi kon gra|anite. Za uspe{no funkcionirawe na administracijata od vitalna va`nost e da se ima fer i transparenten sistem

5

na menaxirawe na ~ove~ki resursi. Zatoa mi e osobeno drago {to na{iot proekt raboti tokmu na ova pole preku obuki za nadle`nite rakovoditeli, ovozmo`uvaj}i stru~na ekspertiza i razmena na iskustva, re~e Ki.

NAUMOVSKI ZADOVOLEN OD ANKETATA

REZULTATITE NE SE PORAZITELNI, TUKU REALNI! Po frapantnite podatoci na anketata na Sekretarijatot za evropski pra{awa deka spored re~isi 70% od ispitanicite Makedonija ne treba da go smeni ustavnoto ime i po cena na vlezot vo Evropskata unija i vo NATO, vicepremierot Vasko Naumovski veli deka takva e realnosta koja ne trebalo da se krie pod tepih i koja, sepak ne odrazuvala evroskepticizam GABRIELA DELOVA

A

delova@kapital.com.mk

nketata na Sekretarijatot za evropski pra{awa ~ii rezultati vo javnosta predizvikaa lavina od reakcii i se protolkuvaa kako promocija na seriozen evroskepiticizam od edna strana i zadirawe vo me|uetni~kite odnosi od druga, ne go razo~araa vicepremierot Vasko Naumovski. Toj ne samo {to ne gleda mesto za zagri`enost, tuku tvrdi deka dobientite rezultati se duri i zadovolitelni.

"Vo Makedonija ne postoi evroskepticizam, naprotiv ovde vladee evroentuzijazam.

Rezultatite od anketata se prili~no dobri i smetam deka spored raspolo`enieto na narodot, koe go poka`a anketata, gra|anite se svesni za beneficiite {to mo`e

da gi imaat od ~lenstvo vo Unijata", izjavi Naumovski za vreme na potpi{uvaweto na Godi{niot dogovor za sorabotka pome|u Sekretarijatot za evropski pra{awa i Britanskata ambasada.

Naumovski smeta deka vakviot ishod od sprovedenata anketa e rezultat na pra{aweto za sporot so imeto, koj ne treba da se ignorira vo nitu edna anketa. Rezultatite spored zamenikot premier bile samo odraz na realnosta i zatoa toj pora~uva deka dobro e da se soo~ime so nea.

"Ako gi krieme problemite pod tepih, ni{to nema da postigneme. Ne gledam zo{to bi trebalo da se pla{ime od postavuvawe na nekoi pra{awa i zo{to bi trebalo da se pla{ime od nivno objavuvawe pred javnosta.

Makedonija ne mo`e da go ignorira sporot so imeto, koj e edinstvenata pre~ka vo sporot so imeto. Vpro~em pra{aweto za evrointegraci-

ite e povrzano so pra{aweto za sporot so imeto. Tokmu poradi toa i go vmetnavme sporot so imeto vo ovaa anketa", veli Naumovski.

Spored Naumovski, ovaa anketa ne e sprovedena vo pogre{no vreme, aludiraj}i na optimizmot koj vladee{e po serijata tet-a-tet sredbi pome|u premierite na Makedonija i Grcija, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu, i smeta deka istite ne treba da se doveduvaat vo korelacija so obidite za re{avawe na sporot so imeto.

Inaku, rezultatite od anketata osven {to informiraa za golemiot procent na gra|ani za koi imeto e pred EU i NATO, iznesoa na videlina i podatoci deka pove}e od 80% od gra|anite koi razmilsuvaat vaka se Makedonci, na smetka na Albancite od koi mnozinstvoto se za brzi evrointegracii. Komentarite se deka ova e edna ~uvstvitelna tema, i deka vakvata anketa (so

formulacija na pra{awa od toj tip) e nedozvolivo da ja napravi tokmu Sekretarijatot koj e zadol`en za pribli`uvawe na Makedonija kon Unijata.

Den po objavuvaweto na anketata, pratenikot na vladeja~kata VMRO – DPMNE, Aleksandar Spasenovski izjavi deka smeta oti Brisel i me|unarodnata zaednica ne se pravedni kon Makedonija i deka kaj nego ima somne` kolku EU saka da ja vidi zemjava kako nejzina ~lenka. So izjava deka se ~uvstvuvalo opa|awe na interesot kaj EU za ponatamo{ni pro{iruvawa pred nekolku dena izleze i ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski.

I seto ova vo uslovi koga od site strani pristignuvaa optimisti~ki najavi deka mo`en e brz kompromis so Grcija i kone~no deblokirawe na evroatlantskite integracii na Makedonija.

ENDRU KI: MAKEDONIJA IMA INTERES DA STANE ^LENKA NA EU!

Deka vo Makedonija ne vladee evroskepticizam, tvrdi i britanskiot ambasador vo Makedonija, Endru Ki. "Vo Velika Britanija slu{am za pojava na evroskepticizam. Vo Makedonija ne sum slu{nal za takvo ne{to.

Od interes na zemjata e da stane polnopravna ~lenka na EU i slu{am golema poddr{ka i golema `elba za taa cel", veli Ki. Ki naglasi deka Britanija e zemja koja ja poddr`uva pro{iruva~kata politka na Evropskata unija, i smeta deka vlezot na Makedonija vo Unijata e dobro ne samo za Makedonija, tuku i za Balkanot, no i za Evropskata unija.

Za Ki, osven re{avaweto na sporot so imeto, va`no e Makedonija da prodol`i i so reformite, osobeno so onie vo javnata administracija, koi, kako {to re~e toj "se sto`er za evrointegrativnite procesi".

ROKOVITE GO GAZAT MAKEDONSKIOT PARLAMENT

VO PET DO 12 ]E BRKAME KONSENZUS ZA DA SE POKA@EME PRED BRISEL! Koordinatorite na prateni~kite grupi i v~era ne uspeaja da postignat dogovor za formirawe na Anketna komisija za rasvetluvawe na incidentot od prvi juli. So me|usebni obvinuvawa, karanici i nemawe na politi~ka volja – kompromis ne se postignuva! A dodeka Parlamentot gubi vreme so ovie nesfatlivi drami, Brisel ~eka na demonstracija na politi~ka zrelost i demokratski kapacitet KATERINA SINADINOVSKA

O

sinadinovska@kapital.com.mk

tstapkite na opozicijata i kompromisniot predlog da prifatat s$ {to bara VMRO – DPMNE, odnosno vo tekstot na predlogot za formirawe na anketna komisija da se integriraat site idei i onie na SDSM, i na VMRO – DPMNE i na spikerot Trajko Veqanovs-

ki ne se dovolni za da se stavi kraj na dvonedelnata drama okolu sobraniskiot incident. Prviot parlamentarec Veqanovski veli deka }e svikuva sekojdnevni koordinacii s$ dodeka ne se uspee da se dojde do kompromis okolu dvete glavni to~ki – anketnata komisija i sobraniskiot Delovnik. Delovnikot treba{e da se ispora~a do Brisel do deneska, me|utoa

potoa i skandalot se nametna kako tema za koja Evropskata komisija insistira na rasvetluvawe, pa sega i dvete “crni to~ki” na parlamentarniot dignitet }e se re{avaat vo paket. Veqanovski apelira za pobrz kompromis, oti rokovite ja gazat Makedonija.

Sostanokot za stabilizacija i asocijacija vo Brisel e samo za pet dena, a otkako sobranieto vleguva od edno

PRATENICITE ]E SE U^AT NA ETI^KO ODNESUVAWE!

P

o dvaeset godini paralmentarna demokratija, makedonskite narodni izbranici }e po~nat da u~at {to e eti~ko odnesuvawe i {to ne dolikuva na funkcijata {to ja vr{at. Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski na v~era{niot sostanok, na koordinatorite na prateni~kite grupi i sobraniskite potpretsedateli, im go dostavi tekstot od Kodeksot za eti~ko odnesuvawe, koj e izraboten po primeri na sosednite dr`avi.

Spored ovoj Kodeks, pratenicite nema da smeat da otsustvuvaat neopravdano od sednicite, da gi napu{taat sednicite dodeka zboruva spikerot ili gosti od stranstvo da davaat izjavi koi ne se potkrepeni so fakti, da konzumiraat alkohol za vreme na sednicite, da koristat mobilni telefoni ili lapotopi na na~in koj bi fijasko vo drugo, s$ poglasni se najavite deka za razlika

ja popre~il rabotata na Parlamentot, da istaknuvaat znamiwa i simboli koi imaat navredliva sodr`ina, da zboruvaat protiv li~nosti i da koristat navredlivi izrazi ili gestikulacii i sinonimi koi go navreduvaat ~ove~koto dostoinstvo, glasno da razgovaraat. Pritoa spored Kodeksot tie se zadol`eni funkcijata da ja izvr{uvaat sovesno i odgovorno, da bidat oble~eni sekoga{ soodvetno i uredno, postojano da steknuvaat znaewa za politi~kata kultura i da gi usovr{uvat svoite retori~ki ve{tini. Ona {to e nejasno e dali istovo ne treba{e da va`i i dosega, iako ne be{e sro~eno vo Kodeks, zo{to seto ona {to e navedeno vo tekstot kako odnesuvawe, vo izminative dvaeset godini e sekojdnevna praktika na pratenicite vo zakonodavniot dom.

od lanskiot, noemvriskiot izve{taj na EK za napredokot

na Makedonija ovaa godina }e bide negativen.

6 15.07.2010

REGIONOT E PREPLAVEN

KINESKA INVAZIJA NA B NE I VO MAKEDONIJA D

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

odeka k K Kina masovno investira na Balkanot, Makedonija ne se vbrojuva vo biznisstrategijata na svetskiot ekonomski gigant od Azija.

Kineskite investitori svoite pari vo momentot gi vlo`uvaat vo avtopati, mostovi, energetski kapaciteti i ogromni trgovski centri na Balkanot i vo evropskite zemji, no ne i kaj nas. Zna~i li ova deka ovie aziski investitori ja zaobikoluvaat zemjava i svoite pari gi vlo`uvaat vo niza proekti vo Srbija, Grcija, Hrvatska i Crna Gora. Podatocite poka`uvaat deka fantasti~ni 11 milijardi evra vlo`il aziskiot gigant vo balkanskite dr`avi samo vo poslednata godina, iako zemjava ne mo`e da se pofali so nekoja realizirana kineska investicija.

Zasega javnosta slu{a samo za kineski investicii vo najava, Haer i Trivju, Jutong, mo`en kineski `elezni~ki privaten operator...

Kade se kineskite investitori vo zemjava, ako se zeme predvid deka vo poslednive pet godini Kina e me|u desette na{i najgolemi trgovski partneri?

Statisti~kite podatoci za trgovskata razmena me|u Makedonija i Kina se porazitelni. Vo prvite pet meseci od godinava, vo zemjava vlegle kineski proizvodi od 109 milioni amerikanski dolari, a Makedonija izvezla minimalni 29 milioni dolari.

Lani, pak, za cela godina na makedonskiot pazar vlegle proizvodi od 290 milioni dolari, dodeka, pak, Makedonija vo Kina izvezla nezna~itelni tri milioni dolari. Na godi{no nivo, zemjava vo prosek ima trgovski deficit od okolu 200 milioni dolari. Trgovskata razmena so Kina go kreira nestabilniot makedonski izvor i raste~kiot uvoz na kineski proizvodi.

KADE E MAKEDONIJA NA KINESKATA BIZNIS-AGENDA? Pri~inata zo{to regionot e preplaven od kineski investicii, a Makedonija ne e me|u

Dinami~niot D proces r na globalizacija j i otstranuvaweto r u na trgovskite r i ekonomski barieri r r na svetskiot pazar, r, neminovno dovede do zna~ajni j promeni r vo na~inot na vodeweto na biznis,, a so toa i do potrebata b od {to podobro b pozicionirawe i kkonkurentska k k prednost na kkompaniite vo globalni ramki. Kina e edna od zemjite koi izleze od “stegite” i po~na da ja osvojuva Evropa, pa duri i Balkanot. Goleminata na kineskata ekonomija i nejzinata konkurentnost gi neutralizira faktot dale~ina, transportot i carinskite i drugite dava~ki, velat ekspertite.

niv, od Stopanskata komora na Makedonija go gledaat edinstveno vo nedovolniot interes na dr`avata da gi privle~e investitorite od Kina. Qubica Nuri, od sektorot za nadvore{na trgovija pri Stopanskata komora veli deka od den na den makedonskite kompanii imaat s$ pogolem interes za vodewe na delovni aktivnosti so Kina, pred s$ vo sektorot trgovija, {to pak rezultira so postojan trend na zgolemuvawe na trgovskiot deficit.

“O~igledno deka goleminata na kineskata ekonomija i nejzinata konkurentnost gi neutralizira faktot dale~ina, transportot i carinskite i drugi dava~ki. Vo odnos na Kina treba da se ima strategija i da se znae {to edna mini-zemja i mini-stopanstvo, kako na{ata zemja, saka, da postigne so bilateralnite stopanski odnosi, bidejki taa gradi svoja strategija vo ekonomija od 1980 godina, koga po~na so liberalizacija. Taa stana golem svetski snabduva~ na repromaterijali i surovini, investitor vo prirodnite resursi, osobeno vo Afrika, a stana po`elna destinacija i za stranskite investicii koi najdoa komparativni prednosti vo taa zemja vo odnos na biznis-tro{ocite, so napreduvawe na globalniot proekt “Patot na svilata” i koridorot [angaj Roterdam, po~na da ja seli svojata industrija od istok kon zapad, za da bide poblisku do evropskite pazari. Treba vnimatelno da se nabquduva {to se slu~uva vo regionot vo odnos na Kina i soodvetno da se reagira. Vo regionot taa investira vo transportnata logistika i infrastruktura, energetika, ITC a nejzinite gra|ani po~naa da investiraat i vo proizvodstvo, ne samo vo trgovijata kako dosega.

Od niv treba da se kupuva znaewe i tehnologija”, objasnuva Nuri od sektorot za nadvore{na trgovija vo Stopanskata komora.

Od druga strana, pak, vicepremierot

za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, minatata nedela izjavi deka vo poslednite dve godini postoi zna~itelen interes za proekti vo Makedonija od strana na Kineskata razvojna banka, koja e glaven dvigatel na site pogolemi kineski investicii. Pe{evski vo emisija na Makedonskata Radio-televizija re~e deka Kineskata banka za razvoj, koja ve}e ima svoja kancelarija vo zemjava, raspolaga so fond pogolem i od onoj na Svetskata banka. Spored negovite izjavi, pretstavnicite na Kineskata razvojna banka vo zemjava postojano pravat procenki za toa kade imaat najgolem potencijal da investiraat, pri {to Pe{evski re~e deka se nadeva na pogolema ekonomska sorabotka me|u dvete zemji. Toj najavi i deka kineska privatna firma e zainteresirana da operira so makedonskite `eleznici, informacija koja s$ u{te ne ja potvrduvaat od Agencija za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj.

MAKEDONIJA SAMO NA DVA POTPI[ANI DOGOVORI SO KINESKI INVESTITORI I pokraj najavite za vlez na kineski investicii vo zemjava, praktikata poka`uva deka do deneska osven dogovori na hartija, nema nitu eden realiziran proekt finansiran od kineski investitori. Najgolemata sorabotka me|u Makedonija i Kina e izgradbata na HEC Kozjak. Kon krajot na minatata godina, kineskata kompanijaizveduva~, “^ajna interne{nal voter i elektrik korporej{n” (CVE), celosno & ja predade vo upotreba hidrocentralata na dr`avnata kompanija ELEM, otkako tri godini go kontrolira{e tehni~koto rabotewe na centralata. So potpi{uvawe na protokolot, „Sve” celosno gi zaokru`i tehni~kite pra{awa od dogovorot za izgradba na HEC „Kozjak”, so {to se stavija vo funkcija dvata agregati so instalirana mo}

nost od 80 megavati, koi vo uslovi na prose~na hidrolo{ka sostojba godi{no mo`e da proizvedat okolu 156 gigavat/~asovi elektri~na energija.

Priznanie deka HEC Kozjak, investicija vredna okolu 170 milioni dolari na dr`avnata kompanija ELEM, e najgolemata dosega{na sorabotka me|u Makedonija i Kina stigna i od kineskiot ambasador vo zemjava.

“Dosega preoktot Kozjak e najgolemiot proekt na sorabotka me|u Narodna Republika Kina i Republika Makedonija. Isto taka hidrocentralata Kozjak e najgolem hidroenergetski proekt vo Makedonija posle nezavisnosta na dr`avava. Vo najte{kite momenti na gra|anite na Makedonija, kineskata vlada im obezbedi pomo{ od 87 milioni dolari vo forma na zaem”, re~e lani Dong ^unfeng, ambasadorot na Kina vo zemjava.

Iako pompezno najavena, kineskokorejska investicija, koja vo zemjava treba{e da proizveduvaat kompjuteri i LCD monitori od Bunarxik, Haer i Trivju, go probi rokot od devet meseci i namesto postaveni temeli,vo zonata s$ u{te nema nitu temeli, nitu proizvodstvo. Lani pretstavnici na kinesko-korejskiot konzorcium, najavija godi{no proizvodstvo od okolu 500.000 par~iwa.

Aziskite investitori so Vladata potpi{aa i dogovor za zakup na lokacija vo Bunarxik i najavija investicija od devet milioni evra i vrabotuvawe na okolu 300 lu|e. No, bidej}i na po~etokot od ovoj mesec rokot od devet meseci za izgradba na fabrikata pomina, makedonskoto zakonodavstvo nalo`uva raskinuvawe na dogovorot, so probivawe na rokovite. Se u{te se ~eka oficijalen odgovor od Vladata kako }e postapat vo ovoj slu~aj. Izvori od Vladata objasnuvaat deka neodamna se sretnale so pretstavnici na kineskata kompanija Haier, koi najavile deka ne se otka`uvaat od

najavenata investicija. Odgovornosta zo{to dosega ne izgradile ni{to vo Bunarxik, pretstavnicite na Haier ja locirale vo nedorazbirawata i naru{enite odnosi so nivnite ju`nokorejski partneri od Trivju. Zemjava ja ~eka i nabavkata na prvite 66 avtobusi, od paketot 202 dvokatni avtobusi, od kineskata kompanija Xengxou Jutong. Vo april godinava, ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, i generalniot direktor na Jutong, Gungmin Zang, gi stavija svoite potpisi na dogovorot za nabavka na 200 dvokatni i dva panoramski avtobusa, zdelka te{ka 40 milioni evra.

Zang najavi deka prvite avtobusi treba da stasaat vo oktomvri slednata godina. Kineskata Grupacija Xengxou Jutong, koja ima{e povisoka ponuda od vtoro-rangiranata kompanija, bugarskata King-long, treba da ispora~a 202 dvokatni unikatni avtobusi, vo retro stil, koi se vozele vo Skopje vo 50-tite godina na minatiot vek. Dvokatnite avtobusi }e ~inat 35 milioni evra, a dvata panoramski 310 iljadi evra. Vozilata }e se ispora~uvaat vo narednite tri godini,.

Kineskite investitori dosega ne se odzvaa nitu na bombasti~nata najava na premierot, Nikola Gruevski, minatata godina direktno od forumot vo Dalijan, deka ako ima interes, vo Bunarxik mo`e da se izgradi i poseben “kineski kvart”.

