86-KAPITAL-20.07.

FEQTON

KOLUMNA

COCA-COLA

ISKRIVENA DIOPTRIJA

D-R RUBIN ZAREVSKI

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI OD APTEKARSKI ELIKSIR, DO GLOBALEN BREND STRANA 18

STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

VTORNIK, 20. JULI. 2010 | BROJ 86 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

BANKARITE ALARMIRAAT

NELIKVIDNITE KOMPANII ]E JA ZAKOPAAT EKONOMIJATA

NA ZATVORAWE,, PONEDELN PONEDELNIK, D 19.07.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,48% 0,19% 0 00,68%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,54 47,34 1,30

NAFTA BRENT EURORIBOR

775,47 1,39%

INDEKS D NA MAKEDONS MAKEDONSKA D BERZA (19.07) 2.366

MBI 10

2.364

2.362 2.360 2.358 2.356 2.354 2.352 2.350 13.7

GLIGOR BI[EV

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA

MAJA STEVKOVA[TERIEVA

FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA

NAD 40 ILJADI FIRMI SE SO BLOKIRANI SMETKI

GAZDITE NA BLOKIRANITE FIRMI NA CRN SPISOK STRANA 2

JITKA PANTU^KOVA GENERALEN DIREKTOR NA OHRIDSKA BANKA

15.7

17.7

19.7

11

FESTIVALI NA PIVO ZA RAZVOJ NA PIVSKATA INDUSTRIJA VOVEDNIK BIQANA PIVOTO SI GI BARA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA POTRO[UVA^ITE KOJ ]E GI KAZNI PO 19 ^ASOT DR@AVNITE NEPLA]A^I? STRANA 6 STRANA 2

PRODOL@ENIE NA AFERATA “SIMENS” VO GRCIJA?!

BRUTALNO UBIEN NOVINAROT SOKRATIS GOLIAS VO ATINA STRANA 15

2 20.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 20 JULI 2010

KOJ ]E GI KAZNI DR@AVNITE NEPLA]A^I? inatata nedela pratenicite gi odobrija zakonskite izmeni so koi na Vladata & se ovozmo`uva pla}aweto na svoite obvrski da gi oddol`uva neograni~eno. Pa taka kompaniite koi rabotat so Vladata, a takvi gi ima mnogu vo Makedonija, mo`e da se pomirat so faktot deka zakonski nema brzo da dobijat pari od Vladata.

Pa sega neka si odlu~at dali }e prodol`at da rabotat so Vladata ili imaat druga opcija.

Bidej}i mnogu makedonski direktori i firmi se naviknaa da rabotat “zaka~eni” na proekti finansirani od dr`avniot buxet i nemaat nekoja druga opcija, izvesno e deka }e prodol`at da si rabotat te{ej}i se deka }e imaat za zemawe.

Pa taka Vladata }e prodol`i prerodbeni~ki da gi sobira danocite od kompaniite i da ne im gi pla}a parite koi im gi dol`i. Prerodbata za spas na makedonskata ekonomija mora da prodol`i i vo vreme na kriza.

Sega Vladata }e ja spasuva ekonomijata od nesovesnite i nesposobni direktori koi gi nosat svoite firmi vo ste~aj, {to namerno, {to zaradi toa {to ne mo`at da obezbedat dovolno pari za da isplatat plati i da gi platat dava~kite kon dr`avata.

Taka od avgust vo Makedonija }e profunkcionira “crniot” spisok na osnova~i na firmi i direktori ~ii firmi se vo ste~aj ili se so blokirani smetki. Tie

M

nema da mo`at da otvorat druga nova firma se dodeka ne ja odblokiraat smetkata ili ne otvorat ste~ajna postapka vrz firmata. Taka Vladata planira da gi “navikne” biznismenite deka mora navreme da si gi pla}aat obvrskite, vo sprotivno }e bidat kazneti da ne mo`at da prodol`at da si go teraat biznisot.

I pokraj socijalniot moment koj mo`e da sledi, ova e dobar poteg. Ekonomijata mora nekoga{ da po~ne da se ~isti od metastazite na dol`ni~kata rak-rana.

No, koga ve}e Vladata saka da voveduva red treba da ima hrabrost i rabotite da gi istera dokraj. Ako e iskrena vo svoite nameri Vladata treba da napravi i crn spisok na dr`avni nepla}a~i, a nesovesnite i neposobni direktori na tie javni firmi da ne mo`at da izvr{uvaat druga javna funkcija.

No, zakonite koi va`at za privatnite kompanii vo Makedonija, ne va`at i za dr`avnite i javnite pretprijatija. Tie mo`at da dol`at milioni evra i kon dr`avata i kon privatnite kompanii, no ne mo`at da im bidat blokirani smetkite i da im se napravi pritisok da po~nat da si gi pla}aat obvrskite. Ne mo`at nitu da otidat vo ste~aj, a lo{ite direktori voop{to ne gi boli glava kako }e prodol`at ponatamu ako rabotele neuspe{no. Najgolem del od javnite pretprijatija i kompanii kade osnova~ e Vladata ne gi ni objavuvaat izve{taite od raboteweto, za javnosta da mo`e da oceni kolku se uspe{ni

OFFICE MANAGER I FINANSII:

GAZDITE NA BLOKIRANITE FIRMI NA CRN SPISOK Izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva predviduvaat direktorite i menaxerite koi namerno predizvikale ste~aj na firma ili imaat blokirana smetka podolgo vreme da ne mo`at povtorno da formiraat nova firma BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA

O

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk zdr d avk avkovs kovska@ ka@ k @kap k pita ital.c l.com. l om.mk mkk

ili neuspe{ni direktorite koi gi postavuva vlasta. Za zagubite i za nezakonski potro{enite javni pari tie odgovaraat samo pred Vladata.

Od druga strana, Vladata go stesnuva obra~ot okolu privatnite kompanii, pa im nametnuva strogi pravila na igra koi sigurno }e odvedat vo ste~aj ili likvidacija polovina od firmite vo Makedonija. No, jasno e kako bel den deka so vaka postaveni uslovi za rabotewe gubitnici }e bidat samo privatnite kompanii.

Strogite pravila na igra }e imaat smisla samo ako i dr`avata kako najgolem subjekt na pazarot zakonski se obvrze redovno i navreme da si gi ispla} a obvrskite. Inaku ako dr`avata prodol`i da dol`i, pra{awe na vreme e koga i ostanatite kompanii koi sega rabotat dobro }e se soo~at so blokirana smetka i so ste~aj.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

70.000

NAD 40 ILJADI FIRMI SE SO BLOKIRANI SMETKI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

T

oni zelen~uk, ranogradinarski i drugi zemjodelski proizvodi, se nabrani vo Strumi~ko vo izminatite {est meseci od godinava.

Dve tretini od niv ili 47.000 toni se plasirani na stranskite pazari. Izvozno orientiranite firmi i trgovcite o~ekuvaat vakviot intenziven izvoz na piperki, domati, bostan i drugi gradinarski proizvodi da trae do sredinata na septemvri koga }e po~ne plasmanot na esenskiot industriski zelen~uk na stranskite pazari. Od zemjodelskoto zdru`enie od Strumi~kiot region velat deka otkupot na zelen~uk vo ovoj region se odviva so voobi~aena dinamika i godinava toj e pogolem od lanskiot za okolu 10%, a otkupnite ceni bile na zadovolitelno nivo za ovoj period od godinata. Dodavaat i deka se zadovolni {to proizvodstvoto se otkupuva i ne ostanuva na nivite, kako {to toa be{e slu~aj vo porane{nite sezoni. Zemjodelcite o~ekuvaat deka od Strumi~ko }e se izvezat nad 130.000 toni krastavici, zelka, domati, piperki, bostan i drug zelen~uk, od {to }e dobijat pome|u 40-45 milioni evra.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

zdravkovska@kapital.com.mk

d po~etokot na avgust site osnova~i i direktori na firmi koi se so blokirani smetki podolgo od 45 dena }e bidat vneseni vo poseben registar koj }e se vodi vo ramkite na Centralniot registar.

Site firmi ~ii smetki }e bidat blokirani pove}e od 45 dena avtomatski }e bidat vneseni vo t.n crn registar.

Osnova~ite na firmite koi se so blokirana smetka nema da mo`at da osnovaat nova firma s$ dodeka ne otvorat ste~aj vrz nivnata firma.

Duri otkako }e ja odblokiraat smetkata na firmata, ili otkako }e otvorat ste~ajna postapka vrz firmata, Centralniot registar }e gi izbri{e gazdite od crniot registar. Dotoga{, tie nema da mo`at da osnovaat novi firmi na svoe ime.

Ova go predviduvaat izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva kako del od vtorata faza od proektot Edno{alterski sistem.

“Od vkupno 100 iljadi registrirani firmi vo Makedonija, okolu 40.000 firmi se so blokirani smetki. Tie mora vedna{ da po~nat da razmisluvaat za poveduvawe na ste~ajna postapka. Sekoe ponatamo{no tolerirawe na postoeweto na firmi so blokirani smetki sozdava ogromni {teti za drugite zdravi kompanii i za celata ekonomija”, veli Aleksandar Poposki, rakovoditel na Sektorot za evropski integracii pri Ministerstvoto za ekonomija i koordinator na proektot Edno{alterski sistem.

Poposki veli deka ve}e se sobrani re{enijata od sudovite za izre~eni merki na zabrana na dejnost i po~nuvaj}i od avgust crniot registar }e stane operativen.

“Od kliring-centarot, kade {to se vodat site bankarski smetki, Centralniot registar }e dobiva informacija za sekoja smetka {to e blokirana pove}e od 45 dena i taa smetka }e bide blokirana vo site banki. Duri potoa Centralniot registar }e gi stavi osnova~ite na tie firmi vo posebniot registar i tie vo idnina nema da mo`at da osnovaat nova firma”, objasnuva Popovski.

Drugi zakonski kazni za gazdite koi nema da povedat ste~aj ne se predvideni so

ovie zakonski izmeni. “Ona {to sakame da postigneme e da gi naterame osnova~ite da otvorat ste~ajna postapka vrz firmata koja podolgo vreme e so blokirana smetka, so {to taa firma izleguva od pravniot promet i so nea prodol`uva da upravuva ste~aen upravnik. So toa osnova~ite i menaxerite }e bidat spre~eni da prodol`at i ponatamu da sklu~uvaat dogovori i zdelki koi nema da bidat vo mo`nost da gi realiziraat”, objasnuva Popovski.

Neodamna, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, gi pojasni izmenite vo Zakonot za trgovski dru{tva so cel da se ograni~at zloupotrebite koi dosega ~esto se pravea preku namernite ste~ai na firmi.

“Vo minatoto ~esto bea zabele`uvani zloupotrebi od strana na lica koi namerno predizvikale ste~aj ili dru{tva {to se nao|aat vo ste~aj ili ~ija smetka e blokirana, poradi {to svoite doveriteli gi ostavaat bez regulirani pobaruvawa”, izjavi Vladimir Pe{evski, pojasnuvaj}i ja

potrebata od voveduvawe na izmenite vo Zakonot za trgovski dru{tva.

“Kapital” neodamna objavi deka brojot na blokirani smetki vo Makedonija na krajot na juni dostigna 75 iljadi, {to e dvojno pove}e vo sporedba so istiot period lani. Brojot na blokirani smetki rapidno raste otkako po~na krizata {to mo`e da se zaklu~i i preku sporedbata so krajot na 2008 godina koga vo Makedonija imalo samo 14 iljadi blokirani smetki.

Ova e eden od pokazatelite koi samo gi potvrduvaat ka`uvawata na makedonskite biznismeni deka s$ pote{ko ja podnesuvaat krizata i deka zaradi nedostigot na pari sekojdnevno se soo~uvaat so opasnosta da im se blokira smetkata ili da otidat vo ste~aj.

Nelikvidnosta na kompaniite }e bide dopolnitelno vlo{ena i po minatonedelnoto donesuvawe na kontroverzniot Zakon za javni nabavki so koj na Vladata zakonski & se dozvoluva da go odlo`uva pla}aweto na obvrskite kon privatniot sektor.

NIKOJ DOBROVOLNO NE ZATVORA FIRMA

Zaradi ekonomskata kriza i s$ pote{kite uslovi za vodewe biznis mnogu od novite firmi samo `ivkaat, bez realna aktivnost s$ dodeka ne im se blokira smetkata. Takvata situacija mo`e da trae i mnogu dolgo, bidej}i nikoj od gazdite ne se ni obiduva da ja zatvori firmata bidej}i toa e proces koj e premnogu skap i koj trae mnogu dolgo. Podatocite od Centralniot registar poka`uvaat deka oficijalnoto zatvorawe na firma vo Makedonija ~ini okolu 200 evra i odzema najmalku 45 dena.

NAVIGATOR

20.07.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

3

MERA ZA UVOZNI MERKI

M

BORIS TADI]

RANKO PETROVI]

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVSKA

ARNOLD [VARCENEGER

ako Fondot za zdravnogu brzo dojde vozvratuvernerot na Kalifornio proektot “Etno grad” S Kru{evo se nametnuva Mnata poseta na hrvatski- Istvo “kuburi” so pari Gja dobi zabrana od sudot kako turisti~ka desti- ot pretsedatel Ivo Josipovi} za lekovi i medicinska da im gi namali platite na nacija vo Makedonija koja ne smee da se odmine

na Belgrad, {to poka`uva oprema, nema problem apsolutno zatopluvawe na koga treba da se vrabotuvaat novi slu`benici odnosite me|u dvete zemji

slu`benicite pod zakonski predvideniot minimum.

TENDEROT ZA DVETE HIDROCENTRALI PRODOL`UVA DO SEPTEMVRI

SE POVLEKOA SITE ZAINTERESIRANI INVESTITORI ZA ^EBREN I GALI[TE Na javniot povik za izbor na investitori za hidrocentralite ^ebren i Gali{te, koj zavr{i v~era, ne pristigna niedna ponuda. Zatoa Vladata go prodol`i rokot do septemvri.

KATERINA POPOSKA gi podgotvat ponudite“, izpoposka@kapital.com.mk javi Selvet Baruti, portparol na Ministerstvoto za itu edna kompanija ekonomija. ne dostavi ponuda Ottamu ne komentiraat dali za izgradba na prodol`uvaweto na rokot dvete najgolemi e obid da se odr`i vo hidrocentrali vo `ivot deceniskiot proekt. zemjava, ^ebren i Gali{te. Se otvora li pra{aweto Rokot za dostavuvawe po- za uspe{nosta na tenderot nudi na javniot povik {to i serioznata namera na go raspi{a Ministerstvoto kompaniite da gradat? za ekonomija iste~e v~era, Vladini izvori za “Kapino e prolongiran do sep- tal” otkrivaat deka del od temvri zatoa {to ne pris- zainteresiranite invetitotigna niedna ponuda iako ri za ovoj krucijalen enertenderska dokumentacija, getski proekt za zemjava se kako i vo site prethodni po`alile deka do 19 juli tenderi, podignaa german- nemale dovolno vreme za skata kompanija RVE, itali- da ja podgotvat ponudata. janskata ENEL i avstriskata Sega dobija prakti~no {est Verbund. Tie se edinstveni meseci za da da ja podgotkompanii me|u koi sekoga{ vat dokumentacijata bidej}i se vodi “mrtva trka” okolu prvi~no zacrtaniot rok za dobivawe na tenderot za dostavuvawe ponudi be{e izgradba na ovie proekti mart. od strate{ko zna~ewe za Za uspe{na realizacija makedonskiot energetski na tenderot za ovie dve sistem. hidroelektrani, koi treba Stravuvaj}i od rizikot za da se izgradat najdocna mo`no propa|awe i na ovoj do 2018 godina, neodamna tender za ^ebren i Gali{te, Vladata za 100.000 evra ja petti po red, Vladata tret anga`ira{e Me|unarodnata pat go prolongira rokot za finansiska korporacija dostavuvawe ponudi od zain- (IFC) da ja sovetuva i da teresiranite investitori. & pomogne vo podgotovkata U{te mesec i polovina im na transparentna tenderstojat na raspolagawe na ska procedura, no i da potencijalnite investitori posreduva kaj potencijalda dostavat ponuda. Vo spro- nite investitori. tivno, tenderot povtorno }e “Ima zainteresirani komtreba da se poni{ti. panii. Ve}e mnogumina “Potencijalnite investitori seriozno go razgleduvaat baraa da se prolongira proektot, timot naporno rokot bidej}i vremeto im raboti i se obiduva da bilo mnogu kratko za da ja zavr{at analizata na

N

3 FAKTI ZA...

3.000 1.000 500

EVRA MAKSIMALNA KAZNA ]E TREBA DA PLATI PRAVNO LICE DOKOLKU OD DENESKA VOZI SKUTER SO SILA POGOLEMA OD 45 KW PO OHRIDSKOTO, PRESPANSKOTO I DOJRANSKOTO EZERO EVRA E MAKSIMALNATA KAZNA ZA TRGOVEC POEDINEC, A KOJA ]E TRAE SEKOJ DEN OD 11 DO 18 ^ASOT DO 20 AVGUST GODINAVA E NAJVISOKATA KAZNA ZA FIZI^KI LICA DOKOLKU NE JA PO^ITUVAAT ODLUKATA NA VLADATA ZA OGRANI^UVAWE NA PLOVIDBATA NA SKUTERITE.

inisterot za zemjodellstvo, {umarstvo i voodostopanstvo, Qup~oo Dimovski, stavi kraj naa odisejata nare~ena p~enicaa 2010 godina. Toj minatataa nedela gi objavi merkitee za otkup na p~enicata odd ovogodine{nata rekolta, soo {to im stavi to~ka na besskrajnite pregovori na zemmjodelcite i na melni~arite. e.

Interventen otkup na p~enicaa i obvrskata na melni~aritee da otkupat tri kilogramii doma{na p~enica za da bii mo`ele da uvezat eden kilogram p~enica od strana, se barawa koi gi istaknuvaa samite zemjodelci i melni~ari na sostanocite.

Toj poka`a liderstvo vo procesot na pregovori i se izbori kaj vladata da se vovedat merki so koi barem malku }e mu pomogne na doma{noto proizvodstvo na lebno `ito, koe e pod silen udar na srpskata p~enica.

Ministerot potencira{e deka ve}e ima konkretni rezultati od negovite zalo`bi da go namali udarot vrz doma{nite proizvoditeli na p~enica od sever. Vo izmi-

QUP^O DIMOVSKI native 10 meseci uvozot na p~enica se namalil za 45%, dodeka uvozot na bra{no za 25%, {to e samo mal udel vo petkratno zgolemeniot uvoz minative nekolku godini.

Sega ostanuva samo da se sprovedat merkite i kone~no edna{ zasekoga{ da se stavi kraj na uvozot na subvencionirano srpsko bra{no i p~enica vo zemjava. Ovie merki treba da bidat pottik i za zemjodelcite da se potrudat da imaat pokonkurentno proizvodstvo, a ne samo da se `alat deka ne se za{titeni od dr`avata.

GUBITNIK

PRIKAZNA OD DIVIOT ISTOK

O

HEC Kozjak ostanuva edinstvenata novoizgradena hidrocentrala vo nezavisna Makedonija a izgradbata na dvete hidrocentrali na Crna Reka ZPredvideno kaj Debar potrebni se okolu 700 milioni evra. e ovie dve hidrocentrali godi{no da proizveduvaat polovina od proizvodstvoto na struja vo zemjava koe se dobiva od rekite. Dosega Vladata raspi{a ~etiri tenderi, od koi dva propadnaa, a dva bea odlo`eni. Vo celiot proekt, dr`avata }e vleze so vlog na HEC Tikve{ i na zemji{teto kade treba da se gradi. Poznava~ite procenuvat deka Makedonija gubi najmalku po 30 milioni evra sekoja godina poradi neuspehot da gi izgradi dvete klu~ni hidrocenrali ^ebren i Gali{te. proektot. Nie se nadevame deka }e mo`eme da go pro{irime brojot na u~esnici na tenderot, {to }e bide golem uspeh i za Vladata i za Makedonija

bidej}i na{ata uloga vo procesot e da se zgolemi brojot na investitori”, izjavi neodamna Xovani Daniele, regionalen direktor na IFC.

PROCENKI...

tkako Evropskata unija nija po~na da voveduva uva finansiski red na nejziniot Jug (Grcija), se svrte i kon Istokot. Na Bugarija & go dodeli prvoto oto mesto, no ona na listata ta na prekr{iteli na finannsiskite propisi, bidej}i }i nejzinite dubari so evvropskite fondovi minatata ata godina se zgolemile duri uri za 134%!

Osvojuvaj}i go toj neslaven ven {ampionski rezultat vo korupcija, Bugarija sega samo amo od sredstvata za proekti k od agrokulturata treba da plati 41 milioni evra vo centralnata banka vo Frankfurt. Ako za nekogo, posebno ovde kaj nas, toa i ne izgleda ne{to mnogu “stra{no”, treba da se sporedi so visinata na vkupnite penali na site ostanati ~lenki na Unijata, koi se polovina od bugarskiot “zalak”.

Bugarskiot premier, Bojko Borisov, dojde na vlast pred edna godina so baga` na uspe{en terminator na kriminalot na ulicite.

Se reklamira{e za iden

BOJKO BORISOV terminator na korupcijata vo instituciite. Negovata partija koja pobedi na izborite ima{e prili~no simboli~no ime, Gra|ani za evropski razvoj na Bugarija, a u{te posimboli~en akronim – GERB (ili grb, na makedonski).

No, kako {to gledame, toj “grb” bil podmetnat za malku poinakov “razvoj” na Bugarija otkolku onoj koj go propi{uva administracijata na Evropskata unija. A, u{te i go proveruva.

U{te edna klasi~na prikazna od Diviot Istok.

MISLA NA DENOT

@ AN KLOD JUNKER minister za finansii na Evropskata unija

VO STRES-TESTOVITE NEMA KATASTROFA

T

estovite za izdr`livost na evropskite banki ne bi trebalo da otkrijat nikakvi katastrofalni fakti, no mora da bidat strogi, pora~a evropskiot minister za finansii, @an Klod Junker.

“Ne o~ekuvam golema katastrofa, no rezultatite ne treba da se razubavuvaat. Testovite se temelat na fakti. Ekonomskata kriza so koja se soo~uva evrozonata nikako ne smee da se potcenuva“, veli Junker.

Rezultatite od testovite za sposobnosta na evropskite banki da se nosat so eventualnite idni finansiski krizi }e bidat objaveni na 23 juli, a opfa}aat 91 banka.

