85-KAPITAL-19.07. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

ILIJA DIMOVSKI

STANETE DOBAR VLO@UVA^

GOVOR NA OMRAZA

STRANA 18

STRANA 8

NA ZATVORAWE, PETOK, 16.07.2010, 13.00~.

CENATA NA PRIRODNIOT GAS SE ZGOLEMI ZA 12,5%

MBI 10 MBID OMB

00,20% 0 0,58% 00,19%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,60 448,02 1,28

NAFTA BRENT EURORIBOR

775,81 1,38%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.07)

MBI 10

2.359 2.358

POSKAPUVAWETO NA GASOT ]E GI DOTEPA KOMPANIITE 3 BANKARSKIOT SEKTOR PRED ISTORISKA PRESVRTNICA

]E SE STRESE LI EVROPA OD STRES - TESTOT NA BANKITE?!

STRANA 6

KIRIL NEJK KOV NEJKOV

VNATRE[NITE REVIZORI TREBA DA GO RAZBIRAAT BIZNISOT NA SVOJATA KOMPANIJA STRANA 9

2.357 2.356 2.355 2.354 2.353 2.352 2.351 2.350 12.7

13.7

14.7

15.7

16.7

VOVE VOVEDNIK EDNIK KATERINA SINADINOVSKA

DR@AVA SO POSEBNI POTREBI! STRANA 2

ANGELA MERKEL VO MOSKVA

RUSIJA KUPI GERMANSKI VOZOVI ZA 2,2 MILIJARDI EVRA

STRANA 16

2 19.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 19 JULI 2010

DR@AVA SO POSEBNI POTREBI!

alku se rabotite vo ìvotot vrz koi ne moète da vlijaete. Ne moète da go izberete ni vremeto, ni dràvata vo koja se ra|ate. Dràvata moète da ja napu{tite (!?) No, ako ostanete so ambicija da stanete del od re{enijata – mora da ste podgotveni za avantura. A ako e taze dràvna tvorba vo pra{awe, so zaostanuvawa vo razvojot, so dupki vo svoite temeli i so nejasna proekcija za svojata idnina, toga{ toa e dràva sirak! Ili podobro, dràva prosjak, kako {to izgleda na{ata denovive. E vo vakva dràva, za da ostane{, i da se bori{ za promeni na ne{tata (kako {to gi vikaat - reformi!) treba da te vodat vistinski maì{ta! Kakvi {to gi nemame! Zna~i, ona {to ni se slu~uva denovive e klasi~en ko{mar na politi~kata scena. Opozicijata go najavi i toj, spored reakciite na Vladata izgleda stapi na scena! No, {to e najstra{no ko{marot n$ obzede site nas. Vo primitivnata politi~ka presmetka me|u “Gruevci” i “Brankovci” denovive s$ e nedoli~no, so udari pod pojas, so konspiracii “skuvani” vo partiskite predvorja. Namesto borba na idei, borba na programi, borba na cvrsti politi~ki stavovi (ona so maì{tata pogore vo tekstot), sega imame “kokodakawe” i govori koi ne samo {to se nepismeno sro~eni, i se sme{ni po svojata dikcija, tuku i frapiraat so

praznotija. Na ova sme naviknati! No, sega stanuva zbor za kreirawe na seriozna destabilizacija vo navistina klu~en moment (iako, raka na srce, zemjava sekoi {est meseci ima svoj klu~en moment!). I kako {to se nabli`uva Izve{tajot od EU za godinava, se zasiluvaat obvinuvawa za toa koj }e bide vinoven za toa deka i ovoj }e bide lo{ (otkako toj fakt ve}e i opozicijata i vlasta go apsolvira kako javna tajna). Pa sega, glavnata “tepa~ka” (otkako onaa vo Sobranieto izgubi na intenzitet i stana dosadna) }e bide za toa kolku e ovaa Vlada evroskepti~na, i kolku e opozicijata “kleta” i dekstruktivna oti ja kodo{i vladata kaj lo{ite ~i~kovci vo Brisel. I taka vo krug! Sekoja godina, sekoe leto i sekoja esen pred sekoj Izve{taj! Pominaa desetici! Stra{no e {to kako {to sme trgnale u{te tolku izve{tai i }e pominat, a ni{to na videlina }e nema! Ona {to e va`no e deka polupozitiven ili polunegativen –izve{tajot }e bide bez po~etok na datum za pregovori!? Dali e napravena reforma plus ili minus vo sudstvoto, dali e napraven ~ekor napred vo opismenuvaweto na politi~arite i dijalogot, dali ima namaluvawe na partiskite vrabotuvawa – na krajot na denot e neva`no! Oti pra{aweto {to se nametnuva kako klu~no koe Vladata nema kapacitet da go re{i, a od koe opozicijata bega kako |avol od temjan (kako {to veli Boneva,

VLADATA VREMENO GO SPRE^UVA NELEGALNIOT UVOZ NA P^ENICA I BRA[NO KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka i di k @ @k pit pital.com.mk l k

neli), e sekako sporot so Grcija i re{enieto koe mora da se najde! E sega ... za Brisel e nedoli~no ovoj problem da go sro~i vo izve{taite, pa zatoa izve{taite se ednostavno negativni. Neformalno, otposle na na{ite voda~i im ka`uvaat po telefon vo {to e problemot. Ottuka, bezpredmetna e raspravata za izve{taite i na{eto senarodno “ligavewe“ na ovaa tema. I poradi toa {to site u{te sega znaat vo {to e problemot, i kolku negativen }e bide Izve{tajot, a se pravat nedovetni (!?), makedonskite partiski bandi i bukvalno }e se tepaat, senzacionalno }e se apsat mlekari, }e se {etkaat batki so pi{toli niz Sobranie, a Branko i Nikola }e si igraat mi`itatara! I site nie }e se zanimavame so dnevnite politi~ki tanci - so niv dvajcata i so nivnite dvorski {utovi.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

ilion bareli dnevno }e se zgolemi globalnata pobaruva~ka na nafta vo 2011 godina predviduva Organizacijata na dr`avite izvozni~ki na nafta OPEK. Kartelot o~ekuva vo tekot na slednata godina da ima „skromen rast” na globalnata potro{uva~ka na „crnoto zlato”, paralelno so zazdravuvaweto na nacionalnite ekonomii od finansiskata kriza. Spored niv vo tekot na 2011 godina se o~ekuva globalnata potro{uva~ka na nafta da se zgolemi za eden milion bareli dnevno, {to e za 100.000 bareli pove}e od prognozite na naftenata pobaruva~ka za ovaa godina.Spored OPEK, rastot na globalnata pobaruva~ka na nafta vo najgolema merka }e se dol`i na zgolemata potro{uva~ka na energensot vo Kina, Indija i zemjite od Bliskiot Istok i Latinska Amerika.Me|unarodnata agencija za energetika (IEA) pred dva dena objavi prognoza deka vo 2011 godina globalnata pobaruva~ka na nafta }e se zgolemi za 1,3 miloni bareli dnevno na 87,8 milioni.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MELNIÂRITE BARAAT MERKITE DA VA@AT CELA GODINA Interventen otkup po cena od devet denari za kilogram p~enica i uslov melni~arite da otkupat tri kilogrami p~enica, za da moàt da uvezat eden kilogram se najnovite vremeni merki so koi Vladata planira da go re{i problemot so otkupot na lebnoto ìto

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

nterventen otkup po cena od devet denari za kilogram p~enica e najnovata vremenska merka so koja vladata }e go re{ava problemot so otkupot na p~encata od ovogodine{nata rekolta. Pokraj toa, melni~arite }e imaat obvrska da otkupat tri kilogrami doma{na p~enica za da moàt da uvezat eden kilogram p~enica od stranstvo bez carina. Za uzozot na bra{no soodnosot e 1:4 melni~arite treba da otkupat ~etri kilogrami doma{na p~enica za da uvezat eden kilogram bra{no. Melni~arite se zadovolni deka vladata re{ila da im pomogne i da go spre~i nelegalniot uvoz na p~enica i bra{no, no sepak, velat deka so ova nema da se re{at nivnite problemi i deka merkite treba da vaàt cela godina. Vo odlukata ne se precizirani koli~inite koi }e gi otkupi dràvata. Toa }e se znae od informacijata koja dopolnitelno treba da ja izgotvi Direkcijata za stokovi rezervi. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo o~ekuvaat deka so novite merki }e go re{at problemot so uvozot na p~enica.“Smetam deka ovoj paket-merki gi zadovoluva barawata na zemjodelcite. Ima{e uvoz na bra{no i p~enica so poslab kvalitet od sosednite zemji, {to negativno vlijae{e vrz utvrduvaweto na cenite na p~enicata od ovogodine{niot rod. Dadov nalog na ispekciskite slu`bi da gi proverat silosite kade {to se

KAKO SRPSKOTO BRA[NO GI UNI[TUVA[E MAKEDONSKITE PROIZVODITELI?

“Kapital” nekolku pati objavi deka evtinoto srpsko bra{no im {teti na makedonskite proizvoditeli. Srpskata vlada za da se oslobodi od vi{ocite na bra{no, na svoite izvoznici im dava{e izvozni stimulacii, so {to nivnoto bra{no na na{iot pazar doa|a{e po mnogu poniski ceni. Na{ite melni~ari obvinuvaa deka bra{noto i p~enicata od Srbija se so lo{ kvalitet i nikoj ne gi kontrolira dali tie imaat vovedeno HASSP standardi, zatoa {to ovoj standard ne e zadol`itelen vo Srbija. Vo izminative ~etiri godini od vlezot na Makedonija vo CEFTA, za ~etiri pati e zgolemen uvozot na srpska p~enica. ~uva uvezenoto bra{no i p~enica”, izjavi ministerot za zemjodelstvo, {umarsto i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski. Toj dodade deka od po~etokot na godinata e namalen uvozot na p~enica za 45% i uvozot na bra{no za 25% i deka se napraveni 900 kontroli pri uvozot na ovie proizvodi. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo najavija deka merkite }e bidat objaveni vo sledniot broj na Slu`ben vesnik, po {to }e stapat vo sila. Zemjodelcite se zadovolni od novite merki i ja ohrabruvaat vladata {to pobrzo da gi implementira. Veqo Tantarov, pretsedatel na Sojuzot na zemjodelcite smeta deka so ova kone~no }e se stavi red vo otkupot na p~enicata vo zemjava.“Bezrezervno gi poddr`uvame merkite na vladata i smetame deka vaka }e se stavi red na pazarot so bra{no i p~enica vo zemjava. Od 2003 godina od koga zapo~naa da se potpi{uvaat dogovorite

za slobodna trgovija so nekolku zemji od regionot se napravi vistinski haos na pazarot”, veli Tantarov. Spored Tantarov, p~enicata vo Pelagonija e polovi~no o`neana, no prinosite se mnogu mali poradi obilnite do`dovi koi ja zafatija. Za razlika od zemjodelcite, melni~arite smetaat deka merkite treba da va`at cela godina.“Merkata za interventen otkup na p~enica e dobra i voveduvaweto na soodnosot od 1:3 pri uvoz na p~enica e vo red, no problemot e {to merkata e vremena. Nie }e kupime p~enica po devet denari, a po dva meseci povtorno }e ni vleze bra{no od sosedstvoto po cena od 11 denari. Toga{ }e bideme napolno uni{teni”, izjavi Nikol~o \or|iev, sopstvenik na Makmlin od Ko~ansko. Godinava vo zemjava se zaseani okolu 96.000 hektari pod p~enica, a se o~ekuvaat okolu 290.000 toni lebno zrno.

NAVIGATOR

19.07.2010

4 19.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...KONE^NO

...NOVA ... QUBOV

...NESRE]A

BP ja zapre naftata vo Meksikanskiot Zaliv

Medvedev go izede bratot na Pol

Se zapali cesna na Bra~

ponatamu

Simens – 2,2 milijardi evra

patnici, pominaa bez povredi.

omal avion vo sopstvenost na srpskata firma o 85 dena, 16 ~asa i 25 minuti Briti{ petroleum uspea da go uskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev vo znak na radost poradi P Princ avijej{n izleta od pistata na Bra~ i se zapre istekuvaweto nafta vo Meksikanskiot Zaliv. No, ova ne Rdobriot biznis od germanskata kancelarka Angela Merkel go izede P zapali. Trojcata ~lenovi na ekipa`ot i dvajcata e trajno re{enie, a in`inerite imaat u{te 24 ~asa da vidat kako bratot na slavniot oktopod Pol. Od dogovorot najmnogu }e profitira

DVA, TRI ZBORA

DR`AVATA PRODAVA ATRAKTIVNA LOKACIJA VO SKOPJE

]E DOBIE LI ZAJ^EV RID ELITNA NASELBA?! Ministerstvoto za transport prodava del od dr`avnoto zemji{te na Zaj~ev rid, kade {to treba da se izgradi elitna naselba. Na povr{ina od 2.663 metri kvadratni treba da se izgradat rezidencijalni i drugi objekti.

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a to~no eden mesec }e se znae koj prv }e po~ne da gradi na atraktivnata lokacija vo Skopje - Zaj~ev rid. Ministerstvoto za transport ve}e raspi{a tender, na koj bara investitor komu }e mu prodade del od dràvnoto grade`no zemji{te na lokalitetot Zaj~ev rid, mesto vo nadle`nost na op{tinata Karpo{. Na ovoj del od lokacijata treba da se gradi komercijalen objekt. Potencijalniot investitor treba da ja kupi grade`nata parcela zad objektot na Upravata za hidrometeorolo{ki raboti, so vkupna povr{ina od 2.663 metri kvadratni. Na celata lokacija na Zaj~ev rid, spored detalniot urbanisti~ki plan, e predvideno da se izgradi nova elitna naselba so rezidencijalni objekti so prostrani dvorovi, amfiteatar, dva plo{tadi, hoteli, radio-televiziski centar, benzinska stanica, avtosaloni, sportski objekti, crkva, poliklinika, u~ili{ta, ulici so monta`ni trotoari, kako i kongresen centar. Po~etnata cena na javnoto naddavawe za del od zemji{teto e 6.000 denari za metar kvadraten. Ottuka najniskata vrednost po koja moè da se prodade ova dràvno grade`no zemji{te e okolu 260.000 evra. Rokot do koga zainteresiranite investitori treba da gi dostavat prijavite za u~estvo na javnoto naddavawe e 16 avgust ovaa godina. Javnoto licitirawe, pak, treba da se odrì na 25 avgust. Ministerstvoto za transport informira deka site zainteresirani fizi~ki i pravni lica treba da podnesat prijava za u~estvo na javnoto naddavawe vo pismena forma, dokaz za platen depozit, uverenie za dràvjanstvo za fizi~kite lica, dokaz za registracija na

“Evropa e edinstvena vo naporite za nadminuvawe na posledicite od dol`ni~kata kriza na Grcija i od nea }e izleze posilna od koga i da bilo dosega. Dol`ni~kata kriza na Grcija ne e pokazatel za su{tinska slabost na evroto sistem na trgovija” FRANSOA FIJON premier na Francija

“Vlada odbi da u~estuva vo paketot pomo{ za Grcija vreden 110 milijardi evra, no go odobri u~estvoto vo Evropskiot fond za finansiska stabilnost vo vrednost od 440 milijardi evra. Na{ata odluka za kredit na Grcija e vo sprotivnost so pozicijata na prethodnata vlada, koja ja odobri pomo{ta” IVETA RADIKOVA premier na Slova~ka

“]e odr`ime sostanok za rabotnite mesta na koj }e bide istaknato deka Va{ington odi vo pogre{en pravec. Pretsedatelot Barak Obama so novata regulativa zazede prosindikalen stav koj gi potkopuva amerikanskite kompanii” TOM DONAHJU pretsedatel na Amerikanskata trgovska komora

260

iljadi Evra e najniskata cena po koja mo`e da se prodade atraktivnoto zemji{te {to go nudi dr`avata

pravnoto lice od soodveten registar, odnosno uredno polnomo{no za polnomo{nikot {to go pretstavuva pravnoto lice ili fizi~koto lice zavereno kaj notar. Vo novata elitna naselba na Zaj~ev rid }e se vleguva od ~etiri mesta. Edniot vlez e preku klu~kata kaj Momin Potok, potoa od nadvoznikot od patot kon Ka~anik, od bulevarot Slovenija, kako i od potegot {to vodi kon naselbata Bardovci. Vo planot se vcrtani vkupno 103 grade`ni parceli, od koi blokovite za domuvawe }e bidat zgradi so osum kata i potpokriv, vo koi se predviduva da se izgradat duri 4.000 stanovi. Vo naselbata se predviduva da `iveat pome|u 25.000-28.000 `iteli. Pokraj zgradite,

]E SE GRADI KOMERCIJALEN OBJEKT Spored detalniot urbanisti~ki plan za lokalitetot Zaj~ev rid vo op{tina Karpo{ vo Skopje, na parcelata od 2.663 metri kvadratni predvideno e da se izgradi komercijalen objekt. Dozvoleniot procent na izgradenost iznesuva 80%, koeficinetot na iskoristenost 4,40, so 2.130 metri kvadratni dozvolena vkupna povr{ina na prizemjeto. predvideno e da se gradat i ku}i. Predvideno e trotoarite vo ovaa naselba da bidat monta`ni, so betonski delovi, za da se demontirat ako se poka`e potreba. Za decata se predvideni dve osnovni u~ili{ta, od koe ednoto }e bide za decata na stranskite diplomati, kako i edna gradinka. Na najvisokata to~ka na Zaj~ev rid, koja se nao|a na nadmorska viso~ina od okolu 320 metri, se predviduva da se postavi rezervoar za voda. Isto taka, vo detalniot urbanisti~ki plan e predvideno da se napravi i pateka koja }e vodi do amfiteatarot, od kade {to }e se gleda lokalitetot Skupi. Izgradbata na vodovod-

nata i kanalizaciskata mre`a e obvrska na op{tinata Karpo{. Idejata za urbanizacija na ovoj del na Skopje se rodi pred okolu ~etiri godini, koga germanska firma saka{e da investira vo stanbena naselba vo ovoj del od gradot. Parcelata u{te vo 1920 godina e predvidena vo generalniot urbanisti~ki plan za stanbena zona, a detalniot plan, pak, e donesen duri posle 88 godini, odnosno vo 2008 godina. Neodamna, biznismenot i pretsedatel na Sojuzot na stopanski komori, Zlatko Kalenikov, se zainteresira da ja gradi ovaa elitna naselba. Kalenikov zasega ne ka`uva dali s$ u{te e zainteresiran za proektot Zaj~ev rid.

GADGETS

LOGITEK PRETSTAVI NOVA GENERACIJA NA SARAUND ZVU^NICI ompanijata Logitek pretK stavi nova generacija na saraund sistem –Logitek Z-506. Saraund zvu~nicite na Logitek imaat sila od 75 vati, ovozmo`uvaat kontrola na ja~inata na basot i isto taka ovozmo`uvaat simultano povrzuvawe na dva ureda na primer, igra~i na konzoli i digitalen muzi~ki

pleer. [to se odnesuva na povrzuvaweto so drugi uredi tuka e RCA priklu~okot koj ima 3,5 milimetri vlez. Saraund zvu~nicite na Logitek Z506 se o~ekuva da bidat dostapni na pazarot vo Evropa na po~etokot na avgust po prepora~ana maloproda`na cena od 87 evra.

POLITIKA

19.07.2010

ESI: ^LENSTVO VO EU, PA PROMENA NA IMETO

romena na imeto otkako Makedonija }e stane ~lenka na Evropskata unija, e predlogot na Inicijativata za evropska stabilnost (ESI) za stavawe kraj na dvodeceniskiot gr~ko-makedonski spor za imeto i blokadata na makedonskata evro i evroatlantska integracija. Predlogot na ESI objaven na portalot „Euroaktiv”, koj go prenesuvaat i „Katimerini” i drugi gr~ki mediumi predviduva promena na Ustavot vedna{, {to }e & ovozmo`i na Atina da go poddr`i startot na pregovorite godinava, no

promenata na imeto da vleze vo sila i da stane efektivna na denot koga Makedonija }e se priklu~i kon EU. Voedno so predlogot se predviduva deka ako poradi nekoja pri~ina Skopje nikoga{ ne se priklu~i kon EU toga{ nikoga{ nema da go smeni svoeto ime. Spored pretsedatelot na ESI, Gerald Knaus, ona {to go pravi ovoj predlog u{te poatraktiven, a {to mo`e da pomogne i za uspe{nost na referendumot {to }e bide raspi{an vo Makedonija, e Grcija da veti deka }e se soglasi severniot sosed da vleze

vo NATO pod privremenata referenca. - Vakviot predlog }e im ovozmoì na liderite na dvete zemji da proglasat pobeda. Grcija }e stane del od re{enieto vo regionot, a ne izvor na problemi. Makedonija bi moèla u{te edna{ da stane pioner-lider pomagaj}i mu na ostanatiot del od regionot kako {to go napravi toa so procesot na viznata liberalizacija i prva koja }e gi po~ne pristapnite pregovori pred Hrvatska da & se pridruì na Unijata, se naveduva vo analizata na ESI.

NAJMATNO VO JUNI – PARTISKI VRABOTUVAWA

olovinata od vkupno 18 urednici na elektronski i pe~ateni mediumi vo Makedonija za najmaten nastan vo juni go izbraa „SDSM: Vladata }e vraboti 30 iljadi partiski ~lenovi na neopredeleno vreme”. SDSM obelodeni zapisnik od vladina sednica vo koj Ministerstvoto za finansii do prvi septemvri treba da ja zavr{i transformacijata na privremeno vrabotenite lica vo trajni. Vtor maten nastan so {est glasa e „Osomni~en ubiec dobi samo doma{en prit-

vor”. kade se raboti za osomni~en za ubistvo i nelegalno drèwe oru`je za vreme na istragata da ne bide vo pritvor vo kaznena institucija. Tri glasovi me|u matnite nastani dobi „i vo begstvo Isnifaris Xemaili si igra so dràvata”. Ov~arot od Ba~ilo Isnifaris Xemaili pred da izbega vo Turcija ostavil du}an od osum kvadrati i edna niva vo Tetovo. Dràvata ne moè da si go naplati dolgot od 800 iljadi evra, bidej}i ov~arot uporno si poigruva so zakonite.