“Duri poso~iv deka ako postoi interes, podgotveni sme da kreirame i edna zona kade {to }e mo`e da dojdat pove}e kineski kompanii dokolku soznaat deka Makedonija mo`e da bide dobra baza za nastap na evropskiot pazar, imaj}i predvid deka Makedonija ima dogovor za slobodna trgovija so Evropskata unija, deka e zemja-kandidat i ima dogovori za slobodna trgovija so zemji nadvor od Evropskata unija,., No, s$ u{te ne mo`eme da zboruvame za konkretno ne{to. Va`no e da se

OLIVER [AMBEVSKI AMBASADOR NA MAKEDONIJA VO NR KINA

PREDNOSTA NA MAKEDONIJA E VO BL Kakva e percepcijata na kineskite investitori za Makedonija, za koi sektori se najzainteresirani kaj nas? [ambevski:Vo nikoj slu~aj ne mo`am da re~am deka sme Terra Incognita za kineskoto stopanstvo, no }e re~am deka sme s$ u{te vo faza na vzaemno zapoznavawe i ispituvawe na potencijalite. Sepak, baziraj}i se na moeto nekolkumese~no iskustvo vo Kina, mislam deka rabotite se pridvi`uvaat i toa prili~no seriozno osobeno otkako kineskata ekonomija zabrzano i sekoj den s$ pove}e ja steknuva nu`nata samodoverba za nastap na svetskite pazari. Denes kineskata ekonomija po~nuva mnogu posamouvereno da nastapuva vo svetot, a so toa i

nejzinata uloga kako investitor od svetski rang }e bide sekoj den s$ pozabele`itelna. Smetam deka zavr{uva fazata na kineskata ekonomska strategija da vlo`uva samo vo surovini i vo energensi i deka zapo~nuva novoto poglavje koga na kineskite kompanii }e se gleda kako na poznati svetski bredovi od tipot na japonskite brendovi ili zapadnite brendovi.

Na{a zada~a }e bide da go prepoznaeme momentot i da storime s$, a toa i go pravime, za da go najdat ovie kompanii svojot interes i vo Republika Makedonija.

Kako ste vie zadovolni od dosega{nata makedonsko-kineska ekonomska sorabotka, i {to treba nie da popravime za da staneme

atraktivni za kineskite investitori? [ambevski: Pomalku ili pove}e dosega{nata ekonomska sorabotka me|u dvete ekonomii bila vo ramkite i vo obemot {to mo`ete da go o~ekuvate od odnosot na kineskata ekonomija so sli~nite ekonomii na na{ata vo celiot svet. Sepak, mora da bideme iskreni i da ka`eme deka osven tri ili ~etiri zemji koi bele`at suficit vo ekonomskite odnosi so Kina, najgolem del od svetskite ekonomii bele`at ogromni deficiti. Od druga strana i obemot na razmenata e daleku pod potencijalite na dvete zemji.

Jas ne mo`am da ka`am deka sum celosno zadovolen so takvata sostojba, no mnogu e va`no istata da bide sfatena kako pottik za poin-

tenzivni napori za nadminuvawe na vakvata sostojba. Ona {to jas bi sakal da go vidam na krajot na mojot mandat e sekako zgolemen i izbalansiran obem na ekonomska sorabotka me|u dvete zemji. [to se odnesuva pak do vtoriot segment na ekonomskata sorabotka, direktnite investicii, smetam deka sistemot koj ima {ansa da privle~e kineski investicii vo Republika Makedonija e ve}e postaven od strana na Vladata i deka e dobar. Mora da imame predvid deka vo NR Kina i po dvaeset godini intenziven razvoj i zgolemuvawe na standardot na naselenieto, uslovite na pazarot na trudot se daleku podobri za investitorite otkolku {to se uslovite vo evrop-

skite pazari na trudot, pa vo toj kontekst i uslovite vo Makedonija, tuka se razbira pred s$ mislam na cenata na trudot i potencijalot na kineskiot pazar na trudot i sekako vo mnogu povolnite uslovi koi vladata gi nudi za stranskite investitori. Prednosta na na{ata zemja koja mo`e da & dade atraktivnost pred potencijalnite investitori vo ovoj kontekst mora da se bara na drugo mesto, a toa e vo faktot {to Makedonija e mnogu blisku do zaedni~kiot evropski pazar, koj patem e najgolemiot konsument na kineskite proizvodi, vo strate{kata polo`ba na zemjata kako raskrsnica na glavnite pati{ta koi se od interes za kineskata ekonomija, vo kvalitetot

SO KINESKI INVESTICII

BALKANOT,

OKOLU 60 MILIJARDI DOLARI KINA ]E INVESTIRA NASEKADE NIZ SVETOT

Kina ovaa godina vo ekonomiite na drugite zemji bi mo`ela da vlo`i 60 milijardi dolari direktni investicii, procenil generalniot direktor na Agencijata za poddr{ka na investiciite pri kineskoto Ministerstvo za trgovija, Liu Xo~an. Xo~an naglasuva deka godinava toj trend „ne samo {to }e se odr`i”, tuku }e „bide i poizrazen”.

“Uspe{nata realizacija na ambicioznite planovi na kineskite kompanii vo {ireweto na prisustvoto na stranskite pazari }e bide eden od klu~nite elementi za postignuvawe na ovaa cel”, izjavi Xo~an.

Vrz osnova na usvojuvaweto na vladiniot paket antikrizni merki, vreden 585 milijardi dolari vo noemvri 2008 godina, Kina uspea da se najde me|u maliot broj zemji vo svetot koi uspeale da ja zgolemat visinata na svoite investicii vo uslovi na globalno ekonomsko namaluvawe. privle~e kapitalot”, izjavi makedonskiot premier vo septemvri 2009 godina, vedna{ posle sredbata so kineskiot premier, Van Xijabao.

KINESKITE GRADE@NICI JA OSVOJUVAAT EVROPA Informaciite poka`uvaat deka Kina zna~itelno gi zgolemuva investiciite vo dr`avite od Jugoisto~na Evropa. Poznava~ite, kineskiot prodor go tolkuvaat kako mo`nost Kina da ja koristi situacijata so maliot kapital vo ovoj region, od kade }e se {iri na evropski pazar.

Poslednite podatoci poka`uvaat deka od najva`nite kineski investicii planirani za zemjite vo regionot, aziskiot gigant }e potro{i okolu tri milijardi evra za koncesija i modernizacija na pirejskoto pristani{te, 200 milioni evra }e bidat vlo`eni vo izgradba na most preku rekata Dunav vo Srbija, a

stotici milioni evra investitorite od Kina }e gi vlo`at vo izgradba na infrastrukturni i energetski proekti, fabriki, {oping-centri, hoteli vo re~isi site zemji vo regionot. Peking so u~estvo vo golemi infrastrukturni i energetski proekti vo Srbija i Hrvatska saka da go zgolemi prisustvoto na Balkanot i vo Isto~na Evropa. Londonskiot analiti~ar Keri Braun, kineskata invazija na Balkanot ja tolkuva kako vlez na „mala vrata” na kineskiot kapital. Toj objasnuva deka kineskite interesi se jasni, pritoa ocenuvaj}i deka i balkanskite dr`avi imaat benefit vo ovie biznisi.

Braun smeta deka tokmu poradi maliot broj stranski investicii, malite dr`avni buxeti i porastot na nevrabotenosta, zemjite od Balkanot imaat potreba od kineskite pari, koi doa|aat so odlo`eno vra} awe, mali kamati i so mnogu malku

15.07.2010

dopolnitelni uslovi.

Kineskite pari vo Srbija }e vlezat i preku izgradba na nekolku infrastrukturni i energetski proekti. Belgrad i Peking ve}e imaat potpi{ano dogovor za izgradba na most na rekata Dunav, kaj Zemun, proekt vreden okolu 170 milioni evra. Izgradbata na mostot }e po~ne ovaa godina, a }e zavr{i vo 2013 godina. Ministerot za energetika na Srbija, Petar [kundri} i potpretsedatelot na Upravata za energija na Kina, Cijao Ximen, pred nekolku meseci potpi{aa Memorandum so koj ja definiraa izgradbata na nova termoelektrana so mo}nost od 350 mega/vati vo Kostolac. Investitorite od Kina }e moderniziraat i nekolku postoe~ki bloka na termocentrali vo Srbija.

Srbija ne e edinstvenata Balkanska zemja koja ja prifa}a idejata za doa|awe na kineskite pari. Vo Zagreb naskoro }e po~ne da se gradi luksuzen “Kineski grad”. Damir [imi~, menaxer na korporacijata Horizont Azija najavuva deka “Kineskiot grad” podrazbira izgradba na ogromen trgovski centar, hoteli, stanbeni zgradi, i ugostitelski objekti. Kina najavuva i mo`na izgradba na aerodrom blizu Zagreb, kako i investicija vo pristani{teto Plo~e vo Hrvatska. Od zemjite od Balkanot, kineskite investitori ne ja zaobikoluvaat nitu Crna Gora. Za vo ovaa primorska zemja investitorite od Kina se zainteresirani za izgradba na Jadransko-Jonskata delnica. Investicii od okolu tri milijardi evra, Kinezite }e vlo`at vo gr~kite pristani{ta.

Vode~kata kineska brodska kompanija Kosko, vo Pireja gradi baza za pretovar na kargo-brodovi za isto~niot Mediteran, Balkanot, Centralna Evropa i Severna Afrika. Kina najavuva i deka vo Grcija planira da izgradi sedum tovarni brodovi, loven pogon za remont na brodovite vo pristani{teto Pireja, kako i deka }e investira vo pristani{teto na Krit, kade {to planiraat da izgradat i aerodrom. Vo pristani{nite gradovi kineskite investitori sakaat da izgradat i hoteli, trgovski centri, `eleznica, so {to bi otvorile novi 650 rabotni mesta. Atina i Peking ve}e imaat potpi{ano 14 dogovori za ekonomska sorabotka.

Kineskata grade`na kompanija Kodek momentalno gradi 50 kilometri dolg avtopat vo Polska. Na polovina pat pome|u Var{ava i Loxa bagerite ve} e na golemo kopaat. Zamenikot {ef na kineskiot dr`aven grade`en koncern, Kovek, Gu Ling tvrdi deka avtopatot }e bide gotov ve}e za dve godini.

Za zdelkata Kinezite baraat 340 milioni evra, {to e dvojno pomalku od tro{ocite koi za avtopatot gi predvidea Poljacite. Ovoj dogovor gi voznemiri polskite i evropskite grade`ni firmi, pa sega za~udenosta od senzacionalno niskata cena go otvori pra{aweto dali Kinezite }e go zavr{at avtopatot navreme i dali pri izgradbata }e bidat ispo~ituvani site evropskite standardi.

LIZINATA NA EVROPSKIOT PAZAR na makedonskiot pazar na trud. No, sistemot sam po sebe sekako deka ne e dovolen i na{a rabota }e bide intenzivno da sme prisutni, da gi zasilime na{ite kapaciteti vo ovaa golema zemja, da ne propu{tame nitu edna mo`nost za na{a prezentacija i da gi intenzivirame odnosite na sekoe nivo. Ostvarivme mnogu sredbi so zna~ajni kineski kompanii, gi intenziviravme komunikaciite so najzna~ajnite kineski banki, eve samo za primer Kineskata banka za razvoj ve}e dva meseca e vo Republika Makedonija zaedno so grupa biznismeni i gi ispituvaat mo`nostite za mnogu seriozni proekti vo na{ata zemja.

Vo april Ambasadata organizira{e ~etiridnevna poseta na Republika Makedonija na 25 najgolemi kineski

turoperatori i novinari, toa }e go napravime povtorno kon krajot na godinata i o~ekuvame vo 2011 godina del od ogromniot kineski turisti~ki potencijal da bide prisuten i vo na{ata zemja. Za nekolku zemjodelski proizvodi zaedno so moite sorabotnici vo Ambasadata uspeavme da gi animirame i da gi zainteresirame kineskite kompanii i kineskata vlast koja treba da go odobri uvozot. Ve} e kon sredinata na avgust ovaa godina vo Makedonija }e prestojuvaat kineski eksperti za tutun i }e ja ispituvaat mo`nosta za makedonskiot tutun da bide otkupen od kineskite kompanii.

Koja e pri~inata zo{to vo Srbija, Hrvatska, Grcija, Kinezite momentalno investiraat najmnogu vo

infrastruktura, a kaj nas ne investiraat? [ambevski: Da, Kinezite se prisutni vo ovie zemji, no za investicija mo`eme da zboruvame samo vo pristani{teto Pireja. Ostanatite aktivnosti {to gi pravat na Balkanot se rezultat na zaemi koi Kineskata vlada gi dodeli na vladite na Srbija i na drugite zemji i ne stanuva zbor za kineski direktni investicii. No, ona {to mora da n$ ohrabri site zemji na Balkanot e tokmu kineskata investicija vo pristani{teto Pireja vo Grcija za koe, spored soznanijata {to gi imame, imaat ambicija da go napravat najgolemo evropsko pristani{te, a od toa sekako korist }e imaat site zemji

vo opkru`uvaweto i mo`e da bide seriozen, ili podobro re~eno mnogu seriozen motor, za ekonomsko zakrepnuvawe na celiot region. Sekako, za da bide funkcionalno vo celost ova pristani{te mora da bide kopneno infrastrukturno besprekorno povrzano so ostatokot na Evropa, {to sekako otvora golemi mo`nosti i najavuva seriozen nov bran investicii vo infrastrukturata na celiot Balkan.

7

8 15.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

ZADR@ETE JA NASMEVKATA!

KAPITALNI INVESTICII BEZ KAPITAL asproti optimizmot na vlasta deka rebalansot na buxetot e taka skroen za da ne gi zapre kapitalnite proekti, kompaniite se so dijametralno sprotivno tvrdewe. Tokmu od rebalansot na buxetot }e zavisi {to }e rabotime vo idnina, velat investitorite, ne kriej}i ja mo`nosta deka verojatno }e “pre`iveat” samo “prioritetnite” proekti, no za vlasta.

Seto ostanoto }e ostane na stand by…Kompaniite poleka ili gi zapiraat ve}e zapo~natite proekti ili se na dobar pat da go napravat toa.

Nema pari-nema rabota!

Rabota na veresija pove}e nema da ima.

Mo`e li realno da se o~ekuva rast na ekonomijata, ako dr`avata ili docni ili zaborava da gi isplati svoite obvrski kon kompaniite, koi pak, nemaat pari da gi realiziraat proektite?! Ako ne raboti grade`nata, elektrometalnata, metalnata i red drugi industrii, kako o~ekuvame pridvi`uvawe na ekonomijata?! Kakov rast vsu{nost nie o~ekuvame, ako zaprat kapitalnite investicii

N

koi nosat razvoj i od koi se o~ekuva da bidat lokomotivata koja }e ja izvle~e makedonskata ekonomija od

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

recesija?!

Ne smee da se zanemari faktot deka so preraspredelbata na parite vo buxetot, najmnogu se krati tokmu kaj kapitalnite investicii, duri 85 milioni evra, {to e 23% pomalku od predvidenite za ovaa godina. Kaj Agencijata za dr`avni pati{ta pak, buxetot e skraten za 18 milioni evra, od 106, na 88 milioni evra.

I sega, komu da se veruva? ^ij optimizam e pouverliv, na dr`avnite institucii ili na investitorite?

KRIMINAL NA PO^EK riminalot vo REK Bitola }e go testira makedonskiot praven sistem. Nezamislivo e poradi nedostig na pari "kriminalot" da ~eka, pa kolku i da se izjavuva deka ne se raboti za iten slu~aj. Nezamislivo e za edna normalna pravna dr`ava, da dozvoli zaradi nedostig na javni obviniteli, odredeni dela da ~ekaat. Dali mo`ebi }e bideme svedoci na ekspresna presuda, sepak slu~ajot }e ostane samo "mediumska fe{ta". I dodeka obvinitelite se na odmor, a poso~enite direktori se na sloboda. A mo`ebi i tie }e zaminat na odmor?

Dali so ovaa poleka se razmotuva klop~eto vo biznisot so elektri~na energija, sfera za koja se pletea prikazni za kriminal ili s$ }e se svede samo na instrument za zamajuvawe na javnosta? Dali ovaa i ovoj slu~aj }e bide koristen kako prekumernto ispu{tawe na voda od Ohridskoto.

No, ako po utroto se poznava denot i kako {to zapo~na sudskata postapka, toga{ i ne mo`eme da bideme mnogu optimisti. Dali ovaa }e bide novo zmisko oko, metastaza, lavja kanxa, kowsko kopito...

Dali ovoj slu~aj }e zavr{i kako mnogute

K

spektakularni akcii na policijata ili kone~no nekoj }e zavr{i pozadi re{etki zaradi pronevera na parite na gra|anite? Makedonskata javnost so pravo ostanuva ve}e imuna na

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

vakvite akcii, ~umu policiski apsewa i pompa vo javnosta ako na krajot procesot se odolgovlekuva ili Obvinitelstvoto i sudskite vlasti se zanimavaat so egzistencionalni problemi, a ne so kriminalot.

Nesvatlivo e da nema pari za izvr{uvawe na osnovnite funkcii na sudskata vlast, koga buxetot vo izminative nekolku godini e zgolemen nekolku pati. Dali sudovite vo Makedonija kone~no }e zapo~nat so ras~istuvaweto na slu~aite, ili s$ }e si pomine spored narodnata “Karvanot si vrvi, a ku~iwata laat”?

NOVITE DOBRI VREMIWA obrite vremiwa za menaxerite na supermarketite, koi se obiduvaat da gi privle~at i pottiknat klientite kon pogolemo tro{ewe, odamna zavr{ija. Nekoga{ za toa bea dovolni nekolku osnovni marketin{ki trikovi. Najskapite proizvodi se postavuvaa na najvisokite polici, a onie evtinite i vo golemi pakuvawa na dolnite polici. Vo visina na o~ite se nao|a{e kombinacijata na proizvodi so razli~en kvalitet so sredna cena, za da se dezorientira klientot.

Edna{ bev svedok na scena vo supermarket vo Dablin, koga menaxerkata na rabotnicite im go poka`uva{e najdobriot na~in na redewe na policite so francuski i irski ka{kavali, koi iako se razlikuvaa po kvalitetot imaa sli~ni ceni. Vo oddelot za detski igra~ki najskapite igra~ki se postavuvaa na onaa visina na koja se decata, {to zna~i ponisko kako {to soodvetstvuva. Taka tie mo`ea da ja zemat posakuvanata kukla ili avtomobil vo race i da po~nat da pla~at koga roditelite }e odbiea da im gi kupat.

Ovie vremiwa se ve}e minato, bidej}i denes menaxerot na supermarket mora da znae soodvetno da ja plasira razli~nata hrana i pritoa zaemno da ne si na{tetat konkurentskite proizvodi. Kako {to se promovira skapiot, no zdrav kafeav {e}er od {e}erna trska, oddelno, a ne zaedno do promocijata na 5 kilogramski paketi so evtin, najobi~en bel {e}er. Najgolema glavobolka na menaxerite im pravat site tie novi modi na kvalifikacija i sertifikacija na proizvodite. Vo dene{nite ubavi vremiwa za klientite, supermarketite se gri`at sekoj od niv da mo`e da se ~uvstvuva deka e vrednuvan. Onie koi gi po~ituvaat religiskite pravila mo`at da najdat hrana so oznaka Halal ili Ko{er. Onie koi se gri`at za zdravjeto mo`at lesno da najdat organska i ekolo{ka hrana. Klientite koi se zagri`eni za ekonomijata na svojata zemja, mo`at lesno da go najdat znakot koj go potvrduva patriotskiot aspekt na nivniot izbor.