JAS DIZAJNIRAM ZA REALNI LУЃE. MISLAM NA POTROШUVA^ITE CELO VREME. NEMA MUDROST VO TOA DA KREIRATE OBLEKA [TO NE E PRAKTI^NA

XORXO ARMANI SLAVEN MODEN KREATOR

4 20.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SOMNE@

...KROACIA SAMIT

...JOSIPOVI] KAJ TADI]

Povtorno ne{to istekuva vo okeanot

Kosor i Pahor za NLB

Zaedno na pat kon EU

rpskiot i hrvatskiot pretsedatel, Boris Tadi} i Ivo D S Josipovi}, gradat nova era vo odnosite me|u dvete zemji.

Ne samo {to gi re{avaat istoriskite problemi, tuku ja

enot koga Hrvatska i Slovenija go re{ija problemot so granicata be{e model za re{avawe na bilateralnite problemi.

Sega Jadranka Kosor i Borut Pahor se pred nov predizvik, doa|aweto na Nova Qubqanska banka vo Hrvatska.

gradat evropskata perspektiva.

ATRAKTIVNATA LOKACIJA GI ZAINTERESIRA BIZNISMENITE

IMA INTERES, NO I OBVRSKI ZA DA ZA@IVEE ZAJ^EV RID Zlatko Kalenikov, koj e eden od najzainteresiranite investitori za Zaj~ev rid, veli deka lokacijata prvo treba da se podgotvi za investicii.

KATERINA POPOSKA

I

poposka@kapital.com.mk

zgradbata na komercijalniot objekt zad Upravata za hidrometerolo{ki raboti vleva nade` kaj lokalnata vlast deka poleka }e za`ivee proektot Elitna naselba na Zaj~ev rid. Investitorite po~naa da krojat planovi okolu novata ponuda od Ministerstvoto za transport, a matematikite se okolu cenata koja }e ja dostigne ovaa dr`avna parcela.

Biznismenot i pretsedatel na Sojuzot na stopanskite komori na Makedonija, Zlatko Kalenikov, koj e eden od najzainteresiranite investitori za Zaj~ev rid, priznava deka saka da go gradi predvideniot komercijalen objekt. “]e podnesam prijava do istekot na rokot, 25 avgust. Ne znam to~no za koja dr`avna parcela se raboti, no znam deka e mala. Jas konkretno sum zainteresiran za izgradbata na avtosalonot, koj e samo del od idejata za urbanizacija na lokalitetot Zaj~ev rid. Od aspekt na ponudata na Ministerstvoto za transport i vrski, smetam deka cenata od 100 evra za metar kvadraten e korektna, no za Zaj~ev rid, koj s$ u{te ne e aktuelen za gradba, mo`ebi mo`elo zemji{teto da se prodava poevtino, najmnogu da dostigne do 70 evra za metar kvadraten”, veli Kalenikov.

Tokmu Kalenikov minatata godina poso~i deka pokraj elitna naselba vo ovoj del od gradot treba da ima i poseben biznis-kvart. Toj alarmira{e deka dosega biznismenite se sre}avale so problem da nemaat prostor kade da investiraat poradi toa {to niza detalni urbanisti~ki planovi vo gradot ne bile kompatibilni za nivnite investicii. Pokraj izgradbata na komercijalniot objekt na povr{ina od 2.663 metri kvadratni, na Zaj~ev rid predvideno e da se izgradi nova elitna naselba so rezidencijalni objekti so prostrani dvorovi, amfiteatar, dva plo{tada, hoteli, radio-

ficijalni lica od SAD tvrdat deka od dnoto na okeaO not kaj Meksikanskiot Zaliv povtorno ne{to istekuva.

Kapakot {to go stavi Briti{ Petroleum minatata nedela ne gi re{i problemite.

DVA, TRI ZBORA

“Ne veruvam deka amerikanskiot pretsedatel Barak Obama e sposoben ili ima `elba da spre~i eventualen nuklearen konflikt so Iran. Ne gledam ni najmala verojatnost zdraviot razum da nadvladee i vojnata da bide izbegnata” FIDEL KASTRO porane{en pretsedatel na Kuba

“Mojata vlada }e se sprotivstavi na naporite na levicata i na mediumite koi sakaat da me trgnat so pomo{ na sudska istraga i sramno preteruvawe. Spored brojkite, & nema alternativa na ovaa vlada” SILVIO BERLUSKONI premier na Italija

“Vlo`uvawata od Slovenija vo Hrvatska se pet pati pogolemi otkolku obratno. To~no e deka Hrvatska pove}e vlo`uva vo Srbija, no zatoa Srbija pove}e vlo`uva vo BiH, otkolku BiH vo Srbija. Nacionalnite ekonomii vo regionot ne se podednakvo silni” televiziski centar, benzinska stanica, avtosaloni, sportski objekti, crkva, poliklinika, u~ili{ta, ulici so monta`ni trotoari i kongresen centar.

No, Kalenikov uka`uva i na niza problemi okolu proektot Zaj~ev rid, koi mo`e da gi predomislat investitorite, a so toa i da ja zako~at realizacijata na proektot.

“Bez soobra}ajno re{enie i bez infrastruktura mo`e da se slu~i da zaglavi rabotata. Lokalnata samouprava, gradot Skopje i Vladata ne rabotat strate{ki.

Patot koj e prodol`enie na bulevarot Slovenija ne se izgradi. Zasega nema nara~an proekt vo gradot za da se izgradi toj del od patot. Od druga strana, re~isi 40% od parcelite

na Zaj~ev rid koi se opfateni so urbanisti~kiot plan se vo privatna sopstvenost. Toa uka`uva na s$ u{te nere{eni imotnopravni odnosi. Zna~i postoi opasnost vlo`enite pari na investitorot da mu bidat vrzani vo slednite ~etiri godini”, objasnuva Kalenikov.

Ministerstvoto za transport bara kupuva~ na dr`avno grade`no zemji{te so povr{ina od 2.663 metri kvadratni. Zainteresiranite investitori treba da gi dostavat svoite prijavi za u~estvo na javnoto naddavawe do 16 avgust ovaa oto licitirawe godina. Javnoto treba da see odr`i na 25 malata cena avgust. Najmalata `e da se propo koja mo`e mji{te e okolu dade ova zemji{te a.

270.000 evra.

ZLATKO KALENIKOV

PRETSEDATEL NA SOJUZOT NA NIJA STOPANSKI KOMORI NA MAKEDONIJA “Bez soobra}ajno re{enie, mo`e da see ava, zaglavi rabotata. Lokalnata samouprava, gradot Skopje i Vladata ne rabotat strate{ki. Od druga strana, pak, re~isi 40% od parcelite na Zaj~ev ridd se vo privatna sopstvenost. Postoi mo`nost vlo`enite pari na investitorot da mu bidat “vrzani” vo slednite ~etiri godini”

Vo novata elitna naselba na Zaj~ev rid treba da se gradat stanbeni zgradi so osum kata i potpokriv, vo koi se predviduva da se izgradat duri 4.000 stanovi.

Vo naselbata se predviduva da `iveat pome|u 25.00028.000 `iteli. Predvideno e da se gradat i ku}i. Na najvisokata to~ka na Zaj~ev rid, koja se nao|a na nadmorska viso~ina od okolu 320 metri, se predviduva da se postavi rezervoar za voda. Izgradbata na vodovodnata i kanalizaciskata mre`a e obvrska na op{tinata Karpo{.

EMIL TEDESKI sopstvenik na grupacijata Atlantik

GADGETS

V VINDOUS FON 7 ]E BIDE O OPERATIVNIOT SISTEM N NA NOVITE PAMETNI TTELEFONI NA SAMSUNG

N

ajnovata verzija na operativniot sistem vindous fon 7 }e se vgraduva vo nnovata serija na “pametnni” telefoni na Samsung.

P Poznava~ite na mobilniot ssvet koj go testiraa ovoj m mobilen telefon potencciraa deka noviot opera-

tiven sistem na Vindous dava impresivni rezultati. Toj gi ima istite mo`nosti {to gi imaat kompjuterite i maksimalno dobro ja koristi simbiozata na Internetot i ofis-paketot na Majkrosoft. Od Samsung ne objavuvaat koga noviot telefon }e mo`e da se najde vo proda`ba.

POLITIKA

20.07.2010

KACIN: AKO MAKEDONIJA NE USPEE, SLEDNA ZA EU E CRNA GORA

P

otpretsedatelot na delegacijata na evropskiot parlament za odnosi so Jugoisto~na Evropa, Jelko Kacin smeta deka po Island, Crna Gora ima mo`nost da bide noviot kandidat za pregovori so EU, od regionot na Zapaden Balkan, prenesuva srpskiot vesnik “Ve~erwe Novosti”.

“Ako barem edna zemja pregovara so EU, toa }e bide poddr{ka za site zemji od regionot. Ako Makedonija ne bide vo sostojba da se odlu~i za kompromis za imeto so {to

bi mo`ela da stane ~lenka na NATO i da gi po~ne pregovorite za vlez vo Unijata, toga{ sekako deka Crna Gora mo`e da bide slednata zemja kandidat {to }e gi po~ne pregovorite”, re~e Kacin. „Od site zemji od Zapaden Balkan, ako na edna strana gi izdvojam Hrvatska, a na drugata Makedonija, Crna Gora zasega e edinstvenata koja go zavr{i procesot na ratifikacija za Dogovorot za stabilizacija i asocijacija”, naglasi Kacin.

5

NA 22 JULI ME\UNARODNIOT SUD NA PRAVDATA ]E SE PROIZNESE ZA KOSOVO

K

osovskiot premier, Ha{im Ta~i, otpatuva vo Soedinetite Amerikanski Ar`avi kade {to vo narednite sedum dena }e ostvari sredbi so pretstavnici na Belata ku}a i Stejt departmentot.

Kosovskite mediumi ocenuvaat deka ovaa poseta e vo direktna vrska so objavuvaweto na misleweto na Me|unarodniot sud na pravdata, koj na 22 juli }e se proiznese za legitimnosta na proglasuvaweto na nezavisnosta na Kosovo. Po toj povod, na agendata na Ta~i e sredbata so amerikanskiot

potpretsedatel, Xozef Bajden, kako i nekolku sredbi so visoki pretstavnici na Stejt departmentot i amerikanskiot Kongres. Pokraj sostanocite asocirani so odlukata na Sudot, kosovskiot premier } e se sretne i so pretstavnici na Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Kosovo javija deka Pri{tina po objavuvaweto na odlukata na MSP svoite sledni potezi }e gi koordinira so me|unarodnite partneri, pri {to prvenstveno se misli na

SAD. Otkako na 17 fevruari 2008 godina Kosovo proglasi nezavisnost (koja dosega ja priznaa 69 dr`avi, me|u koi 22 zemji-~lenki na EU), Srbija se obrati do Me|unarodniot sud na pravdata smetaj}i deka so ednostranoto proglasuvawe nezavisnost Kosovo gi zagrozuva temelite na me|unarodniot praven poredok. Za oficijalen Belgrad Kosovo s$ u{te e srpska pokraina. Misleweto na MSP, glavniot pravosuden organ na ON so sedi{te vo Den Hag, ne e obvrzuva~ko.

VLADATA I ANTIKORUPCISKA SE SMIRIJA !?

SELAMI: SLEDUVA PRESVRT VO BORBATA SO KORUPCIJATA!

Po serijata inicijativi na Antikorupciska za razre{uvawe na pove}e dr`avni funkcioneri koi se nao|aat vo sostojba na sudir na interesi, a za koi Vladata mudro mol~e{e i postojano gi ignorira{e, prviot ~ovek na Antikorupciska, Ilmi Selami, najavi presvrten period vo koj zna~ajno }e se podobrela sorabotkata so Vladata

P

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

resvrten period i intenzivna sorabotka so Vladata najavi prviot ~ovek na Komisijata za spre~uvawe na korupcija, Ilmi Selami. Spored nego, ve}e se ~uvstvuvaat pozitivni reakcii od Vladata vo odnos na sproveduvaweto na inicijativite koi gi pokrenuva Komisijata, a koi s$ u{te ~ekaat svoja razre{nica.

Vakvata izjava doa|a po serijata predlozi od Antikorupciskata komisija za razre{uvawe na licata kaj koi podolg period e zabele`an klasi~en sudir na interesi, so vr{ewe pove}e javni funkcii vo isto vreme. Vladata cela godina gi ignorira{e apelite od mediumite i ekspertskata javnost i ne razre{i nitu eden funkcioner od onie koi se eklatanten primer za ova.

No, Selami o~ekuva vakvoto odnesuvawe na Vladata da stane minato.

"Se ~uvstvuvaat pozitivni reakcii od Vladata i sledniot period }e bide presvrten. Zakonot za sudir na interesi be{e nov, no i revolucioneren. Be{e potrebno vreme, no i napori, za da zapo~ne po~ituvaweto na izjavite za sudir na interesi, no smetam deka vo sledniot period ova }e bide nadminato", izjavi Selami.

Deka Vladata ne treba da gi ignorira inicijativite na Antikorupciska smetaat i ~lenovite na prviot sostav na DKSK koi v~era ostvarija

sredba so nivnite aktuelni kolegi.

"Zakonite se donesuvaat za da bidat sproveduvani. Ne samo Vladata, tuku i sekoja institucija mora dosledno da gi sproveduva zakonite za sudir na interesi i site {to se nao|aat vo sudir na interesi treba da izlezat od takvata sostojba", veli porane{niot pretsedatel na Antikorupciska i aktuelen minister za pravda, Mihajlo Manevski.

Na ist stav e i porane{niot ~len na Antikorupciska, Sla|ana Taseva: "Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija e institucija koja e mnogu zna~ajna i neophodna za vladeewe na pravoto i demokratijata.

Ulogata na Antikorupciska e da deluva na svesta i sovesta na site onie koi treba da ja sproveduvaat odlukata koja ja donesuva ovaa institucija. Ne mora da zna~i deka Vladata sekoga{ treba da se soglasuva so naodite na ovaa institucija, no mora soodvetno da se odnesuva i da proiznesuva svoi stavovi okolu sekoja odluka na Antikorupciska”.

Vo me|uvreme, od kade e optimizmot kaj Selami otkriva vladeja~kata VMRO–DPMNE. Na sostanokot na Centralniot komitet na partijata zav~era tie donele odluka da im naredat na site nivni ~lenovi koi izvr{uvaat pove}e javni funkcii najdocna do 31-vi avgust da odlu~at koja edna funkcija }e ja zadr`at.

“Nositelite na javna funkcija koi se vo sprotivnost so korpusot na antikorupciski za-

koni, a osobeno so Zakonot za spre~uvawe na sudir na interesi najdocna do 31 avgust ovaa godina da se povle~at od ostanatite funkcii i so toa bi pridonele vo idnina da ne bidat vo sprotivnost

L

vo ovaa zemja. Inicijatorite na ovaa kampawa smetaat deka zakonot od 1982 godina e nepraveden, spored koj samo Grcite po nacionalnost mo`at da se vratat nazad i da gi dobijat svoite imoti.

Za gr~kite antimilitaristi i antinacionalisti koga e vo pra{awe ovoj problem sosema e nebitno {to misli nekoj za imeto na Republika Makedonija ili {to misli nekoj za makedonskoto malcinstvo vo Grcija i dali voop{to misli ne{to vo ovoj kontekst. "Smetame deka

javite i inicijativite pokrenati od Selami. Poznava~ite na ovaa tematika, poradi s$ pogolemoto otsustvo na sorabotka i volja od strana na Vladata i ostanatite institucii, postojano upatuvaa

PROFESIONALIZACIJA NA ^LENOVITE NA ANTIKORUPCISKA!

Po poslednite zaklu~oci na ekspertite i na onie koi treba da go sproveduvaat Zakonot za spre~uvawe na korupcija deka e potrebna itna revizija i promena na ovoj Zakon se podgotvuvaat i prvite zakonski izmeni. Kako {to najavi ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, tie }e se odnesuvaat na statusot i profesionalizacijata na ~lenovite na DKSK. "^lenovite treba profesionalno da ja vr{at svojata funkcija. Vakvite izmeni }e zna~at nivna celosna posvetenost i niven profesionalen anga`man po predmetite so koi se zanimava Antikorupciska", veli Manevski.

GR^KITE ANTINACIONALISTI SE BORAT ZA PRAVATA NA PROTERANITE MAKEDONCI

u|eto rodeni vo Grcija pred 1948 godina treba da mo`at da dobijat gr~ko dr`avjanstvo i za nivnite imoti treba da va`i istoto {to va`e{e za begalcite {to ve}e se vratija, izjavi Kirjaki Klokiti od antimilitaristi~kata i antinacionalisti~ka inicijativa na Grcija, u~esnik vo tuku{to po~natata kampawa kaj na{iot ju`en sosed za sobirawe potpisi so koi bi se izdejstvuvalo vra}awe na proteranite Makedonci od Grcija po gra|anskata vojna

so ovie zakoni”, izjavi Zoran Petreski od VMRO-DPMNE. Inaku, sorabotkata na Vladata so DKSK vo posledniot period be{e oceneta kako katastrofalna, bez politi~ka volja da se odgovori na iz-

ovoj problem treba da se re{i bez da dobie vakvi politi~ki konotacii, zatoa {to se raboti za eden mnogu po{irok diskurs, {to go otvora problemot i na elementarnite ~ovekovi prava", vaka ja prokomentira ovaa inicijativa pretsedatelot na politi~kata partija na Makedoncite vo Grcija, Vino`ito, Pavle Voskopulos, koj se nadeva deka makedonskite begalci }e gi dobijat svoite prava od Grcija, zemjata koja istoriski pretstavuva lulka na evropskata demokratija.

deka e potrebno da se najde mehanizam so koj }e & se dozvoli na Antikorupciska ne samo da gi pokrenuva inicijativite, tuku istite i da gi sproveduva. Nerazre{uvaweto na direktorot na Direkcijata za spre~uvawe perewe pari i finansirawe terorizam, Vane Cvetanov, ili, pak, direktorot na MEPSO, Vladimir Zdravev, se samo del od predmetite na Antikorupciskata komisija za koi Vladata ne samo {to ne proiznese svoj stav, tuku i direktno ja zako~i rabotata na Komisijata so toa {to u{te ja nema dostaveno potrebnata dokumentacija.

HAJRULA MISINI PRETSEDATEL NA ANKETNATA KOMISIJA

N

ajgolemite partii VMRO – DPMNE i SDSM na koordinacijata kaj pretsedatelot na Sobranieto Trajko Veqanovski kone~no se dogovorija – Anketnata komisija za rasvetluvawe na sobraniskiot incident od 01vi juni }e se formira i so nea }e pretsedava pratenikot na DUI, Hajrula Misini, kako kompromisno re{enie na koe se soglasija i dvete strani. ^lenovi na komisijata } e bidat Ilija Dimovski i Blagorodna Duli} od VMRODPMNE, Mende Domevski od SDSM i Sowa Mirakovska

od NSDP. Na sredbata e otvoreno i pra{aweto za izmenite na sobraniskiot Delovnik, no toa podetalno }e se rasprava na dene{nata nova koordinacija. Od vladeja~kata VMRO – DPMNE velat deka formiraweto na Komisijata bez donesuvawe na izmenite na Delovnikot nema da zna~i ni{to, oti tokmu re{enieto na dvete raboti vo paket e ona na {to insistira Brisel. Spikerot Veqanovski planira i dvete pra{awa da gi stavi na plenarna sednica do krajot na ovaa nedela.

S 6 20.07.2010 FESTIVALI NA PIVO ZA RAZVOJ NA PIVS

PIVOTO SI GI BARA POTR

M

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

akedonija sozdade svoi brendovi pivo koi uspe{no im konkuriraat na svetskite, ne samo na doma{niot pazar, tuku i na stranskite. No, zabranata za proda`ba na alkohol po 19 ~asot & nanese seriozen udar na industrijata za proizvodstvo na pivo, a rezultatite ve}e se vidlivi i zagri`uva~ki. Doma{nite proizvoditeli se `alat deka poradi zabranata, krizata i nelikvidnosta vo ekonomijata sega se soo~uvaat so brojni te{kotii vo raboteweto i baraat nadle`nite institucii da ne gi ignoriraat problemite vo ovaa industrija vo koja godi{no se vrtat okolu 70 milioni evra.

Festivalot Pivofest vo Prilep i sli~ni takvi manifestacii vo regionot se dobredojdeni za pogolema proda`ba i podobri delovni rezultati, no ne se dovolni. Kompaniite baraat stabilen i izvesen pazar i ukinuvawe na zabranata za proda`ba na pivo po 19 ~asot, koja vo izminatite dve godini ja namali proda`bata za 30%

Festivalot Pivofest vo Prilep i sli~ni takvi manifestacii vo regionot se dobredojdeni za pogolema proda`ba i podobri delovni rezultati, no ne se dovolni. Kompaniite baraat stabilen i izvesen pazar.

Spored trgovcite, ograni~enata proda`ba na alkohol po 19 ~asot ja namali proda`bata na pivo vo izminative dve godini za 30%.

Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, vo 2009 godina e namaleno proizvodstvoto na pivo za 20% vo odnos na 2008 godina.

Zabranata za proda`ba po 19 ~asot e problem zatoa {to najgolem del od proda`bata na ovoj pijalak se odviva vo periodot od 19 do 22

~asot. Spored proizvoditelite i trgovcite, so ovaa merka dr`avata se otka`uva od eden zna~itelen prihod od akciza od proda`ba na pivo.

Marjan Kostadinovski, sopstvenik na Pivoteka, prvata specijalizirana prodavnica za pivo vo zemjava, istaknuva deka nikade vo svetot nema vakov model na zabrana na proda`ba na pivo.

“Ne se protivam na odlukata da se zabrani proda`bata na alkohol po 19 ~asot. Toa go primenuvaat i ostanatite zemji. No, tamu ima specijalizirani prodavnici za pivo kade {to mo`e da se kupi vo sekoe vreme. Neka ni vovedat licenca i od 50.000 denari, no neka ni ovozmo`at da rabotime”, veli Kostadinovski.

Toj dodava deka zabranata za proda`ba na alkohol za maloletnici i ponatamu treba da va`i i deka toa e dobra merka {to se primenuva vo ostanatite evropski zemji.

Na padot na proda`bata na pivo se `alat i trgovcite od Trgovsko- ugosti-

telskata komora na Makedonija.