Najbistar nastan so 16 glasovi e „40 funkcioneri dobija prekr{o~ni prijavi od Antikorupciska”. DKSK } e podnese prekr{o~ni prijavi protiv slu`benite lica koi ne dostavile izjavi za spre~uvawe na sudir na interesi, a kaznata }e bide od 1.000 do 3.000 evra. Me|u funkcionerite e eden pratenik 26 sudii i 13 gradona~alnici. Dva glasa me|u bistrite nastani dobi otvoraweto na antikorupciski kancelarii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i Dr`avniot Univerzitet vo Tetovo.

ANALIZA NA KAPITAL: KAKOV IZVE[TAJ JA O^EKUVA MAKEDONIJA VO BRISEL?

MAKEDONSKOTO SONCE E DALEKU OD YVEZDA!

Neposredno pred Komitetot za Asocijacija i stabilizacija, koj }e se odr`i na 27 juli i na koj }e se vr{i monitoring za srabotenoto vo

odnos na reformite na patot kon EU, s$ poglasni se najavite deka Makedonija }e dobie nepovolna ocenka. Ona {to }e bide zaklu~eno na ovoj sostanok, po pravilo se prenesuva i vo godi{niot izve{taj naesen, pa ottamu o~ekuvawata se deka i toj }e bide negativen. Vakvite najavi za vicepremierot Vasko Naumovski se neosnovani, oti toj uporno tvrdi deka Makedonija gi `ivee svoite “ evropski pet minuti” GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

ko se zemat predvid poslednite izjavi na me|unarodnite pretstavnici vo zemjata, no i na liderite od Evropskata unija koi n$ posetija vo posledniot period, Makedonija ne samo {to stagnira vo reformite, tuku, beleì i regres vo ispolnuvaweto na site politi~ki kriteriumi zadadeni od Brisel. Vo vakvi uslovi, ona {to za poznava~ite e ve}e javna tajna e deka Makedonija ne moè da se nadeva na pozitiven izve{taj nitu od sostanokot za stabilizacija i asocijacija, nitu, pak, se o~ekuva zemjava da bide pofalena vo glavniot izve{taj za nejziniot napredok od Evropskata komisija naesen. Nivoto na politi~kiot dijalog, prepiskite i obvinuvawata me|u najgolemite partii vo zemjata, VMRO-DPMNE i SDSM, kako i neslavniot incident vo Sobranieto, se samo del od epizodite koi Brisel i toa kako gi ima notirano i pred koi Unijata nema da zamiì. Univerzitetskiot profesor Nano Ruìn za “Kapital” veli deka e siguren oti ona {to zemjava ja o~ekuva vo periodov se samo negativni izve{tai i poraki od

Brisel. “Nema osnova Makedonija da se nadeva na {to bilo. Incidentot {to se slu~i vo Sobranieto e ogromen sram. Da se istepaat pratenici me|u sebe, moèbi i nema{e da bide tolku lo{o. No, tuka se slu~i klasi~en upad na izvr{nata vrz zakonodavnata vlast. Non-sens e policijata da si dozvoli taka grubo da se me{a vo rabotata na Sobranieto. Ova e nevideno i nedozvolivo za koja bilo demokratija. Odnosot na vlasta kon opozicijata vo Makedonija e na najnisko mo`no nivo”, veli Ruìn. Toj dodava deka nezabeleàni nema da pominat i site drugi anomalii vo sistemot {to bea izrazito vidlivi vo posledniot period – ogromniot pritisok vrz mediumite, nezavidnata situacija vo sudstvoto i javnata administracija. Na isto mislewe so ekspertite e i makedonskata opozicija. Spored najgolemata opoziciska partija, SDSM, na Makedonija crno & se pi{uva na patot kon EU. Velat deka so vakov vicepremier za evropski pra{awa, so reformi koi namesto da napreduvaat, tie unazaduvaat, Makedonija ja ima najneevropskata vlada dosega koja u{te dolgo }e ja izlolira zemjava i nema namera da ja vnese vo evroatlanskite strukturi. "Situacijata e mnogu lo{a i stra{na. Sekretarijatot i Vladata nema so {to da se pofalat za evrointegra-

GRUEVSKI V.S CRVENKOVSKI

odeka liderot na opozicijata Branko Crvenkovski vo Ohrid dele{e 400 partiski kni{ki na novi ~lenovi, premierot Nikola Gruevski go obvini deka ne bira sredstva za da se vrati na vlast i deka svesno kreira incidenti za da se naru{i slikata za Makedonija vo o~ite na me|unarodnata zaednica. “Pratenicite vo Sobranieto od SDSM koi {to go napravija incidentot, o~igledno e od snimkite deka tie go napadnaa ~ovekot koj {to stoe{e tamu. Sepak, }e izdr`ime s$ samo da ne

se povtori 2001-ta”, izjavi Nikola Gruevski, pretsedatel na Vladata. @estoko reagira{e SDSM pora~uvaj}i mu na premierot deka “apsolutno nema da dozvolat da se vrati 2001vata koga tokmu Gruevski i negoviot politi~ki mentor Qub~o Georgievski bea na vlast i koga dodeka makedonskite vojnici bea masakrirani, sega{niot premier, a toga{en minister za finansii si kupi 4 stanovi”. “Gruevski ednostavno vo ovaa dr`ava vo ovoj period stanuva i obvinitelstvo i

tivnite odnosi na zemjata, pa preku trikovi, “finti” i manipulacii saka da go sokrie neraboteweto i nemaweto rezultati, no sega mislam deka vistinata izleguva na povr{ina", veli pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski. Spored Ivanovski, deka Vladata voop{to nema namera da pridonese za pobrza integracija na Makedonija vo EU, zboruva i podatokot za maliot broj ostvareni sredbi pome|u klu~nite lideri na EU i rakovodstvoto na makedonskata vlada. "Ministerot za evrointegracii, Naumovski s$ poretko ima sredbi so evropskite lideri koi se od klu~no zna~ewe na pobrza evrointegracija na zemjata. A, ova se aplicira i na prviot ~ovek na Vladata, premierot Gruevski, koj isto kako i negoviot kolega Naumovski, ne ostavrija sredbi, nitu na doma{en teren, nitu pak vo stranstvo,so liderite na EU, koi }e & pomognat na Makedonija vo evroatlanskite struktri, {to uka`uva na edna politika na izolacija", veli Ivanovski. Dijametralno sprotiven na ovie kritiki e stavot na prviot ~ovek zadol`en za makedonskite integracii, vicepremier Vasko Naumovski – ocenuva deka ovaa godina e najuspe{nata dosega vo planot na realizacijata na postavenite evropski celi. "Tempoto koe {to go vovedovme od samiot po~etok na godinata dava rezultati sud i Ustaven sud, eve kako {to gledame i ja prezema ulogata na sebe i na anketna komisija”, veli Branko Crvenkovski, pretsedatel na SDSM.

i vo prvoto i vo vtoroto tromese~je taka {to na sredinata na godinata ocenuvame deka ova e dosega najdobrata godina za Nacionalnata programa za usvojuvawe na zakonodavstvoto na EU. Smetame deka do krajot na kalendarskata godina }e go imame ubedlivo najdobriot rezultat za realizacija na postavenite celi i aktivnoisti od taa programa", re~e Naumovski. Vicepremierot povtori i deka e zadovolen i od rezultatite od famoznata anketa {to ja sprovede negoviot Sekretarijat, a koja be{e oceneta kako obid za kreirawe na evroskepticizam i alibi na

Vladata za oddale~uvaweto od patot kon Brisel. Ogromniot broj gra|ani koi za SEP izjavile deka imeto ne go davaat duri i pod zakana Makedonija da ne stane ~lenka na EU i na NATO, ne go zagri`i zamenikot premier, koj i ponatamu ubeduva deka s$ e pod kontrola i deka Makedonija ne samo {to se dvi`i, tuku i galopira kon pobrzi integracii. Kritikite na opozicijata, spored vladeja~koto mnozinstvo se vo nasoka na svesno sozdavawe na atmosfera i negativna politi~ka klima, koja potoa bi bila ocrneta od Evropskata komisija, a vinata za toa bi se pre-

frlila na Vladata. Kako primer za ovaa spored niv, destruktivna politika na opozicijata go poso~uvaat skandalot vo Parlamentot, navodno isprovociran od SDSM. Od partijata na Crvenkovski velat deka tie se podgotveni da ja prezemat celata odgovornost za negativniot izve{taj od Brisel ako vo nego kako anomalija se registrira samo nemaweto na politi~ki dijalog i sobraniskiot incident. No, od SDSM se ubedeni deka EK nema da propu{ti da gi notira site ostanati demokratski defekti vo makedonskoto op{testvo za koi odgovornosta e isklu~ivo vrz ple}ite na ovaa vlast.

VEQANOVSKI: SOBRANISKA SEDNICA ZA ANKETNATA KOMISIJA I DELOVNIKOT

arlamentot ima kapacitet, ~ekor po ~ekor, trpelivo da izleze so re{enie. Do krajot na ovaa sedmica imam namera da svikam sednica po dvete pra{awa. Ubeden sum deka politi~kite partii, koi se u~esnici vo pregovorite za dvete pra{awa, so moja pomo{ }e iznajdat re{enie, vo interes na gra|anite na Republika Makedonija, pora~a spikerot Trajko Veqanoski. Toj izrazi uveruvawe

deka nikoj vo Parlamentot ne raboti protiv interesite na dr`avata, ottamu i negovata ubedenost deka do krajot na prestojnata sedmica Sobranieto }e ispora~a kompletno pozitivna slika za Makedonija, i na toj na~in }e se dobie pozitiven izve{taj za dr`avata. - Gra|anite ne izbraa da rabotime vo interes na Republika Makedonija, a toa vo konkretniov slu~aj e da se oformi anketnata komisija i da se

donese delovnik, odnosno izmenite na Delovnikot {to se na barawe na opozicijata, re~e Veqanoski. Toj dodade deka v~era{nite pozitivni izjavi na liderite na dvete najgolemi partii, odat vo prilog na negovata ubedenost deka do krajot na nedelata }e bide iznajdeno re{enie za dvete pra{awa i toa vo paket.

6 19.07.2010 BANKARSKIOT SEKTOR PRED ISTORISKA

]E SE STRESE LI EVROPA OD STRES - TESTOT NA BANKITE?! ]e izdrì li evropskiot bankarski sektor nova finansiska kriza, koi banki se najotporni, a koi imaat seriozni problemi vo raboteweto? Evropa e vo is~ekuvawe na rezultatite od stres-testovite, koi }e pokaàt koi banki }e ja izdràt bitkata so krizata. Ve}e se {pekulira deka nekolku golemi banki od Germanija i Grcija nema da dobijat preodna ocenka.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

vropskite banki se vo is~ekuvawe na rezultatite od strestestovite, koi treba da poka`at kolku e stabilen bankarskiot sektor vo Evropa. Investitorite gi ~ekaat detalite od analizata na bankite, koi treba da se objavat vo petok, a vo me|uvreme ve}e se {pekulira koi od niv }e go polo`at testot, a koi ne. Ovie specijalni stres-testovi dojdoa po barawe na Evropskata komisija za da se oceni dali evropskite banki bi podnele eventualna nova finansiska kriza. Testovite treba da dadat odgovor na pra{awata dali bankite }e ostanat solventni i likvidni dokolku se ostvarat najcrnite scenarija vo ekonomijata. Prvo se testira{e {to }e se slu~i so bankarskiot sektor dokolu bruto-doma{niot proizvod padne za 3% vo odnos na

o~ekuvawata vo slednite tri godini. Drugo pra{awe e kako }e se reagira likvidnosta na bankite dokolku dvièweto na pazarot na hartii od vrednost bide polo{o otkolku vo maj, koga mnogu dràvni obvrznici bea proglaseni za junk (so najvisok rizik). Sekoja od bankite se testira i na poedine~ni scenarija vo odnos na dvièweto na BDP kako posledica na rastot na nevrabotenosta i inflacijata. Regulatornite organi ja proveruvaa sostojbata vo 91 banka, a na listata se najdoa i nekoi od najgolemite banki vo Evropa, kako HSBC, Rojal bank of Skotland, Lojds, Barklis, Doj~e bank, BNP Paribas. Listata e sostavena pred s$ od banki koi poseduvaat najmnogu dràvni obvrznici od evropskite zemji koi stradaat od seriozni ekonomski problemi, kako {to se [panija, Grcija, Italija ili Irska, i izleze mnogu podolga otkolu {to se o~ekuva{e. Bankite {to se opfateni zafa}aat okolu 65% od vkupniot bankarski sektor vo Evropa. Ministrite za finansii od evrozonata isto taka intenzivno se sre}

avaat denovive za da se dogovorat koi detali od testovite }e im gi soop{tat na investitorite. Pretsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an-Klod Tri{e, ocenuva deka rezultatite od strestestovite se mnogu va`ni za da se vrati doverbata vo evropskiot finansiski sistem. “Rezultatite od stres-testovite so sigurnost }e ja vratat i }e ja stabiliziraat doverbata na investitorite vo finansiskiot pazar vo Evropa. Vo me|uvreme, finansiskite regulatori treba da kreiraat merki koi }e im pomognat na bankite da gi zgolemat otpornosta i izdr`livosta vo uslovi na finansiski {okovi”, izjavi Tri{e. Osven rezultatite, investitorite o~ekuvaat da slu{nat i plan za spas na bankite kaj koi }e bidat otkrieni finansiski problemi. “Pazarot o~ekuva detali ne samo od testovite, tuku i plan kako }e se re{avaat finansiskite problemi koi }e bidat otkrieni kaj nekoi od ovie banki i od kade }e se obezbedat pari za nivna dokapitalizacija”, izjavi Daniel

Gros, direktor na Centarot za istra`uvawe na evropskata politika. Organite na Evropskata komisija s$ u{te nemaat odlu~eno kako }e se spravat so bankite koi nema da go izdr`at testot na izdr`livost i dali za taa cel }e se formira dopolnitelen fond so koj }e se dokapitaliziraat “slabite” banki. “Najva`no {to treba da se otkrie so testiraweto e podgotvenosta na rakovodstvata da reagiraat i da obezbedat kapital za finanasirawe na problemite na bankite. Toa }e

gi smiri investitorite”, ocenuva Daniel Dejvis, bankar od Kredit Suis grupacijata. Prvi~nite analizi pred objavuvaweto na rezultatite pokaùvaat deka vo najlo{ slu~aj, dokolku im se naloì na Grcija, Irska, Italija, Portugalija i na [panija da gi reprogramiraat dolgovite, bankite globalno moè da zagubat okolu 900 milijardi dolari. Spored Mudis, evropskite banki se sposobni da gi apsorbiraat zagubite poradi ovie dràvni dolgovi bez da ima potreba od dopolnitelno dokapitalizirawe.

MAKEDONSKITE BANKI GO POLO@IJA

sven evropskite i amerikanskite i makedonskite banki podlegnaa na strestest od Narodnata banka. Rezultatite pokaùvaat vlo{uvawe na kreditnite portfolija poradi rastot na nefunkcionalnite krediti, no bankarskiot sektor moè da gi apsorbira ovie negativni promeni i ostanuva stabilen. Najnovite rezultati do koi dojde “Kapital” od stres-testiraweto na bankarskiot sektor {to go sprovede NBM pokaùvaat deka prodolùva trendot na vlo{uvawe na kreditnite portfolija na bankite, no sostojbata zasega ne e alarmantna. Vo prvite tri meseci od godinata, lo{ite krediti se zgolemile za 0,6% poeni i sega 9,7% od vk-

Makedonskiot bankarski sektor uspe{no gi pominal stres-testovite od NBM. Spored podatocite do koi dojde “Kapital”, bankite vo zemjava ostanuvaat stabilni, nema povlekuvawe na depoziti, a glaven problem e vlo{uvaweto na kreditnite portfolija. upnite krediti se somnitelni i sporni za naplata. No, i pokraj toa, od oddelot za bankarska supervizija vo centralnata banka velat deka ne se zabele`uvaat dramati~ni negativni promeni vo bankarskiot sektor i toj ostanuva stabilen. “Spored rezultatite od prviot kvartal od godinava, nema alaramantni negativni promeni vo odnos na stabilnosta na bankarskiot sektor. Prodol`uva trendot na vlo{uvawe na kreditnite portfilija na bankite poradi blagoto zgolemuvawe na nefunkcionalnite krediti, no i

toa bankite mo`e da go apsorbiraat bidej}i vo prethodniot period generiraa profiti so koi mo`e da gi pokrijat ovie zagubi, a ne na smetka na kapitalot na bankite. Od aspekt na likvidnosta na bankite nema nitu povlekuvawe na depoziti, osven najavenata isplata na dividendata na Telekom, koja, sepak, ne se o~ekuva da sozdade likvidnosni problemi”, izjavi za “Kapital” direktorot na oddelot za supervizija vo NBM, Igor Davkov. Od NBM velat deka redovno na sekoi tri meseci gi testiraat

bankite na sekakvi mo`ni scenarija i negativni {okovi, bez ogled {to stres-testovite stanaa aktuelni otkako EK pobara zadol`itelno da se testiraat nekoi od najgolemite evropski banki za da se osigura nivnata stabilnost. Porane{niot guverner na NBM, Qube Trpeski, objasnuva deka stres-testovite se prviot signal za mo`ni problemi vo bankarskiot sektor. “Stres-testiraweto na bankarskiot sektor ve}e odamna e praktika vo Makedonija, NBM mnogu ~esto im postavuva takvi hipoteti~ki stres-situacii na

bankite za da ja meri nivnata izdr`livost. Na primer, {to }e se slu~i so kapitalot na bankite dokolku se zgolemat rizi~nite krediti za 10%. Takva analiza na bankarskiot sektor se pravi na pove}e mo`ni scenarija, a duri i samite banki interno si postavuvaat razli~ni stres-situacii za da si gi testiraat stabilnosta i sigurnosta. Vo Makedonija stres-testovite poka`aa najgolem problem vo 1999 godina koga se slu~i kosovskata kriza i vo 2001 godina za vreme na vojnata, koga gra|anite masovno po~naa da gi

PRESVRTNICA No, eden den pred objavuvaweto na stres-testovite mnogu banki od evrozonata pobaraa zaemi od ECB za da dobijat sve` kapital i polesno da gi pominat testovite na izdr`livost. Poto~no, 151 banka pobaraa zaem od 229 milijardi evra i toa e najgolem zaem {to go odobri ovaa centralna banka vo ramkite na ednogodi{nata programa za pomo{. Analiti~arite tvrdat deka pobaruva~kata bila i mnogu pogolema poradi {to nekoi banki morale da vratat 442 milijardi evra kaj ECB, koi im bile pozajmeni pred edna godina. 11 BANKI NEMA DA GO IZDR@AT TESTOT?! Edinaeset banki, pome|u koi i germanskata Komercbank i italijanskata Banko Popolare nema da go pominat stres-testot na izdr`livost, analiziraat od Macquarie Securities. Iako brojot na banki koi se o~ekuva deka nema da go izdràt testot e mal, sepak, toa moè i da ne bide dovolno za da zazdravi evropskiot finansiski pazar. “Na{ite analizi pokaùvaat deka nekolku banki }e imaat potreba od dopolnitelen kapital, a toa se site gr~ki banki koi bea podloèni na stres- test, potoa Postbank, Komercbank, Bankinter, Banko Popolare, BCP i Sabadel. Najgolema opasnost i re{ava~ki faktor se vsu{nost cenata na kreditite, a ne namaluvaweto na profitabilnosta poradi zabavuvawe na ekonomskata aktivnost”, ocenuva Alesandro Rokati od Macquarie Securities. Toj smeta deka najgolemi {ansi da pominat najdobro imaat BNP Paribas, UBS, SEB, DnB NOR, Nordea i Erste bank. Vo Britanija, mediumite objavuvaat deka nivnite ~etiri banki so 100% sigurnost }e go poloàt testot na izdr`livost, a francuskiot minister za ekonomija Kristin Lagard ocenuva deka ovie testovi }e pokaàt deka site evropski banki se cvrsti i zdravi. Analizite na Blumberg vrz osnova na izvori od Evropskata komisija, pak, pokaùvaat deka najgolemite

19.07.2010

germanski banki, kako Doj~e bank, Komercbank i Postbank, }e pokaàt zadovolitelno nivo na adekvatnost na kapitalot, duri i vo slu~aj na dramati~no vlo{uvawe na ekonomskata sotojba. STRES - TESTOT GI STRESE BERZITE I EVROTO Iako so objavuvaweto na informacijata deka 91 banka podlegnaa na stres-test za dokaùvawe na nivnata stabilnost, a cenite na akciite na evropskite berzi blago porasnaa, kako {to se bliì denot za objavuvawe na rezultatite, berzite po~naa da pa|aat. Re~isi site svetski berzi vo petokot go zavr{ija trguvaweto so negativen rezultat, a edna od pri~inite za toa e padot na industriskoto proizvodstvo evidentiran vo SAD. Istovremeno, minatata nedela se namaluva{e i vrednosta na evroto vo odnos na dolarot, s$ dodeka padot na industriskoto proizvodstvo ne ja sru{i amerikanskata valuta. Poradi toa evroto poentira{e i vo petokot porasna na 1,29 dolari. Vo presret na rezultatite i {pekulaciite, nedelava se o~ekuva da ima i pogolemi turbulencii na berzite i kaj vrednosta na evroto vo odnos na dolarot. Stres-testovite kaj amerikanskite banki pokaàa deka deset banki treba da go zgolemat kapitalot za okolu 75 milijardi dolari i od toa }e zavisat site aktivnosti na finansiskite pazari vo SAD. Bankite na koi im e potreben ovoj kapital }e treba da baraat direktna poddr{ka od Belata ku}a, da pozajmat pari od privatni investitori na berzite ili pak da baraat zaemi od Federalnite rezervi (FED), {to }e zna~i promeni vo nivnite menaxerski timovi. Kako i da e, sumata potrebna za zakrepnuvawe na bankite e zna~ajno povisoka od 54 milijardi dolari, so koi se {pekulira{e eden den pred FED da gi objavi oficijalnite rezultati. Rezultatite od stres-testot pokaùvaat deka vo vlo{eni uslovi na rabota bankite koi se mnogu

@AN-KLOD TRI[E

PRETSEDATEL NA EVROPSKATA CENTRALNA BANKA “Rezultatite od stres testovite kaj bankite so sigurnost }e ja vratat i }e ja stabiliziraat doverbata na investitorite vo finansiskiot pazar vo Evropa. Vo me|uvreme, finansiskite regulatori treba da kreiraat merki koi }e im pomognat na bankite da gi zgolemat otpornosta i izdr`livosta vo uslovi na finaniski {okovi”

BANKI KOI IMAAT NAJMNOGU [ANSI DA “POLO@AT” NA TESTOT

BNP PARIBAS FRANCIJA

QUBE TRPESKI

PORANE[EN GUVERNER NA NBM “NBM mnogu ~esto im postavuva takvi hipoteti~ki stres-situacii na bankite za da ja meri nivnata izdr`livost. Na primer, {to }e se slu~i so kapitalot na bankite dokolku se zgolemat rizi~nite krediti za 10%. Takva analiza na bankarskiot sektor se pravi na pove}e mo`ni scenarija, a duri i samite banki interno si postavuvaat razli~ni stres-situacii za da ja testiraat nivnata stabilnost i sigurnost.”