Ovoj vi{ok na informativna sre}a s$ po~esto me doveduva do toa da go ograni~am prestojot vo golemite supermarketi na potrebniot minimum. Pred nekoe vreme ne mo`ev na policite da najdam {i{e italijanski zejtin od orizova lu{pa, ~ija etiketa ja znam na pamet.

Pa od policata zemav drug sli~en. Koga se vrativ doma ne mo`ev da se izna~udam. Tajlandskiot zejtin ima{e na etiketata

D

sedum razli~ni oznaki na sertifikati, a zgora na toa ima{e informacija deka toa e Ko{er zejtin. Kako li~nost koja mnogu gi po~ituva site religii vo svetot po~nav da imam problem so toa.

Dali mo`e ovoj zejtin da se koristi za pr`ewe na svinski kremenadli, koi mojata religija mi dozvoluva da gi jadam?

Zo{to tajlandskiot izvezuva~ ja sertificira hranata ispratena vo Polska, kako Ko{er?

Podobruvaj}i go nivoto na sre}a kaj klientite, slu`benicite na EU ili na drugite me|unarodni organizacii verojatno direktno vlijaat i na nivoto na sre}a kaj `ivotnite. Promoterite na zdrava ishrana koga n$ nagovaraat na vegetarijanizam, prepora~uvaat ograni~uvawe vo konzumiraweto na meso. Osven toa se preferiraat proizvodi od `ivotinsko poteklo koi ne se od ogromnite industriski farmi, tuku od pomalite farmi. Na primer jajcata od `ivinarskite farmi, koi gi osuduvaat sirotite koko{ki celiot `ivot da go pominat sedej}i zatvoreni, se polo{o klasificirani i se mnogu poevtini otkolku jajcata na koko{kite koi veselo tr~kaat na sonceto. Bidej}i tr~aweto na sonce i ekolo{kata hrana na koko{kinoto jajce mu davalo hranliva vrednost.

Spored propisite na EU koi se dosta detalni, na sekoe jajce pred pakuvawe mu se stava pe~at i od toj kodiran broj na lu{pata na jajceto mo`e da se pro~ita s$. Jajcata od sre}nite koko{ki se golemi, sve`i i nemieni.

Samo klasifikacijata na uslovite na `ivotot na koko{kite malku zbunuva.

Jajcata od koko{kite odgleduvani vo ekolo{ki, podobri uslovi na sve` vozduh spored standardite na EU se vo kategorijata nula. Tokmu taka!

Nekoga{ ovie malku valkani, no mnogu vkusni jajca od sre}nite koko{ki mo`ea da se kupat samo na pazar. Po otvoraweto na [engen zonata, do pograni~nite mesta vo Polska doa|aa Germanci za da kupat takvi jajca za poevtina cena.

Potoa pretpriem~ivite “turisti~ki trgovci” po~naa da gi nosat duri do podale~nite germanski gradovi. Toga{ u{te nema{e pe~at so informacija za potekloto, pa eden od trgovcite-turisti dobil ednostavna ideja.

Namesto da nosi sve`i jajca, na pat trgnuval samo so tegla koja, so izvinuvawe, bila polna so izmet od koko{ki. Potoa kupuval od germanskite supermarketi ~isti germanski jajca, ja staval vo germanskata ~ista voda uvezenata “ekolo{ka komponenta” od Polska, i na jajcata im go daval posakuvaniot, status na

nemieno. Valkanite jajca se prodavale kako alva.

Ovaa uspe{na avantura za “trgovecot” se zavr{ila koga grani~nata policija ja otkrila teglata i po~nala da se somneva deka supstancijata e poluproizvod za proizvodstvo na narkotici.

Trgovecot bil zadr`an dodeka se vr{ele laboratoriskite istra`uvawa.

Od pogore napi{anovo toa {to mo`e da se nau~i e faktot deka proizvodite koi se poneraznobojno zapakuvani, izgledaat pomalku dobro i se pone~isti, ne mora vedna{ da zna~i deka se organski, ekolo{ki i pozdravi proizvodi.

Se ~ini, deka bi mo`elo da se razmisli koi od ovie razli~ni kvalifikacii i standardi za za{tita na nivoto na sre}a na klientite se navistina tolku va`ni, a koi se eksponirani bidej}i toa e na~in da se privle~at kupuva~i. Uslovite i standardite za kvalitet i higiena mora da bidat tretirani seriozno. No proizvoditelite na hrana mo`e da padnat vo drug vid stapica. Ohrabreni od instituciite i firmite koi pomagaat vo sertificirawe, so pla}awe mo`at da dobijat sertifikati koi ne im se nitu nim potrebni nitu na klientite. Iluzija e deka kolku pove}e sertifikati ima, tolku pogolema }e bide reputacijata na proizvodot ili markata, sekoga{ i na site pazari.

Denes se procenuva deka okolu 17% od prehranbenite proizvodi od svetskata trgovija pripa|aat na Halal-hranata. Golemite me|unarodni prehranbeni konzorciumi se razbira toa go zabele`aa i zarabotuvaat milijardi na trgovija so takva hrana. No, od druga strana golema kotraverznost pobuduva pra{aweto po odnos na ubivaweto na `ivotnite. Soglasno so principite na Halalot, `ivotnoto mora da bide svesno i da iskrvari.

Nekoi evropski zemji so zakon ja zabranuvaat takvata praktika. Novite propisi na EU za koi vo posledno vreme se diskutira{e, ja vnesuvaat obvrskata na etiketite da ima oznaka dali hranata e Halal ili Ko{er. Od edna strana toa mo`e da pomogne da gi za{titi korisnicite. Spored ocenite na instituciite koi gi kontroliraat Halalstandardite vo Anglija, duri 75% od pile{koto koe se prodava kako Halal, ima la`ni etiketi, bidej}i `ivinata se ubiva ma{inski, a ne ra~no.

Od druga strana toa mo`e da ima negativni posledici za proizvoditelite koi sakaat da gi popravat trgovskite rezultati prodavaj}i meso proizvedeno spored religiskite obi~ai i istovremeno prodavaj-

STANISLAV PIGON

ekspert za ekonomski razvoj i investicii

}i ”normalno” meso.

Evropskite organizacii za za{tita na pravata na `ivotnite gi poddr`uvaat novite pravila na EU za ozna~uvaweto na mesoto so oznaka Halal ili Ko{er. Spored nivnoto mislewe takvata informacija na etiketite na korisnicite }e im go predo~i faktot kako se tretirani `ivotnite. Toa mo`e da gi predomisli lu|eto od kupuvawe na hrana od proizvoditeli koi del od svoite proizvodi gi ozna~uvaat na toj na~in.

Sli~ni kontraverzii predizvikuva so godini i hranata koja e genetski modificirana t.n.

GMO (genetically modified organisms).

Vo sredinata na juli, EU treba da ja donese slednata va`na odluka na tema mo`nosti za odgleduvawe na genetski modificirani rastenija. Evropskite zemji se mnogu podeleni na ovaa tema.

Nekoi velat deka nema da dozvolat genetski modificirani rastenija koi }e mamat so ubavinata i goleminata na proizvodite, no koi mo`at da predizvikaat nepopravlivi posledici za prirodnata okolina.

Zatoa vo oddelite so zdrava hrana mo`e da se najdat proizvodi od soja, ~ii proizvoditeli garantiraat deka se sostojat od soja koja ne e genetski modificirana.

Odej}i me|u dolgite redici na polici vo supermarketite, i gledaj}i vo oznakite i simbolite na etiketite, nie nitu mislime nitu znaeme kolku e golemo i seriozno nivnoto zna~ewe.

Odbiraj}i eden ili drug proizvod od policata izgleda kako da glasame za odreden pravec na razvoj na na{iot svet. No nema pri~ina za frustracija.

Podobro e da se upatime na najbliskiot pazar so zelen~uk i da ja pomirisame aromata koja ja imaat na primer makedonskite domati ubavo zreeni na sonce.

Toa sekoga{ dava soodvetna perspektiva koga se ocenuva promenata na kvalitetot na `ivot vo novoto dobro vreme vo koe `iveeme.

KOMPANII PAZARI I FINANSII TRAFOSTANICATA “DEL^EVO” ]E SE UPRAVUVA DALE^INSKI

E

VN Makedonija ja vklu~i 110 kilovoltnata trafostanica “Del~evo” vo centralniot sistem za dale~insko upravuvawe na visoko i srednonaponskata elektroenergetska mre`a.

Kako {to informiraat od kompanijata, so toa, a i so zgolemuvawe na mobilnosta na ekipite vo Berovsko i Makedonska Kamenica, se podobruva sigurnosta vo upravuvawe so

mre`ata vo isto~niot del na zemjava. „So sofisticiraniot sistem SKADA ovozmo`eno e postojano dale~insko nabquduvawe na rabotata na trafostanicite, pregled na optovaruvawata vo sekoj moment, reagiraweto na za{titite i kontrola na prekinuva~ite”, objasnuvaat od „EVN Makedonija”.

Spored niv, toa ovozmo`uva pomalite prekini vo snabduvaweto

so elektri~na energija da bidat sanirani vedna{, a vremeto za locirawe na pogolemite prekini da se svede na minimum.

Vo momentot, dale~inski se upravuvaat skopskite trafostanici na visoko i sredno naponsko nivo i na 110-kilovoltnata trafostanica “Tearce”.

Po Del~evo, naskoro vo sistemot }e bidat vklu~eni i trafostanicite “Polog” vo reonot na Gostivarsko i “Ov~e Pole” - [tipsko.

15.07.2010

9

BOOM TV SO POKRIENOST OD 92% OD NASELENIETO

K

ako rezultat na investiciite vo razvoj na najsovremenata mre`a niz celata zemja za samo 9 meseci ONE ovozmo`i pokrienost na 92% od naselenieto so signalot na prvata digitalna bez`i~na televizija Boom Tv so {to ja zacvrsti svojata pozicija na tehnolo{ki lider na pazarot, velat od telekomunikaciskiot operator ONE. “So ova Boom Tv prerasna vo edinstven medium {to ovozmo`uva dostapnost

na televiziskite programi nasekade nezavisno od mestoto na `iveewe, duri i vo najoddale~enite mesta vo Republika Makedonija. Lesnoto i ednostavno koristewe na Boom Tv go pravi unikaten proizvod na pazarot bidej}i Boom Tv ne e fizi~ki ograni~en za odredena lokacija. Za negovo koristewe ne e potreben Internet, kabelski priklu~ok, satelitska antena nitu telefon”, se veli vo informacijata od ONE.

Na Boom Tv ima 45 doma{ni i stranski tv-kanali i pet doma{ni nacionalni radiokanali.

PATARINITE ]E PO^EKAAT DODEKA NE SE IZBERE KONCESIONER ZA PATI[TATA

VLADATA SE OTKA@UVA OD KONCESIJA NA PATARINITE?!

Iako ovie dve raboti ne se povrzani me|u sebe, koncesioniraweto na patarinite }e bide odlo`eno s$ dodeka ne se izbere koncesionerot na pati{tata za Koridorot 8, postapka koja treba da bide zavr{ena do krajot na godinata. Se ~ini deka ova e na~in na koj vladata saka tivko da se povle~e od idejata da gi dade pod koncesija patarinite.

ALEKSANDRA SPASEVSKA

T

spasevska@kapital.com.mk

apka vo mesto realizacijata na proektot za davawe na patarinite pod koncesija. Iako be{e najaveno u{te minatata godina deka pet naplatni rampi koi se nao|aat na nekolku pati{ta na Koridorite 8 i 10 }e se davaat pod koncesija na stranski kiompanii koi treba da gi moderniziraat i da vovedat elektronska naplata, bavna e realizacijata na proektot.

Iako proektot e na Ministerstvoto za transport i vrski, za podetalni informacii tie n$ upatija vo Agencijata za pati{ta.

Od Agencijata za pati{ta koja zaedno so Ministerstvoto za transport i vrski go sproveduva proektot velat deka koncesioniraweto na patarinite }e bide odlo`eno dodeka ne se izbere koncesionerot na pati{tata za Koridorot 8 koj treba da se znae do krajot na godinava, a potrebna e i dorabotka na pravnata ramka za celiot proekt. "Tehni~kata specifikacija za karakteristikite na noviot sistem za naplata na patarina e ve}e podgotven vo sorabotka so Svetska ban-

ka i konsultanti finansirani od evropskite institucii.

Postapkata za davaweto na upravuvawe na patarinite na Koridor 8 zavisi od zavr{uvaweto na postapkata i izborot na koncesioner za izgradba na pati{tata" veli Nata{a Valkanovska, direktorkata na Agencijata za pati{ta. Spored nejze, za patarinite na Koridorot 10 potrebno e dorabotka na dokumentacijata odnosno struktuirawe na pravnata ramka na proektot koja najverojatno }e bide obezbedena so tehni~ka pomo{.

Na krajot na minatata godina be{e raspi{an javen povik za zainteresiranost na kompaniite da u~estvuvaat vo tenderot na koj se prijavija duri 26 kompanii, no iako nekolkupati be{e najaveno, javniot povik za dodeluvawe na koncesijata s$ u{te ne e objaven. Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, vo intervjuto koe pred dva meseci go dade za Kapital izjavi deka naskoro }e bide objaven javen povik za dodeluvawe na koncesija, no dosega ne e objaven.

Idejata za davawe na patarinite pod koncesija, ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, ja objavi vo septemvri minatata godina.

Predvideno e da se dadat

pet patarini pod koncesija, me|u koi Romanovce (Kumanovo-Miladinovci), Petrovec (Skopje-Petrovec), Sopot i Otovica(Petrovec-Veles) i Gradsko (Veles-Gradsko). Od koncesionerot se bara{e da vovede integriran sistem za naplata vo koj, pokraj pla}aweto vo gotovo, }e se vovede i sistem za avtomatska pripejd- i postpejd-naplata, so elektronski beskontak-

tni karti~ki i uredi, koi se vospostavuvaat na vetrobranskoto staklo. Koncesionerot se obvrzuva da vovede i sistem na videonadzor, opti~ko povrzuvawe na naplatnite punktovi i da izvr{i rekonstrukcija, pro{iruvawe i remont na objektite za vr{ewe na koncesiskata dejnost. Na povikot za zainteresiranost se javija 26 kompanii od Evropa, Ve-

lika Britanija i Indija, a modelot na koncesionerstvo podrazbira izbranata firma samo da ja vr{i naplatata, no parite da se slevaat vo dr`avnata kasa. Obvrska na dr`avata }e bide mese~no da mu pla}a na koncesionerot za izvr{enata modernizacija, no izbranata kompanija }e mora da sobere odnapred utvrdena suma za naplata.

Spored prvi~nite proekcii,

od godi{nite prihodi od patarini trebalo da se soberat okolu 32 milioni evra od site patarini vo zemjata, vklu~uvaj}i gi i patarinite kon Tetovo i Gostivar, koi se isklu~eni od idnoto koncesionirawe. Godi{no od naplata na patarina dr`avata pribira okolu 20 milioni evra. Sredstvata od patarinite se nameneti za rekonstrukcija na pati{tata.

10 15.07.2010 2.359 2.358 2.357 2.356 2.355 2.354 2.353 2.352 2.351 2.350

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.610

MBID

106,45

2.605

OMB

106,40

2.600

106,35

2.595

106,30

2.590 106,25

2.585

106,20

2.580

08/07/10

09/07/10

10/07/10

11/07/10

12/07/10

13/07/10

2.575

106,15

2.570

106,10

14/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

08/07/10

09/07/10

10/07/10

11/07/10

12/07/10

13/07/10

14/07/10

08/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

10/07/10

12/07/10

14/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

PA\AAT BERZANSKITE INDEKSI KAJ ZEMJITE OD JUGOISTO^NA EVROPA

MAKEDONSKA BERZA SEPAK NE E SO NAJGOLEM PAD

I pokraj golemite padovi na vrednosta na indeksite kaj Makedonska berza vo

izminatite {est meseci mo`e da n$ izraduva samo toa {to nekoi berzi imaat pogolemi padovi od Makedonskata.

METODI PENOVSKI

HRVATSKATA I SRPSKATA BERZA PODOBRI Za razlika od doma{nata berza, hrvatskata i srpskata berza so podobri indeksni dvi`ewa.

Hrvatskiot osnoven berzanski indeks CROBEX prvata polovina od godinata ja zavr{i so pad od okolu 8,3%.

Za razlika od nego, belgradskiot berzanski indeks BELEX 15 e daleku podobar. Negoviot pad za prvite {est meseci od godinata iznesuva{e okolu 4,4%. Sepak, negovata sega{na vrednost e daleku poniska vo odnos na nivoto koe go ima{e vo 2007 godina. Ottoga{, pa se do mart mesec, lanskata godina belgradskiot osnoven indeks konstantno ja namaluva{e svojata vrednost od 3.000 indeksni poeni na duri 350 indeksni poeni.

Vo odnos na drugite berzi, investitorite koi re{ile svojot kapital da go oplodat vo ^e{ka i Ungarija mo`e da se ka`e deka sosema dobro pominale so ogled na slabite padovi na tamo{nite berzanski indeksi. Berzanskiot indeks na berzata vo Budimpe{ta BUX zabele`al najmal pad me|u site analizirani indeksi. Negovata vrednost se namalila za samo 0,8%. No, i pokraj vakviot pad, pazarot na kapital vo Ungarija e ispolnet so optimizam {to se dol`i na postojaniot rast na ovoj indeks od polovinata

penovski@kapital.com.mk

O

snovniot berzanski indeks MBI-10 vo prvata polovina na godinata ima prose~en pad od okolu 12%. No, Makedonija ne e edinstvena koja bele`i pad na glavnite indeksi. Nadolno dvi`ewe na indeksite vo prvoto polugodie ima kaj duri 12 dr`avi od Centralna i Jugoisto~na Evropa.

Edinstven rast e zabele`an kaj romanskata berza.

Makedonska berza, sepak ne e na prvoto mesto so najgolem pad. Pogolem pad od Makedonska berza imaat slovene~kata, bugarskata i bugarskata berza.

Padot kaj qubqanskiot berzanski indeks LJSEX za prvata polovina godinava iznesuva okolu 13% dodeka kaj bugarskiot SOFIX vakviot pad iznesuva okolu 12,7%.

Najgolem pad bele`i berzata vo Crna Gora. Tamo{niot osnoven berzanski indeks MOSTE vo prvata polovina od ovaa godina, na investitorite im donel zaguba od okolu 23,7%.

Pogolem pad vo odnos na Makedonska berza e registriran i kaj berzata vo Saraevo. Saraevskiot berzanski indeks SAX za ovaa prva polovina bele`i pad od okolu 20%.

OBVRZNCITE JA SPASUVAAT BERZATA

V 12% 13%

e padot na LJSEX indeksot kaj berzata vo Qubqana

e padot na MBI-10 za prvata polovina od godinata

12,7%

e padot na SOFIX indeksot kaj berzata vo Bugarija

na mart mesec, pa navamu koga se nao|a{e na najnisko nivo vo poslednite pet godini.

Vo ^e{ka, indeksot na pra{kata berza PX za prvata polovina od godinava izgubil od svojata

vrednost samo 1,2%.

Zaedno pazarite na kapital vo Ungarija i ^e{ka se edinstvenite dva pazari od analiziranite 13 koi zabele`ale pad pomal od 2%.

~era{noto trguvawe vo ramkite na berzata zavr{i so realiziran promet od okolu 6,6 milioni denari. Skoro polovina od prometot be{e napraven od trguvawe so dr`avnite obvrznici.

