87-KAPITAL-21.07.

FEQTON

KOLUMNA

KOKA-KOLA “GENERACII” NA 20. VEK

POTPRETSEDATEL NA SDSM

M-R ZORAN JOVANOVSKI

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

VICEGUVERNER STRANA 8

STRANA 18

.....SAMO .SAM .S SAM AMO O ID IDEJ IDEJATA EJAT EJ ATA AT A E KA KAPI KAPITAL, PITA PI TALL, SSEE DR TA DRUG DRUGO UGO UG O E PA PARI PARI...

RI......

RI SREDA, 21. JULI. 2010 | BROJ 87 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE,, VTORNIK,, 20.07.2010, 2 , 13.00~.

U[TE EDNO ZAMINUVAWE NA DR@AVEN FUNKCIONER

CVETANOV: SI ODAM PORADI LICEMERIETO NA GRUEVSKI! 112

PROPADNA INVESTICIJATA NA HAJER I TRIVJU VO BUNARXIK

NAVREDI, TEPA^KI, DRAMA I PARADA

STRANA 4

STRANA 6

VLADATA SÈ U[TE SE KRSTI VO HAJER?!

SOBRANISKATA KULTURA STANA FISKULTURA!

MBI 10 MBID OMB

00,96% 0 0,07% 0,00% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 47,49 1,30

NAFTA BRENT EURORIBOR

7 75,29 1,39%

INDEKS D NA MAKEDONSKA D A BERZA (20.07) ( ) 2.370

MBI 10

2.365 2.360 2.355 2.350 2.345 2.340 2.335 14.7

16.7

18.7

20.7

VOVEDNIK STOJAN SINADINOV

U^ILI[TE ZA POVTORUVA^I

STRANA 2

NAJBOGATIOT SRBIN JA PRODAVA SVOJATA IMPERI IMPERIJA IJA

MI[KOVI] GO NAPU[TA BIZNISOT VO SRBIJA?

STRANA 15

2 21.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 21 JULI 2010

U^ILI[TE ZA POVTORUVA^I

dna mlada kole{ka neodamna tvrde{e deka koga bila dete, ba ba & na m n ogu efikasen na~in ja disciplinirala za jadeweto, spieweto i ostanatiot dneven raspored samo so ednostavnata zakana: “]e ti go viknam toj-i-toj od Parlamentot (neka ostane anonimen, sega va`i za prefinet politi~ar, zab. nov.), pa }e vidi{ ti!”. I deteto, videlo ne videlo }e stanelo poslu{no kako buba~e...

Nekako paraleln o so rasteweto na kole{kata vo doma{niot politi~ki `ivot se vode{e naizgled i odnapred izgubenata borba na kafeanata so Parlamentot. Kafeanata, a bogami i kr~mata, vo taa borba gubea mnogu bitki, pa bea (zlo)upotrebuvani kako materijal od koj se pravea terminite koga se saka{e da se opi{e Parlamentot kako mesto polno so prostotilak i laga. Voop{to, edno dolno i nedoli~no mesto, neprimerno za visokata politika koja, spored dr`avnata adresa, treba{e da `ivee tamu. Samo {to ~esto be{e otsutna.

Poslednive godini, pak, a posebno poslednive nedeli, kafeanata i kr~mata kako metafori ve}e stanuvaat superiorni vo odnos na Parlamentot. Denes e daleku pokulturno, a bogami i pobezbedno, da se otide v kafeana otkolku da se vklu~i prenos od parlamentarna sednica na televizija. Dokaz za toa mo`e da bide i neodamna zavr{eniot Pivofest vo Prilep, a i duzinata sli~ni manifestacii vo zemjava. Op{ti `urki na otvoreno, so u~estvo na 120.000 podnapieni lu|e, zavr{uvaat bez poseriozen incident. Politi~kata `urka so u~estvo na samo 120 lu|e, obi~no zavr{uva na dnevniot red na evropskite komiteti. Se znae

E

– povtorno }e odime na popraven ispit slednata nedela vo Brisel.

I pokraj faktot {to na mestoto kade {to se nao|a makedonskiot Parlament, vo dvaesettite godini od minatiot vek patuva~kite cirkuzanti obi~no gi raspnuvale nivnite {atori, ne im dava za pravo na narodnite delegati {tom vidat televiziska kamera, vedna{ da pravat realno {ou. Iako takviot poriv, tvrdat psiholozite, a i pop-artistot Endi Vorhol, ni e svojstven na site nam, pa zatoa sekoj ~ovek mo`e da bide yvezda na 15 minuti. Samo ako saka.

Pove}eto od ovie, a i dobar del od pratenicite vo minatite parlamentarni sostavi, prili~no posakuvaa, zemaj}i im gi, na toj na~in, lebot i slavata na glumcite i peja~ite. No, iako vo sobraniskite klupi i na podimuot sedele i re`iseri, od Parlamentot nikoga{ ne ispadna kvaliteten teatar.

I povtorno, kako, vpro~em, na sekoj popraven ispit, se postavuva ona staro pra{awe dali ovoj narod ima vlast i pratenici kakvi {to zaslu`uva!? Britanskiot cinizam, za kogo tvrdat deka e nepotpi{aniot avtor na ovaa dilema, mo`e i pravi vistinski teatar od ostrovskiot Parlament, na primer. No, vo blizinata go ima Hajd park kako govornica na otvoreno za alternativniot parlamentarizam.

Na istiot avtor mu se pripi{uva i maksimata deka demokratijata, mo`ebi, ne e najsovr{eniot op{testven sistem, no dosega ne e izmislen podobar.

Vo toa ime, vredi da se potsetime i na Robespjer, eden od konstruktorite na takvata parlamentarna demokratija, od francuskata strana na kanalot Laman{. Otkako pred pove}e od 200 godini ideolo{ki gi podelil politi~kite sili

OFFICE MANAGER I FINANSII:

STOJAN SINADINOV

sinadinov@kapital.com.mk sinadinov@ka @ pit p al.com.mk

vo Prviot parlament na levi i desni (gledano od strana na govornicata), a potoa ja vovel gilotinata kako prototip na Javno obvinitelstvo, Dr`avna komisija za spre~uvawe na korupcija i Vrhoven sud vo edna edinstvena, i prili~no kompaktna “institucija”, Robespjer im pora~al nekolku raboti.

“Nema mir, nema kompromis so onie koi go opqa~kaa ovoj narod, mislej}i deka }e pominat nekazneto. Nema mir, nema kompromis so lu|eto na koi Republikata im pretstavuva{e {pekulacija, a Revolucijata - zanaet...”, glasele del od niv, dodavaj}i mu go na govornikot epitetot “Nepotkupliviot”, so koj nabrgu zavr{il na scenata na spomenatata “institucija”.

Gilotinata, normalno.

Povtoruvaweto e majka na znaeweto, barem taka vele{e edna od neformalnite paroli vo na{ite nekoga{ni u~ili{ta. “Kursaxiite” od makedonskiot Parlament ja sfatile premnogu bukvalno, pa so cel {to podolgo da ostanat vo nivnite fotelji, se “ubija” od povtoruvawe na ispitite na “Visokata briselska {kola za evropska politika i demokratija”.

Kakvi bukvalisti se, eden den i navistina mo`at me|usebno da se ubijat.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

U[TE EDNO ZAMINUVAWE NA DR@AVEN FUNKCIONER

CVETANOV: SI ODAM PORADI LICEMERIETO NA GRUEVSKI!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

1,95

M

ilijardi evra pozajmi Grcija so proda`ba na trimese~ni dr`avni obvrznici so kamata od 4,05%. Vo rok od edna nedela, ova e vtora aukcija na gr~ki dr`avni obvrznici i e zabele`an zgolemen interes za 3,85 pati vo odnos na prvi~nata ponuda. Prethodno, Grcija prodade {estmese~ni dr`avni obvrznici vo vrednost od 1,625 milijardi evra.