RBS [KOTSKA

UBS [VAJCARIJA

BANKI OD KOI SE O^EKUVA DA POKA@AT NAJLO[I REZULTATI

NBG GRCIJA ranlivi moè da zagubat okolu 600 milijardi dolari vo slednite dve godini. Vo strukturata na ovie zagubi najgolemo bi bilo u~estvoto na hipotekite - do 185,5 milijardi dolari. Najmnogu pari mu trebaat na najgolemite. Proceneto e deka na Bank of Amerika & trebaat 33,9 milijardi dolari, na Vels Fargo 13,7 milijardi, a na Siti Grup 5,5 milijardi dolari. STRES-TESTOVI VO REGIONOT Na oficijalnata lista od 91 banka kaj koi se testira{e izdr`livosta i otpornosta na nova ekonomska kriza ne se najde niedna banka od zemjite od regionot. No, nekoi od bankite {to se testiraa, kako NBG i Alfa banka od Grcija, francuskata Sosiete èneral, slovene~kata NLB, se {iroko rasprostraneti vo celiot region i vo Makedonija. Centralnite banki vo regionot sproveduvaat stres-testovi i rezultatite pokaùvaat deka bankite se stabilni i bi preìveale eventualen negativen {ok. Spored rezultatite od stres-testot vo Hrvatska, bankite bi izdràle pad na ekonomijata so nezna~itelno namaluvawe na profitite i rezervite, no takov {ok ne bi izdràlo naselenieto. Hrvatskata narodna banka (HNB) sprovede stres-test na scenario so pad na ekonomijata do krajot na godinata za 3% i oslabnuvawe na kunata za 10%. Dokolku se ostvari toa scenario, bankarskite rezervi bi se stopile za pribli`no 2%, no tie i ponatamu bi bile visoki nad prosekot bidej}i adekvatnosta na kapitalot kaj hrvatskite banki iznesuva 19%

A STRES - TESTOT NA NBM povlekuvaat depozitite od bankite i celiot sektor be{e vo opasnost”, izjavi Trpeski. Od ostanatite pokazateli, adekvatnosta na kapitalot, koja poka`uva kolku bankite se

podgotveni da gi apsorbiraat zagubite vo raboteweto poradi site rizici na koi se izlo`eni, zaklu~no so mart godinava iznesuva 16,8%. Kolku e povisoka stapkata na adekvatnost, tolku bankite se postabilni. Vo Makedonija, minimalniot zakonski limit za adekvatnost e 8%, kako {to sega nalagaat bazelskite odredbi, no spored najnovite informacii, se o~ekuva Bazel da propi{e stapka na adekvatnost od minimum 14%, {to bi bilo golem problem za zemji kako Italija ili [panija, koi imaat stapki na adekvatnost poniski od 10%. Vo naredniot period, se o~ekuva adekvatnosta na kapitalot da se namali i vo makedonskiot bankarski sektor, glavno poradi trendot na vlo{uvawe na kreditnite portfolija i rastot na nenaplatlivite krediti. Profitabilnosta kaj doma{niot bankarski sektor, pak, e enormno niska. Zaklu~no so prviot kvartal, prinosot na bankite od sopstevniot kapital (ROE) iznesuva samo 1,1% i e eden od najniskite vo Evropa.

POSTBANK GERMANIJA i e za sedum procentni poeni nad minimumot {to go bara EU. Ova {ok-scenario se poka`alo pogubno za nekolku pomali banki ~ii sopstvenici bi morale da obezbedat dopolnitelen kapital, no celiot sektor vo celina bi ostanal stabilen. Namaluvaweto na vrednosta na kunata, pak, za 10% dopolnitelno bi go zagrozil standard na dol`nicite i uvoznicite. Padot na kunata vo kombinacija so pad na BDP bi predizvikal celosno zagu{uvawe na ekonomijata so otkazi na vraboteni, namaluvawe na plati i u{te poote`nata otplata na kreditite. Srpskiot bankarski sektor, spored rezultatite od

BANKO POPOLARE ITALIJA stres-testovite, i ponatamu se odlikuva so visoka kapitaliziranost i likvidnost i bankite se otporni na nadvore{ni i vnatre{ni potresi. Od Narodnata banka na Srbija (NBS) ocenuvaat deka duri i da se ostvari najpesimisti~koto scenario za ovaa i slednata godina, bankarskiot sektor bi bil sposoben so postoe~kiot kapital i rezervite da gi apsorbira site mo`ni zagubi. I vo Srbija, najgolemi problemi imaat pomalite banki. Od NBS smiruvaat deka nema nikakva potencijalna opasnost za {teda~ite vo bankite, no evidentno e deka sostojbata vo finansiskiot sektor po ekonomskata kriza se vlo{uva.

LISTA NA SITE BANKI PODLO@ENI NA STRES-TEST AVSTRIJA

Erste Group; RZB

BELGIJA

KBC Group; Dexia

VELIKA BRITANIJA Royal Bank of Scotland; HSBC Holdings; Barclays; Lloyds Banking Group. DANSKA

Danske Bank; Jyske Bank; Sydbank

FINSKA

OP-Pohjola Group

FRANCIJA BNP Paribas; Credit Agricole; BPCE; Societe Generale GERMANIJA Deutsche Bank; Commerzbank; Hypo Real Estate; Landesbank Baden-Wuerttemberg; Bayerische Landesbank; DZ Bank; Norddeutsche Landesbank; Deutsche Postbank; WestLB; HSH Nordbank; Landesbank Hessen-Thueringen; Landesbank Berlin; Dekabank Deutsche Girozentrale; WGZ Bank GRCIJA

National Bank of Greece; EFG Eurobank; Alpha Bank; Piraeus Bank Group; Agricultural Bank of Greece; TT Hellenic Postbank

UNGARIJA

OTP Bank Nyrt.; Jelzalogbank Nyilvanosan

IRSKA

Bank of Ireland; Allied Irish Banks

ITALIJA

Unicredit; Intesa SanPaolo; Monte dei Paschi di Siena; Banco Popolare; UBI Banca

KIPAR

Marfin Popular Bank; Bank of Cyprus

LUKSEMBURG Banque et Caisse d’Epargne de l’Etat; Banque Raiffeisen MALTA

Bank of Valletta

HOLANDIJA ING Bank; Rabobank Group; ABN/Fortis Bank Nederland; SNS Bank POLSKA

PKO Bank Polski

PORTUGALIJA Caixa Geral de Depositos; Millennium BCP; Espirito Santo Financial; Banco BPI SLOVENIJA Nova Ljubljanska Banka [PANIJA

[VEDSKA

Banco Santander; BBVA; Jupiter; La Caixa; CAM; Banco Popular Espanol; Banco de Sabadell; Diada; Breogan; Mare Nostrum; Bankinter; Espiga; Banca Civica; Caja de Ahorros y M.P. de Zaragoza; Unicaja; Banco Pastor; Caja Sol; Bilbao Bizkaia Kutxa, Aurrezki Kutxa Eta Bahitetxea; Unnim; Caja de Ahorros y M.P. de Gipuzkoa y San Sebastian; CAI; Caja de Ahorros y M.P. de Cordoba; Banca March; Banco Guipuzcoano; Caja de Ahorros de Vitoria y Alava; Caja de Ahorros y M.P. de Ontinyent; Colonya - Caixa d’Estalvis de Pollensa Nordea Bank; SEB; Svenska Handelsbanken; Swedbank

8 19.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

VIVNA CENATA NA GASOT! o vreme koga krizata ne e zavr{ena i koga kompaniite maka ma~at da go odràt proizvodstvoto vo ìvot, a nekoi i da investiraat i da bidat konkurentni na stranskite pazari, pretrpea nov udar. Regulatornata komisija za energetika so svojata posledna odluka za poskapuvawe na prirodniot gas za 12,5% im urna del od nadeìte deka se gleda krajot na krizata. Ovaa odluka {okira 30-tina kompanii vo zemjava koi go koristat gasot kako glaven energens. Niv, iznenadeni, neprijatno sekako, ne im ostanuva ni{to drugo osven da se pomirat so ova i da go vkalkuliraat vo bilansite. A toa zna~i pogolemi rashodi, koi kaj nekoi sigurno }e rezultiraat so kratewe i na drugi tro{oci za da se pokrijat novite. Normalno e {to vo uslovi na kriza kompaniite se pra{uvaat kako da izlezat na kraj. Da gi zaprat investiciite, da “kratat” na vrabotenite, da namaluvaat proizvodstvo ili gr~evito da se borat na pazarot, kako i dosega, odvaj obezbeduvaj}i konkurentnost? Skapi energensi-skapi proizvodi. Makpetrol si bara povisoka cena, regulatorite presmetuvaat i

objavuvaat, kompaniite se pred svr{en ~in, a Vladata mol~i. So godini ne iznajde na~in kako da im pomogne na kompaniite. Tuka apsolutno ne mislam da se

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

me{a vo nezavisnata Regulatorna komisija, no so malku podobra energetska politika godini nanazad, no i vo perspektiva, i toa kako moè da im pomogne na kompaniite. Mora da se gradat gasni elektrani bidej}i samo taka kompaniite, pa duri i doma}instvata }e koristat poevtin, doma{en, priroden gas. Vo sprotivno, cenata, pazarno opredelena, moè da raste do nedogled. Pra{aweto e kolku najgolemite industrii vo zemjava }e go izdràt toa?

KAJÊ “BESPLATNO” SKAPO ÎNI opstvenicite na brodovi vo Ohridskoto Ezero se dol`ni da gi izvr{at tehni~kite pregledi na svoite plovila kaj ovlasteni kompanii za ovaa dejnost. Ne moè i ne smee da se izbegnuva ovaa obvrska pod izgovor na poniski ili povisoki ceni, na{i i va{i kompanii, sakame ili ne sakame. Potonuvaweto na brodot “Ilinden” minatata godina e s$ u{te sve` primer koj ne smee da se povtori. Koj im dal za pravo na sopstvenicite na plovnite objekti da ja stavaat bezbednosta na patnicite pred finansiskite interesi. Makedonija ima dadeno premnogu `rtvi vo sredstvata za javen transport i mora mnogu da ja podobri bezbednosta. “Ilinden” e samo najsve` primer vo se} avawata. Pred 20-tina godini ni se slu~ija avionski nesre}i. Toa be{e cenata na nevodeweto grià i eksperimentite vo aviosoobra}ajot. Ohrid ja pameti stravotnata atomosfera koga pri padot na avionot zaginaa 115 lu|e. Minatata godina, pri potonuvaweto na brodot “Ilinden” zaginaa 15 bugarski dràvjani. Ovie nesre}i treba da bidat pouka deka mora

da se stavi red vo soobra}ajot. Kako {to raste `ivotniot standard vo Makedonija, raste i brojot na plovilata

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

vo Ohridskoto Ezero. Po ezeroto vozi koj i kako saka i so kakvi objekti. Nema nikakov red. Obvrskata za tehni~ki pregled na brodovite treba da bide po~etok na sreduvaweto na rabotite. A, dokolku kapetanite imaat zabele{ki na izborot i na~inot na koj Ministerstvoto za transport ja izbralo kompanijata {to }e gi kontrolira brodovite, neka gi re{avaat problemite na masa. Toa, pak, ne zna~i deka vo me|uvreme treba da plovat bez kontrola.

GOVOR NA OMRAZA

Nepremerenata èstina i govorot na omraza ve}e stanuvaat sekojdnevie i se povtoruvaat pre~esto. Ne moàm da poveruvam deka stanuva moda vo politikata da se navreduva i da se pluka po s$ {to e okolu. Ne moàm da poveruvam deka kriti~nosta i samokontrolata stanuvaat minato kaj del od lu|eto prisutni na politi~kata scena.

olku i da saka ~ovek da ostane indiferenten i toleranten, nema da uspee. A se obiduvam dolgo vreme da ostanam takov kon pojavata na vulgarizmi, navredi i zakani vo politi~kiot ìvot vo Makedonija. No, toa pove}e ne moè i ne smee. Se pretera. Sramno e. Toa mora da bide osudeno. Nepremerenata èstina i govorot na omraza ve}e stanuvaat sekojdnevie i se povtoruvaat pre~esto. Ne moàm da poveruvam deka stanuva moda vo politikata da se navreduva i da se pluka po s$ {to e okolu. Ne moàm da poveruvam deka kriti~nosta i samokontrolata stanuvaat minato kaj del od lu|eto prisutni na politi~kata scena. Poslednite sednici vo Sobranieto i nastanite koi sledea po niv bea jasen primer kako politikata se deformira vo svojata su{tina. Kako da zaboravija deka taa ne e disciplina za diskreditacija na drugite, taa e disciplina koja treba da nudi idei i re{enija. Ili moèbi ne? Ovaa pojava vo poslednite nekolku godini ja ima{e i is~eznuva{e od vreme na vreme, vo zavisnost od temite koi bea aktuelni. Be{e akutna, a ne hroni~na. Ja ima{e na nekolku pati. Be{e sramna i be{e poso~uvana so prst. Prviot pat be{e koga se povede postapka za krivi~no gonewe na kolegata Bu~kovski. Toga{ ne se biraa na~ini. Navredite, zakanite i govorot na omraza dojdoa do taa to~ka {to be{e izvr{en i fizi~ki napad protiv kole{ka vnatre vo zgradata na Sobranieto na Republika Makedonija. Vo toj slu~aj ne slede{e èstoka sankcija i silna

osuda na u~esnicite vo incidentot. Zatoa i ni se povtoruvaat vakvi sceni. Vtoriot pat be{e koga se nose{e Zakonot za izbori i koga se predviduvaa zagarantirani prateni~ki mesta za pomalite etni~ki zaednici i za makedonskata dijaspora. Se bara{e sekoj vozmoèn na~in kako da se prekine i da se onevozmoì noseweto na toj zakon. Sli~en nastap, kolegite od SDSM imaa i koga se raspi{uvaa predvremenite parlamentarni izbori vo 2008 godina. Kako da znaeja deka }e doìveat debakal. Kako da sakaa da pokaàt deka kolku pove} e e slab ~ovek, tolku pove} e {iri omraza i agresija okolu sebe. Pokriva drugi slabosti. No, sekoga{ dosega ova be{e pojava koja ja povrzuvavme so li~nite karakteristiki na poedinci od vrvot na SDSM. Site mislevme deka del od niv se poenergi~ni i so pomal stepen na tolerantnost. Nema da gi nabrojuvam, no za site koi malku ja sledat politi~kata scena jasno e za koi li~nosti zboruvam. Za àl, kako {to izgleda vo posledno vreme, ne sme bile vo pravo. Sme proma{ile. Ovie denovi vo Sobranieto na Republika Makedonija od partiskata govornica na SDSM i od drugi mesta se iznaslu{avme zborovi koi ne dolikuvaat nitu da bidat pomisleni, a kamoli da bidat izgovoreni od biv{i premieri, pretsedateli, ministri, pratenici itn. Ve}e nema razlika pome|u niv. Na prsti se brojat onie koi se vo vrvot na SDSM, a koi ostanuvaat indiferentni na ovaa katastrofalna pojava. Ova stana stil i brend na SDSM. Navredite, lo{ite aluzii, pcovkite, zakanite, kletvite i diskreditaciite se osnovna alatka vo politi~kata komunikacija na vrvot na SDSM. Sekoj od nas pomisluva deka e na voeno pole, a ne srede debata koja treba da izo-

biluva so razum i mudrost. îni{ gra|anite sakaat da ni gi slu{aat niskite strasti, a ne sakaat da slu{nat ne{to {to bi se odnesuvalo na nivniot standard, ìvot i ~ove~ki interes. A moèbi i tuka e problemot. Moèbi vo nedostig od idei, re{enija i predlozi kako da se re{avaat odredeni problemi, s$ {to SDSM moè da ponudi e agresija i niski udari. @alno e, no stanuva vistinito. Pove}e ne se diskutira za predlozite od nekoj minister, tuku se diskutira za li~nite karakteristiki na toj minister. Ne se diskutira dali zakonite koi se nosat vo Sobranie se dobri i gi zadovoluvaat potrebite na gra|anite, tuku se diskutira koj na koe ìvotno li~i, koj so kogo e vo kakvi relacii, koj od kogo kakva zakana }e okrka i sli~no. Ne se lutev i nervirav koga ova go pravea samo nekolku od niv. No, se lutam i se nerviram koga ova go pravat site, pa duri i onie nekolku mladi i novi lica vo SDSM. Namesto tie da bidat primer na agresivcite od SDSM i da sozdadat atmosfera vnatre vo SDSM, koja }e e porazumna i potolerantna, tie, novite i mladi li~nosti, stanaa del od op{tiot haos. A bi sakal da gi slu{nam {to mislat. Bi sakal da znam dali vo teorijata na politi~kiot dijalog se i zborovite silexistvo, ludilo, vandalizam i sli~ni na niv, a bea izgovoreni od strana na nivniot lider. Bi sakal da znam dali i zakanite se d el od GOVOROT NA OMRAZATA ili tie se samo mal za~in i se nezna~ajni. Bi sakal da znam dali za vakva zrela debata se zalagaa. Bi sakal da znam dali i ponatamu mislat deka samo so idei i predlozi }e se natprevaruvaat so nas. Zamislete kako vlijaat vrz lu|eto vo SDSM. Zamislete edna partija vo koja }e se izgubi samokriti~nosta i koja }e se rakovodi samo

ILIJA DIMOVSKI i samo pod dejstvo na adrenalin. Nema uspeh vo toa. Nema sre}a. ]e ima samo ispolnuvawe na li~ni potrebi i zadovoluvawe na li~ni hirovi. I to~ka. Nie nikoga{ nema da podlegneme na ovaa atmosfera. Nema da dozvolime da bideme vovle~eni vo vrtlogot. Nema da dozvolime nivniot nedostig od idei i re{enija da go popolnuvame so na{a agresija. Nema sila i nema zborovi na navreda i omraza koi moàt da n$ trgnat od kolosek. Ako SDSM misli deka }e isprovocira ista reakcija od nas, se laè. Nema da im pomogneme vo nivnata namera da dokaàt deka site se isti, zo{to samo taka tie znaat da se natprevaruvaat. No, ona {to e najzna~ajno e ovaa bitka za demokratija, za razum i svest da ne ja vodat partiite i politi~arite. Na toj na~in, ovaa bitka }e dobie politi~ki boi, a ne treba, zo{to ovaa bitka e bitka na razumot protiv agresijata. Dovolno e samo da pokaème deka ne sme site isti i deka ne sme site kako niv. Ovaa bitka treba da ja vojuvaat mediumite i novinarite, ovaa bitka treba da ja vojuvaat slobodoumnite i razumnite. Ovaa bitka treba da ja vojuvaat nevladinite organizacii i nivnite ~lenovi. Znam deka Makedonija ne e dràva vo koja agresivnosta i nasilstvoto se na cena. Znam deka moè poinaku

KOMENTARI I ANALIZI

19.07.2010

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

VNATREШNITE REVIZORI TREBA DA GO RAZBIRAAT BIZNISOT NA SVOJATA KOMPANIJA Z borot “audit” doa|a od glagolot slu{a. Zborot “revizija” doa|a od glagolot gleda, pregleduva. Voobi~aenite me|unarodni stru~ni termini za revizijata se baziraat na eden od ovie dva glagoli. Etimologijata ja poso~uva su{tinata na celite na revizijata generalno, a potoa i na vnatre{nata revizija. Simon D Arsi e {ef na slu`bata za vnatre{na revizija i privremen direktor za usoglasenost na Komisijata na nacionalnata lotarija na Velika Britanija. Za da se proveri dali vnatre{nata revizija na koja bilo organizacija ima dovolno poznavawe za biznisot na taa organizacija, D Arsi smeta deka treba se postavat pet pra{awa. Dokolku odgovorite na site od niv se “da”, vnatre{nata revizija go poznava biznisot na organizacijata. Ako odgovorot na koe bilo od pra{awata e „ne”, slu`bata treba da go zasili poznavaweto na biznisot. Vo o~ekuvawe na pozitivnoto cunami od novovospostaveni slu`bi za vnatre{na revizija vo kompaniite vo Makedonija, se osvrnuvame na zalagaweto vnatre{nata revizija da ima biznis-pogled kon revidiranite procesi. So zgolemuvaweto na pritisokot vrz menaxerite vo svetot, dali poradi posledicite od krizata, o~ekuvawata na akcionerite, regulatorite ili poradi promenite vo zakonite, se zgolemuva i reaktivniot pritisok koga treba, pokraj klu~nite pra{awa od koi zavisi uspehot na kompaniite, da

posvetuvaat vreme na ispolnuvawe na razli~ni uslovi, koi vo najmala raka zabavuvaat del od procesite. Vo takov kontekst, na vnatre{nata revizija, kaj prosvetlenite menaxeri prifatena so odobruvawe, & ostanuva obvrskata da gi dokaùva relevantnosta i kredibilnosta. Za navistina da moè da dodadat vrednost, vnatre{nite revizori treba da se pretstavat i da bidat prifateni kako kredibilni partneri vo biznis-diskusijata, koi znaat za {to stanuva zbor i ~ii predlozi za podobruvawa ne se rezultat na mehani~ko {tiklirawe poliwa, tuka rezultanta na razumna procenka. Osnova na nivnata kredibilnost e poznavaweto na biznisot na organizacijata vo/za koja rabotat. Vakvoto znaewe moè da se vnese vo slu`bite za vnatre{na revizija na dva na~ini: preku vnes na biznis-poedinci vo profesijata ili preku biznis-iskustva na revizorite. Prviot pristap po~iva na postoewe na korporativna kultura vo koja {efovite na razli~nite sektori }e bidat volni i podgotveni da otstapat na nekolku godini svoi vraboteni vo slu`bata za vnatre{na revizija. Za ova se potrebni dva preduslovi: prvo, pozajmenite poedinci da smetaat deka ne e zagubeno vreme da rabotat vo slu`bata i toa imenuvawe da im bide predizvik, i vtoro, organizacijata da im garantira mesto vo biznis-sektorite po istekuvaweto na vremeto na “ispomo{“ vo slu`bata za vnatre{na revizija.