V~era vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e okolu 3,16 milioni denari od koi duri 3,10 milioni denari bea realizirani kaj obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija na ovoj vid obvrznici.

Vo delot na trguvawe so akciite, najgolem promet v~era be{e napraven so akcijata na Alkaloid.

V~era se istrguvaa 303 akcii na Alkaloid i be{e napraven promet od 1,18 milioni denari.

Vkupniot promet na Makedonska berza, ostvaren na v~era{niot den na trguvawe, be{e realiziran samo vo ramkite na klasi~noto trguvawe.

Blok- transakcii izostanaa.

Berzanskiot indeks MBI10 v~era izgubi 0,11% od svojata vrednost, zavr{uvaj}i go denot so vrednost od 2355,34 indeksni poeni.

Indeksite MBID i OMB, dene{noto trguvawe, }e go zapo~nat so pogolema vrednost vo odnos na prethodniot den i toa za 1,06% i 0,07% posledovatelno. Utrinava trgovskata sesija vo ramkite na doma{nata berza MBID }e ja zapo~ne so vrednost od 2606,82 indeksni poeni, a OMB so vrednost od 106,25 indeksni poeni.

V~era duri 11 hartii od vrednost go zavr{ija denot so pogolema vrednost.

Najgolem rast me|u niv zabele`a akcijata na Arcelormittal CRM od Skopje so rast od 8,85%.

Na vtoro mesto so ne{to pomal rast e akcijata na KJUBI Makedonija koja porasna za 2,5%, a akcijata na Makedonski telekom ima{e rast od 1,72%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

14.07.2010 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30.994.270,01

-0,44%

-9,90%

-6,17%

-3,56%

6,73%

13.07.2010

Илирика ГРП

20.220.713,75

-1,17%

-2,96%

0,88%

2,17%

15,84%

13.07.2010

727.100

Иново Статус Акции

17.384.890,84

-0,18%

-8,73%

-11,20%

-11,83%

-3,77%

13.07.2010

1,28

199.620

KD Brik

22.838.373,41

-0,88%

-1,70%

4,69%

6,74%

32,99%

13.07.2010

1,15

196.500

KD Nova EU

21.648.454,88

-1,11%

-7,70%

-6,37%

-4,80%

16,36%

13.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.947.086,55

-0,02%

-6,22%

-2,50%

-2,13%

0,89%

13.07.2010

145,43

8,85

12.652

КЈУБИ Македонија Скопје

410,00

2,5

9.020

Македонски Телеком Скопје

419,08

1,72

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

739,33

Гранит Скопје

655,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

14.07.2010 %

Износ (МКД)

184

-2,75

58.880

151

-2,58

15.100

2550

-0,88

63.750

Топлификација Скопје

3575,5

-0,33

71.510

Тутунска банка Скопје

3.800,21

-0,22

357.220

Име на компанијата Макстил Скопје

Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Стопанска банка Битола

Ц

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје Тутунска банка Скопје Ветеринарно сточарски центар ФЗЦ 11 Октомври Куманово

14.07.2010 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

14.07.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

14.07.2010

р

у

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

14.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.899,17

390,18

9,99

0,89

54.562

7.780,00

341,43

22,79

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

655,00

105,83

6,19

0,65

KMB (2009)

2.014.067

3.086,62

533,81

5,78

0,89

MPT (2009)

112.382

26.699,60

/

/

0,74

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3899,17

0,19

1.181.447

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

419,08

1,72

727.100

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

0,58

3800,21

-0,22

357.220

STIL (2009)

14.622.943

184,00

0,11

1.663,96

2,57

142

0,00

241.400

TPLF (2009)

450.000

3.575,50

61,42

58,22

1,05

739,33

1,28

199.620

ZPKO (2009)

271.602

2.340,00

/

/

0,31

% на промена

обврзници

51.512

18

88,20

обични акции

29.337

27

-59,53

80.848

45

-19,04

обични акции

Вкупно Официјален пазар

27.185

29

418,22

Вкупно Редовен пазар

27.185

29

418,22

108.034

74

-71,40

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 14.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII VLADATA SE ZADOL@I SO 50 MILIONI EVRA KAJ EIB ZA RAZVOJ NA RURALNITE PODRA^JA

V

icepremieroti minister za finansii Zoran Stavreski i pretstavnikot na Evropskata investiciska banka, Peter Zajc, deneska potpi{aa Dogovor za zaem za finansirawe na proektot „Vodosnabduvawe i odveduvawe na otpadni vodi”, vreden 50 milioni evra.

Proektot e del od politikata na Vladata za ramnomeren regionalen razvoj. Celta e preku investicii vo komunalnata infrastruktura da

se stimulira razvojot na op{tinite.

“Ovoj proekt e od isklu~itelno zna~ewe za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, no u{te pove}e za ekonomskiot razvoj na ruralnite podra~ja, na posiroma{nite sredini.

So nego }e se podobrat uslovite i kvalitetot na `ivotot na gra|anite”, re~e Stavreski.

Uslovite za zaemot se odli~ni, napomena Stavreski, a toa se: rok na otplata 25 godini, pet godini grejs- period i

1,3% kamata. “Na pazarot na kapital nikade ne mo`e da se najdat sredstva so podobri uslovi od ovie. Obezbedeni se pod isklu~itelno povolna kamatna stapka od EURIBOR plus varijabilen raspon od 0,17%. Dokolku sega se povle~e tran{a, taa bi bila pod kamata od 1,27% godi{no, re~e Staverski.

Zaemot }e se povlekuva vo najmnogu 20 tran{i, a minimalniot iznos na edna tran{a e dva miliona evra.

15.07.2010

PRODA@BATA NA NLB NA STRANCI NE E OPCIJA NA SLOVENIJA

E

dna nedela pred objavuvaweto na rezultatite od stres-testovite na evropskite banki, slovene~kiot minister za finansii Franc Kri`ani~ izjavi deka proda`bata na najgolemata slovene~ka banka NLB ne e najsre}noto re{enie.

“Ako se ispostavi deka nema drug izlez, samite }e ja napravite dokapitlizacijata, kako dr`avna pomo{“, izjavi Kri`ni~, dodavaj}i deka se re{eni da ja pomognat bankata

i kako sopstvenici, i kako dr`ava i kako nacionalna ekonomija.

“Kapital” objavi deka slovene~kata najgolema banka NLB e pod pritisok da obezbedi dopolnitelen kapital od 400 do 600 milioni evra, za da go zadr`i potrebniot minimum na adekvatnost na kapitalot.

Problemite okolu na~inot na koj }e se napravi dokapitalizacijata na NLB vo Slovenija se dignati na nivo na dr`aven problem. Zasega problemite na

11

mati~nata NLB vo Slovenija ne ja zasegaat NLB Tutunska banka, koja e treta najgolema banka vo Makedonija.

Franc Krizanic

STARATA EVROOBVRZNICA E POTRO[ENA, NOVATA E ODLO@ENA NA NEODREDENO

17.03.2010 DEFICITOT ]E SE POKRIVA SO PARI OD MMF!

11

Otkako propadna planot za izdavawe na evroobvrznicata, vladata }e se finansira so pari od MMF! Makedonija ima pravo da povle~e okolu 80 milioni dolari od Fondot, no ostanuva dilemata, dali za ostanatiot del od deficitot, Vladata }e mora da pobara i pomo{ vo vid na aran`man?!

V

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata }e koristi pari od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za finansirawe na buxetskiot deficit godinava, najavi ministerot za finansii Zoran Stavreski, otkako propadna obidot vo pravata polovina od godinata da se emituva evroobvrznicata. Ministerot Stavreski priznava deka uslovite na finansiskiot pazar vo Evropa se lo{i i poradi toa evroobvrznicata e odlo`ena na neodredeno vreme, no ne precizira dali, sepak vo igra ostanuva eventualen aran`man so MMF. “Podgotovkite za izdavawe na evroobvrznica se zavr{eni, no op{tite uslovi na evropskiot pazar za izdavawe na evroobvrznica ne se povolni i s$ dodeka ne stanat podobri nema da brzame so izdavaweto na evroobvrznicata. ^ekame da se namali kamatata {to treba da se plati za taa evroobvrznica i koga }e dobieme signal od investiciskite banki {to gi odbravme deka uslovite na pazarot se povolni, }e pristapime kon izdavaweto na evroobvrznicata. Nema pri~ina da brzame so zadol`uvawe pod vakvi uslovi bidej}i od po~etokot na godinava gi potro{ivme parite od lanskata evroobvrznica, a do krajot na godinata, za finansirawe na deficitot me|u drugoto }e koristime i pari od MMF”, izjavi ministerot Stavreski.

Zasega ostanuva nejasno dali do krajot na godinata, dokolku uslovite na pazarot ne se podobrat poradi

prodlabo~uvaweto na evropskata kriza, Vladata }e pristapi i kon aran`man so MMF za finansirawe na deficitot. Makedonija sega ima pravo da povle~e od MMF samo okolu 80 milioni dolari, no za finansirawe na celiot deficit vo buxetot do krajot na godinata }e bidat potrebni pove}e pari.

Ekspertite, pak, sugeriraat deka ne mo`e da se o~ekuva podobruvawe na uslovite na finansiskiot pazar nitu do krajot na godinata i poradi toa, kako najdobra alternativa go poso~uvaat MMF ili pak povtorno kratewe na buxetot i celosna za{teda na predvideniot deficit.

“Izdavaweto na evroobvrznica e celosno neizvesno, pazarite se zamrznati. Investitorite nemaat interes za obvrznici, pa duri i po ekstremno visoka kamata.

Problem za izdavawe na obvrznici imaat i najrazvienite evropski zemji, a kamoli zemji kako Makedonija ili Albanija. Makedonija treba{e da izdade evroobvrznica vo prvite tri meseci od godinata, dodeka uslovite na pazarot ne bea tolku lo{i, sega ostanavme so kusi rakavi. Edinstven spas e samo kratewe na tro{ewata. Dr`avnata kasa e vo mnogu lo{a sostojba, ili }e se skrati buxetot ili nema da pla}ate obvrski {to e katastrofalno za edna dr`ava”, komentira eks ministerot za finansii Trajko Slaveski.

Vladata pred dva meseci gi odbra dvete banki HSBC i Kredit Suis kako posredni~ki vo emisijata na evroobvrznicata. Tie treba{e da ja ponudat na{ata obvrznica na londonskata berza, no spored neoficijalnite podatoci,

ZORAN STAVRESKI

MINISTER ZA FINANSII

investitorite ne poka`ale interes da vlo`at vo makedonskata evroobvrznica.

HRVATSKA SE ZADOL@I SO OBVRZNICI VO AMERIKA Otkako evropskiot finanasiski pazar be{e pogoden od novata kriza vo nekolku najrazvieni evropski zemji, Hrvatska se zadol`i na amerikanskiot pazar. Hrvatskata vlada izdade obvrznica vo vrednost od 1,25 milijardi dolari so kamata od 6,6% i rok na dostasuvawe od 10 godini. Osven toa, hrvatskata vlada donese odluka da se zadol`i i na doma{niot pazar so obvrznici vo vrednost od 200 milioni evra so kamata od 6,75% i rok na

dostasuvawe od 10 godini i obvrznici vo vrednost od 650 milioni evra so kamata od 6,7% i isto taka rok na otplata od 10 godini. So toa Hrvatska se zadol`i za vkupno 1,8 milijardi evra, a Vladata toa go pretatsvi kako golem uspeh za dr`avata bidej}i uspeala da se zadol`i po povolni uslovi vo vreme koga finansiskite pazari se zamrznati i pogodeni od krizata.

EVROOBVRZNICI VO DRUGITE ZEMJI Osven Hrvatska, denovive i Polska izdade dolarska obvrznica so {to se zadol`i za 1,5 milijardi dolari.

Polska vo naredniot period planira da izdade u{te edna

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,29%

4,57%

5,29%

6,30%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60% 11,10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,505

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

48,9339

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

В.Британија

фунта

73,9421

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

46,1161

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

47,3917

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,9025

61,7

49,2

73,8

45,8

Извор: НБРМ

obvrznica, denominirana vo japonski jeni. Pome|u zemjite koi se o~ekuva da izdadat evroobvrznici se: Azerbejxan koja ima potreba da se zazdol`i za nekolku stotina milioni evra, Gruzija preku dr`avnata kompanija za `elezni~ki soobra}aj za okolu 250 milioni evra, Kazakstan planira da se zadol`i so obvrznici vo oktomvri vo vrednost od 500 milioni dolari. Za 2 milijardi dolari planira da se zadol`i i Ukraina, dodeka pak Rusija koja isto taka planira da izdade obvrznici denominirani vo rubqi, }e po~eka da stivne krizata i }e se zadol`i duri idnata godina. Belorusija neodamna zapo~na Roud {ou za priv-

^ekame da se namali kamatata {to treba da se plati za taa evroobvrznica i koga }e dobieme signal od investiciskite banki {to gi odbravme deka uslovite na pazarot se povolni, }e pristapime kon izdavaweto na evroobvrznicata.

Nema pri~ina da brzame so zadol`uvawe pod vakvi uslovi bidej}i od po~etokot na godinava gi potro{ivme parite od lanskata evroobvrznica, a do krajot na godinata, za finansirawe na deficitot me|u drugoto }e koristime i pari od MMF. lekuvawe na potencijalni investitori za nivnite hartii od vrednost. Ova }e bide prva evroobvrznica {to ja izdava Belorusija, za suma od 500 milioni evra.

Pome|u zemjite koi ja ponudija svojata evroobvrznica pred investitori vo nekolku evropski gradovi, no sepak go odlo`ija izdavaweto na evroobvrznicite poradi aktuelnata kriza vo Evropa se ^e{ka, Crna Gora, Albanija i Makedonija.

12 15.07.2010

INTERVJU METODIJA NESTOROVSKI PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET- SKOPJE

MAKEDONIJA NE E PRIVLE^NA ZA INVESTIRAWE

Svetskite analizi poka`uvaat deka dano~nite i drugite osloboduvawa ve}e ne se primarniot interes na investitorite, pa tokmu poradi toa da dojdat i da investiraat vo nekoja zemja. Dano~nite olesnuvawa ne se vistinskiot motiv, tuku su{tinski se resursite, rabotnata sila, potro{uva~kata, dohodite .. Se razbira deka promotivnoto lobi e va`na komponenta. No, treba da bide dobro osmisleno�, veli profesorot Metodija Nestorovski, profesor na Ekonomskiot fakultet-Skopje.

V

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

o uslovi koga ekonomskata kriza go ote`nuva pristapot do kapital i sozdava s$ pogolemi problemi vo likvidnosta i na golemite kompanii, tie stanuvaat se poprebirlivi koga stanuva zbor za noseweto odluka kade }e investiraat. Za toa dali krizata e edinstveniot motiv za otustvoto na stranskite investitori vo Makedonija i kako teoretski mo`e da stane poprivle~na destinacija za investitorite, razgovarame so profesorot na Ekonomskiot fakultet-Skopje, Metodija Nestorovski.

Kakva e sostojbota so investiciite vo Makedonija?

Investiciite se beleg na rastot, dinamikata i obemot ili na padot na ekonomijata. Iljadnici pati sogledano povtoruvano i nepogre{livo se odviva kako zakonitost so ekonomijata. Vo celata svetska ekonomija imame pad na investicionata aktivnost. Pri~inata e krizata i recesijata.

Padot na investiciite zna~i slaba nade` za ekonomskiot rast. Vedna{ vo korelacija so padot

na investiciite sledi i padot na vrabotenosta, padot na izvozot, padot na potro{uva~kata.

Prenesuvaweto na op{tite problemi dojde i vo Makedonija, blago, no sosema jasno i izvesno deka }e se slu~uva so edno pozabaveno tempo, poradi toa {to na{ata zemja e malku povrzana so svetskata ekonomija. Toa e osnovnata pri~ina {to nemavme drama vo prenosot na ekonomskata kriza, zna~i vrskite bea mali, koja bavno se probiva{e preku izvoznicite, pa se prenese vo realniot sektor, a poleka se prenesuva i vo finansiskiot sektor kako zavr{etok. Zna~i krugot e obraten , nadvor po~na od finansiskiot sektor, pa stigna do realniot sektor, a kaj nas vleze preku realniot sektor, preku vrskite so izvoznicite koi se najdoa vo seriozen problem zaradi padot na pobaruva~kata i padot na cenite. Poleka sega ekonomskata kriza kaj nas se prenesuva i na finansiskiot sektor. Toa se gleda i preku pa|aweto na profitite i na aktivnostite vo bankarskiot sektor i vnimatelnosta na bankite kon investiraweto i plasmani vo biznis- sektorot, zaradi porast na rizikot.

Inaku zemeno vo celina,

investiciite vo prvite tri meseci od godinava }e bidat vo dramati~en duri i nad o~ekuvaniot pad od 46%. Padot na investiraweto }e vlijae vrz rast na BDP, koj spored mene }e bide edvaj vo pozitivnata zona , nekade okolu 0,5%.

No, toa re~isi i ne e rast za edna mala ekonomija kako Makedonija. Zna~i, o~ekuvawata na visoki stapki {to zna~at procesi na samoodr`liv ekonomski razvoj baziran na edna dobra investiciona aktivnost ne se slu~uvaat. Ne samo doma{nata investiciona pobaruva~ka, stopiran e i vlezot na stranskite investicii, a osobeno direktnite stranski investicii koi zamrea. I toa e rezultat na op{tite dvi`ewa vo svetot, bidej} i vozdr`anosta od investirawe se javuva nasekade.

Verojatno koga }e zavr{i ciklusot pak }e se pojavat stranski investitori vo zemjata. Sega imame ma~na situacija, raste nevrabotenosta, pa|a potro{uva~kata i ve}e gi imame onie belezi {to gi generira padot na investiciite.

Kolku politi~kiot moment i neizvesnosta okolu evrointegraciite ima vlijanie vrz nedoa|aweto na investitorite vo Makedonija?

Ima dve grupi na fak-

tori koga sekoga{ koga gi analizirame investitorite i nivniot vlez. Jasno na ednata strana se politi~ki i socijalni faktori i na drugata strana se ekonomskite faktori. Ni ednite ni drugite ne se pogodni za investiraweto vo Makedonija. Politi~kite faktori se povrzani i ve}e gi ~uvstvuvame so zastoite vo evrointegraciite i prenosot od svetskata kriza. Definitivno,toa e objektiven problem na vremeto na fazata vo koja vleguvame so mnogu visoka doza na vlijanie, duri mo`ebi i presudno vo ovoj period.

Vtorata strana e vistinskata privle~na sila na ekonomskite faktori {to gi privlekuvaat stranskite investitori. Analizite ni poka`uvaat deka niskoto nivo na na dohod, malite mo`nosti za rast na BDP kako i drugite faktori kako infrastrukturata, potro{uva~kata lokacijata se determinanti koi {to objektivno ne zra~at golema privle~nost na investicijata vo Makedonija. Investitorite imaat mnogu drugi alternativni re{enija da iniciraat svoi proekti . Sega vo uslovi na globalizacijata, na pribli`uvaweto na ekonomskite sistemi, na voveduvaweto na edin-

INTERVJU

15.07.2010

13

MAKEDONIJA NEMA POTEZI

Dodeka krupni infrastrukturni proekti se slu~uvaat okolu nas, nie u{te samo ja povtoruvame prikaznata za koridorite, za gasovodot itn. Nemame ni na povidok finansiska konstrukcija, osven vetuvawa na golemite banki kako Evropskata investiciona banka ili Bankata za obnova i razvoj, no dodeka toa stane operativno minuvaat godinite.