Tie potenciraat deka godinava bele`at dopolnitelno namaluvawe na proda`bata na alkohol i poradi celosnata zabrana za pu{ewe koja ja donese Vladata vo fevruari.

Spored nivnite istra`uvawa, 90% od ugostitelskite firmi zabele`ale namaluvawe na prometot. Prose~niot pad na prometot se dvi`i okolu 50%.

So parcijalnoto re{enie zabranata vo letnite meseci da va`i od 21 ~asot, malku im olesni na prodava~ite.

18

brendovi pivo se prisutni vo maloproda`ba na makedonskiot pazar

70

milioni evra se “vrtat” vo zemjava od proda`ba na pivo

GLAVNI IGRA^I NA PAZAROT SO PIVO VO MAKEDONIJA

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo zemjava minatata godina se proizvedeni 635.000 hektolitri pivo, a se uvezeni 66.000 hektolitri, za {to se plateni 3,6 milioni evra.

Neoficijalno, spored procenkite na distributerite vo zemjava, godi{no se prodavaat okolu 700.000 hektolitri pivo. Okolu 80% od pivata {to se prodavaat se doma{ni, a ostanatite 20% se od uvoz.

Najgolem pazaren udel ima skopskata pivarnica, potoa sleduvaat Prilepska pivarnica so udel od okolu 30%, pa zastapnicite na La{ko so udel od okolu 8% i pivata na Lozar Pelisterka, koi, pak, imaat najmnogu brendovi vo svojata proda`na paleta. Biznisot so pivo vo zemjava godi{no te`i okolu 70 milioni evra

SVETSKI LIDERI VO PROIZVODSTVOTO NA PIVO

Spored izve{tajot na Bart Reports za 2008 godina, deset najgolemi proizvoditeli na pivo pokrivaat duri 63% od svetskoto proizvodstvo na ovoj alkoholen pijalak, a prvite ~etiri me|u niv kontroliraat duri 46% od pazarot. Vode~kata ~etvorka ja so~inuvaat AB InBev, Sab Miller, Hajneken i Karlsberg. Dve od ovie pivarnici preku svoite firmi-}erki na Balkanot kupija kapaciteti za proizvodstvo na pivo. Hajneken ja kupi Skopska pivara, a Karlsberg – Prilepska pivarnica. Bitolskata pivarnica po neuspe{nata proda`ba i obid za vra}awe na pazarot ve}e ne proizveduva.

Spored podatocite na Stopanskata komora, pred stapuvaweto na sila na zabranata za kupuvawe alkohol po 19 ~asot vo Makedonija imalo 12.000 objekti kade {to se prodavalo pivo.

DALI PIVOTO E ALKOHOL ILI HRANA? Evropskite zemji odamna ja nadminaa dilemata dali pivoto e hrana ili alkoholen pijalak. Vo razli~ni zemji postojat razli~ni re{enija,

PRILEPSKIOT PIVOFEST SRU[I R

S

ite pati{ta vikendov vodea kon Prilep. Vo Prilep vrie{e kako vo ko{nica, a dvata plo{tadi vo centarot na gradot bea pretesni za da gi primat site sladokusci na najprodavaniot pijalak vo svetot po ~ajot i vodata - pivoto. Ova be{e osmi Pivofest vo Prilep, so koj gradot do`ivea prerodba so organizacijata na festivalot na pivoto i na skarata. Vo Prilep kako tutunski lisja vo niza bea naredeni skarite i buriwata so pivo.

Gradona~alnikot na Prilep, Marjan Risteski, ne go krie{e zadovolstvoto od ogromniot broj posetiteli.

“Mislam deka ovie brojki gi nadminuvaat site festivali dosega koi se organizirani vo Makedonija, pa i po{iroko, bi rekol, na Balkanot. Ova e osmi festival na pivoto vo Prilep i e najposeten dosega”, veli Risteski, gradona~alnik na Prilep.

Od op{tinata presmetale deka od Pivofest vo gradskata kasa }e se sleat okolu tri milioni evra. Na godine{niot festival prodefiliraa okolu 300.000 posetiteli, {to go pravi najposeten dosega. Samo za sporedba, }e spomeneme deka minatata godina na istiot festival bea prisutni 200.000 lu|e. Samo od parking prilep~ani planiraat

da zarabotat okolu 24.000 evra, a }e se iznajmuvaat i 4.000 metri kvadratni.

Vo prvite tri festivalski dena se izedoa pove}e od 80 toni skara, a procenkite se deka se ispile pove}e od 180 toni pivo. Posetitelite imaa mo`nost da vkusat 18 vrsti pivo koi se prodavaat na makedonskiot pazar, a se zastapuvani ili proizveduvani od doma{ni kompanii.

Koloni od vozila u{te vo ranite utrinski ~asovi se upatuvaa kon Prilep. Prilep od site strani be{e “sardisan”.

Od planinskiot prevoj Pletvar stignuvaa posetitelite od sever, od Pelagoniskoto pole od jug. Za

slikata da ostane kompletna se pogri`ija Makedonski `eleznici koi pu{tija posebna vozna linija od Kumanovo za Prilep za vremetraeweto na Pivofest.

PIVOFESTOT GO AFIRMIRA TURIZMOT Na godine{niot Pivofest vo Prilep organizirani grupi avtobusi od sosednite zemji pristignuvaa sekoj den. ^esto mo`ea da se vidat Bugari, Srbi, Grci, no i gosti od drugi zemji. Ova e mnogu va`en nastan za razvoj na turizmot vo zemjava. Na festivalot mo`ea da se zabele`at mnogu stranci koi se dojdeni na odmor vo Makedonija i eden den izdvojuvaat za da go posetat Pivofest.

“Blagodarenie na dobrata organizacija na ovoj festival, Prilep, pokraj po tutunot, vo izminative nekolku godini stana prepoznatliv i po Pivofest.

Brojot na gostite sekoja godina se zgolemuva, {to na ovaa manifestacija & dava regionalni razmeri, {to e dobro za razvoj na turizmot, no i za promocija na zemjava”, veli prilep~anecot Ivica Koceski. ]ar od Pivofestot imaa i okolnite gradovi koi bea podgotveni da mu pomognat na Prilep i da gi smestat site gosti, no za niv da gi prezentiraat i nivnite turisti~ki ubavini.

“Sega zaminuvame za Kru{evo.

Tamu }e ostaneme cel den, a

SKATA INDUSTRIJA

20.07.2010

7

RO[UVA^ITE PO 19 ^ASOT no pijalacite koi sodr`at alkohol od 2,5% do 5% se tretiraat kako hrana. Vo nekoi zemji duri kako hrana se smetaat proizvodite koi sodr`at do 12% alkohol. Sli~na e sostojbata i vo SAD, kade {to pivoto i vinoto ne podle`at na ograni~uvawa.

“Ako celta, pak, e da se spre~i maloletnicite da pijat pivo, toga{ treba samo da se primeni re{enieto deka ne mo`e da se prodava alkoholen pijalak na lica pomali od 18 godini, {to kako re{enie e za pozdravuvawe”, velat ekspertite.

Spored podatocite na Stopanskata komora na Makedonija, pove}e od 40% od pivoto vo gradovite e nabaveno po 19 ~asot, dodeka vo sel-

skite sredini toj procent e re~isi 70%. Toa se dol`i na rabotnite obvrski vo selskite sredini.

Proda`bata na pivo podle`i i na pla}awe akciza koja iznesuva tri denari za sekoj procent alkohol koj go sodr`i vo sebe. Taka, na primer, za pivo koe sodr`i 4% procenti alkohol kupuva~ot pla}a akciza od 12 denari. Pokraj akcizata, za alkoholnite pijalaci se pla}a i DDV od 18%. Dokolku pivoto se izvadi od listata na alkoholni pijalaci toa }e podle`i na pla}awe DDV od 5%, {to u{te pove}e }e im ja olesni pozicijata na kompaniite koi rabotat so pivo.

SE INVESTIRA VO KVALITET Edna od pri~inite za Vladata da gi slu{ne barawata na proizvoditelite na pivo e faktot {to tie i pokraj problemite, sepak, investiraat vo nova tehnologija i novi proizvodni metodi. Pogolemite pivarnici ve}e podolgo vreme investiraat vo razvoj na tehnologija za proizvodstvo na piva so povisok kvalitet. ^istotata na pivoto }e bide glavnata karakteristika

3,6

milioni evra se potro{eni za uvoz na pivo minatata godina

po koja }e se razlikuvaat pivata vo idnina. Vode~kite pivarnici vo zemjava otkako vlegoa vo sistemot na golemite svetski pivarnici imaat odli~ni preduslovi za razvoj na svoite brendovi vo ovaa nasoka.

“Makedonskiot gra|anin gi prepoznava dobrite piva. Zatoa e mnogu zna~ajno za razvoj na brendot da se stavi akcent na kvalitetot. Pivarnicite {to }e proizveduvaat kvalitetno }e opstanat na pazarot”, veli Sa{ko Samarxioski direktor na Prilepska pivarnica.

Spored planovite za razvoj na ovaa kompanija, vo idnina e predviden izvoz na nejzinite brendovi na stranskite pazari.

Zgolemuvawe na proda`bata na doma{niot pazar na pivo planira Vlado Aliloski, zastapnik na slovene~kite brendovi “la{ko” i “union”.

“O~ekuvam pazarot na pivo vo Makedonija da raste. Nie sekoja godina se {irime so 20% i od godina vo godina stanuvame s$ poprisutni na doma{niot pazar.

Kvalitetot i ~istotata na pivoto

20

iljadi denari ~ini licencata za proda`ba na alkohol

se mnogu zna~ajni, zatoa i na{ata centrala vo Qubqana posvetuva golemo vnimanie na ovoj aspekt”, veli Alilovski.

Toj dodava deka zgolemuvaweto na pazarniot udel bara i visoki marketin{ki tro{oci. Tie na pazarot se prisutni 10 godini, no bez pomo{ na centralata vo Slovenija ne bi mo`ele da investiraat tolkavi sredstva za razvoj na brendot.

Somni~avost okolu rastot na pazarot na pivo vo Makedonija izrazi Marjan Kostadinovski, sopstvenikot na Pivoteka.

“Naplatata, maliot pazar, prisustvoto na svetskite pivski brendovi i nepovolnata regula-

12

iljadi objekti prodavaat alkohol vo zemjava

tiva se ograni~uva~ki faktori za etablirawe novi pivski brendovi vo zemjava”, smeta toj i dodava deka vo 2008 godina na na{iot pazar bile prisutni okolu 25 brendovi pivo vo maloproda`ba. Od niv ostanale u{te 18, koi se zastapuvani od dvete pivarnici i od u{te dve drugi kompanii.

Poznava~ite na sostojbite vo pivskata industrija potenciraat deka pokraj kvalitetot na pivoto za pozicionirawe na pazarot na nekoe pivo se neophodni golemi investicii i vo marketingaktivnosti, {to e dopolnitelen rizik vo slu~aj proizvodot da ne bide prifaten na pazarot.

PROSE^NO SE PIJAT 30 LITRI PIVO PO @ITEL

MARJAN RISTESKI

GRADONA^ALNIK NA PRILEP Mislam deka ovie brojki gi nadminuvaat site festivali dosega koi se organizirani vo Makedonija, pa i po{iroko, bi rekol, na Balkanot. Ova e osmi festival na pivoto vo Prilep i e najposeten dosega

REKORDI

nave~er }e odime na koncertot na srpskata turbo-folk peja~ka Ceca. Jas sum dojden so dru{tvo i ova mi e ~etvrti Pivofest na koj prisustvuvam, no mislam deka }e bide i najposeteniot”, izjavi Goran Stojanovski od Skopje, koj za ovaa prigoda zel i sloboden den od rabota.

Posetitelite komentiraa deka vo idnina turisti~kite agencii treba da organiziraat ednodnevni turi za turistite koi se prisutni vo Ohrid da gi posetat ubavinite na prilepskiot region, kako manastirot Sveta Bogorodica-Treskavec, potoa Markovite kuli, Mariovo, Kru{evo itn. Zasega, turistite sami go posetuvaat Prilep.

Makedonija ne e zemja kade {to pivoto ima golema tradicija i zatoa ovoj pijalak ne se konzumira masovno. Prose~nata potro{uva~ka na pivo po `itel kaj nas e okolu 30 litri godi{no, {to pretstavuva samo 20% od koli~inata {to ja konzumira eden ^eh, na primer, koj pie okolu 160 litri pivo godi{no. Ircite pijat po 130 litri, a Germancite po 115.

Spored potro{uva~kata nie zaostanuvame i od zemjite vo regionot, kako Hrvatska, kade {to prose~nata potro{uva~ka na pivo po `itel iznesuva 82 litri, a vo Srbija e 74 litri. Samo za sporedba, svetskiot prosek na konzumirawe pivo e 27 litri po `itel. Nie sme blisku do ovoj prosek, no ako zememe deka najgolem del od svetskoto naselenie `ivee vo zemjite od tretiot svet kade {to pivoto e luksuz i religioznite naviki na muslimanskite zemji, }e vidime deka potro{uva~ka od 30 litri i ne e nekoj dobar prosek.

TRI FESTIVALI NA PIVO NA DVA MILIONI @ITELI

Makedonija spored brojot na `iteli sigurno ima najmnogu festivali na pivo na Balkanot.

Iako nie ne sme pivska nacija, sepak, so tri festivali na dva milioni `iteli ne mo`at da se pofalat nitu golemite pivski nacii kako ^e{ka, Germanija ili Danska.

“Tri festivali na pivo vo rok od ~etiri meseci na dva milioni `iteli e premnogu, no ako imaat gosti, mo`e da si rabotat.

Pivskite festivali se ogromna {ansa za promovirawe i proda`ba na brendovite”, veli Marjan Kostadinovski, sopstvenik na prvata Pivoteka vo Makedonija.

Za dve nedeli zapo~nuva i festivalot na pivoto vo Ohrid, a vo oktomvri vo Skopje.

Zasega, prilepskiot Pivofest e nenadminliv i so godine{nata posetenost se vbrojuva vo golemite balkanski nastani.

8 20.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

SRABOTIJA ZA SEBE, DOPRVA ZA NARODOT!? o ~etiri godini ignorirawe na inicijativite na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija, Vladata odlu~i da se osvesti! Gruevski i negovite sorabotnici sfatile deka e vreme da poka`at volja za spre~uvawe na pojavata so koja maka ma~ime od samoto formirawe na dr`avata. Pretsedatelot na “antikorupciska” Ilmi Selami gordo izjavi deka po~u vs tvu val pozitivni signali od Vladata i ottuka zaklu~il deka sleduva vreme na totalen presvrt vo sankcioniraweto na koruptivnite elementi vo op{testvoto. Nepoln ~as po ovaa izjava, brifiraa od vladeja~kata VMRO -DPMNE deka im naredile na svoite ~lenovi “prekr{iteli” da se zadovolat so samo edna javna funkcija, so {to stana jasno vrz {to se bazira o ptimizmot na Selami.

Zna~i, Vladata }e stanela konstruktivna vo odnos na ova pra{awe i otsega, pa natamu, zborot od Komisijata }e bil zakon!

Pa vreme be{e...osven, ako i ova ne e samo u{te edna "farsa" i samo deklarativna borba. Treba{e na povr{ina da isplivaatkriminalot vo REK Bitola, maliot milion korupciski skandali vo zdravstvoto, vo obrazovanieto, vo re~isi sekoja dr`avna institucija, izvr{u vaweto na pove-

P

}e funkcii istovremeno -koi i vo taka te{ka ekonomska sostojba, dopolnitelno go spre~uvaat napredokot na zemjava, ne

K

Zo{to ni e potrebno da ~epkame podlaboko vo obid da se dade buxet po

merka na stopanstvoto? Vo noviot buxet ne postoi ni mala traga od obid za restrukturirawe na rashodite vo razvojna smisla.

zvesen period ne pi{uvav za doma{ni temi. Mi deluva{e nekako relaksira~ki vo ovie vremiwa na golemi “igri”. Sakav da se po{tedime site. Taka i }e ostane{e dokolku minatata nedela ne se slu~ea nekolku nastani koi provociraat vnimanie. Bi zapo~nal so kone~no usvoeniot, nov rebalans na buxetot.

Vo su{tina, nema{e nikakvi iznenaduvawa vo celiot paket koj be{e prifaten kako normalno re{enie vo nenormalni uslovi. Barem taka ni be{e serviran. Sleduvaa diskusii na mnogu ekonomski temi, no be{e jasno deka tie nema ni{to da promenat. Vo me|uvreme, neuspe{en be{e sekoj obid da ja razbereme novata ekonomska politika, koja se otslikuva i vrz ovoj rebalans na buxetot. Nema{e nikakvo iznenaduvawe vo tajmingot na negovoto donesuvawe, nitu, pak, vo sodr`inata, a, sepak, golem del od ekspertite se vratija nazad kon pro~itanata literatura za slu~ajno ne{to pogre{no da ne razbrale.

Problemot e vo postojanoto zgolemuvawe na dioptrijata na o~ilata koi mora zadol`itelno da gi nosime. Kako po obi~aj, Makedonija povtorno po mnogu ne{ta pretstavuva fenomen.

Deficitot vo buxetot, koj vo na{iot slu~aj ne e razvoen, tuku e socijalen, ostanuva na formalno isto nivo od 2,5%, kako {to be{e prethodno definiran.

Velam formalno, bidej}i toj deficit bi bil zna~ajno pogolem dokolku dr`avata gi kni`i site pristignati dolgovi, a

I GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

samo na politi~ki, no i na ekonomski i socijalen plan, za Vladata kone~no da poka`e "dobra volja".

Pa taka, kako i s$ drugo vo dr`avata i vo borbata so korupcijata rabotite funkcioniraat vo obraten pravec. Namesto po dobro poznatata "podobro da se spre~i, otkolku da se le~i", na Vladata o~igledno pove}e & odgovara da lekuva, otkolku da prevenira. I ne slu~jano...~etirigodi{niot kriminal e sigurna dobivka... Otkako se zadovolija li~nite interesi, sega dojd e vreme da se raboti za interesite na gra|anite i na dr`vata?!

NA MEGDAN!!! ako pol`av~iwa po do`d... bavno, bavno... no, akcionerskite dru{tva na berzata i onie koi ne se na nea, a izdavaat hartii od vrednost, so izmenite na Zakonot za hartii od vrednost stanuvaat s$ potransparentni.

Ako, taka treba!

Novite izmeni na Zakonot za hartii od vrednost se odli~en poteg koj }e gi prinudi akcionerskite dru{tva, barem onie koi gi ispolnuvaat novite zakonski uslovi, da se pojavat kone~no na videlina na Makedonskata berza, odnosno, narodski ka`ano da izlezat i tie malku na megdan.

So toa investitorite }e imaat mo`nost podobro da gi zapoznaat ovie li~ni "momi i ergeni", pa ako nekoj gi bendisuva, mo`ebi i }e si “armasa” nekoj od niv.

Na akcionerskite dru{tva treba da im stane jasno deka ova e odli~na mo`nost da vidat kolku stvarno vredat. Analiti~arite mnogu pati ve}e se izjasnija deka e potrebna "sve`a krv" kaj Makedonska berza za da mo`e kolku-tolku da za`ivee. Za novite kompanii, od druga strana, toa }e bide mo`nost da ja valoriziraat svojata

ISKRIVENA DIOPTRIJA

vrednost.

So vakvata pogolema transparentnost samite kompanii }e stanat svesni kako gi percipiraat obi~nite gra|ani i investitori.

Duri ima i takvi

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

analiti~ari koi smetaat deka so izleguvaweto na ovie kompanii vo javnost i postojanoto liferuvawe na informacii od nivna strana istite }e imaat mo`nost da si pravat najdobar mo`en besplaten marketing i PR. Vo sekoj slu~aj, benefit za site.

Sega na berzata u{te & fali nekako da po~nat i novi inicijalni javni ponudi na akcii ili "po{emaxiski" ka`ano, IPO. Zatoa, ajde site na megdan, pa da se vidi koj e koj!

ne samo onie koi taa gi pla}a. Na toj na~in dr`avata prika`uva samo del od rashodite, a gi "bilda" site idni obvrski koi vo momentot na nastanuvawe ne se kni`at. Ovaa sostojba e nerealna i pretstavuva visoka cena koja mora da ja platat idnite vladi. Koga bi se prika`ale realno ovie finansiski akrobacii, toga{ deficitot od 2,5% bi bil daleku pogolem.

Sleden moment koj ni zna~i kolku i lanskiot sneg e padot na rashodite. O~ekuvano namaluvawe za 3,3% go sledi istiot trend na pad na prihodite vo buxetot od 4,7 milijardi denari. Nema potreba od zamoruvawe i akrobacii po stavkite koi bi nalikuvale na "Cirk de Solel". Zo{to ni e potrebno da ~epkame podlaboko vo obid da se dade buxet po merka na stopanstvoto? Vo noviot buxet ne postoi ni mala traga od obid za restrukturirawe na rashodite vo razvojna smisla. Vakvata konstatacija se dopolnuva so faktot {to donesuvaweto na rebalansot na buxetot ima samo edna cel, da ja prisposobi (ne da ja namali vo neproduktivniot del) javnata potro{uva~ka poradi namalenite buxetski prihodi vo prvite meseci od godinava. Za da ne kolabira, {to e rezultat koj nikoj ne go posakuva, porakata e deka noviot buxet obezbeduva fiskalna stabilnost soglasno potrebite na stopanstvoto i na gra|anite. Ova e verbalna cel. Vistinskata cel e da se pre`ivee i da se odr`i socijalnata stabilnost vo uslovi na kriza i diskutabilni ekonomski politiki. [ok-terapijata koja podolgo vreme se nametnuva

e refleksija na nemo}ta da se izleze od krugot. ]e se obidam vo nekolku re~enici da objasnam na {to nalikuva ovoj obid da se odr`i tekovnata fiskalna politika vo Makedonija. Minatiot juni se zadol`ivme preku izdavawe evroobvrznica vo stranstvo za 175 milioni evra so kamatna stapka od 9,85%.

Bidej}i brojnite “dupki” mora{e da se popolnat, sosema e izvesno deka Vladata gi potro{i site sredstva. Me|utoa, denovive bevme svedoci na edna “ute{itelna“ izjava deka doma}inski se {tedelo i bile iskoristeni samo polovina od sredstvata. Ostanuva nejasno {to ima doma}inski vo toa da se zeme kredit i da se pla}a kamata na sredstva koi ne se koristat. Dali koj bilo racionalen stopanski subjekt bi zel kredit koj ne bi go koristel, a bi pla}al kamati? Grubite presmetki poka`uvaat deka dokolku e to~en podatokot deka Vladata vo 2009 godina ne upotrebila 80 milioni evra i gi prenela kako sredstva vo 2010 godina, toga{ nepotrebno platila po osnova na kamata iznos od okolu sedum milioni evra. Ne bi sakal da veruvam deka ova e mo`no.