Vtoriot pristap ima pove}e opcii na realizacija. Prvo, preku regrutirawe poedinci koi doa|aat od biznis-delot, a ne od profesijata na vnatre{ni revizori, od drugi organizacii kako novovraboteni vo slu`bata za vnatre{na revizija. Vtoro, slu`bata za vnatre{na revizija moè da koristi “gostirevizori” ili “gosti sovetnici”. Toa zna~i vraboteni od biznis-sektorite edna{ mese~no da u~estvuvaat vo vnatre{nite revizii, a edna{ na dva meseci da imaat sredbi so vnatre{nata revzizija, kako filter na nejzinite naodi pred izve{taite da bidat pretstaveni pred finalnite korisnici. Treto, {efot na slu`bata za vnatre{na revizija moè da prisustvuva, bez da odlu~uva, na periodi~nite sostanoci na menaxmentot na koi se razgleduvaat rezultatite i planovite na kompanijata. êtvrto, vnatre{nite revizori moè da bidat pottiknuvani da bidat “aktivni vmreùva~i” – aktivno da vospostavuvaat neformalni dobri odnosi so vrabotenite, preku koi }e gi obrazuvaat sogovornicite za va`nosta na vnatre{nata revizija. Petto, na sekoj od vrabotenite vo vnatre{nata revizija moè da mu se opredeli mentor od biznis-delot na kompanijata, koj bi mu bil “biznis-senka” i bi go sovetuval eden-na-eden za klu~ni pra{awa na biznis-procesite. [esto, formalniot trening i neformalnata doobrazba nikoga{ ne se na odmet. Vnatre{nite revizori treba da bidat postojano obu~uvani za biznisot na svojata

organizacija ili na razli~ni na~ini da bidat pottiknuvani (vklu~iteno i preku ocenkata na nivnata rabota) da go dokaùvaat poznavaweto na biznis-aspektite na rabota. Ovie pristapi }e ovozmoàt podobro da go razberat biznisot na organizacijata koja ja revidiraat. Opasnosta demne ako premnogu dobro go razberat. Ako samo ne razberat kako i zo{to menaxerite gi nosat odlukite pod pritosok na vreme i redica drugi faktori, tuku ako po~nat da so~uvstvuvaat so niv, ako svesno ili potsveno gi opravduvaat ili bezrezervno im veruvaat. Taka nezavisnosta, koja e prerogativ na profesijata, }e se dovede vo pra{awe. Kako da se osoznae biznisot, a da ne se stane premnogu blizok do nego? Ednostavniot, sekako ne mnogu fer-odgovor, e re{enieto leì vo balansot – vnatre{nite revizori mora da go zadràt zdraviot skepticizam. Toj e testot na nivnata nezavisnost. Tie treba da moàt dlaboko da prodrat vo biznisprocesite, no toj pogled sekoga{ da ostane pogled otstrana. Ova se preporaki na Nil Bejker, urednik na “Internal Auditing”, stru~noto spisanie na Institutot na vnatre{eni revizori na Velika Britanija i Irska. Preporakite na Bejker se na linija na definicijata na vnatre{na revizija – kako taa da dodava vrednost za edna kompanija. Negovite preporaki se fokusirani na eden aspekt na dodavaweto na vrednost - preku poznavaweto na

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r ffinansiska korr pora poracija r ci c ja j ((IFC) IFC) C) vo Makedo Makedonija d nija j

biznisot. Pra{awata na D Arsi, spomenati na po~etokot na napisov, se: dali vnatre{nata revizija znae zo{to firmata e vo svojot biznis; kako e firmata pozicionirana vo svojot sektor; koj e nejziniot biznis-model; kako sekoj od sektorite dava pridones za ostvaruvawe na krajnata cel i kako sekoj biznis-proces vo sekoj od sektorite pomaga kon toj pridones. Vo sumarum, Bejker predlaga revizorite, za da odat profesionalno napred, a da se vratat etimolo{ki nazad, treba da razberat deka kolku pove}e slu{aat i pregleduvaat, kolku nivnata biznis-quboptinost e pogolema, tolku nivniot pridones e posu{testven. (Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot, i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC).

DR`AVATA MORA DA GO ZAMENI NEUSPE[NIOT FINANSISKI SEKTOR

Dr`avite treba da im pomognat na bankite koi odobruvaat krediti na malite i srednite pretprijatija, koi se glavniot izvor na otvorawe na novi rabotni mesta , ili da osnovaat novi finansiski institucii koi }e go pravat toa, {to e podobro otkolku da gi poddr`uvaat golemite banki koi pravat profiti od najrazli~ni derivati i zloupotrebuva~ki praktiki so kreditirawe na kreditni karti~ki.

e be{e taka odamna koga moèvme da kaème “Sega sme site Kejnzijanci”. Finansiskiot sektor i ideologijata za sloboden pazar go dovedoa svetot na rabot na propasta. Pazarite mnogu o~igledno deka ne moèa da se samoreguliraat. “Inovaciite” od modernite finansii ne dovedoa do povisoka dolgoro~na efikasnost, pobrz rast ili pove}e prosperitet za site. Namesto toa, tie bea sozdadeni za da se relativiziraat smetkovodstvenite standardi ili za da se izbegne pla}aweto na danoci koi se potrebni za finansirawe na javnite investicii vo infrastrukturata i tehnologijata, kako Internetot na primer, koi pottiknuvaat realen rast, a ne fantomski rast koj be{e pottiknuvan od finansiskiot sektor. Finansiskiot sektor potfrli ne samo vo pogled na toa kako da kreira dinami~na ekonomija, tuku isto i za toa {to treba da se pravi vo vreme na recesija ({to spored negovata ideologija moè da se slu~i samo zaradi potfrlawe na dràvata, a ne na pazarot). Koga i da vleze ekonomijata vo recesija, prihodite pa|aat i tro{ocite za nevrabotenite se zgolemuvaat. Pa deficitite rastat. Finansiskiot sektor koj se davi vo deficit veli deka vladite treba

da se fokusiraat na namaluvawe na deficitite, preku kratewe na tro{ocite. Namalenite deficiti } e ja povratat doverbata, koja }e gi vozobnovi investiciite i rastot. No, iako ovaa replika zvu~i kako za aplauz, istorijata pokaàla deka toa ne se slu~uva taka. Koga amerikanskiot pretsedatel Herbert Huver go proba ovoj recept toj mu pomogna krahot na berzata vo 1929 godina da go pretvori vo Golemata depresija. Koga Me|unarodniot monetaren fond go proba istiot recept vo Isto~na Azija vo 1997 godina, ekonomskite padovi se pretvorija vo recesii, a recesiite vo ekonomski depresii. Logikata zad ovoj recept se bazira na slednava analogija. Doma}instvata koi poseduvaat pomalku pari treba da gi skratat tro{ewata. No, koga dràvata go pravi toa, outputot opa|a, nevrabotenosta se zgolemuva i sposobnosta da se vra}a dolgot se namaluva. No, ona {to vaì za doma}instvata, ne vaì i za dràvata. Nekoi posofisticirani analiti~ari predupreduvaat deka tro{eweto na dràvata moè da gi zgolemi kamatnite stapki, istisnuvaj}i go na toj na~in privatniot sektor. Koga ekonomijata e vo polna vrabotenost toa e legitimna grià. No, toa ne e slu~aj sega. Vo uslovi na ekstremno niski kamati za dolgoro~no kreditirawe, nitu eden seriozen ekonomist ne go

pokrenuva pra{aweto za istisnuvaweto na privatniot sektor od strana na dràvata. Vo Evropa, posebno Germanija i nekoi delovi vo SAD, kako {to se zgolemuvaat dràvnite deficiti se zgolemuvaat i povicite za pogolema rigoroznost vo tro{eweto. Ako toa se slu~i, kako {to se ~ini deka se slu~uva vo mnogu zemji, rezultatite }e bidat katastrofalni, posebno ako se ima predvid ranlivosta na ekonomskoto zazdravuvawe. Ekonomskiot rast }e zabavi, so mo`nost Evropa i Amerika da se vratat povtorno vo recesija. Kejnzijanskata ekonomska logika funkcionira na sledniov na~in: ako ne bea stimulativnite dràvni merki i avtomatskite stabilizatori, ekonomskata recesija } e be{e podlaboka i podolga, a nevrabotenosta mnogu pogolema. Ova ne zna~i deka treba da se ignorira nivoto na zadolènost. Toa {to e va`no e dolgoro~niot dolg. Postoi eden ednostaven Kejnzijanski recept. Prvo, tro{ewata da se prenaso~at od neproduktivni kon produktivni celi, na primer, tro{ocite za vojnite vo Irak i Avganistan ili bezuslovnata pomo{ na bankite koi ne go zaìvuvaat kreditiraweto, da se naso~at kon investiciite koi }e imaat povisok povrat za ekonomijata. Vtoro, da se pottikne tro{eweto i da se promovira kapitalot i efikasnosta preku poka~uvawe na

danocite za korporaciite koi, na primer, ne ja reinvestiraat dobivkata i namaluvawe na danocite na kompaniite koi reinvestiraat, ili da se zgolemi odano~uvaweto na {pekulativnite kapitalni dobivki, na primer, kaj pazarot na nedvi`nosti. Postojat i drugi merki koi moàt da pomognat. Na primer, dràvite treba da im pomognat na bankite koi odobruvaat krediti na malite i srednite pretprijatija, koi se glavniot izvor na otvorawe na novi rabotni mesta , ili da osnovaat novi finansiski institucii koi }e go pravat toa, {to e podobro otkolku da gi poddrùvaat golemite banki koi pravat profiti od najrazli~ni derivati i zloupotrebuva~ki praktiki so kreditirawe na kreditni karti~ki. Finansiskite pazari rabotea naporno da kreiraat sistem koj }e gi promovira nivnite pogledi: so slobodni i otvoreni pazari na kapital, kade {to mala zemja moè da bide zbri{ana od fondovite vo eden moment, samo za da moàt da bidat naplateni visokite prinosi. Vo takvi okolnosti, malite zemji se ~ini nemaat izbor-finansikite pazari im ja diktiraat rigidnosta. No, finansiskite pazari se strogi sudii. Eden den otkako [panija go objavi svojot paket na {tedewe, nejzinite obvrznici pretrpea namaluvawe na rejtingot. Problemot

JOZEF STIGLIC ekonomski ekspert i profesor na Univerzitetot Kolumbija

ne be{e nedostig na doverba deka [panija }e gi ispolni vetuvawata, tuku premnogu doverba deka toa }e go namali ekonomskiot rast i } e ja zgolemi nevrabotenosta nad ve}e netolerantnite 20%. Nakratko, otkako go dovedoa svetot vo momentalniot finansiski haos, finansiskite pazari sega velat deka zemjite kako [panija i Grcija se prokolnati ako ne gi namalat tro{ewata, no i ako go storat toa. Finansiite se sredstvo za ostvaruvawe na odredena cel, tie ne se cel sami za sebe. Tie treba da im sluàt na interesite na ostanatiot del od op{estvoto, a ne obratno. Pripitomuvaweto na finansiskiot sektor nema da bide lesno, no toa moè i mora da bide napraveno, preku kombinacija od odano~uvawe i regulacija, i ako e neophodno duri i preku vlez na dràvata za da popolni nekoi praznini i dupki.

10 19.07.2010 2.359 2.358 2.357 2.356 2.355 2.354 2.353 2.352 2.351 2.350

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.610

MBID

106,45

2.605

OMB

106,40

2.600

106,35

2.595 106,30 2.590 106,25

2.585

106,20

2.580 2.575

12/07/10

13/07/10

14/07/10

15/07/10

16/07/10

106,15

12/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

13/07/10

14/07/10

15/07/10

16/07/10

12/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

13/07/10

14/07/10

15/07/10

16/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA-IZVE[TAJ ZA NEDELNO TRGUVAWE

NEDELA VO ZNAK NA DVE BLOK-TRANSAKCII

Prometot koj be{e ostvaren vo ramkite na dvete blok-transakcii pretstavuva duri 47% od vkupniot promet koj minatata nedela be{e realiziran na Makedonska berza vo iznos od okolu 60,4 milioni denari.

METODI PENOVSKI

BERZI - REGION I SVET

60,4 28%

penovski@kapital.com.mk

o podolg period, povtorno vo ramkite na trguvaweto na Makedonska berza se pojavija blok-transakciite. Minatata nedela ima{e dve blok-transakcii. Ednata be{e realizirana so akciite na Trgojug vo iznos od okolu 16,7 milioni denari, a drugata so akcii NLB Tutunska banka vo iznos od okolu 12 milioni denari. Prometot koj be{e ostvaren vo ramkite na ovie dve blok-transakcii pretstavuva duri 47% od vkupniot promet vo iznos od okolu 60,4 milioni denari koj nedelava be{e realiziran kaj Makedonska berza.Vo ramkite na klasi~noto trguvawe be{e ostvaren promet od okolu 31,6 milioni denari. Sporedeno so prethodnata nedela, minatonedlniot promet e duri za 28% pogolem i toa blagodarenie na realiziranite blok-transakcii. Dokolku istite se izzemat i se sporeduva samo klasi~noto trguvawe vo toj slu~aj Makedonska berza minatata nedela ostvarila za 33% pomal promet vo odnos na prethodnata. Blagodarenie na blok-transakciite, so najgolem promet nedelata ja zavr{ija akciite na Trgojug i na Tutunska banka. Vo ramkite na klasi~noto trguvawe, najgolem promet vo

BLAG PORAST NA BERZITE VO REGIONOT, SVETSKITE PA\AAT

milioni denari iznesuva minatonedelniot promet

elgradskata berza minatata nedela ja obeleà rastot na osnovniot berzanski indeks Belex 15 za 1,29% odnosno za 8,02 indeksni poeni. Negovata vrednost na krajot od nedelata iznesuva{e 631,65 indeksni poeni. Nagorno dvièwe e zabeleàn i kaj Zagrebskata berza. Osnovniot berzanski indeks Crobex ovaa nedela zabeleà rast od okolu 0,40% zavr{uvaj}i na nivo od 1851,03 indeksni poeni. Za razlika od osnovnite indeksi kaj Belgradskata i Zagrebskata berza osnovniot indeks na Qubqanskata berza SBI Top na krajot od nedelata zabeleà pad od 0,35%. Negovata vrednost vo petokot dostigna nivo od 837,44 indeksni poeni. Podatocite za padot na industriskoto proizvodstvo vo SAD objaveni denovive gi razdrmaa najgolemite finansiski pazari. Spored najnovite statisti~ki podatoci vo juni, industriskoto proizvodstvo vo SAD padna za 0,4 %, {to pretstavuva negov najgolem pad vo rok od edna godina. Vedna{ po ovaa objava, pad kaj Wujor{kata berza zabeleà indeksot Dow Jones koj ja prekina sedmodnevnata serija vo nagorna linija spu{taj}i se za 0,07% na 10 359,31 indeksen poen. Pad od 0,03% zabeleà i Nasdaq indeksot taka {to sega negovata vrednost pred krajot na ovonedelnoto trguvawe iznesuva 2 249,08 indeksni poeni. Rast od 0,12% e zabeleàn samo kaj S&P 500 i toa za 0,12%. Isto taka i kaj pove}eto aziski berzi zabeleàn e pad na cenite na akciite. Nikkei indeksot kaj Tokiskata berza padna za pove}e od 2,5 procenti, dodeka cenite na akciite vo Hong Kong, Avstralija, Ju`na Koreja i [angaj ja simnaa svojata vrednost pome|u 0,1 i 0,7%. Vo Indija i Singapur berzanskite indeksi zabeleàa blag porast. MSCI indeksot na akcii sostaven od akcii na azisko-pacifi~kite kompanii so isklu~ok na japonskite isto taka zabeleà pad od 0,2%

pogolem promet minatata nedela vo odnos na prethodnata

iznos od okolu 5 milioni denari be{e realiziran so akcijata na Alkaloid. Vedna{ po Alkaloid sleduvaat akciite na Komercijalna banka i Toplifikacija so realiziran promet od 3,88 milioni denari odnosno okolu 2 milioni denari posledovatelno. Od obvrznicite i minatata nedela povtorno najtrguvana be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija so realiziran promet vo iznos od okolu 11,5 milioni denari. BERZANSKITE INDEKSI MIRUVAA Krajot na minatonedelnoto trguvawe, berzanskite indeksi go do~ekaa so sli~ni vrednosti kako i prethodnata nedela. Minatata nedela promenite vo pogled na nivnite vrednosti bea sosema minimalni i pokraj nivnoto cikli~no dvi`ewe vo tekot na nedelata. Osnovniot

berzanski indeks MBI-10 zagubi 4,36 indeksni poeni vo odnos na negovata vrednost od minatiot petok. Ovaa nedela MBI-10 ja zavr{uva so vrednost od 2352,5 indeksni poeni. Minimalna promena vo nagorna linija e zabele`ana samo kaj OMBindeksot koj minatata nedela ja zgolemi svojata vrednost za 0,03 indeksni poena. Negovata vrednost na krajot od nedelata iznesuva 106,43

indeksni poeni. Za razlika od nego, indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID sli~no kako i MBI-10 nedelata ja zavr{uva so sosema mala korekcija na svojata vrednost vo nadolna linija. Nedelava MBID zabele`a pad na svojata vrednost vo iznos od 0,05 indeksni poeni. Minatonedelnoto trguvawe ovoj indeks }e go zapo~ne so vrednost od 2585,63 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

16.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.064.689,42

-0,64%

-10,32%

-6,41%

-3,47%

6,38%

14.07.2010

Илирика ГРП

20.289.344,88

-1,30%

-3,54%

0,48%

2,12%

13,62%

14.07.2010

Иново Статус Акции

17.354.554,83

-0,29%

-10,99%

-11,13%

-11,99%

-8,13%

15.07.2010

KD Brik

22.447.123,11

-3,56%

-1,47%

3,89%

4,85%

25,11%

15.07.2010

KD Nova EU

21.705.404,90

-0,83%

-7,51%

-7,47%

-4,57%

14,35%

15.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.918.272,65

-0,91%

-6,64%

-2,49%

-2,24%

0,20%

15.07.2010

2.550,00

51.000

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

749,79

1,41

97.473

Комерцијална банка Скопје

3.106,43

0,6

1.873.180

0,00

Стопанска банка Битола

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Скопски Пазар Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

16.07.2010 Просечна цена (МКД)

Попова Кула Демир Капија Адинг Скопје Охридска банка Охрид

Износ (МКД)

7500

-6,25

22.500

137

-5,80

56.170

-4,55

11.130

380

-2,06

380.000

1.940,00

-2,02

48.500

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

Комерцијална банка Скопје Адинг Скопје Макпетрол Скопје Топлификација Скопје Алкалоид Скопје

16.07.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

16.07.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

16.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.900,00

390,18

10,00

0,89

% на промена

обврзници

68.717

58,92

обични акции

43.055

-37,27 -0,10

54.562

7.780,00

341,43

22,79

0,23

Вкупно Официјален пазар

111.772

GRNT (2009)

3.071.377

640,00

105,83

6,05

0,64

обични акции

11.787

62,96

KMB (2009)

2.014.067

3.106,43

533,81

5,82

0,90

Вкупно Редовен пазар

11.787

59,46

MPT (2009)

112.382

26.600,00

0,74

ВКУПНО

318.905

167,38

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

16.07.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

3106,43

0,60

1.873.180

380

-2,06

380.000

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

0,58

26600

-1,48

186.200

STIL (2009)

14.622.943

182,77

0,11

1.652,84

2,55

3600

-0,01

176.400

TPLF (2009)

450.000

3.600,00

61,42

58,62

1,06

3.900,00

0,00

117.000

ZPKO (2009)

271.602

2.318,00

0,31

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 16.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII

19.07.2010

ISTRA@UVAWE NA DILOJT ZA GLAVNITE BANKI I OSIGURITELNI KOMPANII

GLAVNITE BANKARSKI IGRAÎ17.03.2010 VO 11 REGIONOT GI NEMA VO MAKEDONIJA Istraùvaweto {to go sprovede hrvatskata kancelarija na revizorskata ku}a Dilojt pokaà deka samo dve od {est me|unarodni banki i ~etiri od sedum osiguritelni ku}i rabotat na makedonskiot pazar

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

o Makedonija se prisutni najmalku od vode~kite banki i osiguritelni kompanii vo regionot. Istraùvaweto {to go sprovede hrvatskata kancelarija na revizorskata ku}a Dilojt pokaà deka samo dve od {est me|unarodni banki i ~etiri od sedum osiguritelni ku}i rabotat na makedonskiot pazar. Samo za sporedba, vo drugite zemji od porane{na Jugoslavija edna ista bankarska ili osiguritelna grupacija ima otvoreno po nekolku firmi, {to ne e slu~aj i vo Makedonija. Spored Dilojt, od bankite {to igraat glavna uloga vo bankarskiot sektor vo regionot, vo Makedonija se samo slovene~kata NLB i avstriskata grupacija na Erste i [parkase. Glavniot igra~ vo bankarskiot biznis, italijanskata Unikredito ja nema samo vo Makedonija i vo Crna Gora. Vo drugite zemji se i italijanskata grupacija Intesa San Paolo i avstriskite Hipo i RBA. Hipo vo zemjava nudi samo lizing. Vo osiguritelniot biznis vo regionot, glavni se Triglav i Kroacija osiguruvawe, koi se i vo Makedonija. Prisutni se u{te i Sava Re i Unika. Gi nema osiguritelnite ku}i Agram, Alianc i Merkur. SLOVENIJA I HRVATSKA- LIDERI Bankarskiot sektor ostana stabilen i pokraj krizata. Slovenija e na prvo mesto po goleminata na aktivata na bankite, kako i po prose~nata aktiva po ìtel. Vo Hrvatska e izrazena podelbata na golemi i mali banki, pri {to golemite banki ~inat duri 82% od vkupnata aktiva

19,5

milijardi evra e vkupnata aktiva na italijanskata Unikredito banka, {to ja pravi lider vo regionot

na ovoj sektor. Srpskite banki se na treto mesto so dvojno pomala aktiva od taa vo Hrvatska i Slovenija. No, spored prose~nata aktiva po `itel e na petto

mesto, a polo{o e rangirana samo Makedonija. Od Dilojt pora~uvaat deka pri~inata za ova e relativno slabata ekonomska razvienost na ovie zemji, a Makedonija ja poso~uvaat i kako zemja kade {to gra|anite svoite za{tedi s$ u{te gi ~uvaat nadvor od bankite. UNIKREDITO VODE^KA BANKA VO REGIONOT Italijanskata Unikredito e vode~ka vo bankarskiot sektor vo regionot so vkupna aktiva od 19,5 milijardi

evra. Ja sledat NLB (18,4 milijardi evra aktiva) i Intesa San Paolo (15 milijardi evra). Vo osiguruvaweto, pak, dominira Triglav so bruto-premija od nad 952 milioni evra. Istraùvaweto na Dilojt pokaà deka i pokraj ekonomskata kriza, bankite go zadràa rastot na aktivata, a vo golem del i profitabilnosta. Slovene~kiot bankarski pazar spored goleminata na aktivata go premina hrvatskiot. “Vidlivo e deka so isklu~ok

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,29%

4,56%

5,29%

6,34%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,6066

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

11,10%

48,0251

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,723

во денари

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,9066

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,6681

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,4756

61,7

73,9

46,1

Извор: НБРМ

na Slovenija, i vo pomala mera vo Srbija, vo bankarskiot sektor vo regionot dominiraat me|unarodni grupacii. Trite najgolemi banki zaedno ~inat okolu 35% od vkupnata aktiva. Va`nosta na 15 najgolemi grupacii koi se rangirani na listata na Dilojt se gleda od faktot {to zbirot na nivnata aktiva ~ini re~isi 80% od vkupnata bankarska aktiva vo regionot”, izjavi Ivan Fabijan~i}, direktor za finansiska industrija vo Dilojt.