Od druga strana Makedonija se nao|a vo seriozen problem da ne mo`e da se povrze infrastrukturno so sosedite. Nie nemame potezi, a pri analizite, investitorite toa vnimatelno go sledat i procenuvaat {to mo`at tie da o~ekuvaat vo slednata decenija vo Makedonija.

BITKATA SE VODI KAJ MENAXERITE @iveeme vo mnogu slo`eno vreme. Biznis - sektorot i finansiskiot sektor ~uvstvuvaat mnogu problemi i potrebno da se vlo`i mnogu trud za da gi najdeme pravite pateki. Jas spa|am vo onaa grupa na lu|e koi veruvaat vo objektivnite sili vo ekonomijata. Nekoga{ se pa|a i pa|a, pa ne mo`e pove}e da se padne i toga{ doa|a presvrtot, ekonomskite odnosi koi gi ispravuvaat ne{tata. Bitkata se vodi kaj menaxerite i tie bi trebalo da izdr`at vo ova slo`eno vreme i da nema razo~aruvawe, da nema napu{tawe na biznisi, da nema vozdr`livost.

Postoi i s$ pogolema vozdr`livost na bankite, a toa mo`e da se razbere i tie se visokorizi~ni institucii i vo nivniot fokus e rizikot. No, vistinskite nade`i se vo bankarskiot sektor koj }e dava krediti vo biznisi vo koi tie veruvaat deka se dobri. I vo izminative 50 godini sme imale te{ki situacii i krizi, no veruvam deka }e dojde do rast na ekonomijata. stveni smetkovodstveni standardi ,slobodata na dvi`eweto na kapitalot, prostorote e sloboden.

Investitorite treba pred s$ da izberat to~ki na lokacija na svoite vi{oci na kapital na svoite ambicii da go {irat pazarot. Investicionite odluki i investitorite seriozno gi podgotvuvaat i kalkuliraat site elementi koi{to vlijaat na proekciite na tekovite i na site o~ekuvawa. Instrumentariumot za privlekuvawe od strana na politikite e poznat i go praktikuvaat i site okolu nas. Zna~i ve}e toj prostor e zatvoren vo smisla na toa {to

mo`e da se ponudi. Investitorite ne reagiraat ve}e na dano~ni stimulacii.

Ottuka te{ko e da se proektira kolku investicii bi mo`ele da dojdat. Ubavo e da gi gledame najavite, nekoi zavr{uvaat so investirawe, no verojatno sekoja desetta e verojatna.

Pretpostavuvam mislite na Srbija i Albanija?

Da mislam na Srbija bidej}i e mnogu privle~na da stane dinami~na ekonomija i nositel na razvojot na Balkanot. Srbija ima interesen pazar i e daleku poprivle~na bidej}i e vo faza na prezemawe na krupni zafati vo dr`avniot

kapital. Mislam deka vo Srbija imaat vlijanie i klu~nite ekonomski faktori kako goleminata na pobaruva~kata na pazarot, o~ekuvawata na rastot na dohodite. Ova se univerzalnite faktori {to vle~at stranski investitori, a strancite gi prepoznavaat preku analizite i vlo`uvaat tamu kade {to ima perspektiva.

Ovie zemji od regionot koi isto kako i Makedonija se borat za stranski investitori, za razlika od Makedonija koja samo najavuva, realiziraat golemi infrastrukturni proekti.

Kolku toa e mamka za stranskite investitori?

Dodeka krupni infrastrukturni proekti se slu~uvaat okolu nas, nie u{te samo ja povtoruvame prikaznata za koridorite, za gasovodot itn. Nemame ni na povidok finansiska konstrukcija, osven vetuvawa na golemite banki kako Evropskata investiciona banka ili Bankata za obnova i razvoj, no dodeka toa stane operativno, minuvaat godinite. Od druga strana Makedonija se nao|a vo seriozen problem da ne mo`e da se povrze infrastrukturno so sosedite.

Nie nemame potezi, a pri analizite, investitorite toa vnimatelno go sledat i si procenuvaat {to mo`at tie da o~ekuvaat vo slednata decenija.

Izleguva deka promoviraweto na Makedonija so adutite kako dano~en i investiciski raj izleguva ne se vistinskite adutite na koi{to treba da igrame?

Mora kompleksno da se pristapi. Svetskite analizi poka`uvaat deka dano~nite i drugite osloboduvawa ve}e ne se primarniot interes na investitorite, pa tokmu poradi toa da dojdat i da investiraat vo nekoja zemja. Dano~nite olesnuvawa ne se golemi i ne se vistinskiot motiv vo vakvi prostori tuku su{tinski se resursite, rabotnata sila, potro{uva~kata, dohodite itn. Se razbira deka promotivnoto lobi e va`na komponenta, toa ne e nepotrebno. No, treba da bide dobro osmisleno.

Vo uslovi na globalizirana ekonomija postojat li formuli za uspeh za edna zemja ili ekonomija kako da se napravi poprivle~na koga ve}e se iscrpuvaat resursite?

Toa e pri~inata za{to bi sakale da stignat novi tehnologii. Osnovnata igra vo svetskata ekonomija e konkurentnosta , zna~i s$ treba da se stavi na kartata na konkurentnost. Izvozot e slikata na konkurentnosta i na mo}ta na ekonomijata.

Pogledajte ja strukturata na izvozot i }e ja vidite sposobnosta na zemjata.

Sekoj izvoz ima ekonomska logika. Nie treba sega da vnimavame na site faktori, razvojni strategii koi zna~at podignuvawe na konkurentnosta na kapacitetite. Tehnolo{koto nivo e nisko i o~igledno so ova nivo na konkurentnost mnogu malku mo`eme da ponudime. Za da izlezete na evropskite pazari potreben e kvalitet, a ako nie ne stigneme do novi tehnologii vo site sektori nemame {ansa da izlezeme so izvoz. So ova nivo na konkurentnost koe go imame sega nie sme nemo}ni. Dokolku utre ni re~at vlezete vo EU, nie }e se ~udime vo kakvo dru{tvo sme se na{le. Zatoa ni se potrebni programi za vlo`uvawa vo znaewa i vo ve{tini za nastap na pazarot.

Kade ja gledate perspektivata na Makedonija vo investiciite?

Ne mo`e s$ u{te da se proceni kako }e se odnesuvaat investitorite. Znaeme od ekonomskata teorija za ciklusite i nivnoto traewe i gledame deka tie istoriski se stesnuvaat.

Zna~i n$ o~ekuvaat nekoi dolgi etapi vo ovaa kriza ili recesija pred da dojde o~ekuvaniot polet. Koga }e proraboti takvata snaga predizvikana od rastot na pobaruva~ka na dohodite toga{ povtorno kapitalite }e baraat prostor za investirawe. Realno e da se o~ekuva edna podinami~na etapa na investirawe vo svetot i kaj nas. I vo tie nade`i treba da se dvi`ime.

Preambiciozno e da se ka`e kako bi izgledal vo perspektiva toj proces.

Ona {to go znaeme od momentalnata ekonomija e deka mo`e da o~ekuvame nekoe razdvi`uvawe i ne mora da bideme zavitkani vo nekoj realen pesimizam. Sepak, podignuvaweto na nivoto na znaeweto na mladite lu|e na novite generacii }e pronajdat

pati{ta za privle~nosta.

Po 10 godini sigurno }e bide poinakvo. Nie sme mala zemja, no okolku nas imame {irok prostor za plasman kon Srbija, Bugarija Bosna i toj prostor treba da go iskoristime.

Nie kako da imame za cel da osvoime podale~ni prostori , a bliskite ni se relativno zapostaveni.

Ima izvori za rast okolu nas i treba toa da se iskoristi bidej}i mo`eme vo toj prostor da deluvame mnogu mudro i da gi iskoristime potencijalite. [to bi & prepora~ale na vladata vo odnos na strategijata za privlekuvawe na stranskite investicii?

Edno e nie {to sakame da napravime, a drugo e {to sakaat investitorite.

Pra{aweto e da gi pogodime potrebite na stranskite investitori.

Mo`e da se o~ekuva premodelirawe, no ne o~ekuvam nekoi presvrti.

Instrumentariumot e toj, kako }e gi privle~ete investitorite . Ne veruvam deka nekoj nov koncept bi napravil nekakvi ~uda.

Investitorite se mnogu vnimatelni i treba da gi razbereme.

Tie sekoga{ se sretnuvaat so rizik, no dobrite menaxeri go presmetuvaat rizikot. Pogre{nite procenki vo investiciite zna~at zaguba na kapital.

Kolku faktorot NATO i EU i eventualnoto re{avawe na imeto }e bidat motor akcelerator za stranskite investitori?

Definitivno mnogu. Toa ograni~uvawe go ~uvstvuvame podolg period.

Nema somnevawe deka re{avaweto na tie problem }e ja napravi Makedonija poprivle~na za investitorite.

Ne samo pristapot do fondovite, toa e novo struewe na vrski, kapital i na lu|e, toa e dinamizirawe na vkupnite ekonomski procesi. Sega sme poizolirani i kolku i da n$ biduva nie sme, sepak, periferen igra~.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

15.07.2010

GOLEMA NELIKVIDNOST VO GRADE@NATA INDUSTRIJA VO SRBIJA

DOLGOT NA DR@AVATA GI URIVA GRADE@NICITE

D

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

okolku dr`avata ne im pomogne na grade`nite firmi da go re{at problemot so nelikvidnosta, so koj se borat pove}e od 80 % od kvalitetnite kompanii, te{ko deka neodamna usvoenite merki za stimulirawe na grade`nata granka }e gi dadat o~ekuvanite rezultati.

Mo`nosta po skratena procedura da dojdat do novi raboti koi }e se finansiraat od buxetot, nema mnogu da pomogne ako ne se obezbedat sredstva za podmiruvawe na starite pobaruvawa, a spored nekoi podatoci, samo dr`avata na grade`nata granka i dol`i pove}e od 150 milioni evra. Situacijata stanuva se poseriozna ako na listata se dodadat i dolgovite na lokalnata samouprava. Pokraj ova, krizata isto taka zema danok. Spored statisti~kite podatoci, vo prviot kvartal od ovaa godina vrednosta na grade`nite raboti padnala za 24% vo odnos na istiot period od 2009 godina, dodeka vrednosta na dogovoreni raboti e poniska za 22%. Realniot pad vo grade`ni{tvoto vo odnos na periodot pred recesijata iznesuva 70%.

Iako pove}eto grade`ni

ZAMRZNUVAWE NA OBVRSKITE “Dokolku naskoro dr`avata ne najde model za nadminuvawe na nelkvidnosta vo grade`ni{tvoto, se pla{am deka svoite pobaruvawa nema da mo`at da gi naplatat ni bankite, ni lizing kompaniite, nitu dr`avnite i javnite pretprijatija. Vo interes na site bi bilo da se napravi eden period na “zamrznuvawe na obvrskite”, vo koj firmite bi mo`ele da a vlezat vo nekoj biznis, da naplatat nekoj del i taka da po~nat da gi servisiraat svoite zaostanati dolgovi.

No ako toa ne se napravi, se pla{am deka ni grade`nite ma{ini nema da imaat novi kupuva~i”, izjavi Goran Rodi}, sekretar na Zdru`enieto za grade`ni{tvo vo Stopanskata komora na Srbija.

R

Realniot pad vo grade`ni{tvoto vo odnos na periodot pred recesijata iznesuva 70% firmi se te{ko pogodeni so nedostig na pobaruva~ka i ote`nata naplata, sepak nekoi od niv minatata godina i ne zabele`ale takvi

Toj izjavi deka vladata ne mo`e da sobere dovolno pari od sega{niot danok na prihod koj e voveden vo 2005 godina.

Romanija se nao|a vo dlaboka recesija, a nejzinata ekonomija ovaa godina spored prognozite

ILJADA SRBI DNEVNO ZAMINUVAAT VO HRVATSKA NA LETUVAWE

P

ove}e od 1.000 Srbi, dnevno zaminuvaat na letuvawe vo Hrvatska .

Deka hrvatskite letuvali{ta i ovaa godina se top destinacija za Srbite, potvrduva generalniot direktor na avtobuskiot prevoznik “Lasta”, Velibor Sovorovi}.

Toj izjavi deka avtobusite na “Lasta” sekojdnevno

prevezuvaat pove}e od 600 patnici od Srbija do Split, Istra i drugite letuvali{ta od Srbija.

“Ovaa godina se bara bilet pove}e”, re~e Sovorovi} i dodade deka za prv pat ovaa godina se slu~uva pogolem broj na srpski turisti da patuvaat vo Hrvatska, a ne vo Crna Gora.

problemi.

Grade`nata kompanija Delta rilestejt, zabele`ala enormen rast na profitot vo minatata godina (od 208 milioni }e oslabne najmalku za 1%, po pa|aweto od 7,1% vo 2009 godina.

Romanija dogovori zaem so Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Evropskata unija (EU) i Svetskata banka.

Site plati vo javniot sektor vo Romanija od 1 juli se namaleni za 25%.

Srpskite turisti mo`e da patuvaat do hrvatskoto krajbre`je i so voz, dodeka avionski letovi za Hrvatska ovaa godina nema.

Ako se pretpostavi deka golem broj na gra|ani na more patuvaat so sopstven aran`man i so svoj avtomobil jasno e deka vo ekot na turisti~kata sezona kon hrvatskoto krajbre`je patuvaat pove}e od 1.000 turisti dnevno.

BUGARIJA SO NAJSKAPI VOZILA VO EU

B

ugarite pla}aat pove}e za novi vozila vo odnos na prose~nite ceni vo Evropskata unija (EU), navede Evropskata komisija.

Vo Bugarija avtomobilite vo prosek se poskapi za 10% vo sporedba so ostanatite zemji ~lenki na zaednicata.

Najskapi se vozilata koi ne se proizveduvaat na Stariot kontinent, pa taka “grand

Spored statisti~kite podatoci, vo prviot kvartal od ovaa godina vrednosta na grade`nite raboti padnala za 24% vo odnos na istiot period od 2009 godina, dodeka vrednosta na dogovoreni raboti e poniska za 22%.

17.03.2010 15

ROMANIJA PLANIRA DA GO ZGOLEMI DANOKOT NA PRIHOD

omanskata vlada planira da go ukine pau{alniot danok od 16% i da go zgolemi danokot na prihod po~nuvaj}i od idnata godina, izjavi romanskiot minister za finasii Sebastijan Vladesku.

15

vitara” vo Bugarija se prodava po cena koja e za 28% povisoka od prose~nata vo EU. “Nisan mikra” se nudi za 30% poskapo, a “honda sivik” za 35% poskapo.

Me|utoa postojat i vozila koi se poevtini. Taka “reno megan” vo Bugarija vo 2009 godina se prodavalo po cena koja e za 5,5% poniska od prose~nata vo EU, a “pe`o 407” ~ini 2,8% pomalku.

dinari na 2,25 milijardi) iako pogolemiot broj stanovi od nivnata najgolema investicija, naselbata Belvil vo Nov Belgrad, seu{te ne e prodaden.

Grade`nata industrija na Srbija ja optovaruva i toa {to za da obezbedi u~estvo na tenderite i da gi sledisovremenite trendovi vo gradeweto, bila prinudena da nabavi nova mehanizacija i oprema, a vo pove}eto slu~ai, kompaniite toa go pravele preku lizing. Me|utoa namaluvaweto na obemot na rabota i s$ pote{kata naplata, seriozno ja zagrozija polo`bata na ovie kompanii, pa poradi docneweto vo otplatite na rati, nekoi od lizing-kompaniite bile prinudeni da im ja odzemat grade`nata mehanizacija, koja na pazarot sega se nudi so

popust od 10%. Stru~wacite velat deka popustite }e bidat u{te pogolemi, bidej}i ako nema realni raboti za koi se osigurani sredstva, nema da ima ni pobaruva~ka za ma{ini. Zatoa pove}eto lizing-ku}i taa merka ja primenuvaat samo vo kraen slu~aj, koga e jasno deka kupuva~ot ve}e nema da mo`e da opstane na pazarot.

Pove}eto od lizing-kompaniite se vozdr`uvaat da gi raskinat dogovorite so grade`nite kompanii, ne samo poradi toa {to ne e popularna merka, tuku lizingku}ite se vodat po logikata deka dokolku ma{inite i opremata ostanat vo posed na pretprijatijata, postoi pogolema verojatnost deka }e dobijat rabota so koja }e mo`at da go servisiraat dolgot, dodeka vra}aweto

na mehanizacijata na pazar na koj nema pobaruva~ka, ne garantira plasma duri ni preku popusti.

Se postavuva pra{aweto kolku dolgo i lizing kompaniite i bankite }e mo`at da ja odlo`uvaat naplatata na pobaruvawata.

“Iako postojat docnewa, seu{te ne sme bile vo situacija da odzememe ma{ini i oprema, no priznavam deka kon grade`nata granka bevme mnogu fleksibilni, bidej}i i samite znaeme vo kakva sostojba se nao|a grade`nata industrija. Fakt e deka kaj nas se imaat zadol`eno solidni firmi, za koi sme sigurni deka }e platat porano ili podocna.

Za `al, zadocnuvawata se na{a realnost, svesni sme deka toa }e go ima i vo idnina”, izjavi Ivan Jaukovi}, direktor na proda`ba na Inteza lizing.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 15.07.2010 VO EVROPA RASTE PRIMENATA NA ENERGIJATA OD OBNOVLIVI IZVORI

N

a energijata od obnovlivi izvori vo 2008 godina otpa|aa 10,3% od vkupnata potro{ena energija vo ramkite na Evropskata unija (EU), so {to prodol`uva trendot na rast na nejzinata primena, soop{ti Agencijata za staistika na EU - Evrostat. Spored podatocite na Evrostat, u~estvoto na „zelenata” energija vo ramkite na vkupnata energetska potro{uva~ka vo EU vo 2007

godina bilo 9,7 %, a edna godina prethodno 8,8 %.

Ekspertite predviduvaat deka do 2020 godina u~estvoto na strujata od obnovlivi izvori vo vkupnata energija vo EU }e dostigne do 20 %. Najgolemio u~estvo na „ekolo{kata” struja vo vkupnata potro{uva~ka na energija me|u zemjite na EU vo 2008 godina imala [vedska so 44,4%, pred Finska so 30,5, Letonija so 29,9 i Avstrija so 28,5 %.

SVET BIZNIS POLITIKA Od druga strana, najmalo u~estvo na energijata od obnovlivi izvori imalo na Malta od samo 0,2 %, a po nea sledat Luksemburg so 2,1, Velika Britanija so 2,2, Holandija so 3,2 i Belgija so 3,3 %.

Pod poimot obnovlivi izvori se podrazbiraat izvorite na enegija koi se nao|aat vo prirodata i koi celosno ili delumno se obnovuvaat, kako energijata na vodite, veterot, Sonceto, biomasite i termalnite izvori.

FEJSBUK VMETNA DOPOLNITELNI BEZBEDNOSNI MERKI

S

ocijalnata internet stranica Fejsbuk se soglasi so usvojuvaweto na dopolnitelni aplikacii koi }e ovozmo`at podobruvawe na onlajn bezbednosta za najmladite korisnici, soop{ti Organizacijata za za{tita na decata. Dopolnitelnite aplikacii, koi se vmetnati posle dolgotrajna kampawa na ~elo so Centarot za za{tita od eksploatacija na decata i onlajn za{tita (CEOP), se pojavuvaat na stranicata na profilot na

korisnikot koga }e dodadat ili ~uvaat stranica, i na decata i tinejxerite im ovozmo`uvaat prijavuvawe na somnitelno i nedoli~no odnseuvawe.