Poslednata aukcija se tolkuva kako klu~na proverka na nastojuvawata na Grcija da se oporavi od dol`ni~kata kriza i sposobnosta na dr`avata da izleze na me|unarodniot finansiski pazar idnata godina so desetgodi{ni evroobvrznici.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

“Prifa}am, si davam ostavka..., no ne poradi Antikorupciska, tuku poradi va{ata licemerna politika i nezainteresiranost za borba protiv vistinskiot kriminal”. Ova mu go napi{a direktorot na Agencijata za spre~uvawe na pereweto pari, Vane Cvetanov, na premierot Nikola Gruevski vo ostavkata {to mu ja dostavi javno preku mediumite GABRIELA DELOVA Vladata, pak, na v~era{nata delova@kapital.com.mk sednica go razre{i Vane od funkcijata ospodine Gruevski, Cvetanov direktor na Upravata za vo partijata vlegov spre~uvawe na pereweto nekolku godini pred i finansirawe terorizam.pari Na Vas, no ne vlegov negovo mesto, kako vr{itel za funkcija, nitu na dol`nost, go imenuva imam namera da Atanasov, vrabose pazaram za funkcii. Vo Vladimir ten vo Upravata.

Od Vlapartijata vlegov so iskreni i data pora~aa deka dosledno ~esni nameri. Na funkcijata }e gi po~ituva zakonite i stapiv za da se boram protiv propisite i deka revnosno i vistinskiot kriminal koj go beskompromisno }e se bori gu{i i stopanstvoto i naro- protiv prekr{uvaweto na dot, no verojatno zastanav na zakonite i protiv kriminalot mnogu pati{ta, pa me snajde i korupcijata. sostojbava. Prifa}am, si da- No, Cvetanov izleguva so svoja vam ostavka..., no ne poradi vistina. Spored nego, AntikoAntikorupciska, tuku poradi rupciska postapuvala samo va{ata licemerna politika i po naodite na Dr`avniot nezainteresiranost za borba zavod za revizija, a ne i po protiv vistinskiot krimi- negovite dokazi, a od Vladata nal - ova mu go napi{a go sovetuvale da ne pi{uva direktorot na Agencijata `alba na izve{tajot. za spre~uvawe na pereweto “Iako imav argumenti za pari, Vane Cvetanov, na pre- `alba, bev sovetuvan da ne mierot Nikola Gruevski vo pi{uvam, bidejki izve{tajot ostavkata {to mu ja dostavi ni bil super vo sporedba so javno preku mediumite. institucii. No, podocna Cvetanov v~era do me- drugi od Vladata zamerija za diumite isprati pismeno promocijata mi na prira~nikot obrazlo`enie zo{to se pov- i za izjavata pred mediumite lekuva od funkcijata, {to e i mi zabranija kakvi bilo samo vrv na problemite koi mediumski pojavuvawa (da zapo~naa vo momentot koga se zaboravel slu~ajot). Po Antikorupciskata komisija ova pobarav mojot slu~aj da go prozva za vrabotuvawe se najde na dneven red, no 29 lica bez odobrenie od dobiv nepristoen predlog Ministerstvoto za finansii. od Vladata da si dadam Od Vladata be{e pobarano ostavka, a vo septemvri da da go razre{i. nova funkcija”, tvrdi VMRO-DPMNE v~era ekspresno dobijam reagira{e na pismoto od Cvetanov. go obvinuva premierot Cvetanov so obrazlo`enie Toj deka “licemerna politideka od Cvetanov bila po- ka” ivodi deka e nezainteresiran barana ostavka zatoa {to za borba vistinskiot naodite na Dr`avnata kriminal. protiv “Vo 2006 stapiv na komisija za spre~uvawe na funkcija celosno veruvaj}i vo korupcijata se poka`ale odlu~nosta na Vladata ladata i na “izdr`ani”. Za ova Gruevski premierot za beskompromisna kompromisna go informiral i Izvr{niot borba protiv kriminalot. iminalot.

So komitet na VMRO-DPMNE na izleguvaweto na rezultatite sednicata odr`ana na 16 juli na videlina so obrabotkata godinava. slu~aite beaa zasegnati “VMRO-DPMNE e partija koja na mnogu mo}ni strukturi, ukturi, grupi sekoga{ se borela protiv i interesi.

Koga do policijata korupcijata i prekr{uvaweto bea dostaveni kupi{ta pi{ta slu~ai na zakonite. Funkcionerite (letoto 2009 godina), ina), po~naa na VMRO-DPMNE se tie koi problemite. Verojatno ojatno zastamora da gi po~ituvaat site nav na mnogu pati{ta, pa me ti{ta, zakonski regulativi. Vo toa snajde sostojbava”, a”, istaknuva pravilo nema milost, nitu Cvetanov. za onie koi se stari, nitu Ne e prvpat Cvetanov da za onie koi se novi ~lenovi. tvrdi deka postojatttanov krimiCvetanov mora da se soo~i nal i kriminalni grupi so faktot deka partiskata vo koi u~estvuvaat vaat kni{ka ne mu zna~i ni{to mnogu mo}ni strukrukako gi prekr{il zakonite. turi od dr`avata.

Demantirame deka koj bilo Koga prvpat be{eta. od VMRO-DPMNE mu ponudil prozvan od An-e druga funkcija i deka imalo tikorupciska toj kakvi bilo partiski pritisoci vedna{ dostavi vrz Cvetanov”, informiraat dokumenti do od partijata.

G

Javnoto obvinitelstvo za navoden kriminal na mo}nite strukturi i grupi. Cvetanov ja obvini i Antikorupciska deka ima zame{ano prsti vo ova i deka organizira hajka protiv nego.

Javniot obvinitel Qup~o [vrgovski v~era izjavi deka postapkata po dokazite od Cvetanov s$ u{te trae.

“Mo`am da ka`am deka zasega indiciite za storeni kriminalni dela i navodna povrzanost na pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, so mo}ni mafija{ki strukturi se na mnogu nisko nivo. Sepak, istragata ne e zavr{ena i ne mo`am so sigurnost da tvrdam dali ima ili ne kriminal spored dokazite od Upravata za spre~uvawe na pereweto pari”, veli [vrgovski.

Od Antikorupciska ne sakaa da ja komentiraat ostavkata na Vane Cvetanov. Pretsedatelot Ilmi Selami izjavi deka nema namera da se me{a vo prepiskite na politi~arite ili direktorite na dr`avnite institucii.

“Pove}e pati imalo obidi Antikorupciska da bide vme{ana vo prepiskite na nekoi politi~ki partii ili dr`avni institucii. No, nie si ja rabotime na{ata rabota preku sproveduvawe na zakonite”, veli Selami.

Spored nego, razre{uvaweto na Cvetanov e najava deka politi~kata volja za spre~uvawe na korupcijata vo dr`avata po~nuva da se zgolemuva i deka kone~no po~nuva sproveduvaweto na zakonite.

NAVIGATOR

21.07.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

3

CECA ZA REKORDI

G EMIL TEDESKI

SIMON TRP^EVSKI

JORGOS PAPAKONSTANTINU

BAN KI MUN

rvatskiot biznismen vo rcija povtorno se zalavniot revizor na ON akedonskiot pijanist M ja osvoi publikata Hime na svojot profit Gdol`uva na me|unaroden Gse povle~e od funkcina eden od najgolemite otvori frontalna vojna plan so 1,5 milijardi jata nezadovolen od stilot svetski muzi~ki festivali – Bibisi proms vo London

kon site doma{ni bren- evra i toa za da otplati dovi na policite {irum stari dolgovi porane{na SFRJ

na rakovodewe na generalniot sekretar

PROPADNA INVESTICIJATA NA HAJER I TRIVJU VO BUNARXIK

VLADATA SE U[TE SE KRSTI VO HAJER?!

Od Vladata najavuvaat deka vo naredniot period }e pregovaraat samo so Hajer okolu mo`na nivna investicija vo Bunarxik METODI PENOVSKI

D

penovski@kapital.com.mk

olgo najavuvanata investicija vo skopskata tehnolo{ko-industriska zona Bunarxik na Hajer i Trivju definitivno nema da se realizira. Vladata ja zadol`i Agencijata za stranski investicii da go raskine dogovorot so ovie dve kompanii otkako korejskata Trivju objavi deka se povlekuva od ovaa investicija. Od Vladata najavuvaat deka vo naredniot period }e pregovaraat samo so Hajer okolu mo`na nivna investicija vo Bunarxik.