Najgolema poedine~na banka vo regionot e NLB, a potoa sleduvaat hrvatskite “Zagreba~ka” i “Privredna banka”. Spored Fabijan~i}, bankite pod pritisok na regulatorite i akcionerite vo 2009 godina prodol`ile so ~istewe na svoite bilansi, {to se gleda i od rastot na rezervaciite. Najgolem porast na rezervaciite ima kaj Hipo, od 99 milioni na 222 milioni evra. Vtora e NLB, so rezervacii od 209 milioni evra.

12 19.07.2010

INTERVJU Go izgubivme ~uvstvoto za investirawe. Vo posledno vreme mnogu koristevme stara oprema i ma{ini, kako da imavme strav od novo. Makedonija ja izgubi tradicijata na novi investicii, ne baravme novi partneri, {to e mnogu va`no i simptomati~no. Krizata e vreme koga treba da se investira, da se sozdava. Ako nie ne investirame, }e investira drug i nie }e ostaneme ekonomski pust ostrov.

ACE ANTEVSKI DIREKTOR NA RADE KON^AR-TEP

MAKEDONIJA NEMA TRADICIJA ZA INVESTIRAWE KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

abrikata za elektrometali Rade Kon~ar-TEP Kon~ar TEP so godi{en obrt od okolu 3,3 milioni evra e prvata kompanija vo zemjava koja go iskoristi kreditot od Evropskata investiciska banka preku Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj i vleze vo investiciski ciklus. Direktorot na ovaa kompanija, Ace Antevski, veli deka ja iskoristile ekonomskata kriza za zemawe povolen kredit i za nabavka na ma{ini za 20-30% poevtino. Re{ivte da ja iskoristivte kreditnata linija od EIB, koja be{e odobrena kako antikrizna merka i kako mo`nost za kompaniite da investiraat i vo vreme na kriza. [to be{e presudno za da se realizira investicijata? Vsu{nost nie zedovme dva kredita od po 750.000 evra. Edniot go zede Rade Kon~ar-

TEP, a drugiot Rade Kon~ar Servis. Kreditite gi zedovme isklu~ivo za ma{nini, alati i napravi, ne za grade`ni objekti, nitu pak za pokrivawe na nekoi prethodni zagubi ili obvrski. Koga slu{navme deka dràvata povlekuva 100 milioni evra od Evropskata investiciska banka, prvo povikavme stru~ni lica da napravat studii za dvete kompanii so izdràni finansiski parametri. Seto toa se vnese vo dve knigi koi gi priloìvme do EIB. Evropskata investiciska banka zaedno so Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot ni odobrija po 750.000 evra, kolku {to baravme. Od denot koga se odobri kreditot ni bea potrebni 4-5 meseci da po~neme da gi koristime parite. Nie moravme da se informirame po firmite kade moè da nabavime kvalitetni ma{ini, da najdeme kvalitetna i proverena kompanija, kako i da dobieme konkurentni ceni. Od druga strana, treba{e da otvorime samo akreditivi, a ne da pla}ame avansi, koi moè da propadnat. Treba{e da izodime dolg pat, da

potro{ime vreme i energija. Otkako gi dobivme site tie parametri, ja iskoristivme ekonomskata kriza i ma{inite koi sakavme da gi kupime gi dobivme za 20-30% poevtino. Fakt e deka kreditnata linija od Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj ja iskoristija malku firmi. Koi se pre~kite, zo{to kompaniite ne dobivaat krediti? Postoi li interes kaj firmite za ovie krediti? Nekolku se pri~inite. Prvata pri~ina e {to fati recesija i sekoj razmisluva dali da aplicira ili ne, dali da po~ne so nekakva investicija ili ne. Vtorata e stravot od mo`nosta utre da ne se vratat parite, iako vladata ka`a deka kamatata }e bide 6% za ovie ~etiri godini. Tretiot problem, spored mene, e mnogu va`en, a toa e {to go izgubivme ~uvstvoto za investirawe. Vo Makedonija nemame tradicija za investirawe. Vo posledno vreme mnogu koristevme stara opremi i ma{ini, kako da imavme strav od novo. Makedonija ja izgubi tradicijata na novi investicii, ne

baravme novi partneri, {to e mnogu va`no i simptomati~no. Ako vo kriza ne investirame, nema da investirame i ponatamu. Krizata e vreme koga treba da se investira, da d se sozdava. Ako ne investirame, }e investira drug i nie }e ostaneme ekonomski pust ostrov. Zatoa Rade Kon~ar rre{i dda investira vo lo{o vreme, r , iako sm me svesni deka sme na{ite invest investicii mo`e da povle~at drugi problemi. Na investicija sse re{ivme i bidej}i vladat vladata najavi deka danokot na dobivka dob nema da se pla}a ako rreinvestirame, taka {to nie ttoa }e go iskoristime. So kreditnata llinija od kupivte ma{ina 750.000 evra ku spored svetska tehnologija. o~ekuvawata od ovaa Koi se o~ekuvaw investicija? remontiravme, poDosega remon motori, generapravavme mot transformatori, pa tori i transf deka sakame na odlu~ivme dek izlezeme so na{i pazarot da izl transformatori, so mnogu transformato ceni i pogolem popovolni ce kvalitet od toj {to go nudat Kupivme zemjite vo regionot. regi fiber-laser ma{ina edna fiber-la poznatata japonska (robot od pozn marka â&#x20AC;&#x153;megaâ&#x20AC;?) zza proizvodstvo i zavaruvawe na metalni i nemetalni povr{ini. Zasega toa e edinstvenata i najgolema takva ma{ina na Balkanot. Taa se~e ~eli~en lim do 20 milimetri debelina, bakar do osum milimetri, aluminium do {est milimetri i prohron-inoks do 10 milimetri debelina, a se~e i plastika, staklo i drugi nemetali so to~nost do mikroni, bez pritoa da e potrebna kakva bilo doobrabotka na proizvodot. Kaj ovaa ma{ina preciznosta e mnogu golema. Produktivnosta ne zavisi od ~ove~ki faktor tuku od nejzinata brzina i od nara~kite. Nema dopolnitelna povr{inska obrabotka i materijalot se koristi do maksimum. Ma{inata ve}e funkcionira i proizvedeni se prvite 5.000 par~iwa transformatori. Na{ite proizvodi gi izvezuvame na pazarite vo Kosovo, Crna Gora, Grcija, Albanija, a od skoro i vo Ju`na Srbija.

Krizata ne gi namali samo investiciite tuku nametna i drugi problemi vo realniot sektor. Kako Rade Kon~ar-TEP se spravuva so posledicite od krizata i kakvi merki prezema za {to pobezbolno da ja prebrodi? I pokraj krizata ne otpu{tivme rabotnici. No, vo prediodot {to sleduva verojatno }e go namalime brojot na vrabotenite za okolu 20%, odnosno okolu 15 rabotnici }e bidat tehnolo{ki vi{ok i so odredeni paketi na otpremnina }e bidat otpu{teni. Ako vo idnina se podobri sostojbata, moè da gi vratime nazad bidej}i stanuva zbor za na{i vredni i kvalitetni majstori. Ako za 40% se namali proizvodstvoto vo vreme na kriza, a morame da gi platime obvrskite, kreditite ili danocite, prinudeni }e bideme da go namalime i brojot na rabotnicite. êkame da vidime kakov }e bide ishodot od antikriznite merki koi gi bara sindikatot. Moram da kaàm deka Rade Kon~ar i vo vreme na kriza uspea da go zadrì imixot na uspe{na kompanija. Vo odnos na recesijata, Makedonija e siroma{na zemja, a kaj siroma{nite, recesijata najdocna doa|a, no i najmnogu se zadrùva. Nie ne ~uvstvuvame deka taa si odi i ne gledame svetlo vo tunelot. Industriskoto proizvodstvo realno ne pokaùva rast. Kaj nas toa to~no se gleda bidej}i sme servis. Ako ne doa|aat motori, generatori i transformatori kaj nas na servis, zna~i ne se raboti. Rade Kon~ar kako elektrometalna fabrika isklu~ivo e povrzana so industrijata, a novi kapitalni investicii nema za da gi nudime na{ite proizvodi. Rade Kon~ar vo momentov e stabilen i nema nekoi pogolemi potresi. Vleguvame vo novi ciklusi na investirawe. Vo ovoj period barame strate{ki partner za izgradba na fabrika za proizvodstvo na transformatori i oprema, koja bi po~nala da se gradi nekade slednata godina. Partneri gledame vo Slovenija ili Italija. No, Rade Kon~ar i niza drugi

kompanii se soo~uvat so eden drug problem i ubavo bi bilo ako dràvata go re{i. S$ u{te ne moème slobodno da preneseme proizvodi preku Crna Gora. Dràvata nema carinewe kaj mestoto Ribari~i, nitu za avtomobili nitu za kamioni. Preminot e kaj Kosovska Mitrovica-Roàj, pa primorani sme da odime preku preminot Kula, koj ne raboti vo zima. I vo takvi slu~ai morame da odime preku Albanija, so {to ni se uslo`nuvaat patot, vremeto i parite. Dràvata treba da ni ovozmoì ambient za rabota. Vie ste i pretsedatel na Elektrometalnata industrija pri Stopanskata komora na Makedonija. Kakvi merki treba da donese vladata za nadminuvawe i amortizirawe na posledicite od ekonomskata kriza? Kako komora podnesovme mnogu barawa do vladata. Ona {to posledno go barame e dràvata na nekoj na~in da prestane da prodava obvrznici vo tolkav obem, a bankite da gi pu{tat parite vo stopanstvoto, namesto da gledaat sigurni plasmani vo dràvnite hartii od vrednost. Barame bankite da ja sledat kreditnata politika na NBRM. Barame dràvata da ni ovozmoì ednakov tretman so privatnite firmi za otkup na zemji{teto. Edno evro ako vaì za firmite da vaì i za nas, bidej}i da imavme i nie takvi povolnosti, }e po~nevme da gradime nova fabrika vo krugot na Rade Kon~ar. Treto, barame del od industriite da se subvencioniraat. Barame i kapitalni investicii bidej}i ako se gradat pati{ta, èleznici, elektrani, }e ima plasman na na{ite proizvodi. Stopanstvoto bara od dràvata taa da ne bide glaven investitor, tuku vo ekonomijata da vloùvaat doma{nite investitori, poddràni od stranstvo. Barame dràvata prvo da gi vra}a parite vo stopanstvoto, od koe se o~ekuva pridviùvawe na ekonomijata, a ne prvo da go napla}a svojot del.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MAKEDONIJA STAVENA NA EVROPSKATA TURISTI^KA MAPA

kopje i Makedonija se staveni na mapata na novata golema Evropska trening- tura koja zapo~na vo London na 24 juni. Trening-turata “Grand european tour” trae 25 dena i ja organizira Ilavara Travel i Kosmos. Turata zapo~nuva vo London i pominuva niz Pariz, Bordo, Barcelona, Nica, Firenca, Rim, Venecija, Qubqana, Zagreb, Split, Dubrovnik, Saraevo, Belgrad i na kraj zavr{uva

vo Skopje so pristignuvawe na 18 juli vo hotelot Holidej in pome|u 14 i 15 ~asot. Organizatorot na turata Ilavara Travel, izborot na destinaciite koi }e se popsetat, go pravi vrz baza na barawata i interesite na klientite. Spored organizatorot, ovaa tura poka`uva deka patnicite imaat zgolemen interes za Makedonija kako turisti~ka destinacija i kako dr`ava koja po~nuva da go pravi

svojot pat kon evropskite patnici. Trening-turata koja se organizira i se prodava i vo Avstralija e mnogu uspe{na. “Poradi svoite uspesi ja gledame ovaa tura kako prva od mnogute i nie }e prodol`ime da gledame na Makedonija kako oddr`liva turisti~ka desinacija za na{ite klienti, veli Xon Jovanovski, direktor na Ilavara Travel.

19.07.2010

DVOJNO NAMALENI NESRE]ITE PRI RABOTA VO EVN MAKEDONIJA

o prvata polovina od godinata, EVN Makedonija registrira{e namaleni nesre}i pri rabota pod napon za okolu 50 procenti vo odnos na istiot period lani. Pri~ina za ova, kako {to velat od kompanijata, se izvr{enite obuki za pravilna upotreba i koristewe na za{titni sredstva i oprema, zgolemenite merki za bezbednost pri rabota i nabavenite za{titni sredstva, soglasno

so evropskite normi i standardi. Vo pogolem del od nesre} ite koi se slu~ile, glavna pri~ina se drugi faktori ili nevnimanie. Poradi specifi~nosta na rabotata, EVN Makedonija za svoite vraboteni koi imaat dopir so elektri~na energija, izminatiot period investira{e vo nivna za{tita preku nabavka na za{titna obleka, elektroizolaciski {lemovi i

alat, kako i drug neophoden materijal za bezbedno rabotewe i pristap do naponski mesta. Za za{titata pri rabota e formiran i Centar za obuka za rabota pod napon vo Makedonski Brod, kade {to vrabotenite na EVN Makedonija posetuvaat specijalni obuki za rakuvawe so oprema pod napon. Za edna godina od formiraweto na Centarot, obukata ja minale nad 800 vraboteni vo kompanijata.

EU PREDLAGA – PENZIJA POSLE 70 GODINI

STAROSNATA GRANICA VO MAKEDONIJA OSTANUVA ISTA?!

Evropskata komisija predlaga Evropejcite da ne se penzioniraat pred da napolnat 70 godini so cel da im pomogne na penziskite fondovi koi imaat nedostig na finansiski sredstva. Vo Ministerstvo za trud tvrdat deka starosnite granici vo Makedonija ostanuvaat 64 godini za ma` i 62 godini za `ena. VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

e zgolemuvaat starosnite granici za penzionirawe vo Evropa zatoa {to penziskite fondovi se vo finansiska kriza i te{ko obezbeduvaat pari za redovna isplata na penziite. Dopolnitelen udar zadade ekonomskata kriza, koja go namali brojot na vraboteni na globalno nivo, a so toa se namalija i prilivite za penziskite fondovi. Za da gi spasi od kolaps vo naredniot period, Evropskata komisija predlaga starosnata granica da se poka~i na 70 godini. "Poradi zgolemeniot broj vozrasni lu|e }e se nametne potreba prose~nata vozrast za penzionirawe da se zgolemi do 67 godini vo 2040 i do 70 godini vo 2060 godina za da se za~uva sega{niot penziski sistem", pora~uvaat od Evropskata komisija. Iako i vo Makedonija penziskiot sistem e vo ista kriti~na situacija kako i vo drugite evropski zemji, nadle`nite vo zemjava tvrdat deka vo narednite nekolku godini sigurno nema da se menuva starosnata granica za penzionirawe. Starosnite

granici za penzionirawe kaj nas ostanuvaat 64 godini za ma` i 62 godini za èna. Vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika objasnuvaat deka baraweto od Evropskata komisija doa|a kako rezultat na regulativata za izedna~uvawe na maòt i ènata vo odnos na starosnite granici za penzionirawe. Vo Grcija i Hrvatska ve}e se voveduva vakvata regulativa za ramnopravnost na polovite. "Kaj nas baraweto na Evropskata komisija moè da se primeni za generaciite koi sega stapuvaat vo raboten odnos. A vo dogledno vreme, odnosno vo narednite nekolku godini, ne planirame pomestuvawe na sega{nite starosni granici", veli za “Kapital” zamenik-ministerot za trud i socijalna politika Spiro Ristovski. Eksperti za “Kapital” velat deka za da se napravi poseopfatna analiza za pomestuvawe na starosnite granici za penzionirawe treba da se zemat predvid pove}e elementi, kako {to se demografskata struktura na zemjata i sektorskata rasporedenost na vrabotenite, vo odnos na teìnata na rabotata i kompatibilnosta so vozrasta i polot na rabotnikot. Spored podatocite na Min-

1,4

vraboteni obezbeduvaat pari za eden penzioner

isterstvoto za trud, vo zemjava ima 273.976 penzioneri, a do 2030 godina brojot na penzioneri treba da porasne na 330.000 penzioneri. Brojot na penzioneri od 1996 do 2006 godina se zgolemil za 25%. Vo buxetot za 2010 godina za penzii se predvideni okolu 550 milioni evra. Ekspertite velat deka dokolku prodol`i ovoj trend, nem-

inovno }e dojde do krah na penziskiot sistem. Porano sedum osigurenci upla}aa sredstva za eden penzioner. Sega toj soodnos e 1,4 vraboteni na eden penzioner. Sepak, i spored niv, nema potreba od zgolemuvawe na starosnite granici, a predlagaat na fondovite da im se pomogne na drug na~in. "Na{iot sega{en sistem, vo koj se vovede kapitalno

finansirano penzisko osiguruvawe e preporaka od Svetskata banka. Sega{nite sostojbi uka`uvaat deka nema potreba od zgolemuvawe na starosnite granici", veli za “Kapital” Petar Taleski, avtor na nekolku knigi za penzisko osiguruvawe. Spored nego, za da se za{titat penziskite fondovi treba da se vovede danok za

produkti {tetni po zdravjeto, od tipot na ~ipsovi, gazirani pijalaci i sl. "Prihodite od danocite treba da se slevaat vo kasite na penziskite fondovi", objasnuva Taleski. Vakov predlog do{ol i od amerikanskite eksperti od ovaa oblast kako obid za dolgoro~na stabilnost na buxetot na penziskite fondovi.

14 19.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

GRCITE ZATVORILE 500 BENZINSKI PUMPI

o Grcija od po~etokot na godinata zatvoreni se pove}e od 500 benzinski pumpi, a okolu 1.000 rabotat samo po nekolku dena vo nedelata poradi padot na pobaruva~kata za gorivo. Proda`bata na gorivo od po~etokot na godinata e namalena za 30%. Zdru`enieto na sopstvenici na benzinski pumpi, naveduva deka zgolemuvaweto na akcizite na

gorivo go dovel sektorot vo bezizlezna sostojba, a korisnicite gi prinudil da baraat alternativni re{enija , vklu~uvaj} i kupuvawe na goriva vo sosednite dr`avi Makedonija i Bugarija. Od po~etokot na godinata do 1 juli so zgolemuvaweto na akcizite i danokot na dodadena vrednost (DDV), cenata na benzinite e podignata za 41 evrocent.

ROMANIJA ]E OTPU[TA DR@AVNI SLU@BENICI

ladata na romanskiot premier Emil Bok najavi deka }e go namali brojot na sekretari i nivnite zamenici i taka }e za{tedi 4,5 do pet milioni evra. Brojot na dr`avnite sekretari se namaluva od 57 na 35. Vo soop{tenieto na romanskata vlada se naveduva deka godi{nite tro{oci za eden dr`aven sekretar za plata i tro{oci

dostignuvaat 110.000 evra. Najgolem broj od vrabotenite treba da otpu{tat ministerstvata za trud, zdravje i zemjodelstvo. Od lokalnata administracija treba da bidat otpu{teni pove} e od 50.000 vraboteni, bidej}i vo poslednive nekolku godini premnogu e zgolemen brojot na anga`irani slu`benici, dodeka sistemot ostanal

neefikasen. Analiti~arite, opozicijata i javnosta smetaat deka vladata trebalo tie merki da gi prezeme u{te minatata godina. Vladata na Emil Bok se soo~uva so golem buxetski deficit koj ne e vo sostojba da go namali, bidej}i nema dovolno priliv na pari vo buxetot, pa e primorena da {tedi i da se zadol`uva.