Ovaa aplikacija osobeno se odnesuva za korisnicite pome|u 13 i 18 godini i isto taka nudi pomo{, soveti i poddr{ka vo nasoka na bezbednosta pri internetsurfaweto.

“Od steknatite iskustva preku razgovori so obvinetite, znaeme deka vizuelnoto

I POKRAJ KRIZATA, GRCITE TRO[AT

VOENIOT BUXET ]E JA POTOPI GRCIJA VESNA KOSTOVSKA

I

Do grlo zadol`enata Grcija, koja go zagrozuva globalniot finansiski sostav, }e potro{i pove}e od milion evra za dve germanski podmornici

v.kostovska@kapital.com.mk

dodeka Grcija se obiduva da gi namali tro{ocite od zdravstveniot i penziskiot sostav do platite na dr`avnite slu`benici, za da go izbegne kolapsot, ostanuva nedoprena edna oblast- voeniot buxet.

Do grlo zadol`enata zemja, ~ija{to finansiska kriza go zagrozuva globalniot finansiski sostav, }e potro{i pove}e od milion evra za dve germanski podmornici, za koi komandata na mornaricata tvrdi deka ne se neophodni. Grcija isto taka ima namera da kupi 15 spasuva~ki helikopteri od Francija, a vo poslednive nekolku godini od Amerikancite kupila dvaesetina borbeni avioni F16, za 1,5 milijardi evra.

Pogolemiot del od voenata oprema doa|a od Germanija, zemja koja go nosi najgolemiot tovar vo finansiskata pomo{ za Grcija i e najglasna vo osudite kon Atina za prekumernoto tro{ewe. Germanskata kancelarka Angela Merkel ja povika gr~kata vlada da ja izvr{i svojata zada~a i da go namali javniot dolg.

Dogovorite za kupuvawe na voena oprema ilustrira kako Germanija i ostanatite kreditori izvlekuvaat korist od gr~koto tro{ewe, i kako toa im se vra}a kako bumerang.

Grcija, so 11 milioni `iteli e najgolem evropski uvoznik na konvencionalno oru`je i petta vo svetot, zad Kina, Indija, Obedinetite Arapski Emirati i Ju`na Koreja. Gr~kiot voen buxet e najgolem vo Evropskata unija (EU) vo odnos na bruto-doma{niot

proizvod (BDP) i e eden od glavnite faktori za visokiot nacionalen dolg.

Kupuvaweto na germanski podmornici e najaveno u{te vo mart ovaa godina, koga ne zemjata ve}e & se zakanuva{e bankrot.

Kupuvaweto na oru`je e pottiknato glavno od odnosite so Turcija, gr~kiot sosed i istoriski rival.

“Duri i zemjite koi nastojuvaat da & pomognat na Grcija vo ovie te{ki vremiwa, nastojuvaat da & prodadat voena oprema”, izjavi Egemen Bagis, glaven turski pregovara~ so EU, i dodade deka ni na Turcija

ni na Grcija ne im trebaat novi tenkovi, raketi, podmornici ili lovci.

Pri posetata na turskiot premier Rexep Erdogan vo Atina, zamenik-premierot na Grcija Teodoros Pangalos, izjavi deka se ~uvstvuva prisilen da kupi oru`je koe ne & treba na zemjata.

Oficijalnite lica od EU ja obvinija Francija i Germanija deka u~estvuvaat vo finansiska pomo{ za Grcija so uslovuvawe za sklu~uvawe na dogovori za proda`ba na voena oprema. Francuskite i germanskite slu`benici gi otfrlija ovie obvinuvawa.

Angela Merkel izjavi deka

OBAMA NA NAJNISKATA TO^KA NA DOVERBA KAJ AMERIKANCITE

D

overbata na amerikanskata javnost kon pretsedatelot Barak Obama opadna na najniskata to~ka otkako toj pred 18 meseci stapi na funkcijata, poka`uvaat objavenite rezultati od ispituvaweto na javnoto mislewe.

Spored anketata izrabotena za TV mre`ata ABC Wuz i vesnikot „Va{ington post”, 58% od Amerikancite ne veruvaat deka Obama }e donese vistinski odluki za

zemjata.

Na po~etokot na negoviot mandat, situacijata be{e sosema poinakva, so okolu 60 % od onie koi mu veruvaa na Obama. ^etiri meseci pred izborite za Kongresot, doverbata vo Obama, me|utoa, i natamu e pogolema otkolku za kongresmenite.

Na istoto pra{awe, 68 % izjavile deka ne veruvaat deka demokratite na Obama mo`at da donesat vistinski

biznisot so podmornici e del od star dogovor, koj bil sklopen pred izbivaweto na dol`ni~kata kriza.

Vo maj, gr~kiot Oddel za istra`uvawe na ekonomski criminal zapo~na istraga za site nabavki na oru`je vo poslednite deset godini, ~ija{to vrednost iznesuva 16 milijardi evra. So ovaa istraga saka da se potvrdi dali e oru`jeto preplateno i dali kupuvaweto na oru`je bilo neophodno.

Germanskiot istra`itel pak se obiduva da otkrie dali na gr~kite slu`benici vo ramki na biznisot so podmornici

Angela Merkel izjavi deka biznisot so podmornici e del od star dogovor, koj bil sklopen pred izbivaweto na dol`ni~kata kriza.

im se isplateni milionski provizii. Izvr{niot direktor na germanskata kompanija Ferostaal AG, koja u~estvuva{e vo biznisot, vo maj poradi istragata podnese ostavka.

Ne se site voodu{eveni so obnovata i nabavkata na podmornici. Stelios Fenoks, viceadmiral vo gr~kata mornarica vo april podnese ostavka vo znak na protest poradi odlukata na ministerot za odbrana da kupi podmornici.

Vo \ra|anskata vojna koja ja zafati zemjata po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, Ameri-

FOLKCVAGEN JA ZGOLEMI PRODA@BATA NA KINESKIOT PAZAR ZA 46%

G

odluki.

Samo 43% od Amerikancite, vklu~uvaj}i gi tuka i edna tretina od negovite demokrati, go odobruva na~inot na koj Obama ja izvr{uva svojata dol`nost vo ekonomijata, dodeka 54% se nezadovolni.

ermanskiot avtomobil "folkcvagen", vo prvata polovina od ovaa godina, za 46% ja zgolemi proda`bata na kineskiot pazar, blagodarenie na voveduvaweto na novite modeli koi gi privlekoa kupuva~ite na najgolemiot pazar za avtomobili na svetot, dodeka japonskata "honda" vo tekot na minatiot mesec do`ivea pad vo isporakata od 2,7% poradi {trajkot vo pogonite za proizvodstvo na avto-

delovi.

Proda`bata na honda vo juni e namalena za okolu 50.000 modeli, iako vo prvite {est meseci e zabele`an rast na proda`bata na kineskiot pazar od 22%.

Vkupnata proda`ba na patni~ki avtomobili vo Kina vo tekot na juni se zgolemi za 19% vo odnos na istiot mesec vo 2009 godina, na 1,04 milioni edinici, spored podatocite na Zdru`enieto na kineski

predupreduvawe mo`e da gi za{titi decata dodeka se na Internet”, istakna direktorot na CEOP Xim Gembl, koj isto taka dodade deka ovaa aplikacija treba da bide dopolnitelno osiguruvawe i za roditelite ~ii deca go koristat Fejsbuk.

Oficijalnite lica od EU ja obvinija Francija i Germanija deka u~estvuvaat vo finansiska pomo{ za Grcija so uslovuvawe za sklu~uvawe na dogovori za proda`ba na voena oprema.

Francuskite i germanskite slu`benici gi otfrlija ovie obvinuvawa kancite go poddr`aa antikomunisti~koto dvi`ewe. Takvata politika be{e vo soglasnost so takanare~enata Trumanova doktrina koja podrazbira{e neograni~ena voena pomo{ na narodite na koi im se zakanuva{e komunisti~ka vlast.

Dodeka Zapadna Evropa koriste{e amerikanska pomo{ za ekonomsko zazdravuvawe po Vtorata svetska vojna, Grcija razviva{e vojska.

Vlo{enite odnosi so Turcija vodea do ponatamo{en rast na voeniot buxet.

Iako Grcija i Turcija se ~lenki na NATO, postoi ogromno soperni{tvo me|u ovie dve zemji. Otkrivaweto na nafta na severot od Egejskoto More i nesoglasuvaweto okolu teritorijalnata granica na moreto i vozdu{niot prostor, bea pri~ina za brojni incidenti pome|u ovie dve zemji.

Soedinetite Amerikanski Dr`avi so godini gi poddr`uvaa ~lenkite od ju`noto krilo na Severnoatlantskiot sojuz vo razmer 7:10 - na sekoi sedum milioni dolari voena oprema prodadena vo Grcija. Na Turcija i e prodadena oprema vredna 10 milioni dolari. avtomobilski proizvoditeli vo Peking. "Folkcvagen" za {est meseci ja zgolemi isporakata vo Kina na pove}e od 950. 000 vozila, a proda`bata na luksuzniot brend "audi" porasna za 64% na 110.000 vozila.

Izvr{niot direktor na Folksvagen, Martin Vinterkorn, vo april izjavi deka kompanijata planira da izdvoi 4,4 milijardi evra (5,5 milijardi dolari) vo nasoka na {irewe na proizvodnite kapaciteti i voveduvawe novi modeli na kineskiot pazar.

MENAXMENT

17

15.07.2010

OLESNETE SI GO PATOT DO LI^NIOT I PROFESIONALNIOT USPEH elokupnata filozofija i deluvawe na Xim Laules kako konsultant, avtor, menaxer i mentor na menaxeri se bazira na olesnuvawe na patot do li~niot i profesionalniot uspeh, do nao|awe na najefikasen i istovremeno najpredizvikuva~ki, najproduktiven i najzabaven na~in za da se izbalansiraat sekojdnevnite privatni i profesionalni korespodencii so cel maksimalno da se iskoristi sopstveniot potencijal i da se bide maksimalno uspe{en vo svojot li~en i profesionalen `ivot.

Sleduvaat nekolku soveti od negovata posledna kniga Timing Tigers.

C

SEKOGA[ IMAME POMALKU VREME OTKOLKU [TO MISLIME – ZATOA BIDETE HRABRI U[TE DENES. Dali ste eden od onie lu|e koi podzastanuvaat na trkata kon svoite soni{ta razmisluvaj}i: “Da go doisplatam kreditot, pa posle }e razmisluvam za toa”; “Duri i da predlo`am takvo ne{to, {efot nikoga{ ne bi me slu{al mene”; “Sega ne, me|utoa za nekoja godina, da ni se zacvrsti malku pozicijata, pa }e razmisluvame za toa.”

Vo su{tina, odlagaweto na po~etokot na realizirawe na na{ite planovi samo go zgol-

1

K

O

M

E

R

C

I

emuva rizikot za neuspeh (a ne go namaluva!

Nasproti veruvaweto na mnozinstvoto). So odlo`uvawe na planovite samo se namaluva na{iot entuzijazam, se menuvaat uslovite i vnimavajte – brilijantna ideja denes mo`e da bide prose~na ideja utre, a uslovite – mo`e i da se vlo{at.

Vo vreme dinami~no kako ova, ne mo`ete da si dozvolite da ~ekate pove}e od eden den.

Ne veruvajte vo sudbina – predizvikajte ja Va{ata dokolku sakate golemi ne{ta!

2

MENUVAJ GI SOPSTVENITE PRINCIPI – PRAVI GO TOA NA DNEVNO NIVO. Starite moralni normi n$ uveruvale deka treba da bideme ‘lu|e od zbor’, no vo svet koj se menuva brzo kako ovoj nekoga{ e popametno da se ka`e ‘Ne blagodaram, se premisliv’ ili ‘Mislam deka od utre treba kompletno da go smenime na~inot na koj dosega odgovaravme na vakov tip na barawa’.

Ili probajte ne{to novo.

Nikoga{ nema da vi se otvorat novi vidici dokolku ne eksperimentirajte.

Posetete novo mesto, socijalizirajte se so nov krug lu|e, smenete ja dnevnata rutina, mo`e da se iznenadite kolku mo`nosti mo`e toa da Vi donese.

3 J

SÉ E VO TVOJATA GLAVA. Ste se na{le li vo situacija da razgovarate za

A

L

E

N

O

G

L

eden ist proekt ili ist problem so pove}e zasegnati lu|e i site da imaat razli~en osvrt na situacijata? Ne{to {to eden menaxer mo`e da go do`ivee kako kraj na svetot, drug mo`e da go do`ivee samo kako potreba da se razgovara u{te edna{ so dobavuva~ite i ovoj mesec da se podnese nekoja simboli~na zaguba, koja }e se nadomesti drugiot mesec so zgolemeni napori.

Kritikata {to sme ja dobile za nekogo mo`e da zna~i pa|awe vo depresija i ~uvstvo na ottu|enost, dodeka za drug mo`e da zna~i standardna procedura i nejzino razbirawe i prifa} awe. Kakvi glasovi odeknuvaat vo Va{ata glava?

Ottuka poteknuva s$ – site Va{i uspesi i neuspesi, zatoa se tolku va`ni.

irani vo odnos na gri`ata kon rabotata, gri`ata kon drugite, gri`ata kon sebe.

Neverojatno e kolku malku e potrebno da se ~uvstvuvate deka imate kontrola vrz Va{iot `ivot – samo disciplina.

Jim Lawless e nesomneno eden od najpoznatite i najinspirativnite menaxment-konsultanti i avtori na dene{nicata.

Negovite brilijantno progresivni stavovi za motivirawe na vrabotenite, promonite vo organizacijata, efektivnoto menaxirawe na sebesi i na podredenite go napravija eden od vode~kite konsultanti vo Evropa, vo ~ie portfolio na klienti se vbrojuvaat i Vodafone, T-Mobile, Apple, Delloitte, Barclays Bank, Marks & Spencer, IBM, Microsoft, British Gas.

BIDETE KREATORI I SLEDBENICI NA SVOJATA DISCIPLINA. Edinstvena dobivka koja mo`e da e ostvari bez disciplina e dobivka na loto.

Zavr{uvajte gi inicijativite {to ste gi zapo~nale.

Sledete go ne samo godi{niot, nedelniot, tuku i dnevniot plan za rabota.

Ne dozvoluvajte nedisciplinirani sorabotnici da Ve oddale~at od ispolnuvawe na zacrtanoto od celta.

Ili ednostavno – postavete svoja disciplinska mantra i sledete ja, bidete disciplin-

XIM LOULES

svetski priznat menaxment menaxm men axm x ent ekspert r

4

A

S

K

O

CSA Speakers @ Triple S e pretstavni{tvo na CSA Celebrity Speakers Associates, koe operira na teritorijata na Makedonija, Hrvatska, Srbija i Slovenija.

Vi pomagame da pristapite kon najzna~ajnite svetski biznismeni, akademci i politi~ari i da gi napravite del od uspe{nata prikazna na Va{ata kompanija

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

FEQTON

18 15.07.2010

KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 17

UPOTREBETE JA CELATA SVOJA SILA

K

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

olku vi e golem motorot i kolku efikasno go koristite? Voren Bafet veli deka mnogu lu|e imaat “motori od 400 kowski sili”, no proizveduvaat samo 100 kowski sili energija. So drugi zborovi, i pametnite lu|e ~esto dopu{taat vnimanieto da im se odvle~e od zada~ata pred niv i postapuvaat na iracionalni na~ini.

Mnogu e podobro za onaa li~nost {to

Razvivajte gi pozitivnite naviki, a od lo{ite naviki vozdr`uvajte se i isfrlete gi. Kakov }e bide rezultatot spored Bafet? Podirektna korelacija pome|u va{ite kowski sili i proizvedenata energija. vo potpolnost ja iskoristuva seta energija od motorot od 200 kowski sili, veli Bafet.

Voren Bafet silno veruva vo va`nosta na dobrite naviki.

Navikite efikasno go odreduvaat

odnesuvaweto, a dobrite naviki vodat do dobro odnesuvawe.

Bafet im predlaga na lu|eto da napravat ve`ba za da ja proverat efikasnosta – ili proizvedenata energija – na sopstvenite naviki i odnesuvawa. Zapi{ete gi kvalitetite na li~nosta na koja isklu~itelno & se voshituvate, sovetuva Bafet, a potoa sostavete spisok na kvaliteti na li~nost na koja {to voop{to ne & se voshi-

tuvate. (Ne koristete se samite sebesi kako primer nitu vo dvata slu~ai vo ovaa ve`ba). Prou~ete gi ovie dva spisoci. Kako se razlikuvaat? Se razlikuvaat li spored nekoi specifi~ni poedinosti ili mo`ete da zabele`ite nekakvi obrasci?

Potoa, veli Bafet, obidete se da gi usvoite kvalitetite na li~nosta na koja & se voshituvate.

Zo{to? Zatoa {to ako redovno gi ve`bate ovie naviki, tie mo`e

da stanat va{i. Istovremeno, prestanete da gi imitirate site negativni osobini na li~nosta na koja {to ne & se voshituvate.

Ako se dr`ite do toa, va{eto odnesuvawe }e se promeni. Za dvaeset godini, veli Bafet, }e gi razviete site tie dobri naviki i so niv povrzanoto odnesuvawe, dodeka lo{ite naviki }e is~eznat.

Razvivajte gi pozitivnite naviki, a od lo{ite naviki vozdr`uvajte se i isfrlete gi. Kakov }e bide rezultatot spored Bafet?

Podirektna korelacija pome|u va{ite kowski sili i proizvedenata energija.

Kako primer mo`e da vi poslu`i i samiot Bafet. Ne-

PRIKAZNI OD WALL STREET

EKSON BP? [EVRON BP

K

Reks Tilerson, glaven izvr{en direktor na Ekson Mobil, amerianskiot naften gigant {to se spomenuva kako mo`en kupuva~ na Briti{ Petrol

oga edna od “naj`e{kite” akcii na Wujor{kata berza vo momentov & pripa|a na edna od najomrazenite kompanii na planetava, na Vol Strit znaat deka ne va`i ve}e ona “kupi i ~uvaj”.

Sega vladee “kupi i prodaj” logikata. Akcijata na Briti{ Petrol, prodol`i da raste i vo po~etokot na ovaa nedela, otkako go dostigna svojot minimum vo poslednive 14 godini, minatiot mesec.

Po porastot na akcijata od 8% vo ponedelnikot, akciite na britanskata kompanija kotirani vo Wujork, stignaa do re~isi 37 dolari, a toa e

re~isi 40% pove}e od to~kata koga go doprea dnoto, so 27 dolari za akcija. Toa be{e najvisoko cenovno nivo od 8 juni dosega.

Analiti~arite na CNNMoney velat deka investitorite se najverojatno vozbudeni od faktot deka BP pronajde re{enie kako kone~no da go sopre istekuvaweto na nafta na Dipvoter Horajzon platformata. No, isto taka tuka se i “{u{kawata” deka BP mo`ebi }e prodava imot za da sobere ke{. Spored nekolku izvori na Vol Strit, BP razgovara so Apa~i (Apache), amerikanska naftena kompanija, za eventualno da & prodade udel vo nafetenite poliwa

{to gi imaat Britancite vo Aqaska. Od taa zdelka BP bi mo`ela da dobie 10 milijardi dolari.