Portparolot na Vladata, Martin Martinovski, v~era izjavi deka otkako Vladata go dobila izve{tajot od Agencijata za stranski investicii i od Direkcijata za slobodni tehnolo{koindustriski zoni za tekot na realizacijata na ovaa investicija dala instrukcii do Agencijata da se pristapi kon raskinuvawe na dogovorot so nositelot na rabotite, ju`nokorejskata kompanija Trivju.

Hajer i Trivju vo Bunarxik treba{e da izgradat fabrika za proizvodstvo na LCD televizori i monitori.

Vo vrska so ovie slu~uvawa od Hajer grup velat deka “poradi globalnata finansiska kriza i pra{awa povrzani so Trivju internacional”, zaedni~kiot proekt za investirawe vo tehni~koindustriskata razvojna zona Skopje 1 ne e pove}e

MARJAN RISTESKI Nejziniot koncert be{e vistinski predizvik za Makedoncite, koi za nejziniot koncert pristignuvaa od site krai{ta na zemjava. Ne otsustvuvaa nitu pobliskite sosedi na Balkanot.

Sega Risteski e na slatki maki koja li druga yvezda mo`e da sobere 120.000 pivopijci. Na lanskiot Pivofest, koga gostinka be{e hrvatskata peja~ka Severina, toj gordo najavi deka Ceca }e go otvori godine{niov festival. Godinava ostana bez vetuvawe.

GUBITNIK

ZAGREB GORI, BANDI]] ^E[LA GLASOVI

Z operativen.

No, Martinovski tvrdi deka grupacijata Hajer i ponatamu ostanuva cvrsto zainteresirana za samostojno da prodol`i so proektot.

“Celiot ovoj proces se vodi preku Agencijata za stranski investicii, koja vrz osnova na instrukcii od Vladata pristapi kon raskinuvawe na dogovorot so nositelot na rabotite, kompanijata Trivju. No, Hajer iska`a `elba za samostojno da ja realizira investicijata, za {to vo idnina }e treba da se napravi nov dogovor”, izjavi Martinoski.

Spored nego, instrukciite za raskinuvawe na dogovorot koi Vladata gi dala do Agencijata za stran-

3 FAKTI ZA...

47 34 21

radona~alnikot na Prilep so pravo go edzaslu`i mestoto pobednik poradi besprekorno no al organiziraniot Festival 10 na pivoto i skarata 2010 godina. Godine{niov Pivvni ofest postigna apsolutni ii. rekordi vo site kategorii.

Rekordnata posetenost so }e pove}e od 300.000 gosti ve}e go postavuva festivalot vo dru{tvo na najmasovnite te manifestacii kako {to e muzi~kiot festival Egzit od Novi Sad ili najgolemiot ot festival na trubata vo ~a Evropa, vo mesnosta Gu~a vo Srbija.

Risteski poka`a golemo liderstvo i entuzijazam za da go organizira ovoj festival vo besprekoren red. Za da se najde parking-prostor za 24.000 avtomobili vo grad kako Prilep treba navistina sekoe }o{e od gradot da bide dobro organizirano. Rekordna be{e i potro{uva~kata na skara od 90.000 kilogrami, a se ispija rekordni 150.000 litri pivo. [lag na s$ be{e noseweto na najkontroverznata srpska turbo-folk yvezda Svetlana Ra`natovi}-Ceca.

NEDELI IZNESUVA PORODILNOTO OTSUSTVO VO GERMANIJA I [VEDSKA, SO [TO OVIE ZEMJI VA@AT ZA NAJDARE@LIVI NEDELI DOBIVAAT MAJKITE VO GRCIJA, SO [TO I OVAA ZEMJA E ME\U DR@AVITE SO NAJGOLEMO PORODILNO OTSUSTVO POSLEDNO MESTO SE SAD I AVSTRALIJA BIDEJ]I NE GARANTIRAAT PLATENO PORODILNO OTSUSTVO

ski investicii se vo soglasnost so makedonskite zakoni koi predviduvaat poni{tuvawe na dogovorot i vra}awe na zemji{teto vo dr`avna sopstvenost vo slu~aj na nepo~ituvawe na rokovite za izgradba na fabrikata.

Na 16 septemvri lani vo Bunarxik be{e postaven kamen-temelnik za izgradba na fabrika za proizvodstvo na LCD televizori i monitori, koja treba{e da bide zaedni~ka investicija na Trivju i Hajer vo vrednost od devet milioni evra i vrabotuvawe na pove}e od 100 lu|e. So proizvodstvo fabrikata treba{e da po~ne vo maj godinava, a rokot be{e prolongiran

9

milioni evra iznesuva{e planiranata investicija na Trivju i Hajer

do krajot na mesec juni. Po istekot na toj rok direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, izjavi deka Vladata go ima krajniot zbor za celokupnata investicija. Opciite koi & ostanuvaa na Vladata, spored toga{nata izjava na Mizo, bea raskinuvawe na dogovorot ili davawe vtora {ansa i prodol`uvawe na dogovorot.

PROCENKI...

agrebskiot gradonaa~alnik, Milan Bandi}, }, razmisluva za u~estvoo na parlamentarnite izzbori, dodeka aferata “Var{avska”, vo koja neegovata uloga e centralna, a, ja dostignuva to~kata naa vriewe. Pove}e od 150 lu|ee dosega se uapseni vo tekot ot na masovnite protesti soo koi zagrep~anite sakaat daa ja spre~at izgradbata naa trgovski centar na ulicataa Var{avska. Temata na eden od prethodnite protesti be{e i simnuvawe na Bandi} od gradona~alni~koto mesto. ^uvstvuvaj}i deka foteljata mu se trese, Bandi}, vo ekot na aferata Var{avska objavi deka saka da gi kapitalizira svoite 300 iljadi glasovi od prviot, i 900 iljadi od vtoriot krug, dobieni na pretsedatelskite izbori (na koi izgubi od Ivo Josipovi}). Na~inot da ja valorizira spomnatata narodna poddr{ka, Bandi} go gleda vo u~estvo na narednite parlamnetarni izbori, a ovaa ambicija apsurdno ja opravduva tvrdej}i deka ne

MILAN BANDI] saka da bide farisej.

Ako ve}e zboruvame za farisejski potezi, toga{ odlukata na zagrepskiot gradona~alnik da u~estvuva na parlamentarni izbori, otkako sfati deka te{ko }e dojde do petti gradona~alni~ki mandat (osobeno posle aferata Var{avska, za koja svojata vina nesmasno se obide da ja prefrli na drugi, no i posle pretsedatelski izbori koga srede gradot {to go rakovodi Bandi} izgubi od Josipovi}, so 37 nasproti 62 procenti od glasovite, kolku {to dobi aktuelniot hrvatski pretsedatel) pretstavuva {kolski primer za farisejstvo.

MISLA NA DENOT

MILE JANAKIESKI

minister za transport i vrski

BRODOVITE MORA DA ODAT NA TEHNI^KI PREGLED

Z

akonskite obvrski za plovilata se usoglaseni so zakonodavstvoto na Evropskata unija i imaat za cel da ovozmo`at bezbedna vnatre{na plovidba so plovni objekti koi gi ispolnuvaat site potrebni tehni~ki standardi. Za ispolnuvawe na ovie obvrski, sopstvenicite na brodovite treba da gi izvr{at potrebnite tehni~ki pregledi i da ja obezbedat soodvetnata dokumentacija. Ova v~era im go pora~a ministerot za transport Mile Janakieski na ~etvoricata sopstvenici na brodovi koi operiraat vo Ohridskoto Ezero. V~era{nata sredba vo Ministerstvoto se odr`a po revoltot na sopstvenicite na plovnite objekti od izborot na nova firma {to }e vr{i tehni~ki pregled i cenite.

Tie sega vetile deka }e gi ispolnat obvrskite.