PO DECENISKI ZASTOJ VO IZGRADBA NA INFRASTRUKTURA

SRBIJA GRADI TRI NAJGOLEMI MOSTOVI VO EVROPA

Po deceniski zastoj vo izgradbata na golemi infrastrukturni objekti Srbija povtorno po~nuva da gradi. Se gradat avtopati{ta i mostovi i se investira vo elektrostopanstvo. Interesno e {to vo investicionata ofanziva Srbija sega gi vklu~uva i kineskite banki VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

oris Tadi}, pretsedatel na Srbija “Srbija kako i site dràvi go doìvea udarot od svetskata finansiska kriza i od ovoj moment koga simboli~no e postaven kamen –temelnik za izgradba na most, zapo~nuvame so sproveduvawe na nov sistem na merki koi bi trebalo da ja popravat ekonomskata situacija vo zemjata i da go zgolemat brojot na vrabotenite” Po deceniski zastoj vo izgradbata na golemi infrastrukturni objekti, Srbija povtorno po~nuva da gradi. Se gradat avtopati{ta i mostovi i se investira vo elektrostopanstvo. Vo Srbija momentalno se gradat tri najgolemi mostovi vo Evropa, - most kaj Be{ke, Ada Ciganlija i most na Dunav. Vo Zemun be{e poloèn kamen –temelnik za most preku Dunav, Zemun –Bor~a, dodeka po~etokot na rabotite e predviden za april 2011 godina. Ocenuvaj}i deka ovoj infrastrukturen objekt koj go kreditira kineskata Eksport – import banka }e bide simbol na povrzanost me|u Kina i Srbija, srpskiot pretsedatel Boris Tadi} izjavi deka mostot Zemun – Bor~a pretstavuva nov model na rabotewe vo oblasta na izgradbata na infrastrukturata i u{te eden materijalen dokaz za prijatelstvo i bliskost na narodite pome|u ovie dve zemji. “Srbija kako i site dràvi go doìvea udarot od svetskata finansiska kriza

Vo Zemun be{e polo`en kamen –temelnik za most preku Dunav, Zemun –Bor~a, dodeka po~etokot na rabotite se predvideni za april r d d r 2011 godina

i od ovoj moment koga simboli~no e postaven kamen –temelnik za izgradba na most, zapo~nuvame so sproveduvawe na nov sistem na merki koi bi trebalo da ja popravat ekonomskata situacija vo zemjata i da go zgolemat

brojot na vrabotenite”, izjavi Tadi}. Toj dodade deka Srbija }e bide na dobar pat koga povtorno }e zabele`i rast na vrabotenosta, a izgradbata na infrastrukturni objekti e najdobar na~in da se otvori perspekti-

SLOVENIJA ]E GI NAMALUVA PLATITE NA JAVNATA ADMINISTRACIJA

lovene~kata vlada so-op{ti deka vo 2011 i 2012 godina }e go namali buxetskiot deficit od 5% na 4%. Slovene~kiot premier Borut Pahor izjavi deka za toa neophodno }e bide dopolnitelno da se namalat platite vo javniot sektor, socijalnite davawa i penziite. Tro{ocite vo buxetot }e bidat ograni~eni na 10,03 milijardi evra vo 2011 godina i 10,18 milijardi evra vo 2012 godina. “Vladata e svesna deka javnosta nema

dobro da go prifati najavenoto {tedewe, no o~ekuvam deka mnogumina }e prepoznaat deka takvite merki se neophodni”, re~e Pahor. Slovene~kata vlada se nadeva deka narednata godina }e bide ostvaren skromen, no odr`liv ekonomski rast, koj }e ovozmo`i buxetskiot deficit da se ograni~i na 4% od Bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo 2011 i 2012 godina.

vvata za vrabotuvawe na rabotnici. Kina spored Tadi}, silno nastapuva na me|unarodnata scena, nametnuvaj}i se kako dominanten politi~ki i ekonomski faktor. “Kineskata ekonomija so godini e na svetskiot

vrv i toa e ekonomija so najgolem stepen na rast. Kina stanuva zemja- faktor vo svetskata politika i ne postoi to~ka na ovoj svet koja ne pra{uva za kineskoto mislewe”, izjavi srpskiot pretsedatel. Srpskite gra|ani mo`at

da bidat gordi poradi strate{koto partnerstvo so Kina. Ova e samo prv golem zaedni~ki proekt na Srbija i Kina, a mostot } e bide garant za prijatelstvoto me|u ovie dve zemji, re~e Tadi}. Pretsedatelot na postojaniot komitet na sekineskiot naroden kongres, Vu Banguo istkna deka Kina i Srbija se prijatelski zemji, a so dogovorot za strate{ko partnerstvo e otvorena nova stranica vo istorijata na nivnite odnosi. “Sakam da istaknam deka dobrite politi~ki odnosi treba da rezultiraat i so podobruvawe na ekonomskite odnosi, bidej}i nivoto na ekonomsko – trgovska sorabotka s$ u{te go nema dostignato nivoto kako politi~kite odnosi”, izjavi Vu Banguo. Vo postapkata na pregovarawe so kineskite partneri Srbite uspeaja da ja spu{tat cenata na mostot, od 320 milioni evra e namalena na 170 milioni evra. Vo dogovorot za izveduvawe na grade`nite rabti okolu izgradbata na mostovite e utvrdeno anga`irawe na doma{ni izveduva~i i upotreba na grade`en materijal od Srbija, vo odnos od najmalku 45% od vkupnata vrednost na proektot. Kako {to prethodno be{e najaveno, 85 % od parite za izgradba na mostot }e bidat obezbedeni od kineskata Eksim banka, dodeka 15% }e bidat finansirani od nacionalniot investicionen plan, a tro{ocite za eksproprijacija i tehni~ka podgotovka }e gi prezeme gradot Belgrad

VUJANOVI] MO@E DA GO ZEMENI \UKANOVI]

rnogorskiot pretsedatel Filip Vujanovi} ima pove}e od dobri {ansi da go zameni premierot Milo \ukanovi} otkako toj }e se povle~e od site funkcii. Vujanovi}, sebe si se gleda kako „prv ~ovek” vo Demokratskata partija na socijalistite (DPS). Nedostigot od harizma koja ja ima \ukanovi},

Vujanovi} }e go kompenzira so politi~kata mo} na partijata. Crnogorskite mediumi prethodno najavija deka \ukanovi} }e se povle~e od site funkcii koga zemjata }e dobie status kandidat za vlez vo Evropskata unija (EU). Vo Crna Gora, me|utoa, se veruva deka \ukanovi} nema da prestane da se zanimava so politika.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

19.07.2010

HRVATSKIOT OLIGARH IVICA TODORI] PREDUPREDI

INVESTICIITE SE PROBLEM NA DR@AVATA, A NE NELIKVIDNOSTA

Hrvatskiot oligarh, negira{e deka kompanijata Agrokor e najgolem generator na nelikvidnost vo zemjata, naveduvaj}i deka koncernot gi ispolnuva site obvrski kon dr`avata, i istakna deka kompanijata nema dolgovi kon delovnite partneri. VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

a Hrvatska & se potrebni novi investicii i novi vrabotuvawa, istakna sopstvenikot na hrvatskiot koncern Agrokor, Ivica Todori}. “Nelikvidnosta vo ovoj moment ne pretstavuva problem na na{ata dràva, tuku problem vo ovoj moment se investiciite. Morame s$ pove}e da investirame vo biznisi koi }e donesat novi vrednosti i }e ovozmoàt otvorawe na novi rabotni mesta”, izjavi Todori}. Hrvatskiot oligarh negira{e deka kompanijata Agrokor e najgolem generator na nelikvidnost vo zemjata, naveduvaj}i deka koncernot gi ispolnuva site obvrski kon dràvata, i istakna deka kompanijata nema dolgovi kon delovnite partneri. “Pred nekolku dena dolgot na site na{i kompanii kon dràvata be{e nula, a {to se odnesuva do delovnite partneri, so niv sorabotuvame dolgi godini, pa bi bilo neverojatno da im dolìme”, izjavi Todori}. Todori} re~e deka za period

od godina dena hrvatskata vlada na ~elo so premierkata Jadranka Kosor odrabotila mnogu. Toj istakna deka vladata seriozno pristapila kon re{avaweto na problemite so korupcijata, a isto taka napravila i zna~aen ~ekor kon Evropskata unija (EU), donesuvaj}i mnogu novi zakoni, i donese plan za ekonomsko zazdravuvawe koj opfati mnogu restriktivni merki za izlez od krizata. Sopstvenikot na Agrokor veruva deka so programata za ekonomsko zadravuvawe na ekonomijata i nejzinoto sproveduvawe kako i nekoi dopolnitelni raboti koi }e se slu~uvaat, Hrvatska }e ima dobra {ansa da se izvl~e od krizata i da zabele`i rast na Bruto-doma{niot proizvod (BDP). AGROKOR INVESTIRA 350 MILIONI EVRA VO HRVATSKA Prviot ~ovek na koncernot ja potseti vlasta deka Agrokor e najgolem investitor vo Hrvatska vo poslednite deset godini i deka momentalno vo Hrvatska investiraat okolu 350 milioni evra. Carstvoto na hrvatskiot oligarh ne se protega samo na hrvatska teritorija. Toj osven {to agresivno go os-

K O M E R C I J A L E N

vojuva regionot e vo pohod na osvojuvawe i na svetskiot pazar. Ivica Todori} neodamna ja {okira{e hrvatskata javnost so izjavata deka vo Srbija ima mnogu pove}e mo`nosti za investirawe otkolku vo Hrvatska. Posledna investicija na Todori} vo Srbija be{e otvoraweto na sovremena fabrika za goewe goveda vo Futog i otkupen centar za ovo{je i zelen~uk vo Bege~, Vojvodina, vredna 10 milioni evra. Minatata nedela po objavata na vesta deka investiciskiot fond “Salford”, ima namera naskoro da gi prodade kompaniite “Bambi Banat”, “Kwaz Milo{“, kako i mlekarnicata “Subotica” i “Imlek”, koi rabotat vo ramki na “Denjub fuds grupa”, srpskite mediumi izvestija deka Todori} se spomenuva kako potencijalen kupuva~ na belgradskata mlekarnica Imlek, koja e sopstvenik i na bitolskata mlekarnica IMB. No, od Agrokor ja demantiraa informacijata deka pregovaraat so menaxerskiot tim na Salford. Agrokor dosega ima vlo`eno 450 milioni evra vo Srbija. Kompaniite koi se vo sopstvenost na Todori} ostvaru-

“Nelikvidnosta vo ovoj moment ne pretstavuva problem na na{ata dr`ava. Vo ovoj moment se investiciite. Morame s$ pove}e da investirame vo biznisi koi }e donesat novi vrednosti i }e ovozmo`at otvorawe na novi rabotni mesta”, izjavi Todori}.

vaat promet od 600 milioni evra, a ima vraboteno 7.000 rabotnici. Todori} pred pove}e od dve godini najavi deka vo

17.03.2010 15

Makedonija planira da investira 200 milioni evra vo izgradba na otkupni centri za ovo{je i zelen~uk. No, i pokraj najavite, investiciite

na Todori} vo Makedonija se daleku od konkretna realizacija. Vo me|uvreme toj gi prodol`uva svoite investicii niz regionot.

O G L A S

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 19.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

INTEL SO PRIHOD OD 2,89 MILIJARDI DOLARI

ode~kata svetska kompanija za proizvodstvo na kompjuterski ~ipovi Intel ostvarila rekordna proda`ba vo vtoriot kvartal vo 2010 godina i neto- prihod od 2,89 milijardi dolari. Toa zna~i deka vkupnata vrednost na proizvodite na Intel vo tretiot kvartal ovaa godina }e iznesuva 11,6 milijardi dolari.

Vo vtoriot kvartal ostvarena e dobivka od 51% po akcija, {to pretsta-

vuva odli~en rezultat so ogled na toa {to minatata godina vo istiot period kompanijata zabele`ala zaguba od sedum centi po akcija. Intel e prva golema kompjuterska kompanija koja gi soop{ti svoite prihodi za vtoriot kvartal i go podigna optimizmot deka ovoj sektor od industrijata }e gi izbegne negativnite efekti na recesijata.

VO 2011 GODINA POLSKA ]E IMA RAST OD 3,5%

konomijata na Polska, edinstvena ~lenka na Evropskata unija (EU), koja ja izbegna recesija za vreme na globalnata ekonomska kriza, vo 2011 godina }e ostvari rast od 3,5%. Polska e edinstvena od 27 ~lenki na EU koja vo 2009 godina ostvari ekonomski rast, i toa za 1,8%. “Doma{nata pobaruva~ka }e bide klu~en dvigatel na

rastot”, istakna kabinetot na polskata koaliciona vlada na ~elo so liber-

alite vo predlog-buxetot za 2011 godina. Polska e zemja so 38 milioni `iteli i e najgolema porane{na komunisti~ka ekonomija koja vo Unijata se priklu~i vo 2004 godina. Ovaa godina vladata o~ekuva rast na Brutodoma{niot proizvod (BDP) pome|u 3,0% i 3,5%. Vo buxetot za 2010 godina prognoziran e skromen rast od 1,2%.

ANGELA MERKEL VO POSETA NA RUSIJA

RUSIJA KUPI GERMANSKI VOZOVI ZA 2,2 MILIJARDI EVRA Iako navidum nekoj misli deka Germanija ima otvoreni problemi i nesoglasuvawa so Rusija, podatocite za ekonomskata i trgovskata sorabotka pome}u ovie dve zemji go demantiraat toa. Odnosite pome|u Germanija i Rusija mo`ebi najdobro mo`at da se opi{at so pi{uvawata na germanskiot vesnik Der [pigel, spored koj tie li~at kako dolgogodi{en brak, ponekoga{ malku dosadni, no mnogu stabilni.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ermanskata industriska grupa Simens osigura vreden dogovor od ruskoto dr`avno `elezni~ko pretprijatie koj go potpi{a li~no Angela Merkel na neodamne{nata poseta vo Rusija. Dogovorot za kupuvawe na vozovi e vreden 2,2 milijardi evra i e vtor ovogodi{en uspeh na Simens vo Rusija. Simens do 2026 godina treba da modernizira 22 stanici i da ispora~a 240 moderni regionalni vozovi do 2015 godina, a isto taka vo Rusija treba da izgradat veternici so vkupna sila od 1.250 megavati. Rusko-germanskite odnosi se razvivaat pozitivno i dinami~no, a dvete zemji imaat postignato visoko nivo na vzaemno razbirawe, izjavi ruskiot pretsedatel Dmitri Medvedev, po sredbata so germanskata kancelarka Angela Merkel. “Obnovena e trgovskata razmena, preminuvame od trgovski model na sorabotka na investicionen, proizvodna i nau~no – tehni~ka sorabotka”, izjavi Medvedev. Dostignato e visoko nivo

“Se uverivme vo predanosta na germanskite partneri. Bez ogled na te{kotiite koi postoea pome|u Moskva i Sankt Peterburg, po~na noviot brz `elezni~ki soobra}aj, a pro{ireno e i proizvodstvoto na avtomobilot “folksvagen” “, re~e Medvedev na razbirawe, re~e Merkel, {to zna~itelno ja olesnuva sorabotkata vo oblastite kako avtomobilska industrija, energetika i mikroelektronika. Germanskata kancelarka naglasi

deka Germanija e podgotvena so ruskite partneri da go podeli iskustvoto vo niza ekonomski granki. “Pome|u ostanatoto, imame golemo iskustvo vo oblasta na energetskata efikas-

nost”, izjavi Merkel. Odnosite pome|u Germanija i Rusija germanskite mediumi gi opi{uvaat kako dolgogodi{en brak, ponekoga{ malku dosadni, no mnogu stabilni.

Medvedev neodamna izjavi deka Rusija saka da formira sojuzi za modernizacija so Germanija, Francija, Italija, Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), istaknuvaj}i deka Germani-

ja na toj spisok na dràvi se nao|a na prvoto mesto i gi povika germanskite kompanii da u~estvuvaat vo modernizacijata na ruskite kompanii. Ruskiot pretsedatel izjavi deka bez ogled na krizata, od januari do maj 2010 godina, stokovnata razmena e zgolemena za 50%, a na krajot na mart ovaa godina vkupniot obem na germanski investicii vo ruskata ekonomija iznesuvale 20 milijardi dolari. “Se uverivme vo predanosta na germanskite partneri. Bez ogled na te{kotiite koi postoeja, vo toj period pome|u Moskva i Sankt Peterburg, po~na noviot brz èlezni~ki soobra}aj, a pro{ireno e i proizvodstvoto na avtomobilot folksvagen “, re~e Medvedev. Ruskiot pretsedatel izjavi deka i Rusija bi sakala da bide pove}e prisutna vo germanskata ekonomija vo investiciona smisla, a Merkel na toa dodade deka Germanija e otvorena zemja i deka ruskite investitori se dobredojdeni. Govorej}i za vizniot reìm so Evropskata unija (EU), Medvedev povtori deka Rusija e podgotvena da gi ukine viznite ograni~uvawa so unijata.

MENAXMENT

19.07.2010

PREGOVARA^KI TAKTIKI voj pat }e posvetime vreme na pregovara~kite taktiki. Ima ogromen broj taktiki od razli~en tip koi moè da se primenat vo edni pregovori. Tie se odbiraat vrz baza na prethodni odluki okolu toa kade }e se pregovara, koga }e se pregovara, na koj na~in }e se zapo~nat pregovorite i sl. Kombinacijata na taktiki moè da bide razli~na vo zavisnost od preferenciite na avtorite. Vo prodolènie }e se zadràm na listata na taktiki ponudeni vo trudot „The Fast Forward MBA in Negotiating and Deal Making” na Roy J. Lewicki i Alexander Hiam. Tie go poso~uvaat slednovo: Napravete gi ~uvstvata merlivi Ponekoga{ nemerlivite celi moè da se pretvorat vo merlivi so sozdavawe na t.n. Milestones. „Da bidam doma sekoja ve~er najdocna do polno}” e mnogu pomerlivo od „Da go smenam mojot ìvoten stil”. Pretstavuvaj}i gi na ovoj na~in ne{tata, moème polesno da se naso~ime kon nivnoto ostvaruvawe. Pra{aweto „Zo{to?” Sekoga{ e korisno da se zapra{ame „Zo{to?”. Bez razlika dali pra{aweto se odnesuva na na{ite aspekti na pregovorite ili na tie na sprotiv-

nata strana. Osobeno e va`no da se postavi ova pra{awe koga ne{to ne e potpolno jasno. Treba da se zapra{ame zo{to se stremime kon odredena cel, zo{to ba{ toa itn. Kolku pove} e pati se zapra{ame sebesi „Zo{to?” tolku popodgotveni } e bideme za da odgovorime na predizvikot vo pregovorite. Potraga po informacii. Postavuvajte otvoreni pra{awa, koi nemaat golema pregovara~ka vrednost za da gi otkriete celite na drugata strana. Izbegnuvajte osuduva~ki stil na postavuvawe na pra{awa. Na~in na koj e postaveno pra{aweto silno vlijae na toa dali istoto }e ni pomogne ili }e ja vlo{i na{ata polo`ba vo pregovorite. Kontrola na pi{aniot izve{taj Naj~esto posle pregovorite ili sostanocite se sostavuva pismen izve{taj koj gi sumira faktite ka`ani vo tekot na diskusijata, a go dobivaat dvete strani. Lu|eto naj~esto ja odbegnuvaat odgovornosta na sostavuvawe na ovoj izve{taj, smetaj}i ja ovaa aktivnost za „pod svoeto nivo”, pravej}i gre{ka bidej}i zemaweto na u~estvo vo sostavuvaweto na izve{tajot osiguruva deka toj }e go otslikuva to~no ona {to bilo ka`ano i }e spre~i pojava na nedorazbirawa. Razvivawe alternativi Ova e edna od polesnite

taktiki koja mnogu retko se upotrebuva. Tokmu zatoa so nejzina primena moè da se dojde do prednost. Na primer, se javuvame vo hotel da napravime rezervacija za konferencija so dve no}evawa. Nastanuva problem koga dobivame informacija deka minimumot e tri no}evawa. Toga{ ima dve alternativi. Ili mol~e{kum }e prifatime i }e ja platime i tretata no} {to nema da ja iskoristime ili }e formulirame alternativi, kako na primer da go pra{ame istoto lice za broevite od drugite okolni hoteli koi bi moèle da n$ usluàt, {to }e ni dade prednost vo pregovara~kata polo`ba. Pobedete gi do stol~eto Mestoto na sedewe vo prostorijata, iako navidum neva`no, moè da igra golema uloga vo naso~uvaweto na vnimanieto i odmeruvawe na mo}ta na govornicite. Ne e seedno dali }e sedime na ~elo na masata ili na krajot. Zamol~ete Ne popusto starite rekle “mol~eweto e zlato”. Ova ponekoga{ moè da ima bukvalno zna~ewe vo edni pregovori. Pove}e od sigurno e deka nema da oddademe bitni informacii ako ni{to ne zboruvame. Sposobnosta celosno da se doslu{a drugata strana moè da ni dade prednost vo

ponatamo{niot tek na pregovorite. “Posle Vas” - Mnogu ~esto }e se najdete vo situacija koga nekoj }e re~e “ajde da napravime kompromis”. Toa samo po sebe zna~i deka drugata strana e podgotvena da gi zabrza rabotite i da go izbegne konfliktot. Ovaa taktika moème da ja koristime i nie so toa {to po na{eto “Ajde da napravime kompromis”, vedna{ }e prodolìme so “[to mislite vie deka e fer-dogovor?” uslovuvaj}i ja drugata strana da ja napravi prvata otstapka. Zakana za povlekuvawe Ovaa e relativno ekstremna taktika i se koristi koga “teòk igra~” treba da se natera da go napravi prviot ~ekor. Taktikata se primenuva koga i pokraj site na{i nastojuvawa drugata strana deluva nezainteresirano, toga{ nie bi trebalo: 1. Da pojasnime deka ona {to go nudime e odli~no i deka nema da otstapime i 2. Deka }e se povle~eme od pregovorite. I pove}e od jasno e deka ovaa lista ne zavr{uva ovde. Na krajot na krai{tata, vrvnite pregovara~i razvivaat sopstveni taktiki i tehniki. Moèbi tokmu vie }e bidete kreator na nekoja nova i uspe{na pregovara~ka kombinacija...