Prodavaweto imot mo`e da ima smisla. No, isto taka ima i napis vo londonski Sandej Tajms (Sunday Times) koj {to sugerira deka Ekson Mobil (Exxon Mobil) i u{te edna golema amerikanska kompanija, najverojatno [evron (Chevron) mo`ebi se spremaat za neprijatelsko prezemawe na BP. PREZEMAWETO – TE[KO VEROJATNO [pekulaciite za prezemawe na BP ne se nova rabota.

Analiti~ar na X.P. Morgan pred izvesno vreme

FEQTON

15.07.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe.

Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni predviduvawa za toa kako }e se razvivaat kompaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

goviot tatko vo Voren gi vsadil najvisokite standardi na ~esnosta i eti~nosta. Pod vodstvo na Bafet, Berk{ir Hatavej & pla}a na Vladata na SAD milijardi dolari godi{no za danoci i nema nitu edno dano~no pribe`i{te vo stranstvo. Za razlika od toa, Enron na primer, za da go izbegne pla}aweto danok, ima{e oformeno 881 stranski podru`nici, od koi {to 692 bea na Kajmanskite ostrovi. Bafet doka`a deka izvonrednoto odnesuvawe mo`e da bide vo sklad so izvonredna dobivka. Site Enroni, Adelfiasi i Tajkosi (kompanii {to propadnaa zaradi izmami i proneveri) na svetot n$ potsetuvaat kolku brzo nemoralnoto i ne~esno odnesuvawe mo`e da dovede do finansiska katastrofa.

NAPRAVETE SI TEST Mnogu raboti se napi{ani za Bafet, pa zatoa ne bi bilo te{ko da se sostavi podolg popis na naviki i odnesuvawa koi {to bi sakale da gi primenuvate. (I ne zaboravete da go skicirate komplementarniot portret na li~nosta koja nikoga{ ne bi sakale da bidete!) No, bez ogled na toa kogo }e re{ite da zemete kako primer, sostavete kolku {to e mo`no podolg popis na karakteristikite {to bi sakale i samite da gi imate.

Eve nekolku pra{awa {to mo`e da si gi postavite samite na sebe za da bidete sigurni deka ne ja sabotirate sopstvenata investiciska strategija:

U[TE MALKU MUDROSTI NA BAFET

Voren Bafet silno veruva vo va`nosta na dobrite naviki.

Navikite efikasno go odreduvaat odnesuvaweto, a dobrite naviki vodat do dobro odnesuvawe.

1. Dali dobro se podgotvivte i napravivte due diligence (dlabinsko snimawe) na kompaniite pred da kupite akcii od niv?

2. Gi proveruvate li svoite akcii samo povremeno i izbegnuvate li “dnevna” galama i “seznajkovci” bez

6. Izbegnuvate li da vlo`uvate vo dru{tva ili industrii {to ne gi razbirate?

7. Kupuvate li koga drugite se prestra{eni i prodavate li koga se al~ni?

8. Gi ograni~uvate li svoite

Obidete se da gi usvoite kvalitetite na li~nosta na koja & se voshituvate. Zo{to?

Zatoa {to ako redovno gi ve`bate ovie naviki, tie mo`e da stanat va{i. ogled na nivniot izvor?

3. Gi ignorirate li sovetite za kupuvawe akcii bez ogled na nivniot izvor?

4. Go izbegnuvate li krdoto i namesto toa donesuvate li sopstveni investiciski odluki (vrz osnova na nezavisno razmisluvawe)?

5. Poka`uvate li trpelivost ~ekaj}i da im porasne vrednosta na kompaniite do nivnata vistinska vrednost?

vlo`uvawa na selektiran broj na soptveni~ki udeli, so toa ne razvodnuvaj} i gi svoite potencijalni dobivki?

9. @iveete li spored pravilata na gospodinot pazar i mar`ata na sigurnost?

10. Gi ~itate li postojano finansiskite vesnici i magazini?

Dokolku odgovorivte potvrdno na osum ili pove}e od ovie pra{awa,

mo`e da se smetate za vistinski sledbenik na Bafet i negov {titenik. I ona {to e u{te pova`no, sekako, na dobar pat ste da izgradite sopstven investiciski uspeh.

Dokolku potvrdno odgovorivte na pet do sedum pra{awa, ne e lo{o. Na delo sproveduvate dobar del od Bafetovata doktrina, no mo`e i da se podobrite.

Dokolku potvrdno odgovorivte na ~etiri ili pomalku pra{awa, ve ~eka u{te mnogu rabota. No, bidete hrabri. Kako {to veli Bafet, u{te sega mo`e da po~nete da gi usvojuvate navikite {to }e gi imate za 20 godini.

Sekako imajte vistinski primeri. Poka`ete mi koi se heroite na nekoja li~nost, veli Bafet, i jas }e vi ka`am kakva e taa li~nost i kade odi. Zna~i, koi se va{ite heroi?

Dali nivnite kvaliteti stanaa va{i naviki?

Te`nejte kon racionalno odnesuvawe, dobri naviki i vistinski temperament.

Nekoi stru~waci tvrdat deka po samo 21 den, praktikata {to ja povtoruvame, stanuva navika.

P? SEPAK, NE TOLKU BRGU teoretizira{e deka Ekson ili Rojal Da~ [el (Royal Dutch Shell) mo`e da se ~uvstvuvaat spremni za kupuvawe na BP, no nekade slednata godina. No, analiti~arot prizna deka ova e svoevidna “M&A fantazija” (od mergers & acquisitions – spojuvawa i prezemawa) Za investitorite e, sepak, opasno da kupuvaat akcii od BP, mislej}i deka kompanijata e lesen plen za prezemawe sega.

V~udoviduva~ki e deka samo pred nekolku nedeli, na Vol Strit po~naa da se oblo`uvaat deka kompanijata e blizu do bankrot. Sega pak glasinite se deka drugi

19

golemi nafteni kompanii se spremni da ja kupat.

Kako i da e, BP nema da bide lesna proda`ba.

Zo{to?

Prvo, i pokraj golemiot pad na nejzinata vrednost na berzata, taa s$ u{te “te`i” pove}e od 100 milijardi dolari. Najverojatno bordot na direktori na BP i akcionerite }e sakaat golema zarabotka za da ja prifatat ponudata za prezemawe. Taka {to, BP }e ~ini mnogu pove}e.

No, pokraj ovaa dilema okolu cenata, ima u{te edno, pote{ko pra{awe: Zo{to nekoja kompanija bi sakala da nasledi ogromni

glavobolki zaradi pravnite posledici {to }e gi ima zagaduvaweto na Meksikanskiot Zaliv?

Sekako, Ekson Mobil mo`ebi e najpodgotvena da se spravi so “nasledstvoto” na BP, zatoa {to ima{e sili da zastane povtorno na noze po katastrofata so izlevaweto na nafta od tankerot Valdez vo 1989 godina. I sega e edna od kompaniite so najgolema pazarna vrednost vo svetot.

No, dali sredstvata na BP se navistina vredni za siot toj napor?

“Mnogu e diskutabilno dali koja bilo kompanija bi sakala da se vpu{ti

vo praven ko{mar, {to }e trae so godini”, veli Pavel Mol~anov, analiti~ar vo edna konsultantska ku} a od Hjuston. Duri kompanijata i da e spremna da se vpu{ti vo kostec so pobaruvawata za ot{teta, ostanuva problemot na odnosite so javnosta.

Dag Ober, glaven izvr{en direktor na investiciski fond od Baltimor, koj {to investira vo akcii od sektorot energetika, smeta deka {pekulacijata za mo`no prezemawe na BP nema nikakva smisla.

Negoviot fond dosega ne kupil akcii na BP. “Verojatnosta BP da bide

Mojot omilen period za dr`ewe na nekoja akcija e “ve~no” Cena e ona {to go pla}ate. Vrednost e ona {to go dobivate Rizikot doa|a od toa {to ne znaete {to pravite Ako se najdete na brod {to postojano protekuva, poefikasno }e bide svojata energija da ja naso~ite kon toa da go promenite brodot, otkolku postojano da gi krpite negovite dupki.

Investitorite na dene{ninata ne profitiraat od v~era{niot rast.

Kolku {to se popametni novinarite, tolku podobro e op{testvoto. Za da se informiraat lu|eto ~itaat vesnici i ako napravime analogija so u~ili{tekolku podobar e u~itelot, tolku podobri se u~enicite.

Vremeto e prijatel na odli~nata kompanija, a neprijatel na prose~nata.

Da nare~e{ “investitor” nekoj {to trguva aktivno sekoj den, e kako da nare~e{ “romanti~en” nekoj {to postojano se vpu{ta vo vrski za edna no}. [iroka diverzifikacija e potrebna samo koga investitorite nemaat poim {to pravat.

Prezemate ne{to koga }e se pojavat mo`nosti.

Imav periodi vo `ivotot koga imav mno{tvo idei vo glavata, a imav i su{ni periodi. Ako dobijam ideja slednata nedela, }e napravam ne{to. Ako ne, }e si sedam miren.

Zo{to da ne vlo`ite tri nedeli i samite da vidite dali ste vo pravo?

Nemate {to da zagubite – osven, se razbira, lo{ite naviki, a mo`e da dobiete mnogu.

Zapi{ete gi navikite, praktikite i filozofi-

ite {to bi sakale da gi usvoite. Potoa nastojuvajte da gi sledite, a na krajot i da gi poseduvate.

Finansiskiot uspeh e “pra{awe dali se usvoeni vistinskite naviki”

(ПRODOL@UVA...)

Akcijata na Briti{ Petrol e s$ u{te daleku od cenata {to ja ima{e pred katastrofata vo Meksikanskiot Zaliv, me|utoa prili~no porasna vo poslednive nedeli. [u{kawata za prezemawe se edna pri~ina za toa, veli CNNMoney prezemena e blizu do nula. Zo{to amerikanska kompanija bi ja kupila BP, imaj}i ja predvid temnata damka koja {to }e ja nosi so godini?”, veli toj.

Osven toa, treba da se o~ekuva i deka kakvo bilo prezemawe na BP }e ima za prethodnica dolgi, antimonopolski proverki, {to }e odzemat meseci, ako ne i

godini. A, Mol~anov veli deka tie proceduri }e se sproveduvaat od regulatorite i od dvete strani na Atlantikot.

So seto toa na um, Mol~anov ne prepora~uva kupuvawe akcii na BP. Toj smeta deka drugi nafteni kompanii, kako [evron ili Hes, se trguvaat po potceneta vrednost vo momentov.

A, s$ u{te ima mnogu neizvesnosti okolu BP.

FUN BUSINESS

20 15.07.2010 LETO VO HRVATSKA

NAJDOBRA ZABAVA VO EVROPA S$ pove}e ima dobri mesta za zabava i na Balkanot. Klubovite i raznite lokali mo`at da se najdat na globalnite mapi, me|u mestata so najdobra zabava. Edni od niv se hrvatskite diskoteki, na koi za letovo se najaveni vrvni muzi~ki imiwa od svetskata dixej scena i peja~i SILVANA JOVANOVSKA

H

jovanovska@kapital.com.mk

rvatskiot turizam i ovaa godina, se ~ini deka }e bide spasitel na dr`avniot buxet.

Spored prvite pokazateli, sezonata zapo~nala dobro i pokraj Svetskoto prvenstvo vo fudbal, vulkanskiot oblak i poplavite, turistite doa|aat i sakaat da gi potro{at svoite pari. Blagodarenie na letnite festivali, kako i dobro uredenite letni klubovi, se zgolemuva brojot na mladite koi sekoga{ se raspolo`eni za dobra zabava.

Kritikite koi ~esto opravdano bile upatuvani na smetka na nedostigot od mestata za zabava vo poslednive nekolku godini, stanaa minato. Re~isi ne postojat golemi gradovi na Jadranot, koi nemaat dobar klub. Prete`no stanuva zbor za klubovi koi se smesteni nadvor od centarot, pa taka nemaat problemi so nezadovolnite sosedi i policijata poradi glasnata muzika. Sleduva izborot na nekolku interesni mesta na hrvatskoto krajbre`je, dokolku va{ata letna destinacija e tokmu Hrvatska.

DISKO-MAPA NA HRVATSKA Ako trgnete od jug kon sever, }e dojdete vo Dubrovnik, grad koj ima bogato i kulturno nasledstvo i e neizbe`na stanica na site turisti~ki turi. Bidej}i vo Dubrovnik se dvi`i pogolemiot del od elitnite “turisti”, kako najdobar klub vi go prepora~uvame Ist Vest Bi~ klub (EastWest Beach Club), koj go posetuvaat svetskite poznati li~nosti, kako fudbalerot na Man~ester junajted Rio Ferdinand ili poznatata “parti” devojka Tara Rid. Makarska isto taka go ima eden od najubavite klubovi koj se nao|a vo edna pe{tera na karpa pokraj bregot, a za Karpe Diem (Carpe Diem) na Hvar, s$ e re~eno. Aurora e najstariot klub na Jadranot, koj ova leto go nosi najpoznatiot svetski haus-dixej Dejvid Geta.

Tajm aut (Time out) e proglasen za najdobriot klub vo Evropa vo momentov. Zadar pak, poradi Garden festival (The Garden Festival), stana omileno letuvali{te na Britancite, a diskotekite Akvarius i Papaja se sinonim za luda zabava. Monvi centarot vo Roviw e mesto za koncerti i zabavi vo amfiteatarot, a Biblos go osvoi prvoto mesto

Eva Longorija i soprugot Toni Parker u`ivaa vo tekot na nivniot prestoj vo Hrvatska vo konkurencija za najubavo disko vo Evropa.

EASTWEST BEACH CLUB, DUBROVNIK, PLA@A BAWE Ekskluziven no}en klub, restoran i koktel-barot EastWest Beach Club, e smesten na edna od najubavite pla`i na svetot, na dubrovni~kata Bawe. Ne postoi poznata svetska yvezda, velat od klubot, koja do{la vo Dubrovnik, a da ne ja posetila diskotekata. Preku den e {armanten restoran, a preku no} e sredi{te na dru{tveniot `ivot i se pretvora vo glamurozen klub so pogled na yidinite na stariot grad. MTV i Playboy zabavite so luksuzna nadvore{nost i bogata koktellista se samo del od ponudata na ovoj klub, koj stoi ramo do ramo so sli~ni mesta vo Sen Trope. Vo tekot na juli i avgust vo ~etvrtok, ovoj klub organizira programa nare~ena “leplivi prsti”, a za vreme na vikendite se odr`uvaat after beach party vo period od 17 do 19 ~asot.

CARPE DIEM, OSTROV HVAR Britanskiot interent-portal Tajms onlajn, pred dve godini go smesti ovoj klub me|u desette najdobri evropski mesta za zabava, a od godina vo godina go posetuvaat s$ pove}e mladi koi sakaat dobra zabava.

Najpoznato mesto za “seksi” zabava, na “najison~aniot” i “najrazvikaniot” hrvatski ostrov, postoi ve}e celi 12 godini, a od lounge bar na hrvatskata riviera, se pro{iri i na Carpe Diem Beach. Do nea mo`e da se stigne so ~amec ili taksi na voda, koi pomalku se orientalno uredeni. Restoranot i koktel barot

se prefrleni na mestata kade {to se odr`uva after beach party.

Na stariot Carpe Diem ostanal lounge bar za ludi no}ni zabavi.

Iako s$ u{te nemaat oficijalna programa za letnite nastani, sekoja godina imaat doma{ni i stranski dixei.

EastWest Beach Club – ne postoi poznata svetska yvezda koja do{la vo Dubrovnik, a da ne go poseti ova mesto

EVA LONGORIJA JA “ZGRAP^I”HRVATSKA I najpoznatata o~ajna doma}inka, Eva Longorija, svojot odmor godinava go pomina u`ivaj}i na pla`ite, preku den, a nave~er luduvaj}i po klubovite vo Hrvatska. Taa so nejziniot soprug Toni Parker i nivnite prijateli, prvo go posetile Dubrovnik, a potoa go posetija Hvar. Za mesto za zabava go odbrale lokalot Carpe Diem, vo koj preubavo se zabavuvale niz nekolku ~a{ki alkohol, a najrazigrana vo ekipata bila tokmu Eva. Klubot go napu{tile so gliser malku pred 2 ~asot po polno} i se vratile nazad na nivnata jahta. I dvajcata se pofalija na svoite Fejsbuk i Tviter-profili deka si pominale preubavo vo Hrvatska i deka ako imaat mo`nost dogodina } e dojdat pak. Od Hrvatska se upatija nakaj Pariz vo prodol`enie na nivniot godi{en odmor.

Carpe Diem – edno od mestata kade {to ima luda zabava do ranite utrinski ~asovi

FUN BUSINESS

15.07.2010

21

FILM

ANXELINA XOLI VO “PINK”?

Holivudskata akterka e vo pregovori so @eqko Mitrovi}, sopstvenikot na televizija Pink, za snimawe na film.

Vo Belgrad doa|a najdocna do krajot na avgust

5,5

milioni evra ~ini mestoto za relaksacija i odmor

posetija Crna Gora i BiH preku organizacijata UNICEF, so cel da gi vidat begalcite, a i da gi razgledaat mo`nostite za posvojuvawe na dete od ovaa sredina.O~igledno toa bilo dovolno dobra pri~ina za Anxelina da bara povod za povtorno doa|awe na ovie prostori.

ADRIJANA ATANASOVA No,ovoj pat rabotno, za atanasova@kapital.com.mk snimawe na film. Spored srpskite mediumi, Xoli olivudskata dvojka treba da pristigne vo Belgrad najdocna do krajot Bred Pit i Anxna avgust, kade elina Xoli, ili }e se sostane so sopstvepopoznata kako nikot na televizija Pink, Branxelina, neodamna @eqko Mitrovi}. Zo{to kupila luksuzna vila na gr~kiot ostrov Santorini. tokmu ovaa sredba? Kako Vilata vo vrednost od 5,5 {to istaknuva srpskiot milioni evra }e im bide pe~at, tie treba da go sovr{eno mesto za relak- dogovorat snimaweto na prven~eto na Mitrovi} sacija i odmor vo denoza vojnata vo Bosna. Se vite koga }e se odmoraat razbira vo glavnata uloga od snimawe.

Posebno dokolku snimawe- }e bide Xoli, a producent bi bil gazdata na “rozeto se odviva nekade vo blizina, eve na primer na vata” televizja. Dogovorot, najverojatno, }e bide Balkanskiot Poluostrov. potpi{an Pred nekolku meseci gi

H

na luksuznata jahta na Mitrovi}”El boso”, momentalno usidrena vo Crna Gora. “Spored planot, Anxelina treba da pro{eta niz lokaciite za snimawe vo Srbija, a eden del od filmot }e se snima vo studijata na Pink. Ovoj film bi trebalo da bide najdobrata reklama za Srbija, koja e zemja kade {to mo`e da se snimaat filmovi so vrvna produkcija. Se o~ekuvaat i drugi yvezdi od holivudskiot {oubiznis”, istaknuvaat od srpski Pres.Tematikata na filmot treba da bide za edna muslimanka od Bosna koja e siluvana od strana na Srbin. Me|utoa `ivotnata drama pravi da se zaqubat i zaedno da pominat niz stravot na vojnata. No, vesta za ovoj proekt ne se ni “oladi” vo srpskite mediumi,koga stignaa demanti od Televizija Pink. Sega, navodno, nejziniot sopstvenik Mitrovi} se dvoumi da vleze vo koprodukcijata so producentite na Anxelina Xoli. Oficijalno, toa e zaradi “antisrpskiot” stav na holivudskata yvezda, a neoficijalno zaradi pregolemiot finansiski zalak za “Pink”.