NE MO@E DA IZGRADITE SILNA KORPORACIJA SO MNOGU KOMISII I UPRAVEN ODBOR [TO TREBA DA BIDE KONSULTIRAN ZA SE I SE[TO. TREBA DA BIDETE SPOSOBNI SAMITE DA DONESUVATE ODLUKI

RUPERT MARDOK AVSTRALISKI MEDIUMSKI MAGNAT

4 21.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ROMANIJA KAKO ZADEN VLEZ

Moldavija na mala vrata vo EU

...CEBIT VO HANOVER

Visoka antistres -tehnologija

omanskiot pretsedatel ja sproveduva idejata za obedinuN Rdvojno vawe na Romanija i Moldavija. Na Moldavcite im veti dr`avjanstvo, {to sega i go sproveduva, a na Brisel mu se kreva kosa na glavata.

ajgolemiot informati~ki saem vo svetot, Cebit, koj se odr`uva vo germanskiot grad Hanover, izobiluva so tehnolo{ki inovacii. Antistres tehnologija e najnov hit.

ZA EDEN ^OVEK - EDNA FUNKCIJA!

TAMU KADE [TO NE MO@E ZAKONOT, MO@E PARTIJATA! Bez da komentira dali se raboti za politi~ka igra i frlawe “prav vo o~i” od strana na Vladata, prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, go pozdravuva apelot na Vladata do funkcionerite da se otka`at od edna od funkciite

P

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

oliti~ki presvrt ili politi~ka igra.

Po serijata inicijativi pokrenati od Antikorupciska za razre{uvawe na licata kaj koi podolg period e zabele`an klasi~en sudir na interesi so vr{ewe pove}e javni funkcii vo isto vreme, Vladata po cela godina ignorirawe na apelite od mediumite i ekspertskata javnost kone~no re{i da poka`e akcija i da gi po~ituva zakonite za spre~uvawe korupcija i sudir na interesi.

Samo eden den po izjavata na VMRO-DPMNE vo koja apelira do site nositeli na javna funkcija najdocna do 31 avgust da se otka`at od edna od funkciite, prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, ne saka da go komentira vakviot splet na okolnosti i motivite na Vladata za ovoj poteg.

“Nas kako Antikorupciska komisija najva`no ni e da se sproveduva zakonot.

S$ dodeka se sproveduva zakonot, ne e va`no od kade doa|a baraweto za po~ituvawe na zakonite, bez razlika dali e toa politi~ka partija ili druga institucija. Nie gi pozdravuvame site incijativi za borba protiv korupcijata bez razlika od kade tie doa|aat”, veli Selami.

Vakviot presvrt kaj Vladata doa|a po s$ posilnite pritisoci na mediumite i na ekspertskata javnost deka ne gi

po~ituva inicijativite na Antikorupciska i deka ostanuva nema pred nejzinite barawa za razre{uvawe na funkcionerite koi izvr{uvaat dve konfliktni javni funkcii.

Samo eden den po izjavata na partijata i gradona~alnikot na [tip gi povika i funkcionerite i sovetnicite vo op{tinata da se otka`at od edna od funkciite. Na listata na Antikorupciska se najdoa golem broj funkcioneri kaj koi bil

konstatiran sudir na interesi.

Na listata se nao|aat mnogu funkcioneri me|u koi Vladimir Zdravev, direktor na MEPSO i pretsedava~ so Sovetot na op{tina Centar; Vladimir Bah~ovanovski, direktor na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor i sovetnik vo op{tina Centar; Viktor Kamilovski, koj istovremeno e direktor na klini~kata bolnica Sveti Naum Ohridski i pretsedava~

[TO PRETSTAVUVA SUDIR NA INTERESI

Sudir na interesi podrazbira sostojba koga privatniot interes na slu`benoto lice e vo sprotivnost so javniot interes, odnosno koga so vr{eweto na slu`beno ili drugo dejstvie direktno ili indirektno se vlijae vrz interesite na slu`benoto lice. Slu`beno lice spored ovoj zakon e pretsedatelot na dr`avata, postavenite ambasadori i pratenici vo stranstvo, funkcionerite vo Sobranieto, vo Vladata, vo organite na dr`avnata uprava, vo sudovite i drugite organi i organizacii {to vr{at opredeleni stru~ni, upravni i drugi raboti vo ramkite na pravata i dol`nostite na dr`avata, vo op{tinite i gradot Skopje, kako i drugite lica koi vr{at javni ovlastuvawa.

so sovetot na op{tinata Aerodrom. Toa se samo nekolkute od koi Antikorupciskata komisija pobara da se otka`at od edna od funkciite i u{te 40-ina drugi funkcioneri kaj koi postoi sudir na interesi na lokalno nivo.

Obvinetite, pak, vo uslovi koga Vladata ostana gluva na vakvite obvinuvawa, vo svoja odbrana se pravea eksperti i sami si gi tolkuvaa zakonite, velej}i deka kaj niv nema sudir na interesi.Direktorot na Javnata uprava za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, Vladimir Bah~ovanovski, koj istovremeno e i ~len na Sovetot na op{tina Centar, izjavi deka kaj nego ne postoi sudir na interesi i deka nema namera da se otka`e od nitu edna funkcija. Spored univerzitetskiot profesor Bor~e Davitkovski zakonot e jasen i jasno poso~uva kade postoi sudir na interesi.

“Tolkuvaweto ne treba da go pravi sekoj, tuku samo onoj koj go nosi zakonot. Kaj nas problemot e {to nie imame sistemski problem. Ne postoi mehanizam za razre{uvawe, pa funkcionerite ni se najza{titenite li~nosti vo dr`avata. No, dokolku sakame demokratija, toga{ sekoj {to se nao|a na nekoja politi~ka funkcija treba da snosi i odgovornost. Komisijata mora da si ja zeme nadle`nosta vo svoi race i da gi razre{uva funkcionerite kade {to ima sudir na interesi”, smeta Davitkovski.

...PRVO PATUVAWE

“Dreamliner 787” na Boing voodu{evuva

vionot ”Dreamliner 787” na Boing gi voodu{evi prisutnite A na vozdu{niot spektakl vo Farnbourg vo Hemp{ir otkako za prvpat go preleta Atlantikot. Na aeromitingot vo Velika Britanija doleta od SAD.

DVA, TRI ZBORA “Kursot na kunata e neodr`liv so najavite za zgolemuvawe na cenite i potrebata da se odr`i konkurentnosta na ekonomijata. Krizata mo`e da bide {ansa, no na Hrvatska & nedostiga okolina za produktivnost” NADAN VIDO[EVI] pretsedatel na Hrvatskata stopanska komora

“Se pribli`uvame do to~kata na vriewe. Site o~i se svrteni kon Hag. Po s$ {to doa|a imame pri~ina da bideme optimisti, no mora da bideme i svesni deka pobedata vo Hag e samo eden ~ekor od patot po koj trgnavme” VUK JEREMI] minister za nadvore{ni raboti na Srbija

“Namesto da piete alkohol, jadete ovo{je. Od {to se dobiva alkoholot? Neli e od ovo{je?

Toga{ jadete go ovo{jeto sve`o... Jas gi sakam lu|eto i zatoa sakam tie da `iveat zdravo” REXEP TAIP ERDOGAN premier na Turcija

GADGETS

NAJNOV LAPTOP NA LENOVO Z 360

N

ajnoviot laptop na vode~kiot kineski proizvoditel Lenovo gi vgraduva poslednite softverski re{enija na kompanijata. Laptopot Z 360 ima grafi~ka karti~ka GeForce 310 M i so 512 megabajti ram memorija, a vo nego e vgraden Vindous 7 operativen sistem.

Lenovo Ideapad Z 360 ima 13 in~en ekran so rezolucija od 1366H768 to~ki, a kapacitetot na bateriite mu ovozmo`uvaat ~etiri ~asovna rabota bez prekin.

Ovaa “igra~ka” na Kinezite vo maloproda`ba ~ini 849 dolari, a e dostapna vo tri boi: crna, srebrena i violetova.

POLITIKA

21.07.2010

TITO PETKOVSKI BARA PREDVREMENI IZBORI PO SAMITOT NA NATO

N

SDP izrazi zagri`enost od otsustvoto na demokratski kapacitet kaj Vladata i poradi toa smeta deka e neophodno odr`uvawe predvremeni parlamentarni izbori po Samitot na NATO vo Lisabon.