Vtoriot element koj e predmet na interes e neuspe{niot obid od april ovaa godina, koga stana jasno deka na svetskite pazari nema nikakov interes za kupuvawe nova evroobvrznica izdadena od Republika Makedonija.

Ednonedelnoto lobirawe vo finansiskite centri dade samo eden odgovor “nema {ansi”. Ne pomaga ubeduvaweto deka se ~eka poniska kamatna stapka, bidej}i toa nema da se slu~i vo slednite dve godini. Prvo, poradi

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

golemata konkurencija za slobodni sredstva, a vtoro, bidej}i e neverojatno da go podobrime drasti~no kreditniot rejting na dr`avata.

Ne n$ spasuva ni kamatna stapka od 12%, bidej}i fiskalnite nestabilnosti vo mnogu dr`avi go zatvorija pazarot.

Tezata za nezainteresiranost za nadvore{ni sredstva ne pominuva, bidej}i nemame drug izbor.

Povtorno e vo opcija MMF, no ne preku aran`man so nego, tuku preku vle~ewe krediti od kvotata od 50 milioni evra koja ni sleduva. Ova e apsolutno nedovolno i bi se oblo`il deka dodvoruvaweto doprva sleduva.

Da zavr{am so ubavi raboti. Bravo za Pivofest, Prilep.

Doka`aa kako se organizira evropski nastan, kako se privlekuvaat turisti i, kone~no, kako se pravi profit. Gi sru{ija site rekordi vo posetenost i broj na ispieno pivo i izedena skara. Na zadovolstvo na site prisutni, no i na iskrenite namernici koi po~uvstvuvaa edna mnogu retka mo`nost za gordeewe so eden vakov nastan.

Za mnogu godini neka e.

KOMPANII I PAZARI

20.07.2010

9

BUGARIJA NEMA PARI ZA IZGRADBA NA NUKLEARNATA CENTRALA

MAKEDONIJA I SRBIJA TREBA DA JA SPASAT BELENE!?

KATERINA POPOSKA

B

poposka@kapital.com.mk

ugarija, preku mediumite, se obiduva da ja natera Makedonija da u~estvuva vo finansiskata konstrukcija na nuklearnata centrala Belene. Bugarskata vlada ima problemi da obezbedi investitori za nuklearkata, pa sega lobira kaj zemjite vo regionot za da gi ubedi vo va`nosta na ovoj proekt i vo beneficiite {to }e gi u`ivaat, pred s$ preku nabavka na struja, dokolku se vklu~at vo nego. No, makedonskata Vlada ne ja prifa}a pokanata od Sofija.

Vladata gi otfrla tvrdewata na bugarskiot vesnik “Standart”, objaveni denovive, deka Makedonija razmisluva da u~estvuva vo proektot Belene. Iako za vakvoto tvrdewe “Standart” se povikuva na izvori od bugarskata vlada i od parlamentot i pi{uva deka Makedonija ja razgleduvala mo`nosta da u~estvuva vo izgradbata na Belene, koja momentalno e vo zastoj poradi nedostig na finansii, vladini pretstavnici ostro gi negiraat najavite od Bugarija.

“Zasega nema takva odluka od Vladata. Nie ne sme dobile nekakvo pismo od Bugarija, nitu pak Vladata diskutirala po ova pra{awe. Izgradba na nuklearna centrala vo Makedonija e predvidena vo Energetskata strategija, taka

Bugarskata vlada ima problemi da obezbedi investitori za nuklearkata, pa sega lobira kaj zemjite vo regionot za da gi ubedi vo va`nosta na ovoj proekt i vo beneficiite {to }e gi u`ivaat, pred s$ preku nabavka na struja, dokolku se vklu~at vo nego. No, makedonskata Vlada ne ja prifa}a pokanata od Sofija.

TOME BO[EVSKI

AKADEMIK "Izgradba na nuklearna elektrana e seriozna investicija. Nie sme zemja so relativno mala finansiska mo}. Za eventualno u~estvo vo nekoja nuklearka, zemjava treba da vlo`i najmalku polovina milijarda evra, so {to bi dobila 250 megavati, a nas ni se potrebni najmalku 500 megavati. Drug aspekt e dali i kolku mo`e Makedonija da se zadol`i so krediti vo stranstvo" {to zasega ostanuvame na tie postulati”, veli Martin Martinovski, portparol na Vladata.

I ministerot za ekonomija Fatmir Besimi, nadle`en za energetskiot sektor vo zemjava, potvrduva deka od makedonska strana s$ u{te nema inicijativa za u~estvo vo nuklearnata elektrana Belene.

EKSPERTITE SE “ZA” Imaj}i gi predvid ograni~enosta na energetskite kapaciteti i limitiranite resursi od jaglen, doma{nite

eksperti smetaat deka za zemjava bi bilo dobro da investira vo Belene. Akademikot Tome Bo{evski, eden od izgotvuva~ite na Energetskata strategija za slednite 20 godini, potencira deka Makedonija ne treba da otfrla koja bilo varijanta, bez ogled dali e planirana ili ne.

“Vlezot vo nuklearkata vo Belene za Makedonija mo`e da bide samo nekoe me|ure{enie.

Taka nuklearnata centrala koja nie ja predvidovme bi se odlo`ila za 10-tina godini.

Iako vo vreme koga MANU ja

POEVTINUVAAT BENZINITE I DIZELOT

B

enzinite od sino}a na polno} se poevtini za 1,5 denar, a dizelot za 2,5 denari. Spored Odlukata na Regulatornata komisija za energetika, eurosuperot BS-95 se prodava po 68 denari za litar, a eurosuper BS-98 po 69,5 denari. Eurodizelot ~ini

56 denari, a cenata na ekstra lesnoto maslo za doma} instvo iznesuva 45 denari. Se namaluva i maloproda`nata cena na mazutot, koja iznesuva 32,26 denari za kilogram.

Prose~nata cena na surovata nafta na svetskiot pazar vo izminatite dve nedeli

iznesuva{e 74,6 dolari za barel i e za 1,15% poniska od prosekot po koj bea formirani prethodnite ceni na naftenite derivati.

Kursot na denarot vo odnos na dolarot iznesuva{e 48,3 denari i e za 3,26% ponizok od prethodniot.

DVE DOMA[NI I TRI STRANSKI FIRMI ]E GI OBNOVUVAAT BOLNICITE

D

ve doma{ni i tri stranski firmi }e gi obnovuvaat bolnicite vo zemjava. Na tenderot {to go raspi{a Ministerstvoto za zdravstvo, izbrani se ponudite od Delta-prom od Veles, Vardar gradba od Skopje, GBSBlagoevgrad od Bugarija, INGRA i Konstruktor in`enering od Hrvatska. Tie }e rabotat vo prvata faza, koja vklu~uva rekonstrukcija i dogradba na 20 bolnici i zdravstveni domovi vo zemjava.

Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani v~era gi potpi{a dogovorite so kompaniite koi }e gi rekonstruiraat javnite zdravstveni ustanovi vo zemjava.

“Izbranite kompanii vedna{ mo`e da po~nat so podgotvitel-

ni aktivnosti za izveduvawe na grade`nite raboti. Stanuva zbor za renomirani doma{ni i stranski kompanii koi gi ispolnija baranite uslovi za izveduvawe na grade`nite i grade`no-zanaet~iski raboti vo zdravstvenite ustanovi”, istakna Osmani.

Spored nego, tenderskite postapki za izbor na najpovolen ponuduva~ bile pod celosen monitoring na Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa i nadle`nite dr`avni organi vo Makedonija i zavr{ile bez nitu edna `alba do Dr`avnata komisija za `albi po javni nabavki.

“Celiot proekt }e opfati tri fazi. Se raboti za zaokru`uvawe na prviot del od prvata faza, so vrednost

DO VLEZOT VO EU – 5% DDV ZA ZEMJODELSKA MEHANIZACIJA

U

prvata za javni prihodi v~era informira{e deka so najnovite zakonski izmeni vo delot na danokot na dodadena vrednost, povlastenata dano~na stapka od 5% na prometot i uvozot na zemjodelskata mehanizacija }e prodol`i da se primenuva do pristapuvaweto na Republika Makedonija vo

2

Milijardi evra bi ~inela makedonskata nuklearna elektrana

~lenstvo na Evropskata unija.

“Vakvata merka e vo funkcija na pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, so cel da se stimulira nabavkata na zemjodelskata mehanizacija, koja }e pridonese za pogolema produktivnost vo zemjodelstvoto. Ova osobeno e zna~ajno za individualnite zemjodelski

od 30 milioni evra, od koi 23 milioni evra se zaem od Bankata za razvoj, a }e se vra}aat vo narednite 25 godini so kamatna stapka od 1% godi{no. Ostatokot se od Buxetot, re~e Osmani.

Vo prvata faza }e se rekonstruiraat i dogradat op{tata bolnica i Zdravstveniot dom vo Prilep, op{tite bolnici vo Veles, Ohrid, Strumica, Gostivar, Kumanovo, Ko~ani, Kriva Palanka, Klini~kata bolnica vo Tetovo, poliklinikite Idadija, Bukure{t i Jane Sandanski vo Skopje, Specijalnata bolnica za ginekologija i aku{erstvo ^air, psihijatriskite bolnici vo Negorci i Bardovci, kako i Specijalnata bolnica Jasenovo vo Veles.

proizvoditeli koi ne se registrirani za celite na DDV i koi nemaat pravo na odbivka na prethodno platen DDV”, velat vo UJP. Izmenite na Zakonot za danokot za dodadena vrednost se objaveni vo Slu`ben vesnik od 16 juli 2010 godina, a se primenuvaat od 1 juli godinava.

izgotvuva{e strategijata za mo`nosta zemjava da u~estvuva vo Belene ja svedovme na nula, sepak smetam deka ne treba da se otfrla ako ni se uka`e. U~estvo vo nuklearna centrala vo stranstvo mo`e da zameni izgradba na termocentrala na jaglen vo zemjava”, veli Bo{evski.

Spored nego, problem se parite za da se vleze vo takva investicija. “Izgradba na nuklearna elektrana e seriozna investicija. Nie sme zemja so relativno mala finansiska mo}. Za even-

tualno u~estvo vo nekoja nuklearka, zemjava treba da vlo`i najmalku polovina milijarda evra, so {to bi dobila 250 megavati, a nas ni se potrebni najmalku 500 megavati. Drug aspekt e dali i kolku mo`e Makedonija da se zadol`i so krediti vo stranstvo. Komisijata za nuklearna centrala, koja treba da se formira, verojatno }e go razgleda ova pra{awe”, objasnuva Bo{evski.

I profesorot po nuklearna energija, Anton ^au{evski, veli deka nuklearnata energija e pra{awe koe treba brzo i seriozno da se razgleduva.

“Za Makedonija postojat dve opcii, po 2025 godina da gradime nuklearka vo zemjava i da barame partneri ili da u~estvuvame vo nekoj multinacionalen proekt. Ubavo bi bilo da u~estvuvame vo Belene, no prvo treba da sme finansiski podgotveni.

Sega treba da odlu~ime koja varijanta }e ja izbereme”, veli ^au{evski.

BUGARIJA “O^AJNO” BARA PARTNER ZA BELENE Bugarija itno bara investitor za izgradba na Belene, koj parite treba da gi vlo`i najdocna do septemvri. Bugarskata vlada ne mo`e da obezbedi pari za da go kupi

prviot reaktor za Belene, koj ve}e go pora~a od ruskata kompanija Atomstrojeksport preku Nacionalnata elektroenergetska kompanija (NEK).

Toj ~ini 280 milioni evra, a parite treba da bidat prefrleni do septemvri. Ministerot za finansii Simeon Xankov izjavi deka potrebnite pari za reaktorot gi nema vo dr`avnata kasa.

Premierot Bojko Borisov gi obvini negovite prethodnici deka koga go potpi{uvale dogovorot so Rusija ne mislele kako da najdat pari.

Krizata i nedostigot na pari ja prinudi Sofija da gi zabavi, pa duri i zapre golemite energetski proekti.

Premierot Borisov neodamna izjavi deka Bugarija bi mo`ela da ja suspendira izgradbata na Belene ako do esen ne najde investitor. Toj se nadeva na pomo{ od Makedonija i od Srbija. Spored Borisov, Srbija poka`ala interes da u~estvuva so 5% vo kapitalot na Belene, so {to taa bi stanal balkanski i evropski proekt. Vladata na Bugarija prizna deka ne uspeala da ja ubedi Romanija da se vklu~i vo proektot otkako glavniot investitor, germanskata energetska kompanija RVE se povle~e minatata esen.

10 20.07.2010 2.366

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.610

MBID

107,40

2.364

2.605

107,20

2.362

2.600

107,00

2.595

106,80

2.360 2.358

2.590

106,60

2.354

2.585

106,40

2.352

2.580

106,20

2.350

2.575

106,00

2.356

13/07/10

14/07/10

15/07/10

16/07/10

17/07/10

18/07/10

13/07/10

19/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

14/07/10

15/07/10

16/07/10

17/07/10

18/07/10

19/07/10

OMB

13/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

14/07/10

15/07/10

16/07/10

17/07/10

18/07/10

19/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

POVE]E KOMPANII SO POSEBNI OBVRSKI ZA IZVESTUVAWE

FIRMITE SE @ALAT NA NOVITE OBVRSKI OD KHV

MAKEDONSKA BERZA

Brojot na akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe raste, a

menaxerite se `alat deka obvrskite za objavuvawe na finansiski izve{tai i drugi cenovno ~uvstvitelni informacii }e im sozdadat samo tro{oci, bez nikakov benefit od toa.

STATER BANKA ISKLU^ENA OD OFICIJALNIOT PAZAR

METODI PENOVSKI

A

penovski@kapital.com.mk

S

kcionerskite dru{tva se `alat deka novite obvrski za izvestuvawe {to im gi nametna Komisijata za hartii od vrednost (KHV) da objavuvaat finansiski izve{tai i drugi cenovno ~uvstvitelni informacii }e im sozdadat dopolnitelni tro{oci bez nikakov benefit od toa.

Brojot na akcionerski dru{tva koi dobija takvi obvrski od KHV se zgolemi od po~etokot na godinata, otkako se smenija uslovite spored koi onie dru{tva koi imaat osnovna glavnina od 1.000.000 evra vo denarska protivvrednost i pove}e od 50 akcioneri namesto dosega{niot kriterium od 100 akcioneri, mora da gi objavuvaat svoite finansiski izve{tai i drugi cenovno ~uvstvitelni informacii.

“So novite izmeni sega imame obvrski za dostava na revidirani izve{tai za {to treba da anga`irame revizorski ku}i {to e dopolnitelen tro{ok od nekolku iljadi evra. Zna~i da se razbereme problem ne e da se izvestuva ili prikriva ne{to vo izve{taite tuku problem se tro{ocite za revizija i obvrskite za redovno

33

novi akcionerski dru{tva zapi{ani vo registarot na akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe za prvata polovina od godinava

izvestuvawe kaj koi ako ne se ispo~ituva zakonskiot rok sleduvaat kazni isto taka vo visina od nekolku iljadi evra” komentira menaxer na edno od dru{tavata koi godinava dobija takva obvrska.

Od po~etokot na godinata dosega, trieset i tri novi akcionerski dru{tva se zapi{ale vo registarot so posebni obvrski za izvestuvawa na Komisijata za hartii od vrednost na

Makedonija (KHV).

So toa, brojkata na akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe koi se zapi{ani vo registerot sega iznesuva 164. Spored izvori od Komisijata za hartii od vrednost, celta na nivnoto zapi{uvawe vo registarot e zgolemuvawe na transparentnosta na ovie dru{tva so {to bi se postignalo privlekuvawe na novi investitori.

“Del od ovie dru{tva se odli~ni kompanii so uspe{ni rezultati, a dosega javnosta nemala mo`nost da se zapoznae so nivnoto rabotewe.

Sega istite so nivnoto zapi{uvawe se podostapni za javnosta, pootvoreni so ogled na toa {to istite zapo~nuvaat i so kotirawe kaj Makedonska berza vo delot na dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawa” komentiraat od KHV.

ite tri berzanski indeksi v~era{noto trguvawe vo ramkite na Makedonska berza go zavr{ija so zna~itelen rast. Toa zna~i samo edno, poskapuvawe na hartiite od vrednost koi gi so~inuvaat ovie indeksi.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10 v~era ja zgolemi svojata vrednost za 0,48% vo odnos na po~etokot od v~era{noto trguvawe, zavr{uvaj}i go denot na nivo od 2.363,7 indeksni poeni. MBID v~era{niot den go zavr{i so vrednost od 2.590,46 indeksni poeni i rast od 0,19%, dodeka OMB porasna za 0,68% na vrednost od 170,15 indeksni poeni.

Na v~era{niot den na trguvawe na Makedonska berza se realizira{e vkupen promet vo iznos od okolu 5,78 milioni denari. Celiot promet be{e realiziran samo vo ramkite na klasi~noto trguvawe, pri {to bea ostvareni vkupno 82 transakcii.

V~era{noto trguvawe go obele`a i isklu~uvaweto na akciite na Stater banka od Kumanovo i Dimko Mitrev od Veles od kotacija na oficijalniot pazar pri {to istite se prefrleni na redovniot pazar na Makedonska berza. Ova isklu~uvawe e napraveno vrz osnova na odluka na odborot na direktori na Makedonska berza donesena vo petokot.

Pri~inata za dekotacija od

oficijalniot pazar kaj Stater banka e neispolnuvawe na eden od osnovnite uslovi za minimalno poseduvawe na akcii vo javnosta, dodeka odlukata za simnuvawe na Dimko Mitrev od oficijalna kotacija ja donele akcionerite na sobranieto na akcioneri.

Minatata nedela Komisijata za hartii od vrednost & ja odzede i dozvolata za trguvawe so hartii na vrednost na Stater banka.

Najgolem promet v~era be{e ostvaren so akcijata na Makedonski telekom vo iznos od okolu 866 iljadi denari, dodeka, pak, kaj obvrznicite devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija i ponatamu ostanuva najbarana i najinteresna za trguvawe. V~era{niot den ovaa obvrznica go zavr{i so ostvaren promet od okolu eden milion denari.

Na v~era{niot den na trguvawe duri 9 hartii od vrednost imale rast na cenata, nasproti 4 koi imale poniska cena. Me|u dobitnicite so najgolem rast na cenata se akciite na Skopski pazar i toa za 6,65%, Makstil za 2,77% , Granit za 1,75% i Makedonski telekom so rast od 1,68%. Me|u gubitnicite najgolem pad od 9,4% be{e registriran kaj akcijata na ZK Pelagonija od Bitola.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

19.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30.967.132,04

-1,28%

-10,92%

-7,27%

-3,78%

4,80%

15.07.2010

298.650

Илирика ГРП

20.047.993,98

-2,67%

-4,34%

-0,33%

0,85%

11,80%

15.07.2010

1,75

527.450

Иново Статус Акции

17.300.491,01

-0,51%

-11,25%

-11,13%

-12,26%

-8,95%

16.07.2010

419,95

1,68

866.360

KD Brik

21.954.536,82

-5,14%

-5,02%

0,71%

2,24%

20,87%

16.07.2010

3.138,55

1,03

483.336

KD Nova EU

21.657.967,03

-1,29%

-7,48%

-7,83%

-4,84%

12,09%

16.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.760.783,93

-2,05%

-7,19%

-3,39%

-3,05%

-0,73%

16.07.2010

7.999,00

6,65

63.992

Макстил Скопје

187,83

2,77

Гранит Скопје

651,17

Македонски Телеком Скопје

Скопски Пазар Скопје

Комерцијална банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

19.07.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата ЗК Пелагонија Битола Макпетрол Скопје 0

%

Износ (МКД)

2100

-9,40

840.000

26500

-0,38

212.000

0

0,00

0

0

0

0,00

0

0

0,00

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Македонски Телеком Скопје ЗК Пелагонија Битола Гранит Скопје Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје

19.07.2010 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

19.07.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

19.07.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

19.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

22.072

16

3.900,00

390,18

10,00

0,89

обични акции

57.645

56

33,89

7.780,00

341,43

22,79

0,23

Вкупно Официјален пазар

79.718

72

-28,68

-67,88

GRNT (2009)

3.071.377

640,00

105,83

6,05

0,64

обични акции

14.239

10

20,80

KMB (2009)

2.014.067

3.106,43

533,81

5,82

0,90

Вкупно Редовен пазар

14.239

10

20,80

MPT (2009)

112.382

26.600,00

/

/

0,74

ВКУПНО

93.956

82

-70,54

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

419,95

1,68

866.360

REPL (2009)

2100

-9,40

840.000

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

0,58

651,17

1,75

527.450

STIL (2009)

14.622.943

182,77

0,11

1.652,84

2,55

3903,02

0,08

519.101

TPLF (2009)

450.000

3.600,00

61,42

58,62

1,06

3.138,55

1,03

483.336

ZPKO (2009)

271.602

2.318,00

/

/

0,31

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 19.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII NBG ]E JA KUPUVA ALFA BANKA?

N

acionalnata banka na Grcija (NBG) }e kupuva delovi od Alfa banka i Jurobank, objavuvaat gr~kite mediumi. Spored vesnikot "Vima", menaxerot na NBG im soop{til na drugite direktori vo bankata da se podgotvat bidej}i vo slednite 10 dena }e imalo nekolku akvizicii i drugi zdelki za kupuvawe delovi od banki. Ovaa najava za okrupnuvawe vo bankarskiot sektor vo Grcija doa|a samo nekolku dena otkako Pireus banka objavi deka }e kupuva delovi od dr`avnite ATE banka i Postbenk.

Pireus dade ponuda da kupi 77%

od ATE banka i 33% od Postbenk za suma od 701 milioni evra i toa be{e povod za gr~kite mediumi da pi{uvaat deka ova }e bide po~etok na golemi zdelki vo bankarskiot sektor vo Grcija. Idejata na Pireus e da se sozdade konzorcium od banki koj }e im konkurira na drugite pogolemi banki na kreditniot pazar. Koga }e se slu~i ova spojuvawe dve banki }e izlezat nadvor od dr`avnata kontrola vo Grcija. Sega se ~eka odgovor i od Evropskata unija i MMF da dade mislewe za privatizacijata na ovie dr`avni banki.