IVAN ROGLI] Triple S Learning www.TSL.mk www.TS www .TSL.m L. k

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

FEQTON

18 19.07.2010

KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 19

STANETE DOBAR VLO@UVA^ Bafet veli deka Ben Gream sekoga{ zboruval za “dobro vloùvawe”. Ne zboruval za brilijantno vloùvawe ili pomodarski raboti, a dobrata rabota kaj dobroto vloùvawe e {to moè da ve zbogati ako ne vi se brza premnogu, a nikoga{ ne moè da ve osiroma{i, {to e u{te podobro

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

oren Bafet so svoite zborovi i dela go istapka dokaàniot pat koj {to vloùva~ite treba da go sledat. Sledej}i gi Bafetovite soveti, prose~niot vloùva~ moè da realizira dobro vloùvawe vo potceneti akcii i da postigne dobri rezultati, bez uslugite na profesionalci. Da gi povtorime u{te edna{ Bafetovite osnovi na vloùvaweto. Saka da gi poednostavi i olesni rabotite. Izbegnuva s$ {to e komplicirano i te{ko. Negovoto èlezno pravilo e da vloùva samo vo raboti {to gi razbira, a s$ drugo da izbegnuva. Gi raboti samo onie raboti {to se vo ramki na negoviot krug na stru~nosta. Kaj vloùvawata e mnogu discipliniran i odi samo na idealni topki, kaàno vo fudbalski àrgon. Ne e sklon kon hiperaktivnost i namesto toa prepora~uva dolgi periodi na neaktivnost. Sosema e zadovolen so vkupno 20 investiciski odluki {to gi donel vo svojot ìvot zatoa {to

~ekaweto e ednostavno del od igrata. Bafetoviot investiciski stil ne e programa za bogatewe na brzina, tuku plan za bavno bogatewe. Potrebno e vreme dodeka èladot da izrasne vo dab. Vistinskiot temperament e mnogu vaèn. Konkretno, vloùva~ot ne smee da ja gubi glavata nitu vo dobri, nitu vo lo{i vremiwa. Toj po nikoja cena ne smee da gi ispu{ta akciite {to gi poseduva vo odli~nite kompanii so odli~ni menaxeri i sekoga{ mora da go drì na oko pretprijatieto, negovite rezultati, negoviot menaxment, negovata vistinska vrednost. Akcijata e del od kompanijata, a cenata na akcijata na krajot ja odreduvaat rezultatite na kompanijata. Zatoa va{ata cel treba da e kupuvawe na akcii vo firmi {to gi vodat sposobni i ~esni menaxeri na koi {to interesite na akcionerite im se nad s$. Celta ne vi e preterano da gi diverzificirate svoite sopstveni~ki udeli. Prvo koncentrirajte gi vo visokokvalitetni kompanii. Vloùva~ite sekoga{ }e naiduvaat na raboti {to silno }e im go odvlekuvaat vnimanieto – bezbrojni zna~ajni makronastani {to se odnesuvaat na geopolitika, promeni vo nacionalnata ekonomija i cel napliv na beskrajni prognozi za pazarot na akcii. Za da stanete dobar vloùva~, mora da ignorirate s$ {to vi go odvra}a vnimanieto i da se fokusirate na temelnoto rabotewe. Ignorirajte gi berzanskite izve{tai. Vas ve interesi-

PRIKAZNI OD WALL STREET

GOLDMAN SAKS KAZNETA

W Goldman Saks i nejziniot direktor Lojd Blenkfejn se soo~ija so intenzivna kritika od javnosta okolu nivnata uloga vo krahot na hipotekarniot pazar vo 2007 godina.

ujor{kata investiciska banka Goldman Saks (Goldman Sachs) }e plati 300 milioni dolari kazna i 250 milioni dolari na o{tetenite investitori zaradi nejzinite pogre{ni odluki vo 2007 godina povrzani so hipotekarnite krediti, objavi amerikanskata Komisija za hartii od vrednost (Securities and Exchange Commission-SEC) Ovaa kazna e najgolemata dosega izre~ena na firma od Vol Strit, potvrdi Komisijata. No, e mnogu pomalku od edna milijarda, suma za koja se diskutira{e otvoreno na Vol Strit, taka {to akciite na Goldman porasnaa vo ~etvr-

tokot, koga se objavi odlukata. Sumata od 550 milioni dolari e okolu 4% od 13,4 milijardi {to Goldman gi ostvari kako profit lani. Vo prviot kvartal godinava, bankata ostvari 3,5 milijardi dolari profit. Odlukata na Komisijata treba da se potvrdi i od sud. Vo rok od 30 dena, Goldman mora da im prefrli pari na tri o{teteni strani: 150 milioni dolari na Doj~e Bank, 100 milioni na Rojal Bank of Skotland i 300 milioni dolari kazna na Komisijata za hartii od vrednost. Od Komisijata stigna soop{tenie koe veli deka” ovaa kazna treba da bide dobra lekcija za firmite od Vol

Strit za toa deka nitu eden finansiski proizvod ne e tolku kompleksen, i nitu eden investitor tolku sofisticiran, za da se izbegne te{kata zaguba dokolku firmata gi prekr{i osnovnite principi na ~esen tretman i fer-delovno odnesuvawe”. [TO ]E TREBA DA PROMENI GOLDMAN? Komisijata pokrena obvinenija protiv Goldman Saks i eden od nejzinite potpretsedateli vo april godinava, zaradi neotkrivawe na podatoci za konflikt na interesi pri proda`ba na t.n. kolateralizirani dol`ni~ki hartii od vrednost vo 2007 godina. Komisijata izjavi deka Goldman potvrdila

FEQTON Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni predviduvawa za toa kako }e se razvivaat kompaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

ra vrednosta, a ne cenata – sekako, osven koga padot na cenata ne nudi nova mo`nost za vlo`uvawe tamu kade {to postoi margina na sigurnost. Gospodinot Pazar }e vi pomogne da go razberete pazarot na akcii, a vie }e ja iskoristite ~ovekovata al~nost i strav vo svoj prilog: }e se pla{ite koga drugite se al~ni i }e bidete al~ni koga drugite se pla{at. ]e sfatite deka na Vol Strit ima mnogu besmislici. Na primer, nekoi investitori se kolnat vo bezbrojnite berzanski tablici i drugi kratkoro~ni “alatki”. Bitno e da ne se zamoruvate so tie tablici i so drugite raboti {to ne ja analiziraat vistinskata vrednost na nekoja kompanija. ]e im odoleete na zavodlivite mamki zatoa {to tokmu vie }e objavite (ili barem sfatite) deka carot na Vol Strit e gol. ]e izbegnuvate visokotehnolo{ki kompanii so neizvesna idnina i }e barate kompanii so niska tehnologija – kompanii so fran{iza i dlabok jaz so voda okolu sebe, koi {to sistemski sozdavaat golema dobivka i pari~en tek bez golemi kapitalni vlo`uvawa. Tie kompanii }e postojat i za deset ili dvaeset godini. ]e go neguvate obi~ajot mnogu da ~itate vistinska literatura, kako {to se vesnici i spisanija za biznis i finansii, i da bidete vo tek so biznis-

19.07.2010 BAFET ZA... 1. CENITE NA AKCIITE Od nekoja pri~ina lu|eto se zalepuvaat na cenata na akciite, a ne na vrednosta na firmite. Koga }e po~nete da pravite ne{ta {to ne gi razbirate ili zatoa {to mu donele korist na nekoj drug, toga{ ste vo nevolja. Najglupavata pri~ina da kupuvate akcii e zatoa {to tie odele nagore so cenata. Investitorite {to kupuvaat akcii na pregrean pazar treba da sfatat deka ~esto treba da pomine podolg period za vrednosta, duri i na izvonredna kompanija, da fati ~ekor so cenata {to tie ja platile za nea 2. SMISLATA ZA HUMOR Koga }e go otvori plikoto, prvata instrukcija e da mi go proveri pulsot u{te edna{ (Bafet ova go prokomentiral posle godi{noto sobranie na Berk{ir Hatavej vo 2001 godina, koga se pojavile glasini deka instrukcii za negoviot naslednik se zapi{ani i zape~ateni vo pliko koe se ~uva vo sedi{teto na kompanijata)

Koga me~kiniot pazar

go dostignal dnoto vo oktomvri 1974 godina, vo edno intervju za Forbs, Bafet za prvpat vo ìvotot javno kaàl nekakvo predviduvawe za pazarot na akcii. “Kako se ~uvstvuvate?”, pra{al Forbs. “Kako zapalen de~ko vo javna ku}a. Sega e vreme da se investira i da se zbogatite”, odgovoril Bafet. Edna devojka vo “kabriolet” vredi kolku pet vo va{iot telefonski imenik. Ova go kaàl Bafet vo pimoto do akcionerite od 2000 godina. 3. INTELIGENTNOTO DONESUVAWE ODLUKI ârli(Manger, delovniot partner na Bafet i potpretsedatel na Berk{ir Hatavej) i jas pred mnogu godini sfativme deka za vreme na investiciskata kariera e te{ko da donesete stotici mudri odluki. Ova dobi u{te pove}e na teìna, kako {to raste{e kapitalot na Berk{ir i kako {to se pojavuva{e cel univerzum od investicii {to moèa zna~itelno da vlijaat vrz na{ite rezultati. Zatoa, nie

prifativme strategija {to se zasnova{e na toa da bide{ mudar, samo nekolku pati. I za volja na vistinata, sega sme sre}ni so edna dobra ideja godi{no. Naj~estata pri~ina za niskite ceni e pesimizmot – nekoga{ e op{t, nekoga{ povrzan so nekoja konkretna kompanija ili industrija. Nie sakame da pravime biznis vo takvi okolnosti, ne zatoa {to go sakame pesimizmot, tuku zatoa {to gi sakame cenite {to toj gi producira. Optimizmot e vsu{nost neprijatelot na racionalniot investitor. Vremeto e neprijatel na slabiot biznis i prijatel na odli~niot biznis. Ako imate biznis {to zarabotuva 20-25% povrat na kapitalot, vremeto e va{ prijatel. No, vremeto vi e neprijatel ako va{ite pari ste gi stavile vo biznis so niski stapki na profit. 4. DIVERZIFIKACIJATA Diverzifikacijata e za{tita protiv neznaeweto. Ima mnogu malku smisla za onie {to znaat {to pravat.

Ne se raboti tolku za re{avawe na te{ki delovni problemi, veli Voren Bafet, kolku za toa tie da se izbegnat. Se raboti za toa da se pronajdat i pre~ekorat pre~kite od 30 santimetri, a ne da se razvijat isklu~itelni ve{tini potrebni za da se preskoknat pre~kite od tri metri. Vistinskiot temperament e mnogu vaèn. Konkretno, vloùva~ot ne smee da ja gubi glavata nitu vo dobri, nitu vo lo{i vremiwa. Toj po nikoja cena ne smee da gi ispu{ta akciite {to gi poseduva vo odli~nite kompanii so odli~ni menaxeri i sekoga{ mora da go drì na oko pretprijatieto, negovite rezultati, negoviot menaxment negovata vistinska vrednost. nastanite. ]e sobirate fakti {to }e bidat osnova na nezavisnoto razmisluvawe. Sigurno vi e znaeweto deka faktite i logi~noto rasuduvawe, a ne misleweto na drugite odreduvaat dali ste vo

pravo ili gre{ite. Nema bezglavo da gi imitirate drugite. ]e razviete dobri naviki {to }e vi pomognat da gi koristite site svoi “kowski sili”. Tokmu toa se temelnite na~ela {to go objasnuvaat

uspehot na Voren Bafet – a se nadevame deka }e go objasnat i va{iot. Ako sakate da stanete dobar vlo`uva~, razvijte dobri investiciski naviki. Investiciskite

A SO 550 MILIONI DOLARI deka na investitorite im dala “nekompletni informacii”, iako bankata nitu gi priznala, nitu gi negirala obvinenijata. Goldman isto taka treba da gi reformira svoite biznis-praktiki kako del od ovaa kazna izre~ena od SEC. [to }e treba da promeni Goldman? Kako del od presudata, SEC bara od bankata da se pridr`uva do odredeni biznis-praktiki vo period od tri godini. Kompanijata }e treba pismeno da potvrdi, sekoja godina, deka gi sledela ovie pravila. Goldman }e treba i da ja

pro{iri ulogata na svojot komitet za kapital vo odobruvawe na proda`bite na hartii od vrednost {to se obezbedeni so hipotekarni krediti. Isto taka, pravnite oddeli na bankata }e treba da napravat proverka na site pi{ani materijali za pazarnite aktivnosti, i da ~uva spisok na site revidirani materijali, vklu~uvaj}i go i imeto na li~nosta {to gi odobrila i datumot na pregled. Firmata }e treba da sprovede i interna revizija na ovoj proces najmalku edna{ godi{no. Ako Goldman e vode~ki “andervrajter” na proda`bata

na hartii od vrednost obezbedeni so hipotekarni krediti, i anga`ira nadvore{na firma kako sovetnik, toga{ i sovetnikot }e treba da naprvi revizija na marketingmaterijalite. Vo rok od 60 dena od anga`iraweto na vraboten koj {to }e bide vklu~en vo proda`ba na vakvi hartii od vrednost, toj }e treba da dobie obuka za pravnata regulativa vklu~ena vo vakvite transakcii. Goldman }e treba da ~uva podatoci i za ovie obuki. GOLDMAN POD OGAN I pokraj protestite na Goldman, obvinenijata od

april povlekoa javna osuda i kritiki na kompanijata i nejziniot glaven izvr{en direktor Lojd Blenkfejn, koj {to uspea da ja zadr`i svojata ~elna pozicija. Blenkfejn i ostanatite direktori vo bankata, se soo~ija so deset~asovno vkrsteno ispra{uvawe od strana na ~lenovite na komisijata sostavena od Senatot, otkako izlegoa obvinuvawata od strana na SEC. Zakonodavcite gi “podbraa” direktorite, nekoi porane{ni, nekoi aktuelni, okolu ulogata na Goldman vo krahot na pazarot za nedvi`nosti, koj {to zapo~na vo 2007 godina.

Ako go razbirate biznisot,

ne vi treba da poseduvate mnogu biznisi. Ako imate harem so 40 `eni, nikoga{ nema da zapoznaete dobro nitu edna od niv 5. MARGINA NA SIGURNOSTA Ako sovr{eno go razbirate biznisot i negovata idnina, mnogu malku } e vi bide potrebno vo konteskt na marginata na sigurnost. Pa taka, kolku poranliv e biznisot, pod pretpostavka deka s$ u{te sakate da vlo`uvate vo nego, pogolema margina

naviki na Voren Bafet nudat detalna mapa koja {to drugite vloùva~i treba da ja sledat i koja {to }e gi zgolemi nivnite {ansi za uspeh. Obrnuvajte vnimanie na Bafetovite na~ela i obi~ai i }e stanete podobar vloùva~. Sekoga{ ignorirajte ja bu~avata za da ja slu{nete vistinskata prikazna. “Vistinskata prikazna” za akciite e vo temelite, a ne vo tablicite ili predviduvawata, i ne moè da ja pronajdeme vo ustite na “televiziskite mudruva~i” na biznis TV-programite. Vistinskata prikazna leì vo dobivkata, vo prednosta pred konkurencijata, vo trajnite brendovi, i taka natamu.

na sigurnost }e vi treba. Ako vozite kamion preku most {to izdr`uva vozila od 10 toni, a va{eto e 9,8 toni, ako mostot e 20 santimetri nad rekata, mo`ebi }e se ~uvstvuvate dobro, no ako e nad Golemiot Kawon, najverojatno }e posakate malku pogolema margina na sigurnost.

Sekoga{ ve`bajte go trajniot napredok. Klu~ot na vlo`uvaweto e so vreme da se podobruvate. U~ete na tu|ite, no i na sopstvenite gre{ki. Zapi{ete gi rabotite {to gi pravite dobro, kako i onie {to gi pravite pogre{no, i praktikuvajte {to pomalku od prvoto, a {to pomalku od vtoroto. Ne se raboti tolku za re{avawe na te{ki delovni problemi, veli Voren Bafet, kolku za toa tie da se izbegnat. Se raboti za toa da se pronajdat i pre~ekorat pre~kite od 30 santimetri, a ne da se razvijat isklu~itelni ve{tini potrebni za da se preskoknat pre~kite od tri metri.

(ПRODOL@UVA...)

Ovaa kazna e najgolemata dosega izre~ena na firma od Vol Strit, potvrdi amerikanskata Komisija za hartii od vrednost. No, e mnogu pomalku od edna milijarda, suma za koja se diskutira{e otvoreno na Vol Strit, taka {to akciite na Goldman porasnaa vo ~etvrtokot, koga se objavi odlukata. Sudskiot proces iniciran od SEC isto taka na javnosta & poka`a nekolku elektronski poraki isprateni od Fabris Ture, potpretsedatel vo bankata, do negovata devojka. Porakite isprateni kon krajot na 2007 godina, gi otkrivaat negovite somne`i okolu biznisot so hartiite od vrednost pokrieni so hipotekarni obvrznici.

Ture, toga{ 28-godi{en broker, duri se opi{al sebesi kako “edinstveniot potencijalen pre`ivean” vo kolabriraniot pazar na ovie komplicirani finansiski instrumenti. Komisijata za hartii od vrednost-SEC, objavi deka za Ture s$ u{te ne e donesena presuda i deka procesot protiv nego s$ u{te trae.

FUN BUSINESS

20 19.07.2010 PRONAO\A^OT NA MOBILNI TELEFONI: MARTIN KUPER

NESVESNO MENUVAJ]I GO SVETOT

Elektrotehni~arot Martin Kuper, so godini rabotel na toa da ja olesni komunikacijata pome|u lu|eto, bidej}i ne mu se dopa|alo {to lu|eto morale da sedat na edno mesto dodeka razgovaraat na telefon. Zatoa vo malata kompanija Motorola go otkril mobilniot telefon, bez da bide svesen kakva revolucija napravil. Ottoga{ s$ e ve}e istorija SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

artin Kuper vo 1973-ta godina go izmeni svetot, a toga{ ne ni bil svesen za toa. Imeno, taa godina elektrotehni~arot Kuper so svoite sorabotnici vo toga{nata mala kompanija nare~ena Motorola, go izmislile mobilniot telefon. S$ drugo e istorija. “Vo tekot na 100 godini kolku {to se sluèvme so telefonot, lu|eto koi sakaa da go upotrebuvaat toj aparat bea prisileni da razgovaraat sedej}i na rabotnata masa ili, pak, vo domot. Toa ne be{e dobro”, re~e denovive vo razgovorot za Si-En-En, Martin Kuper, koj denes ima 81 godina. TI SE JAVUVAM OD MOBILEN TELEFON, VISTINSKI E! Roden vo îkago vo semejstvo na ukrainski doselenici, Kuper rastel vo vremeto na Golemata depresija. Diplomiral elektrotehnika na Institutot za tehnologija vo Ilinois, vo 1950-ta godina, a potoa u~estvuval vo vojnata so Koreja. êtiri godini podocna se vrabotil vo Motorola, kade {to so tekot na vremeto gi pokaàl svoite inovatorski, no i pretpriema~ki sposobnosti. Koga vo 1960-ta godina kompanijata AT&T go lansira{e telefonot za avtomobil, po~na da se razmisluva za li~en telefon, koj ne bi bil optovaren so ìci. Kuper tri meseci razvival prototip na mobilen ~ie koristewe za prv pat go demonstriral vo javnosta na 30 april, 1973ta godina na Menheten. “Mu se javiv na Xoel Engel, rakovoditelot na programata za razvoj na mobilni telefoni vo konkurentskata kompanija AT&T. Mu kaàv: Xoel! Ti se javuvam od mobilen telefon, go dràm vo raka, vistinski e”, se prisetuva Kuper, naglasuvaj}i deka lu|eto toga{ bile voodu{eveni. “Be{e apsolutno ~udesno da moète da drìte telefon i da se dviìte naokolu, da se javuvate i da razgovarate. Se se}avam kako na pres- konferencijata za novinarite vo Wujork &

Martin Kuper, denes ima 81 godina, no s$ u{te so radost se prisetuva na prviot model na mobilen telefon

Vaka izgledaat dene{nite modeli na Motorola predloìv na edna mlada novinarka da proba da se javi nekade. “Moè li da & se javam na majka mi vo Avstralija?”, pra{a. “Sekako” i odgovoriv. I se javi na majka & razgovara{e so nea dodeka sofisticiranite wujor~ani gledaa so otvorena usta”, raskaùva pronao|a~ot na ovaa naprava bez koja e nezamislivo da se ìvee vo dene{no vreme. NA PAZAROT ZA KOMERCIJALNA UPOTREBA “Priemot na na{iot izum be{e odli~en. Koga nekolku godini podocna imavme nova demonstracija, direktorot na na{ata kompanija

be{e vo Va{ington. Be{e vo poseta na toga{niot potpretsedatel Xorx Bu{ postariot i mu go pokaà mobilniot. “Ova moram da mu go pokaàn na Ron”, rekol Bu{ i mu go odnel na Ronald Regan koj pra{al: “A {to n$ spre~uva da go imame ova”” – se prisetuva Kuper koj istaknal deka prviot mobilen bil golem kolku cigla, dolg 25 santimetri, a teòk pove} e od eden kilogram. “S$ u{te ne be{e komercijalen proizvod. So nego da izlezevme na pazarot, }e ~ine{e milion dolari. Na razvojot na prviot komercijalen mobilen “motorola” DynaTAC, rabotevme 10

godini. Koga vo oktomvri 1983-ta godina po~na da se prodava, ~inel 3.900 dolari. Presmetano vo dene{ni pari, toa e okolu 10.000 dolari”, kaùva Kuper. Prvite mobilni gi kupuvaa bogatite lu|e, no i onie na koi rabotata im naloùvala da bidat vo dvièwe. “Site mislea deka mobilnite otsekoga{ postoele, no prvite 7-8 godini gi poseduvaa mnogu mal broj lu|e. Koga vo devedesettite {irum svetot bea prodadeni okolu milion mobilni, do{lo do vistinska eksplozija vo nivnata upotreba. Iskreno, ne veru-

vav deka toa }e se slu~i vo mojot `ivoten vek. Sega imame okolu 5 milijardi mobilni vo svetot. Toa e fascinantno”, so gordost raska`uva Kuper, koj zaedno so soprugata ja formirale kompanijata ArrayComm, koja se zanimavala so podobruvawe na mobilnata tehnologija. Sopru`nicite Kuper zaedno go otkrija Jitterburg, ednostaven mobilen namenet za postari lica. Kuper niz {ega veli: “Gi koristam Jitterburg i Droid na Motorola. Kratko vreme imav iPhone, no & go podariv na vnukata”.