"Smetame deka e neophodno da se proveri poddr{kata na Vladata na predvremeni parlamentarni izbori i toa treba da se napravi neposredno po Samitot na NATO vo Lisabon", izjavi v~era pretsedatelot na partijata, Tito Petkovski.

Za Petkovski formiraweto

na Anketnata komisija vo sobranieto e samo farsa za da se pokrijat lo{ite ~ekori koi gi prezema Vladata.

"VMRO-DPMNE saka po sekoja cena da se podeli odgovornosta me|u vlasta i opozicijata za nedobivaweto datum za po~etok na pregovori so EU... So Anketnata komisija vlasta saka „da go sokrie i kriminalot vo REK Bitola kade {to se pronevereni okolu sedum milioni evra”, kako i da go stavi vo vtor plan donesuvaweto na izmenite na Zakonot za javni nabavki" re~e Petkovski.

5

I DIJASPORATA SO PRAVO NA GLAS!

V

klu~uvawe na dijasporata vo politi~kiot `ivot preku realizirawe na izbira~koto pravo, na~inot na dobivawe makedonsko dr`avjanstvo i za~uvuvawe na makedonskiot identitet se temite koi gi diskutiraat makedonskite iselenici na v~era{nata godi{na konferencija na iseleni~ki organizacii.

"Vo tek e zapi{uvawe na glasa~ite vo glasa~kite pretstavni{tva, zakonot e jasen, na slednite parlamentarni ili pretsedatelski izbori }e glasaat i isele-

nicite”, re~e Vasil Naumov, direktor na Agencijata za iseleni{tvo.

"Ministerstvoto za nadvore -{ni raboti so 55 diplomatski pretstavni{tva }e bide del od ponatamo{nata aktivnost na koordinirawe, servisirawe i aktivirawe na dijasporata za podirektno i poefikasno vklu~uvawe vo makedonskiot politi~ki `ivot”, re~e Zoran Petrov, zamenik-minister za nadvore{ni raboti.

Celta na iseleni~kite organizacii, veli Petrov, e da se slu{ne glasot na isele-

nicite, so {to makedonskata javnost }e bide zapoznaena so nivniot stav i idejata za u~estvo na iselenicite na slednite parlamentarni izbori.

KADE IS^EZNA OPTIMIZMOT ZA IMETO?

GRUEVSKI I PAPANDREU SE IZGUBIJA VO “NOVITE INICIJATIVI”!

Serijata sredbi i kafiwa na dvajcata premieri i najavite deka s$ pove}e se nayira re{enieto na dvodeceniskiot spor, se poka`aa kako obid da se iskreira la`na atmosfera deka kompromisot e najden, a se ~eka samo negovoto pakuvawe. Vo me|uvreme, se pojavija informacii deka “rabotata” e zako~ena kaj nas, so upornoto insistirawe na vlasta vo prezemaweto na odgovornost za eventualniot kompromis da se vklu~i i Branko Crvenkovski KATERINA SINADINOVSKA

P

sinadinovska@kapital.com.mk

o branot na “pozitivna energija” pome|u rakovodstvata na Skopje i na Atina, predizvikan od nekolkute posledovatelni sredbi na premierite Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu, vo poslednite dve nedeli ima zati{je koga se raboti za zatvoraweto na problemot.

Vlasta vo Skopje mol~i zo{to dozvoli o~ekuvawata za brz kompromis da se krenat na tolku visoko nivo, za sega vremeto da demantira deka crvenite linii bile na vistinskiot pat za brzo obeluvawe. Poslednite oficijalni izjavi na premierot Gruevski i na ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski se usoglaseni i jasni - deka topkata e kaj Grcija i deka, otkako Makedonija dala s$ {to mo`e, otsega pa natamu, razvojot na nastanite vo vrska so sporot najmnogu }e zavisi od voljata na Papandreu da se “vrazumi”. Ministerot Milo{oski, otide i ~ekor ponatamu, objasnuvaj}i gi svoite ~uvstva deka nekoi evropski dr`avi bile izmoreni od ponatamo{no pro{iruvawe, pa ottuka i skepticizmot za brzite integracii na Makedonija. Ako na ova se dodade i otvoreniot somne` na pratenikot na VMRO – DPMNE, Aleksandar Spasenovski vo principielnosta na Brisel koga se raboti za Makedonija i za famoznata

anketa na Sekretarijatot za evropski pra{awa, kade tokmu ovoj vladin oddel, otvoreno propagira deka Makedoncite (re~isi 70%) ne go davaat imeto i po cena na vlezot vo EU i vo NATO, se nametnuva pra{aweto, od kade sega vakvata retorika, ako samo do pred petnaesetina dena, nagolemo se promovira{e re{itelnosta za kompromis. Vo me|uvreme i porakite koi pristignuvaat od oficijalna Atina se so zaladen ton, pa izjavite od gr~koto MNR se vsu{nost povici do makedonskata vlast da prestane so glumewe na pregovori i vistinski da poka`at inicijativi. Izjavata na alternativniot {ef na gr~kata diplomatija Dimitris Drucas deka po~uvstvuval izvesen napredok kaj Gruevski koj po~nal da sfa}a deka treba da popu{ti be{e do~ekana na no` vo makedonskata Vlada i oceneta kako neprincipielna.

Vo vakvi uslovi, koga se ~ini deka se vrtime vo krug i doa|ame na nekoi po~etni pozicii, ona {to izvori od VMRO – DPMNE go brifiraat e deka povtorno, vinovna e opozicijata i nejziniot nekonstruktiven stav i odnos po ova pra{awe. Velat deka vo posledniot period, tie pobarale aktivno u~estvo na SDSM vo obidite za razgleduvawe na mo`nosta za kompromis so Grcija, no deka Branko Crvenkovski bega od pra{aweto za imeto i od prezemawe na odgovornost. Navodno, i sugestiite na me|unarodnata zaednica

do SDSM bile da napravat ~ekor napred i osven onaa blanko poddr{ka {to mu ja nudat na premierot za predlog koj ne bi zadiral vo identitetot, da poka`at i pogolema inicijativa, osobeno, otkako premierot Gruevski i jasno im go soop{til stavot deka bez vme{anost na Crvenkovski nema namera da go re{ava ova klu~no pra{awe i celata “vina” da ja prezeme isklu~ivo

PRODOL@I SAGATA OKOLU DELOVNIKOT

K

oordinacijata kaj sobraniskiot spiker Trajko Veqanoski, koja treba{e da bide posledna, se oddol`i pove} e od o~ekuvanoto, otkako dvete najgolemi partii, VMRO–DPMNE i SDSM, se sudrija okolu Delovnikot.

Od VMRO-DPMNE informiraat deka ostanuvaat na nivnata soglasnost opoziciskite pratenici da imaat pravo da predlagaat barem po edna to~ka na dnevniot red na sednicite, no samo so mese~na frekvencija, dodeka opozicijata insistira toa

da bide na sekoja sednica.

No, ona kade {to najmnogu “se kr{at kopjata” e odbivaweto na VMRO–DPMNE da prifati pratenicite da raspravaat za revizorskite izve{tai, odnosno, Sobranieto da kontrolira kako se tro{at narodnite pari vo vladinite institucii.

Vlasta se nadeva deka dene{nata koordinacija } e bide posledna i deka so nea se zatvoraat pra{awata za Delovnikot, i so toa do krajot na nedelata dvete to~ki od dnevniot red (Anketnata

komisija i Delovnikot) }e se razgleduvaat na plenarna sednica. Samo ispolnuvaweto na dvata prioriteti, spored vlasta, }e zna~i pozitivna ocenka od Brisel.

Ako ne se postigne dogovor do krajot na nedelata, toa }e bide jasen signal za Brisel deka nema nikakvo podobruvawe vo politi~kiot dijalog vo zemjata, otkako evroambasadorot Ervan Fuere pobara konstruktivnost od site partii, no, sepak, glavnata odgovornost ja locira{e kaj Vladata.

na svoj grb. I dodeka brifiraat, oficijalno, od VMRO – DPMNE ne gi komentiraat vakvite informacii, no velat deka stojat na insistiraweto SDSM da se proiznese okolu imeto.