Spojuvaweto na bankite kako najava doa|a i neposredno po izjavata na gr~kiot minister za finansii, Papakonstantinu, koj gi povika bankite da razmisluvaat za spojuvawe so drugi banki, bidej}i uslovite na pazarot se promenija i nema uslovi za tie da ostanat likvidni ako smetaat na zajmuvawe pari od finansiskiot pazar ili od drugite banki.

"Vima" pi{uva deka pretstoi “dolgo toplo leto”vo gr~kiot bankarski sektor i se o~ekuva “`estok poker me|u bankarite”.

Mediumite {pekuliraat deka na-

javite za spojuvawa na bankite se pod silno vlijanie na EU i MMF, otkako Grcija stana del od planot za spasuvawe na evropskite ekonomii so fondot od 11 milijardi evra, kako i poradi izolacijata na Grcija od me|unarodnite finansiski pazari. Duri i Centralnata banka na Grcija u{te na po~etokot na godinata im prati signali na bankarite da sozdadat posilen bankarski sektor, so pomalku banki na broj, no podobro kapitalizirani i pove}e otporni na doma{nite i nadvore{nite turbulencii vo ekonomijata.

20.07.2010

11

NBG

BANKARITE ALARMIRAAT

NELIKVIDNITE KOMPANII 17.03.2010 ]E JA ZAKOPAAT EKONOMIJATA

11

Kompaniite nemaat pari, dr`avata dopolnitelno im go ote`nuva raboteweto so toa {to ne im gi pla}a obvrskite navreme i vo takvi uslovi ne mo`e da se o~ekuva brzo zakrepnuvawe na ekonomijata od krizata.

Nekolku bankari od najgolemite banki vo zemjava, za “Kapital” analiziraat, kako }e se dvi`i makedonskata ekonomija do krajot na 2010 godina.

GLIGOR BI[EV

B

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

iznis-sektorot se gu{i vo nelikvidnost, a ekonomijata ne mo`e brzo da zazdravuva ako kompaniite ne rabotat, ocenuvaat bankarite od nekolku najgolemi banki vo zemjava.

Spored niv, nelikvidnosta na kompaniite }e ostane da bide najgorliv problem za zakrepnuvaweto na makedonskata ekonomija od krizata, a poradi toa, mala e verojatnosta deka bankite }e im dadat finaniska poddr{ka na firmite.

“Generalna ocenka e deka makedonskata ekonomija se nao|a vo mo{ne delikatna sostojba pri {to prethodno bea kreirani o~ekuvawa kaj ekonomskite subjekti deka doa|aat podobri vremiwa,

no tie ne se ispolnija. Nelikvidnosta na kompaniite e eden od najgorlivite tekovni problemi vo makedonskata ekonomija. Problemot dopolnitelno se prodlabo~uva so o~ekuvanite negativni implikacii od izmenite na Zakonot za javni nabavki, so {to del od firmite koi imaat dogovori so nekoi dr`avni institucii nema da bidat vo mo`nost da gi naplatat svoite pobaruvawa spored postojnite dogovori. Ovie izmeni }e zna~at zgolemuvawe na nelikvidnosta na kompaniite, a vo takvi okolnosti, mala e verojatnosta deka bankite }e im dadat finansiska poddr{ka na firmite zatoa {to nekoj drug ne si gi izmiruva obvrskite navreme”, ocenuva Maja Stevkova-[terieva, glaven finansiski direktor na Komercijalna banka.

Otkako i oficijalnata statis-

tika gi potvrdi negativnite trendovi vo ekonomijata od po~etokot na godinata i evidentira{e pad na brutodoma{niot proizvod (BDP) od 0,9%, re~isi site proekcii poka`uvaat deka makedonskata ekonomija do krajot na godinata, mo`e da ostvari rast od najmnogu 1%. Sepak, toa e dvojno pomalku od prognozite na Vladata za ekonomski porast od 2%.

“I pokraj zabavuvaweto na ekonomskata aktivnost vo prviot kvartal od 2010 godina, dvi`ewata {to se evidentirani kaj kompaniite koi se na{i klienti vo poslednite meseci vlevaat optimizam i od toj aspekt proektiraniot ekonomski rast od 1% e visoko realen. Sepak, ostvaruvaweto na ovoj rast i natamu e usloveno od dinamikata na zakrepnuvawe na globalnata ekonomija”, ocenuva Gligor

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA I pokraj zabavuvaweto na ekonomskata aktivnost vo prviot kvartal od 2010 godina, dvi`ewata {to se evidentirani kaj kompaniite koi se na{i klienti vo poslednite meseci vlevaat optimizam i od toj aspekt proektiraniot ekonomski rast od 1% e visoko realen.

Sepak, ostvaruvaweto na ovoj rast i natamu e usloveno od dinamikata na zakrepnuvawe na globalnata ekonomija.

Bi{ev, generalen direktor na Stopanska banka.

Najoptimisti~kite prognozi za ekonomski rast dostignuvaat do 2%, kako {to planira Vladata i Me|unarodniot monetaren fond (MMF).

“O~ekuvam deka porastot na ekonomijata }e bide spored proektiranoto – vo interval pome|u 1% i 2%. Kako optimist, sekako o~ekuvam deka ekonomskata situacija }e se podobri. Makedonija go prebrodi periodot na krizata mnogu podobro od ostanatite zemji vo regionot i toa vetuva deka ekonomijata vo zemjata }e se podobruva vo idnina.

Paralelno se podobruvaat i

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,28%

4,52%

5,29%

6,31%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,5475

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

11,10%

47,3442

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,8071

Швајцарија

франк

45,446

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,3021

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,5525

61,8

48,4

73,2

45,7

во денари

Извор: НБРМ

10,20% Извор: НБРМ

JITKA PANTU^KOVA

GENERALEN DIREKTOR NA OHRIDSKA BANKA O~ekuvam deka porastot na ekonomijata }e bide spored proektiranoto – vo interval pome|u 1% i 2%. Kako optimist, sekako o~ekuvam deka ekonomskata situacija }e se podobri. Makedonija go prebrodi periodot na krizata mnogu podobro od ostanatite zemji vo regionot i toa vetuva deka ekonomijata vo zemjata }e se podobruva vo idnina. Paralelno se podobruvaat i drugi aspekti, kako fiskalnata disciplina na kompaniite, stapkata na nevrabotenost ne se zgolemuva, {to najavuva pozitivni signali. drugi aspekti, kako fiskalnata disciplina na kompaniite, stapkata na nevrabotenost ne se zgolemuva, {to najavuva pozitivni signali”, veli Jitka Pantu~kova, generalen direktor na Ohridska banka.

Sepak, duri i da ostvari Makedonija pozitiven rast vo ekonomijata od 2%, re~isi site se soglasni deka toa parkti~no zna~i stagnacija i voop{to nema da se po~uvstvuva neka-

MAJA STEVKOVA[TERIEVA FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA Nelikvidnosta na kompaniite e eden od najgorlivite tekovni problemi vo makedonskata ekonomija. Problemot dopolnitelno se prodlabo~uva so o~ekuvanite negativni implikacii od izmenite na Zakonot za javni nabavki, so {to del od firmite koi imaat dogovori so nekoi dr`avni institucii nema da bidat vo mo`nost da gi naplatat svoite pobaruvawa spored postojnite dogovori. Ovie izmeni }e zna~at zgolemuvawe na nelikvidnosta na kompaniite, a vo takvi okolnosti, mala e verojatnosta deka bankite }e im dadat finansiska poddr{ka na firmite zatoa {to nekoj drug ne si gi izmiruva obvrskite navreme.

kvo podobruvawe. Izgledite za zakrepnuvaweto se s$ u{te mnogu bavni, a makedonskata ekonomija treba da ostvari silen porast od nad 5% za da se po~uvstvuvaat pozitivni promeni.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MAKEDONIJA STAVENA NA EVROPSKATA TURISTI^KA MAPA

S

kopje i Makedonija se staveni na mapata na novata golema Evropska trening- tura koja zapo~na vo London na 24 juni. Trening-turata “Grand european tour” trae 25 dena i ja organizira Ilavara Travel i Kosmos.

Turata zapo~nuva vo London i pominuva niz Pariz, Bordo, Barcelona, Nica, Firenca, Rim, Venecija, Qubqana, Zagreb, Split, Dubrovnik, Saraevo, Belgrad i na kraj zavr{uva

vo Skopje so pristignuvawe na 18 juli vo hotelot Holidej in pome|u 14 i 15 ~asot. Organizatorot na turata Ilavara Travel, izborot na destinaciite koi }e se popsetat, go pravi vrz baza na barawata i interesite na klientite.

Spored organizatorot, ovaa tura poka`uva deka patnicite imaat zgolemen interes za Makedonija kako turisti~ka destinacija i kako dr`ava koja po~nuva da go pravi

svojot pat kon evropskite patnici.

Trening-turata koja se organizira i se prodava i vo Avstralija e mnogu uspe{na.

“Poradi svoite uspesi ja gledame ovaa tura kako prva od mnogute i nie }e prodol`ime da gledame na Makedonija kako oddr`liva turisti~ka desinacija za na{ite klienti, veli Xon Jovanovski, direktor na Ilavara Travel.

20.07.2010

13

SE POLNI BRANATA OD HIDROSISTEMOT ZLETOVICA

Z

apo~na polneweto na akumulacionoto ezero od hidrosistemot Zletovica, {to e edna od klu~nite fazi za pu{tawe na ovaa investicija vo funkcija. Izgradbata na branata Kne`evo be{e finansirana so kredit od japonska banka, a korisnik be{e Ministerstvoto za zemjodelstvo. Vo minatata nedela grade`nata mehanizacija na Beton gi zavr{i potrebnite aktivnosti za polnewe na branata. Spored direktorot na hidrosistemot Zletovica, Stojan Milanov, procesot za zatvorawe

na branata e uspe{no zavr{en i e mnogu va`en za funkcionirawe na ovoj hidroenergetski sistem.

Ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski istakna deka so polneweto na akumulacijata e zavr{ena prvata faza od hidrosistemot Zletovica.

Izgradeni se akumulacija, pridru`ni objekti, cevkovod i Skada-sistem objekti predvideni so prvata faza. Sredstvata za realizacija na prvata faza se obezbedeni od Japonskata banka za me|unarodna sorabotka vo

iznos od 70 milioni evra. Branata e visoka 75 metri, dolga okolu 3,8 kilometri, so mo`nost za akumulirawe na 23,5 milioni metri kubni voda. Preku Zletovica za okolu 110.000 `iteli od op{tinite [tip, Sveti Nikole, Kratovo, Probi{tip, Lozovo, Karbinci i Zletovo }e se obezbedi kvalitetna voda za piewe. Vo vtorata i tretata faza e predvideno navodnuvawe na 4.070 hektari zemjodelska povr{ina i godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od okolu 50 gigavat-~asovi.

KERAMI^KATA INDUSTRIJA E VO GOLEMA KRIZA

IZVOZOT NA TULI I ]ERAMIDI E PREPOLOVEN, UVOZOT RASTE Pri~ini za negativnata sostojba vo kerami~kata industrija, pokraj nelojalnata konkurencija {to samite proizvoditeli ja pottiknuvaat, se i skapata struja, namalenata izgradba na kolektivni i individualni objekti i uvozot.

METODI PENOVSKI

C

penovski@kapital.com.mk

enata na elektri~nata energija, te{ko-tiite vo plasmanot na proizvodite na stranskite pazari, namalenite investicii vo individualna gradba se samo del od problemite so koi godinava se soo~ija proizvoditelite na kerami~ki proizvodi vo zemjava. Epilogot e namaleno doma{no proizvodstvo i prepoloven izvoz, a zgolemen uvoz.

Grupacijata za kerami~ki proizvodi pri Stopanskata komora na Makedonija, koja neodamna be{e formirana, utvrdi pad na proizvodstvoto vo ovoj sektor od 10% vo 2009 sporedeno so 2008 godina. Pretsedatelot na Grupacijata, Vasil Jovanovski, smeta deka najlo{o e {to vakviot trend prodol`uva i godinava.

FABRIKITE ZATVORENI Spored proizvoditelite na kerami~ki proizvodi, del od nivnite kapaciteti ovaa godina voop{to i ne se aktivirani. Oddelni fabriki se soo~uvaat so ~esti zastoi vo proizvodstvoto, odnosno gasewe na pe~kite, a ima i takvi koi rabotele samo nekolku meseci ovaa godina.

Vakvata sostojba del od niv gi prinuduva da gi namaluvaat proda`nite ceni na kerami~kite proizvodi, so {to prakti~no vo uslovi na momentalna nelojalna konkurencija sami si ja se~at grankata na koja {to sedat.

Kako pri~ini za negativnata sostojba vo kerami~kata industrija, pokraj nelojalnata konkurencija {to samite ja pottiknuvaat, golemo vlijanie ima i namalenata izgradba na kolektivni i individualni objekti, no i uvozot na kerami~ki proizvodi.

Vo 2009 godina, sporedeno so 2008, uvozot na kerami~ki proizvodi bele`i zgolemuvawe od 11%, a izvozot za istiot period bele`i namaluvawe za skoro 49%. Spored Jovanovski, pri~inata za ovoj negativen trend e koristeweto gas vo proizvodnite pogodni vo Srbija i Grcija, {to pridonelo nivnite proizvodi da bidat poevtini za 20% do 30% vo odnos na makedonskite. Jovanovski smeta deka kaj nas eden od ograni~uva~kite razvojni faktori e tokmu kontinuiraniot porast na cenata na strujata i na mazutot. Toa pridonesuva za zgolemuvawe na tro{ocite na proizvodstvo, {to doveduva do formirawe povisoki ceni na proizvodite, {to na kraj

49%

padna izvozot na kerami~ki proizvodi (tuli, blokovi, }eramidi) vo 2009 vo odnos na 2008 godina

11%

е zgolemen uvozot na kerami~ki proizvodi vo minatata godina

10%

iznesuva padot na proizvodstvo na kerami~ki proizvodi vo zemjava

rezultira so namaluvawe na brojot, no i na platite na vrabotenite.

SPASOT E VO POEVTINATA ENERGIJA Sega vo Makedonija vo ovoj del od industrijata funkcioniraat deset kompani.

Spored nivnite analizi, energijata vo edinica niven proizvod u~estvuva i do 70%.

Mazutot s$ u{te ima visoka cena i pokraj padot na cenata na naftata vo odnos

na lani, koga dostignuva{e pove}e od 100 dolari za barel.

Tie go poso~uvaat i problemot so strujata, koja ja pla}aat po dva osnova. Prviot osnov e aktivna potro{ena mo}nost, a vtoriot se spornite 33% koi se napla}aat na ime anga`irana mo}nost.

Za da se iznajde re{enie za vakviot tro{ok kerami~arite pravat napori za vlo`uvawa

vo osovremenuvawe na proizvodstvoto so nova tehnologija, koja pak, od druga strana, e ograni~ena od nepovolnite bankarski krediti, odnosno visokite kamati na doma{nite banki.

Poradi toa, ~lenovite na Grupacija smetaat deka treba da se napravi realna i argumentirana analiza so koja }e se nastapi pred nadle`nite institucii.

Tie baraat namaluvawe na

cenata na energijata i sredba so pretstavnici od Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot za da gi vidat mo`nostite za koristewe krediti za proekti koi se vo tek ili za idni proekti vo kerami~kata industrija.

Kerami~arite smetaat deka od golemo zna~ewe bi bilo i olesnuvawe na procedurite za dobivawe dozvoli za gradewe od Ministerstvoto za transport i vrski.

14 20.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SVETSKA BANKA I ODOBRI ZAEM NA ALBANIJA OD 425 MILIONI DOLARI

RUSITE ]E VLO@AT 20 MILIONI DOLARI VO POTRAGA PO NAFTA VO BIH

ioni dolari (331 milioni evra) za pottiknuvawe na nejziniot ekonomski rast od 2011 do 2014 godina.

Albanija koja e edna od najsiroma{nite evropski zemji, na Svetskata banka & se pridru`i vo 1991 godina.

Oficijalnite lica od Svetskata banka i Vladata

dolari vo potraga po rezervi za nafta na teritorijata na Bosna i Hercegovina (BiH).

Memorandumot za istra`uvawe na nao|ali{ta na nafta go potpi{aa pretstavnici od Zarube`weft koj e sopstvenik na rafnerija vo Bosanski brod i naftenata industrija na Srbija (NIS), koja e vo sopstveni{tvo na ruskiot

vetskata banka & odoS bri zaem na Albanija vo visina od 425 mil-

olemata ruska naftena GGasprom kompanija Zarube`weft i }e vlo`at 20 milioni

na Albanija najavija deka tie pari }e bidat iskoristeni za finansirawe na nekolku infrastrukturni proekti i unapreduvawe na uslugite vo javnoto zdravstvo, kako i za drugi programi.

Albanskata ekonomija te{ko ja pogodi dol`ni~kata kriza vo Grcija, bidej}i ima mnogu Albanci na privremena rabota vo Grcija.

gigant Gasprom. Pretsedatelot na Vladata na Republika Srpska, Milorad Dodi}, napomena deka po~etnite investicii za pronao|awe na nafteni rezervi bi trebalo da iznesuvaat 20 milioni dolari, a kone~niot iznos bi mo`el da bide i deset pati pogolem.

Toj potseti deka pred triesetina godina na teritorijata na BiH imalo istra`uvawe na mo`ni rezervi na nafta.

BELGISKI DELEZ ZAINTERESIRAN ZA DELTA MAKSI

SRPSKIOT OLIGARH MI[KOVI] SE POVLEKUVA OD BIZNISOT SO TRGOVIJA

Spored nepotvrdeni informacii koi cirkuliraat vo javnosta, po proda`bata na Delta maksi, Miroslav Mi{kovi} ima namera celosno da izleze od trgovijata. Vo javnosta se {pekulira deka site pari, no i kapacitetite koi momentalno gi poseduva, Mi{kovi} bi gi prenaso~il kon investicioniot fond i ponatamo{no rabotewe vo zemjodelstvoto.

VESNA KOSTOVSKA

S

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskiot oligarh Miroslav Mi{kovi} po proda`bata na Delta maksi, ima namera celosno da izleze od trgovijata.

Vo javnosta se {pekulira deka toj site pari, no i kapacitetite koi momentalno gi poseduva, bi gi prenaso~il kon investicioniot fond i ponatamo{no rabotewe vo zemjodelstvoto.

Minatata nedela srpskite mediumi informiraa deka belgiskiot sinxir na supermarket Delez e zainteresiran za zgolemuvawe na aktivnosta na Balkanot preku kupuvawe na 50 % udel vo srpskata kompanija Delta maksi.

Pregovorite na kompanijata Delta i belgiskiot trgovski sinxir Delez za vlez na Belgijcite na srpskiot pazar naskoro bi mo`ele da bidat zavr{eni.

Jakneweto na ekonomskata sorabotka pome|u Srbija i Belgija minatata nedela go najavija srpskiot pretsedatel Boris Tadi} i belgiskiot premier Iv Leterm Najavenata ekonomska sorabotka najverojatno }e se realizira preku carstvoto na srpskiot oligarh Miroslav Mi{kovi} i negovata kompanija Delta.

Za zainteresiranosta na belgiskiot supermarket Delez i negovoto pro{iruvawe na Balkanot pi{uva i belgiskiot pe~at.

Delez e ve}e prisuten vo Romanija, i vo Grcija pregovara za kupuvawe na 50% od akiite na Maksi, a so toa bi stanal va`en igra~ na Balkanot, pi{uva belgiskiot vesnik “Eho”.

Najavenata ekonomska sorabotka me|u Belgija i Srbija najverojatno }e se realizira preku carstvoto na srpskiot oligarh Miroslav Mi{kovi} i negovata kompanija Delta

BITKA ME\U MI[KOVI] I FORCAN

Miroslav Mi{kovi} podnese krivi~na prijava protiv negovata dolgogodi{na sorabotni~ka Milka Forcan, i nejzinata sestra Smiqka Mileusni}- Axi}, generalna direktorka na veledrogerijata Jugohemija, a pri~inata se nerazjasnetite odnosi vo kompanijata Jugohemija. Forcan isto taka najavi deka podgotvuva krivi~na prijava protiv Mi{kovi}.

Pri~inata eden od najmo}nite lu|e vo Srbija da se obrati do sudskiot organ se sopstveni~kite odnosi vo zaedni~kite firmi na Mi{kovi} i Forcan.

Imeno, najgolemi nedorazbirawa imalo okolu akciite na Delta maksi.

Mi{kovi} saka pred Belgijcite so koi pregovara za proda`ba na Delta maksi da izleze so cel sopstveni~ki paket, a sestrite ne sakaat da mu go prodadat svojot udel.

Mi{kovi} vo svojata prijava naveduva deka Forcan i nejzinata sestra Axi}, napravile {teta kako odgovorni lica vo zaedni~kata firma Jugohemija. Toj tvrdi deka kako pretsedatelka na Upravniot odbor na Jugohemija, nedvi`nostite na ovaa ku}a gi prenela vo druga kompanija..

BUGARITE STRAVUVAAT DEKA NEMA DA DO^EKAAT PENZIJA

ove}e od ~etvrtina `iteli P na Bugarija (26%), ne veruvaat deka deka }e so-

berat dovolen broj godini za zaminuvawe vo penzija, poka`a anketata sprovedena po obelodenuvawe na predlog-zakonot spored koj ma`ite }e zaminuvaat vo penzija so 40 godini, a `enite so 37 godini raboten sta`.

Spored anketata koja ja sprovede Nacionalniot centar

za ispituvawe na javnoto mnenie, `itelite na Bugarija pomladi od 40 godini izjavile deka ne se vo sostojba da procenat dali }e uspeat da soberat dovolno sta` za penzija.

Od vkupniot broj anketirani, 17% ne veruvaat deka }e soberat dovolno raboten sta` za zaminuvawe vo penzija, bidej}i rabotele na crno i ne se osigurani..