STANAA MNOGU KOMPLICIRANI “Bezì~nosta na telefonot zna~i sloboda. Mi pri~inuva ogromno zadovolstvo {to mojot izum im pomogna na lu|eto da bidat poopu{teni i da se ~uvstvuvaat posigurno”, kaàl Kuper vo edna situacija, naglasuvaj}i deka ni vo najludata imaginacija ne zamisluval deka mobilnite }e doìveat takov {irok spektar na mo`nosti kako denes. “Sepak, mislam deka mobilnite stanaa mnogu komplicirani i se pra{uvam dali se pravat za obi~ni lu|e ili za inèneri”, veli Kuper.

FUN BUSINESS

19.07.2010

UBAVI I SLAVNI

LEKSIKONOT NA KARDAШIJAN SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

enomenot Karda{ijan ne prestanuva da ja potresuva Amerika, a kako virus se {iri i vo drugite zemji. Otkako se pojavi vo kostim za kapewe za magazinot “Vegas”, vo koj Kim sestrinski ve zamoluva na nejziniot profil na Tviter da ja izglasate za najubava, devojkite gi pokaàa svoite tela i dizajniraa kostimi za kapewe za Beach Bunny Swimwear. Ovojpat niedna od niv ne pokrena natprevar vo ubavina, od pri~ina {to foto{opot go napravi svoeto i go dade krajniot zbor. Sestrite Kloi, Kortni i Kim izgledaat skoro identi~no, so zacementirana nasmevka kako da reklamiraat pasta za zabi, vovle~eni stomaci i dolgi noze. Inaku, razlikata vo visinata pome|u najvisokata i najniskata e celi 20 santimetri, Kortni rodi dete vo dekemvri, a Kloi postojano vo javnosta dava izjavi za svojata teìna, vo slu~aj nekoj da e zainteresiran za toa. KLOI NE SAKA DA JA SPOREDUVAAT SO SESTRITE Vo intervjuto za Lajf stajl (Life&Style) koe go dade minatata godina vo oktomvri, veli: “Postojano site me kritikuvaat poradi mojata teìna. Lesno e da se bide kako ostanatite devojki vo Holivud, ni{to da ne se jade i da se bide anoreksi~en – no fala mu na Boga imam cvrsta volja i sigurnost vo sebe. Koga bev malo buckasto 8-godi{no devoj~e

Kloi – postojano dava

izjavi vo javnosta za problemite koi gi ima so te`inata

Kim – e “najvredna” me|u ses-

trite, tancuva{e so yvezdite, pozira{e gola za Plejboj i ima sopstveno porno-video

Kortni – se oma`i

i rodi dete, taa e najnormalnata me|u sestrite

Najpoznatite svetski xet-seterki se pojavuvaat vo novata reklama za kostimi za kapewe Bi~ Bani (Beach Bunny), koja e proglasena za u{te edna foto{op-katastrofa. Koja e koja i kako da gi razlikuvame? so dve prekrasni sestri, se pra{uvav – zo{to ne izgledam kako niv? Sega mrazam koga lu|eto me sporeduvaat so sestrite. Nikoga{ nema da izgledam kako niv. Bez ogled na toa kolku sum slaba, nivnoto telo nikoga{ nema da bide moe”. KARDAШIJAN TERMINOLOGII Otkako otkrija “topla voda”, kako vistinski postojani posetiteli na site nastani

i xetseterki, sestrite mu obelodenija na svetot so {to se zanimavaat, od sopstvenite voso~ni figuri do zakasnetiot meden mesec. Se pra{uvate li so {to zaslu`ile tolkavo mediumsko vnimanie? ]erkite na superbogatiot advokat ne napravile ni{to konkretno osven {to otvorija nekakvi butici, se pojavija vo sopstvenoto realno {ou: Keeping up with the Kardashians, a

Kim zaigra so yvezdite i zavr{i na tretoto mesto, pozira{e gola za Plejboj, a potoa vo javnosta se pojavi i nejzino porno-video. Kortni planira{e da napi{e kniga Kardashian Confidential. Kako {to trgnalo, izgleda deka }e otkrie nekakva afera. Ne bi n$ za~udilo i po nekoja yvezda na patekata na slavnite. Sepak, mediumskiot glad za mladite, ubavi, bogati i

slavni devojki ne prestanuva, a postojano se menuvaat licata koi gi polnat tabloidite. So ogled na toa deka ne moète da gi izbegnete, sakale ili nej}ele slu{ate za niv. A mediumite izmislija i cel eden nov re~nik za da moàt da najdat zborovi koi najsoodvetno bi gi opi{ale. S$ zapo~na so “sponzoru{i” – onie koi ìveat na smetka na drugite, prodolì so “eventerki”

– zadol`itelno prisustvuvawe na site nastani, xetseterki, potoa zborovite “flerterki”, “piaru{i”, a najnovo e “kuferu{i” – onie koi do vratata imaat podgotven kufer za vedna{ da se preselat kaj svojot de~ko). Sosema logi~no tuka ima i po u{te nekoj zbor: “reklamu{i”, “spontanu{i”, “blebetu{i”, “provlekuva~ki”, “nametnuva~ki” ... a prevodot protolkuvajte go sami.

STIL

OLD SPАJS GO VOZVRA]A UDAROT ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

o pojavuvawe na Isaja Mustafa vo noviot reklamen spot za Old Spаjs povtorno se krena golema vreva okolu ovoj deodorans. Koja e magijata i tajnata na ovoj fenomen? Porano va`e{e za eden od najluksuznite parfemi so prepoznatliv miris. Sinonim za uspe{en, pretstavitelen ma` koj znae kon {to se stremi. Old Spаjs (Old spice) be{e od prvite svetski brendovi na deodorans i after {ejv koi vo sedumdesettite godini od minatiot vek pristignaa i vo Makedonija, via Trst. O~igledno e deka niz godinite go opravdal svojot kvalitet, me|utoa so dobrite za{titni lica, ovaa nota na ma{ka dominantnost stanuva u{te povpe~atliva. Najnovata reklama za Old Spajs stratuva{e za vreme na Superbol (Superbowl), najgledanoto sportsko slu~uvawe (amerikanski fudbal ili ragbi) vo Amerika. Nikoj ne o~ekuval deka }e naide na tol-

Gembel (Procter & Gamble) go otkupija Old space od kompanijata [alton (Shulton) vo 1990 godina. Edrlicata be{e zameneta so drugo

milioni pregledi na Jutjub

kav golem uspeh, a nabrgu doìvea i prodolènie. Porane{niot igra~ na amerikanski fudbal, Isaja Mustafa, koj do skoro be{e anonimec, postigna uspeh kako so brzina na svetlinata. Za snimawe na originalnata reklama, koja se sostoi od samo eden kadar, vo golema mera i ne go angaìraa Mustafa. Me|utoa po golemata popularnost e snimena i vtora reklama, koja ima pove}e od 5 milioni pregledi na Jutjub. Taka zapo~naa i razni varijacii na taa tema, a Isaja sega snima poraki za Tviter, kade {to ispra}a poraki za svoite oboàvatelki. Kolku za potsetuvawe, ovoj deodorans za prv pat bil pronajden vo 1934 godina od strana na Vilijam Lajtfut [ulc. Prviot Old Spajs bil za èni, a ve}e vo 1937 po~nuva da se pravi ovoj legendaren ma{ki parfem. Za{titen znak e mornarskiot beleg, edrilica. Prokter &

Old Spajs-revolucija.

So noviot reklamen spot, do lavina reakcii.

logo, jahta. Vo 2002 godina se prika`a nova paleta na proizvodi so ovaa nota, od stikovi, bodi losioni do sprejovi za telo.

LIFESTYLE

22 19.07.2010 WAG TOP 10

[ANTEL RALEJ

NOV @ENSKI POREDOK Koi se desette novi “ikoni” na listata na poznati pridru`ni~ki na sportistite? SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

o zavr{uvaweto na Svetskoto prvenstvo vo fudbal, `enite na fudbalerite se s$ u{te aktuelni. Nekoi pove}e, nekoi pomalku: toa najmnogu zavisi najverojatno od toa kako pominale

XESIKA XORDAN

Xesika Xordan e devojka na Mar~elo Moreno, fudbaler od Bolivija. Taa be{e Mis Bolivija 2007, i dobro poznata kako idna WAG li~nost. Vo javnosta ne saka da priznae deka se gleda so Moreno, no nikoj pove}e ne veruva vo toa.

nivnite mom~iwa i sopruzi na prvenstvoto. @enite na onie koi go odbele`ija, stanaa u{te popopularni, a onie pak koi ne postignaa ni{to osobeno, se najdoa vo senka. Kako i da e, vi pretstavuvame u{te edna nova WAG’s rang lista (Wifes and girls), na koja nema samo `eni i devojki na fudbaleri

JOLANTE KABAU VAN KASBERGEN

Jolante do minatiot vikend be{e devojka na Vesli Snajder. Od sabotata e negova sopruga. So yvezdata na Real Madrid e od 2009ta godina, otkako toj ja napu{ti negovata sopruga, Ramona Strekstra. Iako nivnata vrska dolgo vreme be{e ozboruvana, dvojkata se “oficijalizira{e” vo javnosta neodamna. Taa e holandska akterka i model. ma glumeno vo sapunicata Tomorrow until 2008, i dva pati e izglasana od holandskoto FHM, za najseksi `ena na svetot.

KEJTI PRAJS (XORDAN)

Kejti Prajs, pak }e bide WAG! Edna{ ima{e vrska so Tedi [eringam, a izjavi deka bi sakala da bide WAG, i bi sakala da gi “obraboti” Frenk Lampard ili Kristijano Ronaldo. Kolku ~esto moète da slu{nete nekoj tolku otvoreno da go kaè ova vo mediumite. No, }e ja razberete, Kejti samo {to se razvede i najverojatno e osamena i ta`na. Napi{a duri tri biografii, {to mnogu popoznati od nea gi smestuvaat i vo edna, a ne i e problem i da se porodi vo ìvo na Internet.

TRINA

Trina e devojkata na Kenjon Martin. Taa e raperka koja e najpoznata po hitot “Pull Over”, od albulot Baddest Bitch. Spored naslovite na nejzinite pesni, lu|eto mo`e i da pomislat deka taa ima problemi so agresijata. Taa izleguva so Martin od Mart 2009.

[

parkase kup 2010 – internacionalen teniski kup, se odrà vo teniskiot klub AS od 14 do 20 juni. Na terenite na AS se natprevaruvaa 96 deca na vozrast do 14 godini, od 13 zemji: Makedonija, Avstrija, Germanija, Italija, Kipar, Romanija, Rusija, Slova~ka, Srbija, Turcija, Ukraina, Holandija i ê{ka. Vo kategorijata dvojki – ma{ki, pobednici bea: Bogdan Borza od Romanija i Petros Hrisokos od Kipar, a kaj ènskite dvojki, Magdalena Stoilkovska od Makedonija i Martje Basten od Holandija. Vo poedine~na konkurencija, trofeite gi osvoija Bogdan Borza od Romanija i Magdalena Stoilkovska od Makedonija. Teniskiot turnir se odrùva tradicionalno 6 godini po red, pod pokrovitelstvo na [parkase bankaMakedonija. Partnerstvoto so organizatorot na turnirot, ne samo {to go

VALERI FALDO

Sopruga na golferot Nik Faldo. Nivnata prikazna e kako od sapunicite. Nik be{e vo brak so negovata prva sopruga, Melani Rokal, no se razvedoa koga taa dozna deka Nik imal afera so negovata sekretarka Xil Benet. Se oèni i so Xil, no posle nekolku godini se razvedoa, otkako Nik ima{e afera so negovata 20 godi{na u~eni~ka po golf. Prodolì da se “druì” so golf studentkata u{te tri godini, se dodeka ne ja zapozna Valeri. Studentkata bila tolku besna {to ja ostavil, {to svojot bes go isfrlila so golf palka na Por{eto na Nik. Na krajot, Nik se oèni so Valeri vo 2003ta i izdràa vo brakot do 2006-ta, koga Faldo podnese postapka za razvod. Seto ova e vistinska prikazna.

STEFENI LAGROSA

AMI GRUV

Ami Gruv be{e svr{enica na Xermejn Penant, igra~ot na Liverpul. Se svr{i so fudbalerot vo oktomvri 2008ta godina, no samo nekolku meseci podocna svr{uva~kata be{e otka`ana. Taa e model, se ima pojaveno vo Nuts, FHM, The Sun, Zoo Weekly. Rangirana e na 77-to mesto na top 100 listata na FHM vo 2007-ta godina.

[antel e devojka na Hami{ Mekinto{. Toj igra ragbi za Severen Melburn, a taa e stjuardesa za Virxin. Celi pet ipol godini dele{e kikiriki i kola~iwa i najverjatno mnogu si ja saka svojata rabota.

KENDIS ELI

Kendis Eli e sopruga na Grent Heket. Taa e avstraliska peja~ka i e vo brak so avstraliskiot kapiten na ekipata vo plivawe, od 14-ti april 2007-ta godina. Se zapoznale vo 2004-ta, koa Kendis bila pokaneta da pee na ve~erta za pliva~ na godinata. Taa e mnogu popularna vo Avstralija, iako ne se probi vo Amerika.

Stefeni e porane{na u~esni~ka vo realnoto {ou “Pre`ivean” (Gvatemala) i e svr{eni~ka na Kajl Kendrik. Taa be{e edna od najpopularnite u~esni~ki i iako ne pobedi, sega ja ima taa ~est da bide del od oficijalnite WAG’s. Nastrana od svr{uva~kata, rabotite ne mu odat ba{ najdobro na Kendrik, koj e igra~ na bejsbol.

OP[TESTVENA ODGOVORNOST

[PARKASE BANKA GI POMAGA SPORTOT I UMETNOSTA

Idnite {ampioni – mladite teniseri na [parkase kupot 2010 promovira [parkase kako brend, tuku pridonesuva i za ponatamo{en razvoj na tenisot vo Makedonija. “Nie, kako aktiven poddr`uva~ na ovaa sportska manifestacija, sakame na najmladite da im ovozmo`ime da treniraat i eden den tokmu tie da bidat nositeli na

svetskite teniski listi”, izjavi pretsedatelot na Upravniot odbor na bankata, Sr|an Krsti}. Vo Debarca, Ohridsko, povtorno pod pokrovitelstvo na [parkase banka Makedonija, od 19 juni do 29 juni 2010, po 26-ti pat se odr`a Internacionalnata umetni~ka kolo-

nija “Debarca”–Bel~i{ta. I godinava so pomo{ na qubitelite i prijatelite na umetnosta, me|u koi e i [parkase banka, zbirkata e zbogatena so novi dela, a Debarca i okolinata se potvrdija so svojata ìvopisnost, bogato kulturno nasledstvo, i obi~ai, kako nepresu{na inspiracija za novite generacii umetnici. Dosega, kako plod na dveipol deceniskoto postoewe na ovaa internacionalna kolonija “Debarca”, odràni se 120 izlo`bi, izraboteni okolu 550 likovni dela od nad 200 umetnici. [parkase banka-Makedonija i ponatamu }e go poddrùva razvojot na umetnosta vo Makedonija, kako kompanija koja svoeto deluvawe go temeli na principite na op{testvena odgovornost i pridones za razvojot na op{testvoto vo celina.

LISA SINK

Lisa e sopruga na golferot Stjuart Sink, koj vo 2009ta godina go osvoi amerikanskiot {ampionat. Tie se znaat u{te od tinejxerskite godini i zaedno odele na u~ili{te. Imaat dva sina.

SPORT

19.07.2010

SPORT

FIFA

VOINOT FEDERER! [vajcarskiot teniser dobi svoja bista od terakota pred centralniot teniski teren vo [angaj

ako ja zagubi prvata pozicija na ATP listata, a ne uspea nitu da dojde do nov triumf na Vimbldon godinava, najdobriot teniser na site vremiwa Ro`e Federer i natamu dobiva golem broj priznanija za svojata kariera. Organizatorite na teniskiot Masters vo [angaj postavija bista izrabotena od glina, mnogu pogolema od prirodnata golemina na [vajcarecot, vo stilot na poznatite tera-kota vojnici, eden od najpoznatite turisti~koistoriski lokaliteti vo Kina. Pokraj Federer, sli~ni statui dobija u{te i

BEZ ROBEN VO IDEALNITE 11 Novak Xokovi}, David Nalbandijan, Nikolaj Davidenko i Lejton Hjuit, dosega{nite pobednici na Mastersot. Bistite se izraboteni od dvajca lokalni umetnici, koi gi pretstavija {ampionite od [angaj kako anti~ki kineski vojnici, koi namesto me~, vo racete imaat teniski reket.

130 ILJADI FUNTI ZA RUNI

Nov dogovor za napa|a~ot na angliskata reprezentacija

imot na Man~ester junajted i pokraj te{kata finansiska sostojba nema namera da se oslobodi od svojot najdobar fudbaler Vejn Runi, za kogo vo momentov ima nekolku izgledni ponudi. Upravata na klubot mu ponudi nov dogovor na

Runi, spored koj od narednata sezona toj }e zarabotuva po 130 iljadi funti nedelno, so {to }e stane najskapo plateniot fudbaler vo ekipata od Man~ester. Spored aktuelniot dogovor, nedelnata plata na angliskiot reprezentativec e 76 iljadi funti.

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

nternacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA) go objavi idealniot tim, sostaven od najistaknatite fudbaleri {to nastapija na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, izglasan od fudbalskite naviva~i {irum svetot. O~ekuvano vo ekipata ima namnogu fudbaleri od sostavot na svetskiot {ampion [panija, vkupno {est, potoa dvajca Germanci i po eden Brazilec, Holan|anec i Urugvaec. Iker Kasiqas, Serhio Ramos, Karles Pujol, ^avi, Andres Iniesta i David Viqa se {panskite fudbaleri izdvoeni vo timot na FIFA,

Pome|u najdobrite 11 ne se najde nitu imeto na Tomas Miler, “zlatnata kopa~ka” od Mundijalot i oficijalno najdobriot mlad fudbaler, koj so svoite 20 godini ednostavno ja impresionira{e fudbalskata javnost zaedno so Filip Lam, Bastijan [vajn{tajger, Vesli Snajder, Majkon i najdobriot fudbaler od Mundijalot, Dijego Forlan. Interesno od ovoj sostav ima duri trojca fudbaleri na pozicijata desen bek, Majkon, Ramos i Lam i premnogu fudbaleri od sli~en profil koi {to igraat na sredinata od terenot: Snajder, [vajn{tajger, ^avi i Iniesta, {to vo slu~aj ovoj tim da zaigra zaedno na eden natprevar, sekako deka }e prestavuva golem problem za da se organizira igrata vo sredniot red i da se

obezbedi pravilen protok na topkata. Iznenaduva deka vo izborot na FIFA ne be{e izglasan eden Arjen Roben, koj be{e eden od najzabele`itelnite na svetskoto prvenstvo. To~no deka Holan|anecot ne nastapi na startot poradi povreda, a be{e nedovolno koncentriran vo finaleto, koga propu{ti dve izgledni {ansi, sepak se ~ini deka }e be{e sosema zaslu`eno dokolku i toj be{e vmetnat pome|u najdobrite na listata na FIFA. Pome|u najdobrite 11 ne se najde nitu imeto na Tomas

Miler, “zlatnata kopa~ka” od Mundijalot i oficijalno najdobriot mlad fudbaler, koj so svoite 20 godini ednostavno ja impresionira{e fudbalskata javnost. Mnogumina smetaat deka Miler poka`a mnogu pove}e od sonarodnikot Filip Lam i tokmu toj treba{e da mu se pridru`i na [vajn{tajger vo redovite na idealniot tim. So ogromen del od glasovite za najdobar selektor, sosema o~ekuvano be{e izglasan Vinsente del Boske, predvodnikot na {ampionskata selekcija na [panija.

OD VUVUZELITE SITE BEGAAT

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

a {totuku zavr{enoto svetsko fudbalsko prvenstvo pokraj nekolku fudbaleri, vuvuzelite zaedno so paragvajskata manekenka Larisa Rikelme i germanskiot oktopod Pol, bea glavnite yvezdi. Sepak, i pokraj planetarnata slava, ju`noafrikanskite trubi re~isi sekojdnevno dobivaat po nekoja zabrana i te{ko deka do startot na nacionalnite prvenstva ili evropskite natprevaruvawa, nekoj sopstvenik na vuvuzela }e mo`e so “slonovskata onomatopeja” da go bodri svojot klub. Pred nekolku dena be{e objaveno deka ekipata na Totenhem gi ima zabraneto vuvuzelite, {to e prv slu~aj vo angliskata premier liga. Prethodno na britanskiot ostrov ovie naviva~ki rekviziti bea zabraneti na dvata najgolemi stadioni vo Vels, na gradskiot vo Kardif i mileniumskiot vo istiot grad, a godinava “crven karton” dobija i na teniskiot turnir {to se odr`uva na terenite na Vimbldon, kraj London. No, na vuvuzelite im se zakanuva celosno istrebuvawe, otkako nivnata javna upotreba zapo~na da se zabranuva i vo zemjata na nivnoto

Menaxmentot na eden od najpoznatite i najgolemi trgovski centri na Johanesburg, Sandton Siti gi zabrani vuvuzelite, bidej}i po prekumernata upotreba im se namalila posetata

poteklo, Ju`na Afrika. Menaxmentot na eden od najpoznatite i najgolemi trgovski centri na Johanesburg, Sandton Siti gi zabrani vuvuzelite, bidej}i po prekumernata upotreba im se namalila posetata. Vo ova “doma{no predavni{tvo” nov udar na vuvuzelite im nanese nikoj drug tuku najdobriot strelec na Ju`na

Afrika, Beni Makkarti, koj prizna deka ne mo`e da gi podnese trubite, koi {to se modernizirani instrumenti, koristeni vo ritualni celi od domorodnoto naselenie za Ju`na Afrika. “Ne davaj gospode da gi ~ujam vuvuzelite vo “premier{ipot”. Pa toa bi bilo stra{no, go mrazam toj zvuk. Sigurno deka poradi ovaa izjava

}e me kritikuvaat vo mojata tatkovina, no dodeka svirkaat vuvuzelite jas ne mo`am normalno da funkcioniram. Ne se slu{am sebe si, a kamoli da gi ~ujam drugite. Ne uspevam da izreagiram fudbalski vo golem broj situacii. Zatoa vuvuzelite ne se dobri”, veli Makkarti, koj vo 79 nastapi za svojata selekcija ima postignato 31 gol.