“Ne bi navleguval vo vakvite informacii, no stoi ona deka za site pra{awa koi se od vitalen dr`aven interes, nam ni e potreben op{t konsenzus i odgovornosta ne mo`e da bide samo na{a” veli

pratenikot Ilija Dimovski za “Kapital”.

I dodeka se otvoraat dilemite dali za novata “status-kvo” situacija e vinovna Grcija i nejzinata tvrdoglavost (kako i pregolemata okupiranost na Papandreu so doma{nite problemi i tamo{nata opoizicija koja “vrie”) ili makedonskata vnatre{na nepopustlivost i nategaweto kako i koj da bide “nositelot na odgovor-

MLEKAROT ILIEVSKI, BRAT MU I TATKO MU OSTANAA VO PRITVOR

O

snovniot sud vo Bitola gi odbi `albite na branitelite na farmerot Du{ko Ilievski, negoviot brat i tatko, so {to nivniot pritvor se prodol`i kako {to be{e i prvi~no odreden, so traewe do 30 dena.

Branitelite baraat, kako {to velat, potemelno ve{ta~ewe na rastenijata na kanabis sativa koi policijata gi otkorna od nivata na Ilievski i gi prilo`i kako dokazen

materijal vo ramkite na obvinenieto deka odgleduvale neguvana, a ne diva marihuana.

"Vo istra`niot predmet ima i dokaz izveden od ve{ta~ewe koe go vr{elo MVR vo vrska so toa rastenie. Kolku e toa vo red jas ne mo`am da ka`am.

Toa }e go cenime kako odbrana vo ponatamo{nata procedura, no, navodno, vo vrvovite na listovite se najdeni nekakvi supstancii. Smetam deka treba potemelno ve{ta~ewe,

nosta” porakite koi denovive pristignuvaa od Zapad ne se ni malku pozitivni. Zav~era, duri i evropratenikot Jelko Kacin (koj va`i za eden od najgolemite poddr`uva~i i lobisti na makedonskite integracii) otvoreno pora~a deka ako ne se najde re{enie na sporot so Grcija, Makedonija }e ja izgubi {ansata i sledna dr`ava na koja Unijata }e & se posveti, }e bide Crna Gora.

od druga institucija", veli Talevski.

Branitelite sega o~ekuvaat osnovniot javen obvinitel da se proiznese po odnos na dokazniot materijal sproveden od strana na istra`niot sudija. Obvinetite stojat na izjavata deka se nevini, a nekolku op{tinski organizacii na SDSM zapo~naa inicijativa za potpi{uvawe na peticija za osloboduvawe na farmerot Du{ko Ilievski.

6 21.07.2010 NAVREDI, TEPA^KI, DRAMA I PARADA

SOBRANISKATA KULTURA STANA FISKULTURA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

S

o sobraniskiot incident od 1 juli i so vulgarnite zborovi koi pratenicite gi razmenija me|u sebe nekolku dena podocna, na sednicata za interpelacija na parlamentarniot spiker Trajko Veqanovski, se ~ini deka niskoto nivo na politi~ka komunikacija vo Makedonija go dopre samoto dno. Navredlivite zborovi kako “imbecilu”, “smrdena nekapena sviwo”, “kodo{i”, “volovi edni”, “teletabisi”, “taftabiti”, slu{nati i na ulica gi “paraat”

Vo uslovi koga vo makedonskiot Parlament, pratenicite komuniciraat me|usebe na najnisko mo`no nivo, a namesto su{tinski i argumentirani raspravi imame plasti~no ~itawe na odnapred napi{ani govori podgotveni vo partiskite {tabovi, se nametnuva pra{aweto od kade i do kade so gnieweto na makedonskata politi~ka scena u{ite, a kamo li koga se izgovoreni od pratenici na parlamentarnata govornica. Taa sednica na najotvoren na~in dosega go poka`a porazitelniot fakt deka makedonskata politi~ka scena ve}e i najo~igledno go ima izgubeno celiot dopir so ona {to se vika vistinska politika. Ona {to mo`ebi najmnogu zagri`uva e “transparentnosta” so koja makedonskite pratenici se odlu~uvaat na ~ekori, koi vo normalni demokratii bi bile ramni na politi~ko samoubistvo i pritoa nemaat nitu sram, nitu ~uvstvo na odgovornost, pred sebe i pred gra|anite koi gi glasale. Pa

taka, vo makedonskiot parlament, pratenici (i prateni~ki!) koi imaat dozvola da se javuvat za zbor samo na vakvi “isklu~itelni” sednici, nemaat nikakov problem so ~itawe na odnapred podgotveni govori (i {to e u{te postra{no – odnapred podgotveni univerzalni repliki {to e skandal par ekselans!). I pritoa razo~aruvaat so lo{ata gluma i ve`bani, a nedove`bani gestikulacii, o~ajnata retorika i u{te poo~ajnite maniri. Kako intelektualci, normalno bi bilo narodnite izbranici da bidat krajno navredeni i da se pobunat protiv obidite na partiskite

{efovi da gi marginaliziraat i obezli~at do ovoj neviden stepen, no, jasno e deka glavniot problem vo slu~ajov, ne se “partiskite kujni” tuku bezrbetnicite koi sedat vo prateni~kite klupi i poslu{no gi goltaat site recepti na liderot.

Poradi vakvite anemi~ni politi~ki karakteri mestoto kade {to treba da se vodi glavnata politi~ka bitka ima najslab sostav dosega i e pretvoreno vo duvlo na partiski poslu{nici, totalno apoliti~ni i totalno nesvesni za te`inata na funkcijata {to ja nosat. A zakonodavniot dom e samo otslikuvawe na zrelosta na politi~kata scena

i kultura vo edna zemja, pa ottuka se i zaklu~ocite za toa do kade e Makedonija vo svojot politi~ki razvoj. Vo vakvi uslovi sto`erot na demokratskiot `ivot, Parlamentot jasno e deka ne funkcionira spored svojata namena, koga namesto natprevar na idei i re{enija, tamu se slu~uva civilizaciski krah, vo koj odredeni pratenici obiduvaj}i se da gi navredat svoite politi~ki protivnici, najmnogu go navreduvaat zdraviot razum.

I seto ova e neposredno pred sostanokot na Sovetot za stabilizacija i asocijacija, {to }e se odr`i na 27 juli vo Brisel, na koj }e se

BALKANSKI PARLAMENTARIZAM

HRVATSKA

O

d agresiven odnos kon opozicijata na po~etokot na hrvatskiot parlamentarizam, sega dojdovme do situacija koga postoi debata vo parlamentot. Kulturata na rasprava vo Sobranieto e podobrena, iako izvr{nata vlast i ponatamu e nadmo}na, kako i vo pove}eto parlamentarni sistemi, veli hrvatskiot analiti~ar, Branko

Caratan komentiraj}i ja sostojbata na politi~kiot dijalog vo negovata zemja. Negoviot kolega, Nenad Zako{ek, dodava: “Rabotite se smenija po smrtta na pretsedatelot Frawo Tu|man. Sega Sobranieto nema samo simboli~ka funkcija, za pretsedateli na istra`nite tela vo parlamentot se imenuvaat samo pratenici od opozicijata, komunikacijata na Sobranieto so narodot e institucionalizirana i e na visoko nivo, iako s$ u{te postoi nedostig na kompetencija kaj pratenicite koi se informati~ki neobrazovani, a odvaj 5 procenti od niv zboruvaat angliski”.

Analiti~arite se soglasuvaat deka vo Hrvatska site partii imaat politi~ki deficiti, no nema takvi koi zagovaraat nedemokratski politi~ki re{enija. “Stanuvame politi~ki zdodevna i stabilna zemja, {to e prekrasno, za{to vo takva zemja najubavo se `ivee”, velat hrvatskite eksperti.