DELTA MAKSI-SRBIJA

Sopstvenik Miroslav Mi{kovi}

Osnovana na 12.12. 2000 godina Broj na vraboteni vo Srbija 9.800 Raboti vo Bugarija (27 objekti), Albanija (16 objekti), Bosna i Hercegovina (24 objekti) i Crna Gora (21 objekt) Na pazarot nadvor od Srbija ima vraboteno 3.642 lu|e O~ekuvan prihod za ovaa godina 1,74 milijardi evra

Ova ne e prvpat da se zboruva za proda`bata na Delta maksi. Minatata godina vo oktomvri, se pojavi vesta deka eden od najgolemite amerikanski fondovi Blekstoun e zainteresiran za kupuvawe na Delta maksi i deka pretstavnici od ovoj fond imale sostanoci so menaxmentot na srpskata kompanija.

Vo maj ovaa godina, mediumite objavija deka Delta holding e vo zavr{ni pregovori za proda`ba na Delta maksi na belgiskiot sinxir “Luj Delez grup”. Isto taka za najgolemiot trgovski maloproda`en sinxir vo Srbija bea zainteresirani i avstriski Inter{par i francuskata kompanija Kerfur.

Ekonomistot Daniel Cvjeti~anin izjavi deka postoi golem pritisok na evroatlantskiot kapital za prezemawe na sopstvenost na srpskite kompanii.

Toj napomena deka sopstvenicite gi prodavaat svoite kompanii poradi pari no i poradi dolgovi.

Porane{niot direktor na Agencijata za privatizacija Branko Pavlovi} smeta deka proda`bata na del ili cela kompanija ne zna~i kraj na nekoja biznis- imperija, tuku na toj {to ja prodava se otvara mo`nost za ponatamo{na aktivnost, dodeka na kupuva~ite im ovozmo`uva prodirawe na novi pazari.

PETROL SO DOBIVKA OD 22 MILIONI EVRA

lovene~kata naftena komS panija Petrol vo prvite {est meseci od ovaa godina ostvarila neto-dobivka vo iznos od 22 milioni evra, {to e 20 % zgolemuvawe vo odnos na istiot period od minatata godina.

Kako {to prenesuva slovene~kiot portal Finance, Petrol ne objavil podatoci za prihodite na grupata vo prvite {est meseci.

Petrol za {estmese~en pe-

riod prodal za 4% pomalku nafteni derivati, no proda`bata na gas porasnala za 4%.

Slovene~kata naftena kompanija neodamna ja prezema Jadrangas, kompanija za skladirawe, polnewe i trgovija so gas, a najavi i novi akvizicii vo Hrvatska.

Petrol isto taka e vo igra za kupuvawe na hrvatski Krobenc, sinxir od 14 benzinski stanici koi gi prodava Ina.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

20.07.2010

15

PRODOL@ENIE NA AFERATA “SIMENS” VO GRCIJA?!

BRUTALNO UBIEN NOVINAR VO ATINA

Ubistvoto na gr~kiot novinar Sokratis Golias, koj v~era be{e ladnokrvno ubien pred svojot dom vo Atina, neoficijalno se povrzuva so negovite pi{uvawa za aefrata Simens vo koja mnogu gr~ki politi~ari bea spomenati deka zemale pari od germanskata kompanija Simens

G

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

r~kiot novinar Sokratis Golias, direktor na radio-stanicata “Tema 98,9”, i na internet-blogot “Troktiko”, v~era be{e ladnokrvno zastrelan pred svojot dom vo atinskoto predgradie Iliupolis. Golias isto taka bil i dolgogodi{en sorabotnik na poznatiot gr~ki novinar Makis Triandafilopulos.

Pred okolu {est meseci Golias bil uapsen pod obvinenie za kleveta zatoa {to vo svojot blog tvrdel deka drug sorabotnik na Triandafilopulos, Georgios Psaras bil izvr{en direktor na kompanijata Telepasport, za koja {to se smeta deka transferirala pari od taj-

nata kasa na Simens.

Toga{ se poka`a deka stanuva zbor za sovpa|awe na prezimeto. Georgios Psaras zapo~na proces protiv Golias koj {to be{e uapsen vo ranite utrinski ~asovi i odveden od doma, za da bide izveden pred obvinitelot, policijata gi konfiskuva{e i kompjuterite na blogot “Troktiko”.

S$ u{te ne se znae dali ubistvoto na Sokratis Golias ima ne{to zaedni~ko so skandalot na Simens, a policijata gi razgleduva motivite za ubistvoto.

Ubistvoto se slu~ilo koga, kako {to izjavi pred policijata soprugata na Sokratis Golias, nepoznato lice zayvonilo na vratata na nivniot dom vo atinskiot kvart Iliupolis, koe na novinarot mu

ka`alo deka nekoj se obiduva da mu go ukrade avtomobilot.

Golias, najbrzo {to mo`el, se simnal na parkingot pred zgradata, kade {to nepoznati lica otvorile ogan kon nego i go usmrtile so 20 kur{umi.

Napa|a~ite potoa izbegale so avtomobil, a policijata pretpostavuva deka tie bile trojca.

Sosedite i policijata koja vedna{ pristignala na mestoto na nastanot, bile {okirani od gletkata.

“Kako so najgolema omraza da pukale vo najgolem neprijatel”, izjavi eden od inspektorite, koj dodade deka ne mo`e da sfati kako nekoj mo`e da ispuka tolku kur{umi vo edno ~ove~ko telo.

37-godi{niot novinar Golias, bil tatko na dvegodi{no dete, a negovata sopruga o~ekuva

vtoro dete.

Vo prvite momenti gr~kata policija pretpostavuva{e deka stanuva zbor za teroristi~ki ~in, no policijata nabrzo ja ottrgna taa pretpostavka.

Po na~inot na koj ubistvoto e izvr{eno, se naveduva na toa deka stanuva zbor za dobro isplanirano plateno ubistvo.

Za kogo i zo{to, vo ovoj moment ostanuva tajna.

[okiranata javnost, a pred s$ novinarskite krugovi, smetaat deka stanuva zbor za “pukawe vo profesijata i demokratijata”.

17.03.2010 15

AFERATA SIMENS

Kompanijata Simens do 2008 godina potkupuvala politi~ari i visoki funkcioneri vo Grcija. Ova go potvrdi dokumentot na amerikanskata kompanija “Devevoise & Plimtom LLP”, koja izvr{ila proverka na smetkite na germanskiot gigant. Tie tvrdea deka visoki germanski i gr~ki pretstavnici na Simens, koi rakovodele so “crnite kasi” na germanskata kompanija, im priznale deka davale potkupi.

Pretstavnicite na Simens se natprevaruvale da gi “podelat” parite na politi~ari na dvete vode~ki partii vo Grcija - Nova demokratija i PASOK, kako i na visoki funkcioneri vo telekomot OTE, so cel da gi obezbedat potrebnite dokumenti za u~estvo na germanskata kompanija vo izgradba na bezbednosniot sistem za potrebite na Olimpiskite igri vo Atina vo 2004 godina. Poradi ova protiv sedum visoki oficijalni pretstavnici na Simens bea pokrenati obvinenija za korupcija.

K O M E R C I J A L E N

Vo prvite momenti, gr~kata policija pretpostavuva{e deka stanuva zbor za teroristi~ki ~in, no policijata nabrzo ja ottrgna taa pretpostavka.

Po na~inot na koj e izvr{eno ubistvoto, se naveduva na toa deka stanuva zbor za dobro isplanirano plateno ubistvo

O G L A S

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 20.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

CENATA NA ZLATOTO NA NAJNISKO NIVO VO POSLEDNITE DVA MESECA

O

tkako cenata na zlatoto minatata nedela fluktuira{e pome|u 1.200 i 1.210 dolari za unca (31,1035 grama), pred zatvoraweto na berzata vo petokot dojde do zna~itelni korekcii so {to cenata se spu{ti pod 1.200 dolari, odnosno zastana na 1.193 dolari.

Ova e najgolemiot ednodneven pad na cenata na zlatoto na svetskiot pazar

SLABOTO EVRO JA ZABRZUVA GERMANSKATA EKONOMIJA

E

konomskata aktivnost vo Germanija vo vtoriot kvartal godinava porasnala za 1,5%. Germanskata vlada vo april prognozira{e deka germanskata ekonomija vo vtoriot kvartal }e se zgolemi za 0,9%.

Germanskiot Bruto-doma{en proizvod (BDP) vo prvite tri meseci od ovaa godina vo odnos na poslednoto tromese~ije vo 2009 godina, porasnal za 0,2%.

Germanskata centralna banka

od po~etokot na juli, a posleden pat tolku niska cena zlatoto ima{e pred dva meseca na 21 maj.

Analiti~arite velat deka ovoj najnov pad na cenata na zlatoto e samo del od po{irokite trendovi na pazarot , vo koj se bele`at zagubi ne samo na blagorodnite metali, tuku i pove} eto drugi metali (bakar, cink, nikel), no isto taka i naftata.

o~ekuva BDP ovaa godina da se zgolemi za 1,6%.

Analiti~arite istaknuvaat deka glavna pri~ina za zabrzaniot rast za porastot na germanskiot izvoz e slaboto evro.

Germanskata ekonomija e najgolema vo Evropskata unija i se smeta za motor na celata evropska ekonomija.

Neodamna, germanskata kancelarka Angela Merkel inicira{e paket-reformi koi predviduvaat na-

maluvawe na buxetskite tro{ewa i zgolemuvawe na danocite so cel da gi sredi javnite finansii koi se najgolema zakana za konkurentnosta na germanskata ekonomija.

AMERIKANSKIOT SENAT GO USVOI ZAKONOT ZA REFORMA NA FINANSISKIOT SISTEM

DR@AVATA STAVI RAKA NA VOLSTRIT

So noviot Zakon, koj pretstavuva najgolema reforma na finansiskiot sistem na SAD od Golemata depresija vo 1930-te godini, e predvideno osnovawe na novi regulatorni tela i ograni~uvawe na manevarskiot prostor na finansiskite institucii

A

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

merikanskiot pretsedatel Barak Obama ja postigna svojata treta pobeda vo Kongresot i napravi nov ~ekor vo realizacijata na svoite predizborni vetuvawa deka }e ja reformira Amerika.

Po Zakonot za stimulirawe na ekonomijata so 787 milijardi dolari i promeni vo sistemot za zdravstveno osiguruvawe so koj zdravstvena za{tita treba da dobijat u{te 32 milioni neosigurani Amerikanci, minatata nedela amerikanskiot Senat go usvoi Zakonot za seopfatna reforma na finansiskiot sistem vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD). So noviot Zakon se odreduva nova uloga na odredeni dr`avni agencii vo kontrolata na Volstrit i zna~itelno po{iroki ovlastuvawa na centralnata banka.

Zakonot }e stapi na sila koga }e go potpi{e amerikanskiot pretsedatel.

Celta na ovoj Zakon e da se spre~i povtoruvawe na finansiskata kriza od 2008 godina, koj be{e eden od prioritetite na pretsedatelot Obama.

So noviot Zakon, koj pretstavuva najgolema reforma na finansiskiot sistem na SAD od Golemata depresija vo 1930-te godini, e predvideno osnovawe na novi regulatorni tela i ograni~uvawe na manevarskiot prostor na finansiskite institucii.

Spored Zakonot, koj ja dobi poddr{kata na 60 senatori, nasprema 39 {to bile protiv, te`inata na finansiskite reformi sega se prefrla na Ministerstvoto za finansii i na regulatornite agencii, koi treba da odlu~at koi kompanii bi trebalo da se ozna~at kako sistemski va`ni i za niv da va`at povisoki standardi za kapital i za kontrola. So toa na vlasta & se dava mo} da ja rasturi sekoja kompanija koja bi stanala tolku golema poradi {to nejzinoto propa|awe bi mo`elo da bide zakana za celata nacija.

Pokraj toa, formiraweto na noviot nadzoren sovet }e dovede do otkrivawe na zakanite za finansiskiot sistem, dodeka Agencijata za za{tita na potro{uva~ite }e ja nadgleduva sorabotkata me|u naselenieto i finansiskite institucii.

“Duri i pred finansiskata kriza, koja dovede do ovaa recesija, zboruvav za potrebata od celosni reformi za za{tita na potro{uva~ite i na ekonomijata kako celina”, izjavi Obama.

Spored nego, reformite }e gi za{titat potro{uva~ite koga zemaat hipoteka ili, pak, koga se prijavuvaat za kreditni karti~ki. So ovie reformi, dodade Obama, nema da se dozvoli dano~nite obvrznici povtorno da pla}aat za gre{kite na Volstrit.

Kriti~arite na Zakonot ocenuvaat deka toj bi

mo`el da ja namali kreditnata sposobnost.

“O~igledno e deka Zakonot e kontradiktoren koga stanuva zbor za kreditite. Se nao|ame vo te{ka finansiska situacija, te{ko se dobivaat krediti. Smetam deka ne smee{e da pomine Zakonot {to ja namaluva kreditnata sposobnost” predupredi senatorot Xad Greg.

FINANSISKA REFORMA VO EU: RE[ENIETO E SÈ U[TE DALEKU SAD donese odluka za sevkupna finansiska reforma {to ja stavi pod pritisok i Evropa da donese zaedni~ki pravila za finansiskiot sektor.

Pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, u{te pred edna godina apelira{e: “Sega ili nikoga{! Ako sega srede kriza ne sme vo sostojba da go reformirame finansiskiot sektor, toga{ koga”?

Vo me|uvreme, zemjite~lenki, Komisijata i Evropskiot parlament raspravaa za reformi, no nema{e nekoi konkretni odluki.

Golem del od inicijativite doa|aat od pratenikot za vnatre{na trgovija, Majkl Barnier, koj e zadol`en i za nadzor na finansiskiot pazar. Negovata formula na prv pogled zvu~i ednostavno: ”Dano~nite obvrznici ne smeat da bidat tie koi prvi mora da pla}aat za gre{kite na menaxerite i pogre{nite procenki na odredeni banki”.

Kako posledica na ovie povici vo instituciite

“Duri i pred finansiskata kriza, koja dovede do ovaa recesija, zboruvav za potrebata od celosni reformi za za{tita na potro{uva~ite i na ekonomijata kako celina”, izjavi Obama. na EU se prepora~uvaat niza merki so koi bi se zaostril nadzorot nad finansiskiot sektor. Tuka stanuva zbor, na primer, za regulacija na trgovija so derivati i rizi~ni krediti i za pravilata na

hex-fondovite.

Do krajot na godinata na sila treba da stapat i prvite pravila za rejtingagenciite. I previsokite bonusi koi gi dobivaat bankarite treba da se ograni~at, a na krajot na

ovoj mesec treba da bidat objaveni rezultatite na tajnite testovi koi bea sprovedeni vo golemite evropski banki, koi bi trebalo da poka`at dali bankite bi izdr`ale vo kriza.

MENAXMENT

17

20.07.2010

DOVERBA MENAXER–VRABOTEN

ali vrabotenite Vi veruvaat? Golem del od menaxerite, direktorite, sopstvenicite bi odgovorile so NE. Vrabotenite naj~esto se nakloneti i im veruvaat na svoite kolegi. Dokolku nemaat doverba vo pretpostaveniot ne zna~i deka vrabotenite ne ja sakaat svojata rabota.

Naprotiv, mo`e i premnogu da ja sakaat, no ednostavno ne im veruvaat na svoite menaxeri i na odlukite koi gi nosat. Doverbata e pokarakteristi~na osobeno koga stanuva zbor za odredeni odluki {to se direktno vrzani za vraboteniot.

Dali e va`no toa {to vrabotenite ne Vi veruvaat? Odgovorot e DA, mnogu e va`no dali vrabotenite Vi veruvaat ili ne. Glavnite pri~ini se vrzani za performansitei profitot.

Mo`ete da bidete sigurni deka nema da gi izvle~ete maksimalnite performansi od vrabotenite dokolku tie ne Vi veruvaat. Odnosno, vraboteniot nema da go dade svojot maksimum. Dokolku vrabotenite ne veruvaat deka nosite soodvetni odluki i dokolku sogleduvaat deka nema da im bidat ispolneti barawata koi gi imaat, i ednostavno go do`ivuvaat sekojdnevnoto funkcionirawe na organizacijata kako da e vo sprotiven pravec od nivnite interesi, toga{ vraboteniot }e se fokusira i svojata energija

D

}e ja naso~i kon realizirawe na sopstvenite interesi. Toa zna~i deka ne vlo`uva maksimum vo ispolnuvaweto na svoite rabotni zada~i, {to direktno vlijae na nivoto na performansite koe go postignuva.

Zapomnete - ja gubite doverbata na vrabotenite sekoga{ koga nema da ispolnite vetuvawe koe ste go dale, koga na razli~en na~in gi tretirate vrabotenite, odnosno, koga se dobiva vpe~atok deka kon nekogo ste pove}e nakloneti. Ja gubite koga }e po~uvstvuvaat deka ne gi dobivaat site potrebni informacii za realizirawe na svoite rabotni zada~i i, sekako, na~inot na koj komunicirate so niv. Sekoga{ koga }e se postavite arogantno i se nasetuva odredeno poni`uvawe, veruvajte deka toga{ so sigurnost ste ja zagubile doverbata na vrabotenite.

Dokolku vrabotenite ne Vi veruvaat nema da mo`ete da ja pottiknete kreativnosta kaj niv, koja e mnogu va`na za sekojdnevnoto realizirawe na rabotnite zada~i. [tom ne postoi kreativnost, nema da postoi nitu inovativnost, odnosno vrabotenite nema da se trudat da gi realiziraat ideite koi gi imaat.

Dokolku kako menaxer ne mo`ete da pottiknete top-performansi kaj Va{ite vraboteni, toga{ na kakov na~in poka`uvate deka ste dobar menaxer?

Da ja promenime perspektivata na gledawe. Dokolku vrabotenite ne Vi veruvaat, , toga{ mnogu

e verojatno deka i Vie kako pretpostaven vo celost ne im veruvate na svoite vraboteni. [tom ne im veruvate, }e pominuvate mnogu vreme vo proverka na koj na~in tie gi realiziraat rabotnite aktivnosti. ^estite proverki vlijaat na vremeto.

Vtoro, proverkata sama po sebe uka`uva deka ne veruvate vo celost vo na~inot na realizirawe na rabotnata zada~a. Vakvoto ~uvstvo na nedoverba, veruvajte, vrabotenite vedna{ go ~uvstvuvaat. Treto, pri samata proverka mnogu se bitni informaciite koi {to gi davate, odnosno dali pravite samo nema proverka na rabotata ili ne mo`ete da se vozdr`ite, pa davate kritika.

Koga sakate da dadete fidbek, napravete go toa taka {to } e upotrebite pozitivni i/ili negativni iskazi so koi direktno se identifikuva problemot koj ste go zabele`ale. So kritikata vo najgolema mera pravite napad na li~nosta na vraboteniot, negovite sposobnosti i ve{tini za rabotewe. Na vakov na~in ste napravile odli~en teren za pojava na nedoverba.

Dosega be{e navedeno "izgubenoto� vreme i na menaxerot i na vrabotenite tokmu zaradi nedoverbata koja postoi. Znaete li kolkav tro{ok e napraven? Ednostavno, izmerete gi tro{ocite napraveni za neproduktivno pominatoto vreme. Me|utoa, najgolemata zaguba ja imate so zagubata na kreativnosta i inovativnosta kaj vrabotenite. Dodeka vrabotenite K

O

zaradi nedostig na doverba i naso~uvawe na svojata energija na druga strana ne gi realiziraat svoite idei, konkurencijata inovira novi proizvodi i uslugi koi ja pravat da bide ~ekor pred Vas. Mo`ete li sega da ja presmetate napravenata zaguba?

Kako da doznaete dali vrabotenite Vi veruvaat? Golem predizvik za sekoj pretpostaven, no, za `al, te{ko mo`e da se stigne do objektiven odgovor. Kako i da e, sleduvaat nekolku nasoki: Pra{ajte gi! Najednostaven na~in za da dojdete do odreden odgovor e dokolku postavite direktno pra{awe. Sega se postavuva pra{aweto od kogo da po~nete, kogo da go pra{ate.

Sigurno ima barem eden na kogo mu veruvate. Pra{ajte go, me|utoa ne za negovoto li~no ~uvstvo, tuku za da dade generalno sogleduvawe za ~uvstvoto na grupata. Potoa, pra{ajte gi i ostanatite. Ednostavno, Vie pobarajte fidbek za Vas. Mo`e da bidete iznenadeni od komentarite {to }e gi slu{nete i, veruvajte, mo`e mnogu da nau~ite od takvite komentari.

Slu{ajte gi! Koga }e mu postavite odredeno pra{awe na vraboteniot navistina slu{ajte go. Dokolku se koleba otvoreno da zboruva ili zapo~nuva ne{to da Vi ka`uva i prestanuva, toga{ toa treba da Vi bidat odli~ni pokazateli deka konkretniot vraboten mo`ebi ne saka otvoreno da zboruva. Potoa, Vie ste na poteg da otkriete zo{to M

E

R

C

I

J

A

L

E

SMIQKA [OШKOSKA Triple S Recruitment www.HR.com.mk

i apsolutno Vie mora da go napravite ~ekorot za da ja steknete doverbata.

Triple S Recruitment e specijalizirana agencija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi. S$ so cel da se fokusirate na uspe{no realizirawe na Va{ite biznis-planovi, dozvolete Triple S Recruitment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo Va{ata organizacija.

N

O

G

L

A

S

FEQTON

18 20.07.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI 1

OD APTEKARSKI ELIKSIR, DO GLOBALEN BREND D-r Pemberton nikoga{ ne doznal, vsu{nost, kolkav potencijal se krie vo pijalakot {to go sozdal. Rasprodavaj}i gi del po del pravata za Koka-Kola toj pred svojata smrt vo celost go otu|il brendot {to bil vo zarodi{. Nekolku decenii podocna napivkata stana interplanetaren fenomen, najprepoznatliv svetski brend spored bezbroj istra`uvawa i anketi. “Kapital” }e vi ja raska`e prikaznata kako KokaKola stana brend vreden 68,7 milijardi dolari spored analizite na magazinot “Biznis Vik” (Business Week) i agencijata za brend-konsalting Interbrend (Interbrand) za najgolemite svetski brendovi vo 2009 godina

K

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

oka-kola e verojatno edinstveniot proizvod vo svetot za koj ne e potrebno dopolnitelno objasnuvawe ili upastvo za koristewe. Toa e najuspe{nata marketin{ka prikazna koja i denes im se raska`uva na mladite studenti po ekonomija.