Dogovorot” }e padne” na jahtata na Mitrovi}

MODNA NEDELA VO RIM

FENDI JA SPASUVA ALTA ROMA ADRIJANA ATANASOVA e deka ova slu~uvawe nema atanasova@kapital.com.mk golem publicitet kakov {to e slu~ajot so Milanskata modna ilano ne e edinst- nedela. Me|utoa, so samoto toa venoto mesto poznato {to na ~elo se pojavi damata kako modna prestol- koja e prva `ena na modata nina vo Italija, bidej}i vo Italija, privle~e i toa celata zemja di{e vo toj kako golemo vnimanie. Nejziritam. Me|utoa, ona {to noto pretsedavawe so edno se prika`a na Rimskata periferno modno slu~uvawe modna nedela, poka`a deka go povrzuva kratko i jasno so i ovoj grad mo`e da go golemata qubov kon Rim. nosi epitetot na grad za Ovaa godina nema{e golem broj na noviteti vo samoto visoka moda.

Sedumnaesettata modna ne- slu~uvawe, zatoa {to kon dela Alta Roma se odr`a rabotite se stremat poleka od 10 do 14 juli. Ona i sigurno. Glavniot problem {to e novitet godinava kako i prethodnite godini e novoizbranata pretse- za ova slu~uvawe se sekako datelka na Alta Roma, finansiksite sredstva. Ovaa Silvija Venturini Fendi godina raspolagaa so 2.750.000 koja stoi na ~elo na im- evra, cifra ista kako i vo perijata Fendi. Poznato 2002 godina. Okolu 400.000

M

evra bea dodadeni kako pomo{ni sredstva zatoa {to samo edna revija ~ini okolu 40.000 evra, objasnuva Silvija Venturini Fendi.

Hramot na Hadrijan, koj se nao|a vo srceto na Rim, be{e izbran za mesto kade {to se pretstavija golemite imiwa na italijanskata, no i na svetskata moda. Ovaa godina ovde se prika`aa Sarlim Gatinonini, Riva, Balestra...

Od Liban voobi~aeno se pojavi Abed Mahfouz.

Vo ramkite na ovaa modna nedela be{e organiziran i konkursot “Koj e sleden” (Who is next ) koj Alta Moda go organizira so spisanieto “Vog”. Tuka se pretstavija i mladite modni kreatori ”Konatminacija”, ~ij lajt-

motiv ja oboi celokupnata modna nedela. Venturini Fendi istakna deka golem akcent im se dava na mladite dizajneri so cel da privle~at novi kupuva~i i na toj na~in da napravat nov pazar. Eden od tie mladi dizajneri be{e i Davor Muti} od Srbija koj ve}e so godini `ivee i raboti vo Milano. So zvucite na “Ajde Jano, ajde du{o” i “\ur|evdan”, ja prika`a svojat najnova kolecija za prv pat vo Rim.Ona {to ja odbele`a ovaa Alta Moda bea diskretnite i ne`ni be` tonovi, provokativnite ferexe – mai~ki i flurescentni tonovi koi bea za{titen znak na dizajnerite Erkan Koruho i Roze Klandestino.

Valentino, doajenot na itali-

NOV TREND

PELENI ZA KOKO[KI

SILVANA JOVANOVSKA crevata kade {to }e jovanovska@kapital.com.mk stignat.

Toa e navistina merikankata Rut ogromen problem, a s$ Haldeman pred osum pogolem broj lu|e sakaat godini po~nala da ~uva nivnite koko{ki da gi koko{ki, bidej}i sakala ~uvaat doma. Zatoa sfativ da jade sve`i i zdravi deka pelenite se vistinjajca. sko re{enie”, veli Rut. No, problemot nastanal Na internet-stranata koga sfatila deka nema chickendiapers postoi cel da uspee da gi nau~i da istorijat na toa od kade gi izvr{uvaat svoite zapo~nala idejata za ovoj fiziolo{ki potrebi na “proizvod”, pa i mestoto koe taa go preddo detali za toa kolku videla, pa zatoa dobila treba da e stara ideja da napravi peleni koko{kata za da za koko{ki. mo`e da po~ne da ja nosi “Koko{kite ednostavno pelenata. Potoa ima obne mo`ete da gi istrejasnuvawe deka pelenite nirate kako ma~kite ili se napraveni od pamuk i ku~iwata, tie gi praznat materijalot e rastegliv,

A

pa zatoa va{ata koko{ka }e ima sloboda vo dvi`ewe, a nejzinite perja }e ostanat ~isti bidej} i izmetot se skladira vo pelenata i duri i koga le`i, pa zatoa koko{kata nema da ima nikakov problem. Hemi~arka po profesija, dizajner vo slobodno vreme, samata gi dizajnirala pelenite, a

ELENA I LAMBE ZA[TITNI LICA NA SSK

mnogu brzo toa prerasna vo golem biznis.

Sega se proizveduvaat vo sekakvi boi i golemini i se prodavaat po cena od devet do 14 dolari.

Kupuva~i ima od site delovi na Amerika, a ima klienti i od Nov Zeland. [to s$ nema da izmislat lu|eto vo maka.

Silvija Venturini Fendi, revolucionerot na Alta Moda janskata moda za ovaa Alta Moda vo Rim pridonese so otvoraweto na svoeto atelje

Haute Couture kade {to gi prika`a svoite najnovi materijali i dizajni.

LIFESTYLE

22 15.07.2010 AVTOMOBILI

[TO NÈ O^EKUVA VO 2011-TA SR\AN IVANOVI]

O

ivanovic@kapital.com.mk

tkako vo 2009 godina avtoindustrijata go dopre dnoto pred s$ vo pogled na proda`bata, kako rezultat na svetskata finansiska kriza, kone~no vo posledniot period proizvoditelite na novi vozila mo`at da se pofalat so ostvarena dobika i zgolemuvawe na pazarot.

Nad 30% e zgolemena pobaruva~kata za novi avtomobili samo vo Evropa, {to e odli~en rezultat na kampawata {to ja vodea nacionalnite vladi, koi za da gi spasat proizvoditelite na svoite gra|ani im ponudija golemi beneficii pri kupuvaweto na kolite.

Otkako se pogri`ija za stabilnosta na kompaniite, proizvoditelite re{ija da odat i so nekoi noviteti na pazarot, koi iako vo najgolemiot del se prerabotka na ve}e doka`anite modeli, sepak ako se posveti vnimanie na detalite mo`e da se zabele`i zna~itelen napredok, najaven za 2011 godina.

“FORD FIESTA” Ford ne se otka`uva od svoeto prvo vozilo {to go osvoi internacionalniot pazar. “Fiestata” se vozi na site kontinenti, {to ne mo`e da se ka`e za prethodnite avtomobili proizvedeni od pogonite na Ford, iako ovaa kompanija e edna od najstarite vo svetot.

Novata “fiesta” e predvideno da se pridvi`uva od 1,6 litarski motor, koj }e proizveduva odli~ni 120 kowski sili, {to e odli~na vest za tie {to

Otkako se pogri`ija za stabilnosta na kompaniite, proizvoditelite re{ija da odat i so nekoi noviteti na pazarot, koi iako vo najgolemiot del se prerabotka na ve}e doka`anite modeli, sepak ako se posveti vnimanie na detalite mo`e da se zabele`i zna~itelen napredok, najaven za 2011 godina

}e re{at so ovaa kola da zaminat na podolgo patuvawe. Relativno dobro }e pominat i onie {to so novata “fiesta” }e re{at da iska~at i po nkoja planina, bidej}i relativno lesnoto vozilo bi trebalo da dobie izvonredna mo}nost vo kombinacija so motorot od 1.600 kubni santimetri.

Cenata na novata “fiesta” se o~kuva da bide okolu 11.000 evra , {to mora da se priznae deka e prifatliva cena za star model, so refre{iran izgled.

ASTON MARTIN“SAJGNET” Inspirirani od minijaturata na “tojota” IQ micro, svoja verzija na malo gradsko koli~e izvadija i od Aston

Martin.

Pod oznakata “sajgnet”, proizvoditelot na omileniot avtomobil na Xems Bond, Aston Martin se nadeva deka }e dopre i do pobogatiot sloj na potro{uva~i, koi `iveaat vo natrupanite urbani centri.

Celata promotivna kampawa kaj ovoj tip vozila e naso~ena tokmu kon notorniot zastoj vo soobra} ajot i ogromnoto koli~estvo na izduvni gasovi {to se javuva kako nuspojava na mete`ot.

Sepak, “sajgnet” e daleku od re{enie za {irokite narodni masi. Negovata cena od 30.000 evra jasno ja diferncira target-grupata vo potro{uva~kiot bazen.

Ova e avtomobil za onie so vi{ok pari, bidej} i se ~ini deka e

premnogu da se “frlat” tri “{u{ki” za vozilo od “dva kilogrami”.

“AUDI A7 SPORTBEK” Ogromni se o~ekuvawata na “oktanskite zavisnici” od novoto vozilo na “audi”, “A7 Sportbek”.

Se raboti prodol`enie na sportskata varijanta na vozilata na “audi”, koja vo dosega{noto rabotewe na kompanijata & donese odli~ni rezultati vo proda`bata.

Sepak “A7” e daleku od op{tata definicija za sportsko vozilo. Toa }e prestavuva udoben avtomobil so golemo “personaliti”, nameneto za sredove~ni i uspe{ni lu|e.

S$ u{te ne se znae koga }e bide ponudeno na pazarot, a najverojatnata cena za ovoj model so celosna opremenost e okolu

50.000 evra, {to e sosema realna suma za eden vakov “kapitalec”.

“AUDI KJU 7” Od Audi vo 2011 godina go o~ekuvame i noviot izgled na ve}e dobro poznatiot “Kju 7”. Spored zasega pu{tenite vo javnost izjavi, Nadvore{niot izlged na voziloto }e pretrpi minimalni modifikacii, no zatoa radikalni promeni se najaveni na motorot.

Tuka proizvoditelot gi prifati poplakite od potro{uva~ite koi imaa zabele{ki na mo}nosta na SUV-ot, koj spored tipot, gabaritot, a se razbira i spored cenata treba da ponudi mnogu pove}e kowski sili.

Noviot motor e {est litarski, podgotven da proizvede 333 kowski sili, so {to e najmo}niot pogon na vnatre{no sogoruvawe od “ergelata” na germanskata kompanija.

Svoeto debi noviot “Kju 7” bi trebalo da go ima na po~etokot od narednata godina, a po~etnata cena } e startuva mnogu visoko, od

40.000 evra.

“MERCEDES - BENC E KABRIOLET” Eve i eden novitet za kolekcionerite na brzi, skapi i neverojatno dobri avtomobili. Od MercedesBenc se podgotvuvaat dogodina da go pu{tat vo proda`ba noviot kabriolet od E klasata.

Izvonredniot in`enering nudi “tivko vozewe”, iako se raboti za kabriolet.

Odli~no e razvien i mehanizmot na podvi`niot pokriv, so {to ovoj avtomobil e potpolno bezbeden od promenata na vremenskite uslovi, bidej}i sistemot e avtomatiziran i se aktivra i pri najsitniot do`d. [to se odnesuva do motorot so Mercedes i onaka nikoga{ nemalo {ega. Vo igra se dve verzii, od koja onaa posilnata raspolaga so 350 kowski sili, dodeka pak uslovno re~eno poslabata so 240 ks.

Za ovaa najnova “me~ka” potrebno e da odvoite “bedni” 50.000 evra, se razbira bez nitu “gram” od dopolnitelnata oprema.

SPORT

15.07.2010

SPORT RENOVA TORPEDIRANA NA KIPAR

Tetovci minaa mnogu lo{o vo Nikozija

A

ktuelniot {ampion na Makedonija, ekipata na Renova do`ivea nezgoden poraz od 3:0 na gostuvaweto vo Nikozija, Kipar vo duelot so tamo{niot klub Omonija.

Po ovoj poraz, Tetovci najverojatno u{te vo prvoto kvalifikacisko kolo gi zavr{uvaat natprevarite vo ligata na {ampionite,

prokni`uvaj}i u{te eden neslaven izlet vo fudbalska Evropa.

Sino}a svojot prv nastap vo evropskite natprevaruvawa go ima{e timot na Teteks, pobednik vo natprevarite od nacionalniot kup, a vo liga Evropa nastapija i fudbalerite na Rabotni~ki, koi sezonava, barem zasega se edinstvenite so kakov takov uspeh.

HAUARD VEB NEMAL DRUGA ALTERNATIVA VO FINALETO

A

ngliskiot fudbalski sudija, Hauard Veb pretrpe mnogu kritiki za negovata podelba na fudbalskata pravda vo finalnata sredba od svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

Toj smeta deka bil primoran so ~esta upotreba na `olti kartoni i

golem broj soveti kon fudbalerite na dvata tima, da vlijaat na nivnata nevnimatelnost vo fizi~kiot kontakt. Veb i negovite pomo{nici ne sakale finaleto da bide o{teteno so nekoe isklu~uvawe u{te vo prvoto poluvreme.

“Odrabotivme najdobro {to znaeme, i toa fokusot na natprevarot da go zadr`ime vrz fudbalot i sre}en sum deka uspeavme vo toa”, izjavi Veb. Angli~anecot ne saka{e da gi komentira izjavite na holandskite reprezentativci, koi {to go obvinija deka im ja ukral titulata.

Angliskiot arbitar smeta deka so ogled na okolnostite, zavr{il odli~na rabota vo finalniot natprevar

23

RENESANSA NA [PANSKIOT SPORT

STOLETIE NA FURIJATA SR\AN IVANOVI]

[

ivanovic@kapital.com.mk

panskite sportisti i reprezentacii otsekoga{ dobivaa respekt od svoite protivnici na golemite natprevaruvawa, no kako po nekoe pravilo nivnite sni{ta od evropskite i svetskite prvenstva, bez razlika vo koj sport, zavr{uvaa vo 1/8 ili 1/4 finaleto.

Prekarot “furijata” mnogu malku se odnesuva{e na izdanieto na {panskite reprezentativci na terenot, a pove}e koristen od novinarite, kako adekvatna zamenka za sekoga{ solidnite , no i nikoga{ vistinski opasnite [panci. [panija mo`e da se pofali deka go ima Real Madrid, sportskoto dru{tvo koe e najtrofejno vo nekolku sportovi.

Sli~no e i so Barselona, ekipa koja vo poslednite dve decenii kone~no uspea da izleze od senkata na madridskiot kralski klub.

Spored mnogumina, tokmu ovie dva sportski kolektivi se pri~ina za relativno slabiot bilans na {panskite reprezentacii. Potpiraweto vrz skapite internacionalci gi napolnija klupskite vitrini so pehari, no toa be{e na smetka na mladite talenti, koi ili ne ja dobivaa ili pak predocna ja dobivaa {ansata.

Ovaa tendencija, barem delumno ja napu{ti Barselona.

I natamu vo redovite na ovaa ekipa nastapuvaat skapi internacionalci, no kosturot na timot e vtemelen od doma{ni igra~i. Ova pred s$ va`i za fudbalskiot i ko{arkarskiot tim. Tokmu i vo ovie dva sporta, vo momentov vladeat [pancite. ^avi, Iniesta, Pujol, Pike ili Gasol, Navaro, Rubio, izvonredno golemi yvezdi na Katalonija, koi {to ja

“Beliot princ” Iniesta e primer za toa kako edinkata mu se podreduva na kolektivot

[pancite stanaa pobednici. Go nemaat pove}e sindromot na prvoto kolo, na Germanija, na Italija ili na porane{na Jugoslavija. Pobedni~kiot mentalitet, ako ve} e go nema, mo`e i da se sozdade. So Real ili Barsa ili so qubov kon tatkovinata, seedno. [panskite reprezentativci imaat od s$ po malku, a samo obedineti i so golema vnatre{na konkurencija, no ne i neprijatelstvo “furijata” }e mo`e da ostane na vrvot i vo slednata decenija proslavija [panija vo prvata decenija od 21-ot vek. Od ve~ni luzeri, stanaa dominantni pobednici, nositeli na evropskata i svetskata kruna.

Mo`ebi e ne ~esno dokolku {panskite uspesi se gledaat edinstveno niz prizmata na katalonskiot klub. Ova pra{awe otvora golem broj na debati i odi na raka na katalonskite separatisti, koi vo posledno vreme se s$ poglasni i pobrojni. To~no deka vo momentov sportistite na Barselona se vode~kite fudbaleri i ko{arkari vo redovite na [panskata reprezentacija, no toa e poradi toa {to igraat vo {panskite prvenstva i na krajot na krai{tata bidej}i igraat vo

[panija, edna od najgolemite i najmnogubrojni so lu|e zemji na evropskiot kontinent.

Da, [pancite stanaa pobednici. Go nemaat pove}e sindromot na prvoto kolo, na Germanija, na Italija ili na porane{na Jugoslavija.

Pobedni~kiot mentalitet, ako ve}e go nema, mo`e i da se sozdade. So Real ili Barsa ili so qubov kon tatkovinata, seedno. [panskite reprezentativci imaat od s$ po malku, a samo obedineti i so golema vnatre{na konkurencija, no ne i neprijatelstvo “furijata” }e mo`e da ostane na vrvot i vo slednata decenija.

Tokmu primerot so

To~no deka vo momentov sportistite na Barselona se vode~kite fudbaleri i ko{arkari vo redovite na [panskata reprezentacija, no toa e poradi toa {to igraat vo {panskite prvenstva i na krajot na krai{tata bidej}i igraat vo [panija, edna od najgolemite i najmnogubrojni zemji na evropskiot kontinent Portugalskiot stru~wak iako e daleku od Mundijalot i natamu e najrespektiraniot strateg vo svetot

Jugoslavija mo`e da im go dade odgovorot na Kataloncite i Baskijcite, koi vo momentov gi bojat “svoite” od sostavot na svetskiot {ampion. Kohezijata na razli~nite {koli go dava kvalitetot.

Oddelno dr`avi~kite davaat talentirani, no nemo}ni reprezentacii, nemo}ni da & se sprotivstavat na primer na edna velesila kako [panija.

Po Gasol e najdominantniot evropski ko{arkar vo momentov

[PANIJA MO@E[E DA JA DOBIE EDINSTVENO MURIWO panskata fudbalska reprezentacija na poslednoto svetsko prvenstvo go osvoi prvoto mesto, blagodarej}i na odli~no adaptiraniot stil na igra na timot na Barselona.

Ovaa sosema to~na konstatacija mnogumina vo momentov ja upotrebuvaat vo edna sosema poinakva konotacija, vo koja e vklu~en i noviot trener na Real Madrid, @oze Muriwo.

Vo poslednata sezona na ligata na {ampionite, Portugalecot kako “kormilar” na Inter na dvapati poka`a kako treba da se igra protiv ekipata na Barselona. Negovata temelnost vo analizata mu pomogna da ja pronajde vistinskata igra, po {to fudbalerite na Inter, iako inferiorni, sepak, mnogu ubedlivo ja sovladaa Barsa. Ottamu i konstatacijata deka na {totuku zavr{eniot Mundijal, edinstveno Muriwo }e mo`e{e da ja pobedi [panija.

“Pred krajot na mojata kariera }e ja prezemam portugalskata reprezentacija”, izjavi neodamna Muriwo, a na negovite sonarodnici im preostana da se nadevaat deka toj }e posaka da stane mlad penzioner.

[