SRBIJA

N

a~inot na koj srpskite pratenici go izrazuvaat svoeto nezadovolstvo, i toa pred televiziskite kameri koi gi prenesuvaat sednicite vo javnosta, e netipi~en za razvienite demokratii, veli analiti~arot Milan Nikoli}. Toj smeta deka glavni vinovnici za preminuvaweto na grancite na pristojnosta vo srpskiot parlament se radikalite (Srpska radikalna partija), koi, spored nego, se promotori

na primitivna politika ~ie antidemokratsko dno e kineweto na kabli i mikrofoni od strana na liderot na radikalite, doktorot Voislav [e{eq. Vo ovoj kontekst, za odbele`uvawe se i nekolkute incidenti {to minatata godina vo srpskiot parlament gi predizvikaa povtorno pratenici na Srpskata radikalna partija. Toga{, pratenikot na SRS, Srboqub @ivanovi}, vo parlamnetot go udri pratenikot na Srpskata napredna partija, Igor Be}i}, a nekolku meseci podocna prateni~kata Gordana Pop-Lazi} (SRS) so ~evel ja ga|a{e Gordna ]omi}, koja vo toj moment pretsedava{e so Sobranieto.

“Za `al”, konstatira Nikoli}, “[e{eq s$ u{te dobiva glasovi na vakov na~in. Vo razvienite demokratii odnesuvaweto na pratenicite e regulirano so jasni propisi, no, i bez toa tie ne bi se odnesuvale nasilno, za{to znaat deka toa nema da im donese glasovi”.

BOSNA I HERCEGOVINA

I vo ovaa porane{na republika na SFRJ, kulturata na dijalog vo parlamentot, spored bosanskite eksperti, e na nivoto na ulicata.

Vo toj kontekst aktuelna e izjavata na pretsedatelot na bosanskiot zakonodaven dom, Milorad @ivkovi}: “Koga `ivotnite zboruvaat so ~ove~ki glas, toa se vika basna. A koga lu|eto zboruvaat so `ivotinski glas, toa e Bosna”. Profesorot po politi~ki nauki, Besim Spahi}, smeta deka na~inot na koj se odnesuvaat i komuniciraat pratencite, no i drugite politi~ari vo BiH, ima vrska so nivnoto obrazovanie.

“Za 95 procenti od politi~arite od BiH vedna{ mo`am da ka`am deka se politi~ki analfabeti. Ne pro~itale nitu edna kniga za da se informiraat {to e voop{to politika, a da ne zboruvame deka nemaat poim {to zna~i duri i

21.07.2010

razgleduva napredokot na zemjava vo reformite za pribli`uvawe kon EU. Nitu jasnite predupreduvawa vo ovoj kontekst, {to po poslednite nastani stignaa od evroambasadorot Ervan Fuere, o~igledno ne vlijaea da se mrdne od mrtvata to~ka na koja e zakovan politi~kiot dijalog me|u vlasta i opozicijata.

“Politi~kiot dijalog e vo dlaboka kriza i e pod nivoto {to se o~ekuva od edna zemja-kandidat za ~lenstvo vo EU. Vo pismenite prepiski me|u partiite, i voop{to vo nivnata komunikacija, se koristi ostar jazik nesoodveten za edna demokratska dr`ava, a mnogu malku se pravi za toa da se podobri. Vinovnici za vakvata situacija se i vlasta i opozicijata, no, Vladata e sepak taa {to treba da dade primer za pozitiven ton” veli Fuere. Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, nekolku dena po sednicata za negova interpelacija do parlamentarcite dostavi Pred-

log-kodeks za eti~ko odnesuvawe na pratenicite, koj opozicijata ironi~no go do~eka, velej}i deka Veqanovski nema kredibilitet da predlaga vakov kodeks, za{to tokmu toj e me|u najgolemite vinovnici za lo{iot imix na Parlamentot.

EKSPERTITE TVRDAT: KAKOV NAROD –TAKVI POLITI^ARI! Analiti~arite na politi~kite fenomeni vo zemjava ne se iznenadeni od niskoto nivo na komunikacija pome|u partiite. Velat deka vakvata sostojba e rezultat na odamna GORAN MISOVSKI VESNA BENDEVSKA XEVAD ADEMI vostanovena praktika na vodewe PRATENIK NA NSDP PRATENIK NA SDSM PRATENIK NA DUI politika od strana na doma{nite Najmalku sakam da gi kriOva {to se slu~uva vo Vlijanieto na partiskite politi~ari, koja nema mnogu doptikuvam kolegite i nivnata posledniot period e samo lideri vrz pratenicite e irni to~ki so na~inot na koj e rabota, no vladee konceptot kulminacija na strategijata neblagodarno da se komenorganiziran politi~kiot `ivot vo na totalna “vmro-izacija na VMRO – DPMNE koja ja tira zo{to direktno zasega razvienite demokratii. na dr`avata”. Nim ne im e sproveduva ve}e 4 godini za vo nivniot integritet. Spo“Partiite izbiraat {to poposlu{ni potreben dijalog, ne im e devalvirawe na funkcijata ren e moralniot standard i {to poneobrazovani i ponekulpotrebna opozicija. VMRO – na zakonodavniot dom. Cel na politi~kiot subjekt koj e turni pratenici. Za{to samo takvite DPMNE go nametna ova tempo, im e sudskata i zakonodavnapodgotven od pratenikot da kadri bez problem go sproveduvaat ja sozdade ovaa atmosfera, ta vlast da bidat celosno vo napravi instrument. Fakt e ona {to im se nalo`uva vo parpo~nuvaj}i so pismoto so senka i direktno instruiradeka padot na kulturata na tiskite {tabovi, kolku i da e toa povik na lin~ do site neistni od partiskiot centar. Zaodnesuvawe na pratenicite neprifatlivo za lu|e so dostoinomislenici i zavr{uvaj}i so toa nema debata i borba na go kontaminira celokupstvo”, izjavi analiti~arot Kim Meklasi~niot policiski upad argumenti, a ima napi{ani noto na{e kulturno milje. hmeti vo razgovor za “Kapital”. vo Parlamentot na 01-vi juni. govori, pa i repliki.

Politi~arot e slika i “Vo Makedonija narodot ne gi bira prilika na narodot i odraz svoite pretstavnici vo Sobranieto, na nivoto na zrelost na bidej}i lu|eto na izbori biraat demokratijata. partija, a ne pratenici. Taka, so aktuelniot izboren model, partiite, ALEKSANDAR SPASENOVSKI odnosno partiskite lideri mu gi PRATENIK NA VMRO-DPMNE biraat pratenicite na narodot”, funkcija mora da se izdigne nad Sobranieto e sepak arena za demokratska rasprava prodol`i Mehmeti, potvrduvaj} vakviot nizok prosek. pome|u pratenicite. Ubeden sum deka posle sekoj nov i go misleweto na ekspertite za Problemot e i {to ne uspeavme sobraniski sostav, nivoto na debata, argumentiranos politi~ki sistem, koi na sli~en da sozdademe normalna dr`avna ta na diskusiite, kulturata na dijalog i me|usebnoto na~in go objasnija odbivaweto na elita koja }e gi postavuva stanpo~ituvawe dobivaat nov kvalitet. Postoi s$ golemite makedonski partii da pridardite za odnesuvawe. u{te prostor za podobruvawe na sostojbite, fatat voveduvawe otvoreni glasa~ki Postojnata politi~ka elita so a pratenicite na VMRO – DPMNE davaat listi na izbori. “So otvoreni listi, svoeto nisko nivo na komuisklu~itelen primer vo taa nasoka. koj }e bide pratenik, izborot e nikacija opasno }e vlijae i na staven vo racete na glasa~ite, a odnesuvaweto na gra|anite na razo~araniot narod mo`e so svojot izbori. Naviva~ite na partiglas da gi turne duri i partiskite koja komunikacijata ja prefrlaat era, nie sme svedoci deka takvite ite }e se odnesuvaat isto taka lideri na dnoto od listata, pa vo za niv komfornata zona, {to politi~ari pominuvaat kako da grubo kon svoite protivnici. I duri i da im onevozmo`i vlez vo podrazbira grubi napadi, plukawe, pod`drignale i ni{to pove}e, i na toa ne e taka samo na izbori. parlamentarniot sostav”, tolkuvaa diskreditacii. No, glavnata pri~ina slednite izbori dobivaat nov man- Site incidenti povrzani so ekspertite po aktueliziraweto na za vulgariziraweto na komunikaci- dat. Toa e taka za{to politi~arite nasilstvo {to gi predizvikutemata za otovreni listi na iz- jata e {to, za `al, takvoto odne- se supstrat na narodot koj {to gi vaat poddr`uva~i na odredena bori od strana na Nacionalniot suvawe na partiite pominuva kaj glasa. Prosekot na lu|eto kaj nas partija se dobro koordinirani demokratski institut. narodot. Glasa~ite ne gi kaznuvaat e sli~en, nekulturni, nevospitani, od vrvot na partijata, kolku i Komunikologot Petar Arsovski ja politi~arite, {to i da napravat. neobrazovani, bez ~ita~ka kultura. partiskite rakovodstva da go nao|a glavnata pri~ina, za toa Namesto posle neverojatnite ispadi No, ne mo`eme da gi obvinime negiraat toa.” {to politi~arite ~esto ne se na nekoi politi~ari, gra|anite da gra|anite, za{to tie ne se nositeli pridr`uvaat nitu do osnovnite im ja zakopaat politi~kata kari- na javni funkcii. Toj {to nosi javna pravila na pristojnost, vo faktot {to glasa~ite potfrlaat kako korektiv, koj na izbori treba da gi KIM MEHMETI PETAR ARSOVSKI kazni za nedostoinstvenoto Partiite izbiraat {to Politi~arite se supstrat na naroi nesovesnoto vr{ewe na poneobrazovani i ponekuldot koj gi glasa. Prosekot na lu|eto javni funkcii. turni pratenici za{to kaj nas e sli~en, nekulturni, nevos“Za niskoto nivo na samo tie bez problem go pitani, neobrazovani, bez ~ita~ka politi~kiot dijalog vo sproveduvaat ona {to im kultura.