“Za{e}erenata vodi~ka” e prviot globalen produkt, poa|aj}i od pristapot deka celata planeta e edinstven pazar, a site lu|e vo svetot potencijalni potro{uva~i, bez razlika na starosta, polot, socijalniot ili op{testveniot status. “Koka-kola” se pie na site kontinenti, vo site prigodi; na latinica, kirilica ili na kinesko pismo, ne priznava nacionalni barieri ili rasna segregacija; so nea zavr{i komunizmot i zapo~na globalizacijata.

Proizvodot {to na svetot mu go dade eden od najpoznatite vkusovi be{e izmislen od farmacevt. Vo Atlanta, vo sojuznata amerikanska dr`ava Xorxija, na 8 maj 1886 godina d-r Xon Pemberton go proizvel sirupot za “koka-kola” i potoa odnel eden bokal od noviot pijalak preku ulicata, vo aptekata Xejkobs Farmasis (Jacob’s Pharmacy’s) (vo SAD, koga prodavnicite so natpis ”pharmacy” pokraj lekovi prodavaat i hrana, pijalaci i sl.), kade {to bil testiran negoviot vkus. Degus-

tatorite rekle deka e odli~en i po~nale da go nudat za proda`ba po cena od pet centi za ~a{a pijalak od t.n ~e{mi~ka za soda (i nam dobro poznati od prodavnicite za limonada i slatkarnicite kakvi {to ima s$ pomalku). Noviot sirup go me{ale so gazirana voda za da se proizvede pijalak {to vedna{ go proglasile za “vkusen i osve`uva~ki”.

Smetaj}i deka dve “K” }e izgledaat dobro za reklamirawe, partnerot na d-r Pemberton i negov smetkovoditel, Frenk Robinson, go predlo`il imeto i go izrabotil prepoznatliviot natpis na KokaKola kakov {to go poznavame denes.

Prvata reklama za Koka-Kola nabrzo se pojavila vo vesnikot “Atlanta xurnal” so pokana do `ednite gra|ani da go probaat noviot pijalak. Na tendite od prodavnicata ra~no bilo napi{ano Koka-Kola so porakata “pij” za da gi informira minuva~ite deka vnatre se prodava noviot soda-pijalak. Prvata godina Xejkobs Farmasis prodaval vo prosek po skromni devet ~a{i “koka-kola” na den.

D-r Pemberton nikoga{ ne doznal, vsu{nost, kolkav potencijal se krie vo pijalakot {to go sozdal.

Toj postepeno prodaval del po del od biznisot na razli~ni partneri i neposredno pred svojata smrt vo 1888 godina go prodal ostanatiot del od Koka-Kola na Asa Kendler od Atlanta, ~ovek so golem pretpriemni~ki duh. Kendler ponatamu gi otkupuval ostanatite

PRIKAZNI OD WALL STREET

MARDOK I EKIPATA SMI Na najgolemiot sobir na mediumski giganti, Rupert Mardok ja “tera{e” svojata strategija za naplata na mediumskata digitalna sodr`ina. No, godinava toj ne be{e osamen vo taa namera.

Naprotiv, go poddr`aa site i se soglasija deka idejata za besplatna sodr`ina propadna koga zavr{i i erata na tradicionalnite mediumi.

K

ako da se zaraboti na distribucijata na digitalnata sodr`ina? Da se nadevame deka Obama ne misli seriozno da go zgolemi danokot na kapitalnata dobivka... I dali misli Stiv Xobs kone~no da se pojavi?

So ovie pra{awa zapo~na

godine{niov sobir na mediumskite giganti vo San Vali, Ajdaho. Ovoj sobir vo izminative 27 godini be{e mestoto od kade {to izleguvaa najgolemite mediumski dogovori. Na ovoj luksuzen imot, investiciskata banka Alen &Ko (Allen &Co), gospodarite na oskata Holivud – Vol Strit – Silikonska dolina, pred deset

FEQTON

20.07.2010

“Kapital” zapo~nuva so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii prava vrz pijalakot dodeka ne postignal celosna kontrola.

BRENDOT SE “BILDA” U[TE OD 19-TI VEK Na 1 maj 1889 godina Asa Kendler objavil oglas na cela strana vo “Atlanta xurnal” kade {to tvrdel deka negovata kompanija za trgovija so lekovi e edinstven sopstvenik na KokaKola, {to, vsu{nost, ne go postignal s$ do 1891 godina.

Ekskluzivnoto pravo vrz pijalakot ~inelo 2.300 dolari.

Do 1892 godina talentot na Kendler za trgovija re~isi desetkraktno ja zgolemil proda`bata na sirupot “kokakola”. Nabrzo, toj go zgasnal biznisot so farmacija i celosno se posvetil na pijalakot. Zaedno so svojot brat, Xon, porane{niot partner na Pemberton, Frank Robinson i u{te dvajca sodru`nici Kendler osnoval firma vo Xorxija {to ja narekol Kola-Kola Kompani. Po~etniot kapital na kompanijata iznesuval sto iljadi dolari. Za{titniot znak “*Coca-Cola”, {to se upotrebuval na pazarot od 1886 godina, bil registriran vo Biroto za patenti na SAD na po~etokot od 1893 godina.

Istata godina bila isplatena i prvata dividenda od 20 dolari za akcija, {to iznesuvalo 20% od knigovodstvenata vrednost na akcijata.

Kako ~ovek {to cvrsto veruva vo advertajzingot Kendler gi pro{iril marketin{kite napori na d-r Pemberton distribuiraj}i iljadnici kuponi za besplatna ~a{a “koka-kola”. Toj neumorno go promoviral proizvodot non-stop. Distribuiral suveniri, kalendari, ~asovnici i drugi predmeti so za{titnoto logo na Koka-Kola. Biznisot prodol`il da raste i vo 1894 godina bila otvorena prvata

Uspehot na Koka-Kola mu se pripi{uva na Asa Kendler Vo aptekata na Xejkob za cena od pet centi se prodavaa prvite primeroci “koka-kola” fabrika za proizvodstvo na sirupot nadvor od Atlanta, vo Dalas, Teksas. Slednata godina bile otvoreni fabriki vo ^ikago, Ilinois i Los Anxeles, Kalifornija.

Vo 1895 godina Asa Kendler objavil vo negoviot godi{en izve{taj do akcionerite deka “”koka-kola” sega se pie vo sekoja dr`ava i teritorija na SAD”. Kako {to rastela pobaruva~kata za “kokakola” nabrzo kapacitetite na kompanijata za proizvodstvo bile nedovolni za taa da se zadovoli. Novata zgrada {to niknala vo 1898 godina vo Atlanta bila prvoto sedi{te na kompanijata isklu~ivo posveteno na proizvodstvo na sirupot i menaxirawe na biznisot. Kendler go proglasil toa kako “dovolno za site na{i potrebi, za site vremiwa {to doa|aat”.

Po samo edna decenija se poka`alo deka se izmamil vo procenkata.

REVOLUCIJA NA [I[ETO KOKA-KOLA Dodeka naporite na Kendler se fokusirale na zgolemena proda`ba na to~ena “kokakola”, po~nal da se razviva eden drug koncept za ponuda na pijalakot {to podocna }e go pro{iri u`ivaweto vo “koka-kola” niz celiot svet.

Vo 1894 godina vo Viksburg, Misisipi, Xozef Bidenharn bil tolku impresioniran od raste~kata pobaruva~ka na “koka-kola” od negovata to~ilnica, pa instaliral ma{ina za pakuvawe vo {i{iwa vo zadniot del od negovata prodavnica i po~nal da im prodava “kokakola” vo {i{iwa na farmite

i drvose~a~kite kampovi po dol`inata na rekata Misisipi. Toj bil prviot ~ovek {to ja spakuval “koka-kola” vo {i{iwa. Pakuvaweto vo {i{iwa vo golemi koli~ini bilo mo`no vo 1899 godina koga Benxamin Tomas i Xozef Vajthed od ^atanoga, Tenesi, go obezbedile od Asa Kendler pravoto da ja pakuvaat vo

{i{iwa i da ja prodavaat “koka-kola” prakti~no niz celata teritorija na SAD. So dogovor vo xebot tie se zdru`ile so u{te eden nivni sogra|anin, Xon Lapton, i po~nale da go razvivaat ona {to denes e poznato kako svetski ra{iren sistem za pakuvawe “koka-kola”. Prvata fabrika za pakuvawe pod

ZAPO^NUVA ERATA NA MARKETINGOT

Vo 1919 godina grupa investitori predvodeni od Ernest Vudraf i V. K. Bredli ja kupile Koka-Kola Kompani za 25 milioni dolari. Biznisot bil reinkorporiran vo amerikanskata dr`ava Delaver i 500.000 akcii bea prodadeni javno za 40 dolari sekoja.

Po ~etiri godini Robert Vudraf, sinot na Ernest, bil nazna~en za pretsedatel na kompanijata, po~nuvaj} i go {estdeceniskoto liderstvo na biznisot. Pred da & se priklu~i na firmata za bezalkoholni pijalaci 33-godi{nikot od Xorxija se kalel vo biznisot so proda`ba na kamioni i stignal do potpretsedatel i generalen menaxer na firmata Vajt Motor Kompani. Noviot pretsedatel insistiral na kvalitetot na proizvodot. Vudraf lansiral kampawa nare~ena “Kvaliteten pijalak” koristej}i personal od obu~eni lu|e {to gi opslu`uvale mestata za to~ewe “koka-kola”, agresivno ja nudele i korektno ja slu`ele na potro{uva~ite. So pomo{ na vode~kite polna~i na “koka-kola” negoviot menaxment vospostavil standardi za kvalitet za sekoja faza od procesot na polnewe na {i{iwata. Vudraf videl ogromen potencijal vo biznisot so pakuvawe vo {i{iwa, pa zatoa zna~itelno gi zasilil advertajz-

zakrila na noviot dogovor bila otvorena vo ^atanoga vo 1899 godina, vtorata vo Atlanta slednata godina. Vo me|uvreme, gospodata Tomas, Vajthed i Lapton sfatile deka ne mo`at da obezbedat dovolno kapital za da izgradat fabriki za pakuvawe na “koka-kola” niz celata zemja.

Zatoa, tie re{ile da pobaraat kapital od nadvore{ni izvori. Napravile dogovori so kompetentni lica za etablirawe na pakuva~ki biznis so “koka-kola” vo ramkite na opredeleni geografski

ing i marketing-aktivnostite. Do krajot na 1928 godina proda`bata na “koka-kola” vo {i{iwa za prvpat ja nadminala onaa na to~enata. Pod liderstvoto na Robert Vudraf, KokaKola niz deceniite {to sleduvale gi dostignala viso~inite na komercijalniot uspeh. Konceptite na proda`ba {to denes se prifateni za ne{to voobi~aeno vo vremeto koga Vudraf gi vovel bile smetani za revolucionerni. Kompanijata go promovirala pakuvaweto so {est {i{iwa “koka-kola” vo ranite 20-ti godini za da im se olesni na potro{uva~ite da si zemat od pijalakot za doma. Ednostavnata kartonska kutija stanala edna od najmo} nite proda`ni alatki na kompanijata. Vo 1929 godina bila pretstavena

19

podra~ja. Vo slednite 20 godini brojot na fabrikite porasnal od dve na pove} e od 1.000, 95% od niv poseduvani i rakovodeni na lokalno nivo. Kako {to rastel biznisot, razvojot na ma{ini za brzo pakuvawe vo {i{iwa i poefikasniot transport im ovozmo`ile na pakuva~ite da opslu`uvaat pogolem broj potro{uva~i. Denes, sistemot na pakuvawe na “koka-kola” e edna od najgolemite, najra{ireni proizvodstveni i distributivni mre`i vo svetot.

Vo utre{niot broj broj ~itajte: Kako Koka-Kola stana globalen brend?

Koja be{e tajnata na uspehot na reklamnite kampawi na Koka-Kola?

Zo{to Koka-Kola stana najpoznat i najskapocen brend vo svetot? Doznajte kako potro{uva~ite ne dozvolija da & se smeni tajnata formula na “koka-kola”?

u{te edna inovacija - metalniot ladilnik, {to ovozmo`ilo “kokakola” da bide servirana studena vo golemite prodavnici i supermarketi. Podocna, ladilnikot bil usovr{en so avtomatski sistem za stavawe pari~ki i mnogu fabriki, kancelarii i drugi institucii dobile ma{ini od koi {to mo`elo da se kupi “koka-kola”. Sli~no kako i {i{eto {to stana za{titena trgovska marka i karakteristi~nata ~a{a za “koka-kola”, vovedena kako standard vo 1929, & pomogna na KokaKola vo reklamiraweto.

Vo 1933 godina na Svetskiot saem vo ^ikago bila pretstavena avtomatskata ma{ina za me{awe na sirupot na Koka-Kola so gazirana voda, od koja se to~i “koka-kola”.

ISLUVAAT KAKO DA NI GO NAPLATAT VEBOT godini ja dogovorija zdelkata na stoletieto, nesre} noto spojuvawe pome|u AOL (AOL) i Tajm Vorner (Time Warner), vredno 350 milijardi dolari. Pred ~etiri godini starata garda tamu sve~eno gi zgrap~i momcite od Ju Tjub (YouTube), a minatata godina so sudni maki se soo~i i so Tviter (Twitter).

Seto ova be{e nekoga{.

Najinteresno be{e {to Rupert Mardok godinava ja tera{e svojata strategija za naplata na mediumskata digitalna sodr`ina. No, godinava ne be{e osamen vo taa namera. Naprotiv.

Direktorot na Diskaveri

(Discovery) Dejvid Zaslav otvoreno go poddr`a, a drugite bea podgotveni da rspravaat za modelite na naplata. Na krajot site se soglasija deka idejata za besplatna sodr`ina propadna koga zavr{i i erata na tradicionalnite mediumi. ^EKAJ]I GO XOBS Mardok, Bafet, Zukerberg, Iger, Diler. Sekoj od ova dru{tvo koe godinava se sobra vo San Vali vredi 30% – 40% pove}e od lani.

Sepak, ova ne im be{e najdobrata godina. Na nitu eden osven na Stiv Xobs na koj mu uspea so iPad i iPhone 4 da

go pokori celiot svet.

Gostite vo San Vali se s$ u{te pod trauma od svetskata ekonomska kriza i nestabilnata ekonomija im gi blokira viziite.

Iako s$ pove}e se nudat pari za investicii.

Ako nekoj znae kako povtorno da ja razgori strasta za rizik vo San Vali, toa e Stiv Xobs, se soglasuvaat site.

Stiv Xobs be{e na listata na prisutnite, me|utoa go nema{e potvrdeno svoeto prisustvo. Zasega Gugl (Google) e edinstveniot hrabar u~esnik so ponudata od 700 milioni dolari za kupuvawe na ITA (ITA), softverskata

kompanija koja ima smisleno revolucioneren sistem za s$ ona {to e povrzano so proda`ba na patuvawa. Izolacionite merki ovoj pat se pogolemi od koga bilo. Ote`nat e i pristapot za novinarite i reporterite, pa gi nema ni novinarite koi sekoga{ tamu se motaat.

Ona {to ne mo`at da go pobedat sepak e Tviter.

QUBOV I JUTJUB Od vestite koi kru`ea po svetskite mediumi interesni bea tie deka vo novata postojana postava vo San Vali vlegoa osnova~ite na Linkedin (Linkedin) i Zinga (Zynge). Direktorot

na Soni (Sony) Hauard Stinxer, go ignorira{e ovoj sobir. Sorabotnicite na Mardok demantiraa deka planiraat da go prodavaat Maj Spejs (MySpace), a nikoj ne uspea da doznae {to se razgovaralo na dolgiot razgovor koj Mark Zukerberg, osnova~ot na Fejsbuk (Facebook) go vode{e so kreatorot na najbrzo raste~kiot internetbiznis vo Azija, kinesko – japonskiot prebaruva~ Bajdu (Baidu).

Nafrleno be{e i deka ESPN (ESPN) bi mo`el da go napadne fudbalskiot kanal na Foks (Fox) koj vo Amerika e specijaliz-

iran za toa. Voren Bafet u`ival vo neformalnite intervjua vo koi zboruval deka visi na JuTjub (YouTube) i istaknal deka } e pobara od Opra Vinfri nekoe milion~e za humanitarna inicijativa koja ja zapo~nal so bra~niot par Bil i Melinda Gejts.

Bob Iger, direktorot na Dizni (Disney), najgolemata svetska mediumska kompanija, zboruval deka Obama ve}e treba da priznae deka zabavata e najgolemiot amerikanski izvozen proizvod i poleka da im go olesni patot. No, mudro mol~el za prikaznite deka edvaj ~eka da ja kupi ABC (ABC).

20 20.07.2010

FUN BUSINESS

TAJNI AGENTI KOI ]E SE PAMETAT

SEKSI [PIONKI KOI NAJDOBRO GI PRODAVAAT FILMOVITE Seksapilni, intrigantni i opasni tajni agentki gi polnat kino-salite. Sandra Bulok ja pametime po ulogata na edna od ovie agentki, a koj }e ja o`ivee Ana ^apman na golemoto platno - ostanuva da vidime ADRIJANA ATANASOVA

S

atanasova@kapital.com.mk

vetskata javnost denovive be{e bombardirana od prikaznata za mladata Ana ^apman koja be{e uapsena za {piona`a poradi prenesuvawe informacii na ruskite vlasti, pa potoa grupno razmeneta za amerikanskite “kolegi” vo Rusija.

Dodeka mediumite n$ bombardiraat so pikantni detali od `ivotot na ovaa atraktivna crvenokosa devojka, holivudskite producenti so slast gi pribiraat informaciite. Toa i so pravo go pravat zatoa {to od porane{noto iskustvo znaat deka od prikaznata za modernata Mata Hari mo`at da zarabotat milioni.

Seksapilni, intrigantni i opasni tajni agentki gi polnat kino-salite. Sandra Bulok ja pametime po ulogata na edna od ovie agentki, a koj }e ja o`ivee Ana ^apman na golemoto platno ostanuva da vidime.

Eve edno malo potsetuvawe na omilenite filmski {pionki.

KRATKIOT [PIONSKI STA@ I DONESE OGROMNA SLAVA NA ANA ^APMAN Ana ^apman (28) bi

Elizabet Harli

Eva Grin

(“Kazino Rojal”)

va Grin ja igra zanesEbritanski nata Vesper Lind, taen agent, vo

(“Ostin Pauers”)

Ja tolkuva ulogata na Vanesa Kensington i e edna od trite {pionki (Felisiti [avgel – Heder Gream i Foksi Kleopatra - Bijonse) koi rabotat za potpolno razli~ni {pionski agencii, me|utoa ona {to gi povrzuva e strasta kon Ostin Pauers, najsimpati~niot filmski taen agent. Ovaa sjajna parodija n$ smee{e do solzi, a ma{kiot del od publikata u`iva{e vo ekstravagantniot i seksi nastap na Harli.

mo`ela da profitira od skandalot koj se plete okolu nejzinoto ime i delo, iako obvinenijata koi ja odvedoa vo zatvor se mnogu seriozni. Duri i da se utvrde{e deka rabotela kako ruski {pion, taa vo amerikanskite zatvori mo`e{e da bide samo 5 godini. Mo`e da gi prodade pravata za snimawe na nejzinata vistinska prikazna, zatoa {to holivudskite producenti so netrpenie ~ekaat na pozitiven odgovor, a taa od ova bi izlegla so milionska suma, sega, po razmenata na agentite, ako producentite ja pobaraat vo okolinata na moskovski Kremq. A, verojatnosta da ja pobaraat e golema, bidej}i i amerikanskiot potpretsedatel Xo Bajden vo {outo na Xej Leno be{e ta`en {to ja razmenile ubavata {pionka.Ovaa crvenokosa ubavica `iveela na Menheten, magistrirala ekonomija i e sopstvenik na kompanija za onlajn-proda`ba na nedvi`nosti. Zad sebe ima brak so Britanecot Aleks ^apman, ~ie prezime go zadr`ala po razvodot. Nejzinoto mominsko prezime e Ki{~enko i, kako {to naveduvaat mediumite, vo {pionskiot svet ja vovlekol nejziniot tatko, Vasilij Ki{~enko, visokorangiran oficer na ruskata tajna slu`ba. Ana na sekoj mo`en na~in be{e prisutna vo svetot na poznatite. Preku svojata ubavina i vrskite vo visokite britanski i amerikanski krugovi se protna vo najmo}noto op{testveno sredi{te na slavnite i uspe{nite, so `ivot na visoka noga..

filmot “Kazino Rojal” od serijalot Xems Bond.

Taa e s$, samo ne dosaden slu`benik, kako {to se pretstavuva. Zdivot mo`e da vi zastane od nejzinite kreacii za ve~erno izleguvawe, a filmot izobiluva so intrigantni i seksi sceni.

Emanuel Ber

Xulija Roberts (“Dvoli~nost”)

A

(“Nevozmo`na misija”)

francuska ubavica so senzualni Ovovaa usni, igra{e vo “Nevozmo`na misija” 1996 godina. Iako nejziniot partner Itan Hant (Tom Kruz) se somneva{e vo nejzinata posvetenost i doverba, ne mo`e{e vo nikoj slu~aj da odolee na nejziniot seksapil i ubavina.

gentot na CIA Kler Stenvik (Xulija Roberts) i agentot na MI6 Rej Koval (Klajv Oven) go napu{taat svetot na vladinite slu`bi za da u~estvuvaat vo visokoprofitna ladna vojna me|u dve rivalski multinacionalni korporacii. Nivnata misija?

Na sigurno da ja so~uvaat formulata za proizvod koj bi dal zagarantirano bogatstvo na kompanijata koja prva }e go patentira.

Me|utoa, kako {to raste tenzijata na filmot, taka Kler i Rej se zaqubuvaat, “problem” koj ne im dava mir. I pokraj rizi~nite biznis-{emi, edinstvena rabota koja gi zagrozuva, a za koja ne umeat da la`at, e qubovta.

Anxelina Xoli (“Solt”)

K

ako agent na CIA, Avelin Solt (Xoli), ima polo`eno zakletva deka ~esno }e & slu`i na svojata zemja.

Nejzinata lojalnost }e bide dovedena vo pra{awe koga }e bide obvineta za {piona`a vo korist na Rusija.

Xejmi Li Kertis (“Vistinski lagi”)

dna od najintrigantnite sceni Eostvaruvawe vo ova filmsko od 1995 godina e koga ovaa, navidum dosadna, `ena mu igra striptiz vo seksi dolna obleka na u{te podosadniot soprug (koj e taen agent).

Od doma}inka se pretvora vo fatalna `ena.

FUN BUSINESS

20.07.2010

21

TOP-ARHITEKTI

ODBRANI NAJZNA^AJNITE GRADBI ADRIJANA ATANASOVA

P

atanasova@kapital.com.mk

oznatiot amerikanski mese~nik “Veniti fer” (Vanity fair) sprovede golemo istra`uvawe so svetski poznatite arhitekti i kriti~ari za najzna~ajnite gradbi vo poslednite 30 godini. Po izborot na 5 gradbi, u~esnicite vo istra`uvaweto treba{e da se odlu~at za edna gradba, koja spored nivnoto mislewe e, zasega, najgolemoto arhitektonsko dostignuvawe za 21 vek.

Vo ova istra`uvawe, koe }e se objavi vo avgustovskoto izdanie, u~estvo zedoa Zaha Hadid, Norman Foster, Xin Nuvel, Stiven Hol, Tado Ando... @irito bilo sostaveno od 52 ~lena, od koi duri 11 ja imaat dobeno nagradata Pricker, svoeviden arhitektonski ekvivalent na Nobel. Duri 28 od niv go izglasale muzejot Gugenhajm na Frenk Geri vo Bilbao za najzna~ajna gradba od 1980 godina do denes.

Sekoj grad vo dene{no vreme posakuva eden arhitekt so izvonreden talent koj }e go donese efektot na Bilbao.

Pogolemiot del od vode~kite imiwa vo arhitekturata smetaat deka stanuva zbor za najzna~ajnata gradba vo poslednite 30 godini.

Arhitektot go napravil vo 1997 godina, vo svoite zreli godini, a svojot dekonstruktiven pristap prethodno go primenil na svojata sopstvena ku}a vo Santa Monika, Kalifornija.

Frenk Geri e na vrvot, zatoa {to vtoroplasiraniot Renyo Piano zaostanuva i ima samo deset glasa. Kako i sekoga{, Frenk Geri predizvikuva burni reakcii.

Gugenhajm vo Bilbao – delo na Frenk Geri

Anketata na vode~kiot amerikanski mese~nik “Veniti fer” (Vanity fair), koja }e se objavi vo avgust, gi dava vode~kite imiwa na vrvnite arhitekti koi napravile revolucija vo svojata oblast i najzna~ajnite gradbi od 1980 godina do denes.

Do minatogodi{noto dodeluvawe na svetskata nagrada za arhitektura Pricker, mnogu mal broj lu|e znaeja za Piter Zumtor.

No, negovata termalna bawa i spa vo Vals, [vajcarija, osvoi treto mesto so anketata, vedna{ posle kolekcijata Menil vo Hjuston na italijan-

skiot arhitekt Renyo Piano.

Na sladokuscite po ubavi detaqi, }e im bide drago da ja vidat ovaa gradba koja e sosema sprotivna od Bilbao.

Zumtor se smeta za arhitektonski pandan na kni`evnikot na apsurdot Semjuel Beket: koristi minimalni sredstva za da postigne maksimalen efekt.

@ivee na selo na {vajcarskite Alpi, ima mnogu mal broj sorabotnici i prifa}a samo odredeni proekti.

Od druga strana, pak, ~etvrtoplasiraniot arhitekt Norman Foster ima najgolemo biro vo celiot arhitektonski svet, vrabotuva pove}e od iljada lu|e. Ovaa ~etvrta

pozicija ja dobil so rabotata na svojot `ivot: banka vo Hong Kong. Vo prvite deset najdobri se vbrojuva i Mileniumskiot most na ser Foster vo Francija. Petti na listata e Rem Kolhas, a negovata kni`arnica vo Sietl gi dobi glasovite za najzna~ajna gradba vo 21

vek.Iako se spomenuvaat samo gradbite od 1980 godina do denes, sepak ne e izostavena i crkvata Sveti Petar vo mesnosta Firmini vo Francija, koja e dovr{ena duri vo 2006 godina, 40 godini posle smrtta na nejziniot arhitekt Le Korbizje.

NEOBI^NA MUZI^KA YVEZDA - EKREM JEVRI]

“KU^A-POSAO, TO JE SVE [TO ZNAM”

J

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

oj, Wujorku, budi svijetli grade, izbavi sve `ene {to rade, izgubi{e djecu, to imawe, oj, Wujorku, ti veliki grade... Ku~a posao, posao ku~a, ku~a posao, posao ku~a, eto {to znam, ni{ta ne znam, a gde da znam...”.

Sigurno ve}e gi prepoznavte ovie stihovi, nema ~ovek koj ne znae za fenomenot koj stana poznat vo Amerika i celiot Balkan, a e nare~en Ekrem Jevri}. ^ovekot koj za eden mesec ima rekordni tri milioni posetuvawa na Ju Tjub za negovata pesna, vo koj e raska`an celiot negov `ivot so samo dva zbora, “ku~a posao – posao ku~a”, a negoviot spot e proglasen od portalot Ju Tjub me|u desette najpopularni videa na site vremiwa, veli deka i pokraj popularnosta koja ja dobil, nema leb od muzikata.

Sepak, iako od muzikata ne vide profit, dobi popularnost, koja go lansira{e vo svetot na modata ...no samo vo reklamnata kampawa na Dol~e i Gabana i toa kako

Inaku, Ekrem e poznat i kako gospoda Ninxa, roden e vo Plav, Crna Gora.

So svojata sopruga Igbala

3

milioni lu|e go gledale spotot na Ju Tjub za samo eden mesec, a brojot sekojdnevno se zgolemuva

kroja~ot na manekenite koi gi nosat “negovite” modeli. Interesna e prikaznata za toa kako toj se pojavuva na reklamata. Eden ma` i `ena do{le kaj nego i go pra{ale dali e Italijanec, a toj odgovoril deka `ivee blisku do Italija.

Go pra{ale dali mo`e da se slikaat so nego i da se potpi{e, a tie }e go pobaraat za 10 dena. Ekrem odgovoril deka nema nikakov problem.

Taka pominale 10-te dena i mu se javile za da mu ka`at da se podgotvi, a po nego }e dojde vozilo. Posle toa nastanuva taa reklama vo koja Ekrem gi poka`uva svoite akterski sposobnosti.

Denovive Ekrem se nao|a vo svojata rodna Crna Gora, koja ja napu{til pred 20 godini, vo potraga po podobar `ivot i zaminal vo Wujork. Za toa dali navistina imal podobar `ivot, govori tokmu negovata pesna, koja e `ivotna prikazna ne samo na ovoj ~ovek, tuku skoro na site onie lu|e

Ekrem e ~ovekot koj za eden mesec dobi ogromna popularnost i golem broj obo`avateli. koi gi napu{taat svoite tatkovini so nade` deka }e imaat pove}e sre}a na drugo mesto, a zavr{uvaat ba{ so “ku~a-posao, posao-ku~a”.

Ekrem Jevri} vo Crna Gora be{e do~ekan kako vistinska yvezda. Stotici obo`avateli i mnogubrojni novinari go pre~ekaa Ekrem na aerodromot vo Podgorica. Oble~en vo kostum i so temni o~ila se pojavi pred nasobranata

masa, koja go pozdravuva{e so silni aplauzi.

Jevri} bil pre~ekan od negoviot kolega Pura{evi}, so koj Jevri} posakuva da odr`at zaedni~ki koncert.

A nivnata `elba da go odr`at toj koncert ja izrazija na netipi~en na~in, zamolija ako nekoj ima nekakva vrska so hotelot “Crna Gora” da im pomogne.

se o`enil vo 1985-ta , a vo 1988-ta se preselile vo SAD. Ima ~etiri sinovi: Enis, Nermin, Hajrudin i Berat.

22 20.07.2010

BIZNIS-SPORT

SRPSKA LIGA

DELTA VLEGUVA VO OFK Srpskiot klupski fudbal vo momentov se nao|a vo mnogu te{ka pozicija i predviduvawata se dvi`at vo nasoka neophodniot kapital od privatnite firmi da vleze vo timovite, na koi vo golema mera im se zakanuva bankrot. Nekolkute milioni evra od kompanijata Delta {to eventualno bi se sleale na smetkata na belgradskiot klub, mo`e da donesat zna~itelen uspeh na me|unarodna scena

M

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

arko Mi{kovi}, sinot na najbogatiot Srbin, Milorad, sop-stvenikot na kompanijata Delta, najverojatno }e go prezeme finansiraweto i rakvodeweto so timot na OFK Beograd od Belgrad.

Iako i vo minatoto Delta be{e sponzor na belgradskiot klub, sepak, srpskite mediumi ovoj pat se zaintrigirani od ovaa najnova investicija na semejstvoto Mi{kovi}, sporeduvaj}i ja so onaa na Roman Abramovi} vo ^elzi i verojatnosta za toa deka golemite investicii od OFK }e nap-ravat najkvaliteten klub vo srpskoto prvenstvo.

Zasega ne se spomnuva nikakva suma, najmnogu poradi faktot deka klubot na “belgradskata mladina” ne mo`e da se privatizira, bidej}i dolgo najavuvaniot zakon za sport, so koj }e

Delta holding e edna od najmo}nite korporacii vo Srbija

“Senka” vrz ovaa investicija na Mi{kovi} frla faktot {to tajkunot ova go dogovoril so aktuelniot pretsedatel na klubot Zvezdan Terzi}, koj ve}e nekolku meseci e nadvor od Srbija, kade {to go ~eka sudewe po krivi~nata prijava za finansiski kriminal, storen dodeka toj se nao|a{e na ~elo na srpskata fudbalska federacija. treba da se re{i pra{aweto za privatizacijata na klubovite vo Srbija, s$ u{te e vo podgotovka. Sepak, pogolemata “senka” vrz ovaa investicija na Mi{kovi} ja frla faktot {to tajkunot ova go dogovoril so aktuelniot pretsedatel na klubot Zvezdan Terzi}, koj ve}e nekolku meseci e nadvor od Srbija, kade {to go ~eka sudewe po krivi~nata prijava za finansiski kriminal, storen dodeka toj se nao|a{e na ~elo na srpskata fudbalska federacija.

“Terzi} posakuva {to e mo`no pobrzo da se vrati vo Srbija,

ne samo poradi sudeweto tuku i poradi faktot deka kone~no }e bide donesen zakonot za privatizacija na fudbalskite klubovi. Toj e voodu{even od idejata deka zaedno so semejstvoto na Mi{kovi} }e mo`e od OFK da napravi silen evropski klub”, izjavi ~len na upravata na klubot, za vesnikot “Alo” koj ostanal anonimen.

Semejstvoto i advokatot na Terzi} pred nekolku dena na sudot mu ponudija imot vo vrednost od 200 iljadi evra, kako kaucija za Terzi}. Tie voedno pobaraa da se ukine merkata pritvor, kako i me|unarodnata

poternica izdadena protiv nego.

Sepak, poznava~ite na prilikite vo srpskiot fudbal mislat deka bez razlika na sudbinata na Terzi}, Marko Mi{kovi} vedna{ }e investira vo OFK, za podgotveno da ja do~eka mo`nosta za privatizacija.

Srpskiot klupski fudbal vo momentov se nao|a vo mnogu te{ka pozicija i predviduvawata se dvi`at vo nasoka deka e neophodno kapitalot od privatnite firmi da vleze vo timovite, na koi vo golema mera im se zakanuva bankrot.

TRANSFERI

ANRI: "DA NE SI VO KO@ATA NA FABREGAS”

O

d krajot na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika pa s$ do po~etokot na nacionalnite fudbalski {ampionati glavna fudbalska tema se milionskite transferi na igra~ite.

Tieri Anri: Arsenal s$ u{te mu e vo srceto

Edinstveno {to znam e deka ne bi sakal da bidam vo ko`ata na Fabregas. Normalno deka go mami mo`nosta da zamine vo Barselona. Toa e `ivotna ponuda i postojat golem broj pri~ini za toj da prifati. No, isto taka, jas najdobro znam kako e da se napu{ti Arsenal, osobeno otkako }e se zaqubi{ vo klubot

Otkako David Viqa od Valensija premina vo Barselona, a Vejn Runi potpi{a nov dogovor so Man~ester Junajted, vnimanieto e naso~eno kon Cesk Fabregas.

Povtorno vo glavna uloga e timot od Barselona, ~ii menaxeri se re{eni na Nou Kamp da go vratat svojot fudbaler koj u{te vo juniorskite denovi be{e ispraten vo Arsenal.

I dodeka se vodat pregovori, svoe viduvawe za ovoj transfer dade francuskiot internacionalec Tieri Anri, koj pred nekolku sezoni tokmu od Arsenal zamina vo pravec na Barsa.

“Edinstveno {to znam e deka ne bi sakal da bidam vo ko`ata na Fabregas. Normalno deka go mami mo`nosta da zamine vo Barselona.

Toa e `ivotna ponuda i pos- Arsenal po zavr{uvaweto so tojat golem broj pri~ini za aktivnoto igrawe, a se nadeva toj da prifati. No, isto taka, i deka vo idnina }e sedne na jas najdobro znam kako e da stol~eto na menaxerot Arsen se napu{ti Arsenal, osobeno Venger. otkako }e se zaqubi{ vo klubot. “Li~no bi sakal Fabregas Jas go zasakav klubot i toj da ostane vo Arsenal. Toj e odli~en fudbaler, a na klubot sekoga{ }e bide moja ekipa, mu posakuvam s$ najdobro. a izgleda deka istoto mu Cesk i Arsenal se se ima slu~eno i na Fadobitna kombinacija”, bregas”, veli Anri, koj dodava Anri. od pred nekolku dena Poslednite inforja napu{ti Barselona, za krajot od karimacii velat deka erata da go do~eka Venger vo prvenstvoto na SAD, i povo timot na Red Bul od Wujork.

Inaku, francuskiot reprezentativec istakna deka se nadeva deka }e dobie nekak Cesk Fabregas e pred va funkcija vo

dilemata dali da ja prifati ponudata na Barselona

Marko Mi{kovi} go mina godi{niot odmor na svojata jahta na krstarewe po Jadranot Nekolkute mili-oni evra od kompanijata Delta {to eventualno bi se sleale na smetkata na belgradskiot klub, mo`e da donesat zna~itelen uspeh na natamu odbiva da se sretne so pretstavnicite na Barselona koi ve}e dve nedeli se obiduvaat da stapat vo kontakt so nego, nadevaj}i se na uspe{ni pregovori za transferot na Fabregas. Lo{a vest za menaxerite na katalonskiot klub e i toa {to Venger ve}e se otka`a od naturaliziraniot hrvatski Brazilec, Eduardo, koj od pred nekolku dena dobi ispisnica

me|unarodna scena, no i ramnopravna borba so tradicionalno najkvalitetnite klubovi od Srbija, Crvena Yvezda i Partizan. od Arsenal.

Venger vikendov li~no se oglasi negiraj}i gi glasinite deka postoi i najmala {ansa da se otka`e od {panskiot reprezentativec, koj neposredno pred po~etokot na Mundijalot vo Ju`na Afrika potpi{a nov, multimilionski dogovor so Arsenal, koj go napravi najdobro platen fudbaler od sostavot na londonskiot tim.

SPORT

20.07.2010

SPORT

23

REGIONALNA LIGA

FORMULA 1

PUKA FILMOT VO RED BUL

TADI] I JOSIPOVI] SE DOGOVORIJA ZA ZAEDNI^KA LIGA Pretsedatelite go “pro~e{laa” i fudbalot SR\AN IVANOVI]

A

vstraliecot Mark Veber, pilotot na timot na Formula 1 na Red Bul Rejsing, u{te edna{ ja potvrdi svojata izjava za tenzi~nite odnosi so klupskiot kolega Sebastijan Fetel.

“Kojznae, ako idnata nedela povtorno se najdeme vo direktna borba za prvata pozicija, odnosite me|u nas }e stanat u{te potenzi~ni.

Jas i Fetel ne sme najdobri prjateli, a toa ne treba da n$ ~udi bidej}i i dvajcata se borime za {ampionskata titula”, izjavi Veber, Vistinska vojna me|u Veber i Fetel izbi otkako na trkata vo Silverstoun, vozena za golemata nagrada na Velika Britanija, rakovodstvoto na klubot re{i rasipaniot “nos” na bolidot od Germanecot da go zameni so ispravniot na Avstraliecot.

“Otsekoga{ imalo distanca me|u nas.

Rabotime zaedno na nekoi raboti, no na

Mark Veber otkriva deka ne odi kako podma~kano vo odnosite so Sebastijan Fetel krajot sekoj e koncentriran na sopstvenata kariera. To~no e deka timot e najbiten, no generalniot poredok go predvodi najbrziot voza~. Site voza~i se egoisti. Tie ne bi bile vo Formula 1 dokolku ne se egoisti. Sekoga{ po~nuvate da se natprevaruvate so klupskiot kolega. Nego sakate prvo da go pominete, bidej}i toj ima ist motor kako va{iot”, veli Fetel.

Po deset izvozeni trki Germanecot e na ~etvrtata pozicija vo sevkupniot plasman so 121 osvoeni bodovi, sedum pomalku od Veber, koj vo momentov e tret. Na devet trki do krajot na prvenstvoto e Britanecot Luis Hamilton, voza~ na Meklaren.

R

ivanovic@kapital.com.mk

azre{ena e i poslednata pre~ka za sozdavawe na dolgo najavenata regionalna fudbalska liga, koja {to bi trebalo da gi obedini najdobrite klubovi od nekoga{noto prvenstvo na SFRJ. Pri istoriskata poseta na hrvatskiot pretsedatel Ivo Josipovi} na Belgrad, toj i negoviot sprski kolega Boris Tadi} pozitivno se izjasnile za fudbalskoto obedinuvawe, so {to e izdejstvuvana politi~kta volja, koja otsustvuva{e vo minatoto.

“Go poddr`uvam formiraweto na regionalnata liga, sepak mora da se vnimava mnogu na bezbednosta, no ko{arkarskata jadranska liga doka`a deka i toa e vozmo`no”, izjavi Tadi}.

Josipovi} vo sli~en stil go poddr`a regionalniot fudbal, prefrlaj}i ja topkata na naconalnite sojuzi, koi sega vo sorabotka so UEFA }e treba da gi zavr{at neophodnite regulativi.

“Na~elno nemam ni{to protiv toa, no toa sega e rabota na fudbalskite sojuzi”, istakna hrvatskiot “poglavar”.

Dosega regionalnite fudbalski sojuzi napravija nekolku me|usebni sredbi, na koi se diskutira{e za forimaraweto na fudbalskata liga. Zasega zeleno svetlo dadoa prestavnicite na Makedonija, Srbija, BiH, Hrvatska, Slovenija, kako i pretsedatelite na klubovite Hajduk, Dinamo i Partizan. Protiv se u{te e fudbalskata fedracija na Crna Gora i ekipata na Crvena Yvezda, najtrofejnata od prostorite na biv{a Jugoslavija, bez ~ija integracija zaedni~kata liga bi zagubila golem del od svojot marketin{ki potencijal.

“Ne ni e potrebna regionalna liga, nie si imame svoja, srpska liga”, izjavi neodamna prviot ~ovek na crveno-belite, Vladan Luki}, ~ii zborovi, sepak bea komentirani kako obid da se napravi {to e mo`no podobra startna pozicija vo pregovorite so drugite strani.

Go poddr`uvam formiraweto na regionalnata liga, sepak, mora da se vnimava mnogu na bezbednosta, no ko{arkarskata jadranska liga doka`a deka i toa e vozmo`no Prethodno, pozitivno mislewe za regionalnata liga dade i prviot ~ovek na UEFA, Mi{el Platini, koj tokmu politi~kata volja ja istakna kako najgolema pre~ka za da idejata bide

preto~ena vo delo. [to se odnesuva do interesot na Makedonija za ova s$ u{te zamisleno prvenstvo, mnogumina vo nego gledaat spas za s$ polo{ata sostojba vo

VLADAN LUKI] : Pretsedatelot na Crvena Yvezda iga e najgolem protivik na regionalnata liga

na{ata prva liga. Dokolku se zede modelot od jadranskata liga, toga{ najverojatno u~esnik }e bide skopski Vardar, ~ij brend im e dobro poznat na qubitelite na fudbalot vo regionot.

Sepak, ne se isklu~uva mo`nosta i eventualno ekipata na Rabotni~ki da bide vtoriot pretstavnik na makedonskiot fudbal vo ovaa zaedni~ka liga.

Inaku po raspadot na SFR Jugoslavija i fomiraweto na nacionalnite fudbalski prvenstva, golemite ekipi od tipot na Crvena Yvezda, Partizan, Dinamo i Hajduk ja zagubija dobrata finansiska podloga {to im ja ovozmo`uva{e silniot {ampionat. Od golemi favoriti vo evropskite natprevaruvawa, ovie klubovi padnaa na samite margini na kontinentalniot fudbal.

Pove}e ne mo`no da se so~uvaat sostavite, bidej}i lo{ata ekonomska sosotojba, gi prinuduva rakovodstvata na timovite da gi rasprodavaat svoite mladi i talentirani fudbaleri, pred u{te tie da bidat vo mo`nost na svojot mati~en klub da mu donesat nekoj pozna~itelen uspeh.

Zasega zeleno svetlo dadoa prestavvnicite na Makedonija, Srbija, BiH,, Hrvatska, Slovenija, kako i pretseedatelite na klubovite Hajduk, Dinamo amo di Partizan. Protiv, se u{te e fudbalskata federacija na Crna Goraa i ekipata na Crvena Yvezda TADI] SAKA I EURO 2020

Pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi} & dade poddr{ka na ideja za zaedni~ka organizacija na evropskoto prvenstvo vo vo fudbal, {to treba da se igra vo 2020 godina.

“Ako pretstojnoto evropsko prvenstvo se igra vo Polska i Ukraina, ne znam zo{to toga{ zemjite od na{iot region on ne bi go napravile istoto. Ne znam kolku }e ~ini celata ta rabota, no siguren sum deka ako gi podelime tro{ocite ite }e ja obnovime sportskata infrastruktura. Se pla{am am samo deka }e odat te{ko pregovorite okolu toa kade da se odigra finalniot natprevar”, veli srpskiot pretsedatel. tel.

Idejata za zaedni~ka organizacija na edno evropsko prvenvenstvo e zaedni~ka inicijativa na fudbalskite federacii cii na Srbija, Hrvatska i BiH, a {ansa da se bide doma} ma} in od natprevarite na barem edna grupa gledaat i vo makedonskata federacija.

Srpskiot pretsedatel ne se otka`uva od idejata regionot da organizira i evropsko prvenstvo