Makedonija vo momentov, se nalo`uva vo partiskite ima dve glavni pri~ini. {tabovi.

Prvata e {to partiite se vo seriozna kriza i od toa gi fa}a histerija, poradi

Barak Obama vo predizbornata kampawa, na kreativen na~in poka`a deka politikata {to ja vetuva{e negoviot protivkandidat Mekein ne se razlikuva od lo{ata politika na Xorx Bu{.

“Mo`ete da & stavite karmin na ustata na sviwata, no taa i ponatamu }e ostane sviwa”. samiot termin real-politika. Kaj nas politikata stana pribe`i{te za razni isfrustrirani, propadnati doktori, “piqari” i sli~ni, za{to mislat deka zanimavaweto so politika e fina rabota, koja i niv } e gi izdigne vo o~ite na drugite.

A zboruvaat za raboti koi {to voop{to ne gi poznavaat. Za niv

7

odgovara onaa bibliskata “Prosti im, Gospodi, nitu znaat {to zboruvaat, nitu znaat {to pravat””, veli Spahi}. Toj ne e za~uden od nekulturniot re~nik {to go upotrebuvaat parlamentarcite, narekuvaj}i se klovnovi, bezobraznici, la`govci, tuku se ~udi {to izgleda deka politi~arite pri toa dobro da se

zabavuvaat, ne pra{uvaj}i se kakva poraka im prenesuvaat na svoite glasa~i so takvoto odnesuvawe.

“Za `al, Bosancite s$ u{te gi sakaat onie “svoite”, grubite, so sli~en mentalitet na narodniot prosek. Svedoci sme kako parlamentarcite tepaat novinari, ili im se zakanuvaat, a i ponatamu sedat

vo parlamentot. Koga taka se odnesuvaat so novinari, kako da o~ekuvame deka }e se odnesuvaat so drugite lu|e?”, se pra{uva Spahi}.

SVETSKI BISERI

D

eka incidentite vo parlamentarnite domovi i neprimereniot jazik na politi~arite ne se ekskluzivitet na Balkanot, dovolno zboruva i izjavata na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, so koja toj, vo predizbornata kampawa, na kreativen na~in poka`a deka politikata {to ja vetuva{e negoviot protivkandidat Mekein ne se

razlikuva od lo{ata politika na Xorx Bu{. “Mo`ete da & stavite karmin na ustata na sviwata, no taa i ponatamu }e ostane sviwa”.

Poslednite pogolemi incidenti vo nacionalni parlamenti se slu~ija vo Ukraina, kade {to izbi golema tepa~ka me|u pratenici od opozicijata i vlasta, koga prvite sakaa da go spre~at prodol`uvaweto na prestojot na ruskata flota vo Sevastopol na Crnoto More, a nekolku meseci podocna i vo Tajvan, kade {to pratenicite se stepaa vo tekot na raspravata za trgovskata spogodba so Kina, pri {to dvajca pratenici zavr{ija vo bolnica.

8 21.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

IMA, AMA I NEMA INVESTITORI ZA ^EBREN I GALI[TE eka mora ~asposkoro da se najde investitor za izgradba na krucijalnite energetski proekti vo zemjava, me|u koi i hidrocentralite ^ebren i Gali{te, e pove}e od jasno. No, so godini barame i barame investitor, ama nikako da najdeme. Zna~i ne{to ne ~ini ovde?!

Ili dr`avata e premnogu “tvrdoglava” ili investitorite premnogu baraat, pa so decenii sme ni vamu-ni tamu. Nesporno e deka potencijalnite investitori, odlukata dali da investiraat vo ^ebren i Gali{te ne ja nosat zatoa {to se emotivno vrzani za proektot (samo vo poslednite ~etiri godini tenderot propadna ~etiri pati, a potencijalni investitori bea istite - RVE, Verbund i Enel) i bidej}i tolku ja sakaat Makedonija, tuku se vodat od profitite.

Tuka dr`avata mora da bide mudra. Da dade, ama ne premnogu, za na krajot da ne se poka`e deka odlukata na dr`avata bila izbrzana i neprakti~na oti se vodela samo od pusta `elba {to poskoro da najde koncesioner.

No, ovde ne{to drugo zbunuva. Trite postojani rivali, energetskite kompanii Enel, Verbund i RVE postojano podignu-

D

vaat tenderska dokumantacija, se interesiraat za uslovite, no

K

Klu~no pra{awe e dali pozicijata viceguverner bara stru~nost i profesionalizam ili bara politi~ka milost i proodnost. Kako {to stoeja rabotite dosega, stru~nosta i profesionalnosta ne se dovolni.

o ponedelnik, na 26-ti juli Sobranieto }e go razgleduva predlogot za izbor na viceguverner na Narodna banka, so ogled na toa {to den prethodno istekuva mandatot na eden od trojcata postojni viceguverneri.

Soglasno Zakonot za Narodna banka na Republika Makedonija viceguvernerite gi imenuva Sobranieto na Republika Makedonija, na predlog na guvernerot, za period od sedum godini, so pravo na u{te eden posledovatelen izbor. Interesno e, deka soglasno zakonot, viceguvernerite za svojata rabota odgovaraat pred Sobranieto na Republika Makedonija.

Izborot na viceguverneri vo Narodna banka, po pravilo, sekoga{ e interesen.

Na primer, takov be{e slu~ajot vo 1998 godina. Vo periodot koga SDSM ja ima{e vlasta vo zemjata, za viceguverner be{e predlo`en Stavreski, sega{niot vicepremier i minister za finansii vo Vladata na VMRO-DPMNE i predlogot se najde na dneven red vo Sobranieto. Me|utoa, se prekina sednicata pred da se razgleduva taa to~ka, se raspu{ti Sobranieto i se zaka`aa izbori.

Na izborite dojde do promena na vlasta, VMRO-DPMNE, na ~elo so Qub~o Georgievski, formira{e vlada. ]e ostane zasekoga{ enigma dali sega{niot minister Stavreski podocna se prikloni kon VMRO-DPMNE zatoa {to iskreno i celosno se najde sebesi vo desni~arskata ideologija koja gi simpatizira bogatite ili toa nema{e da se slu~i ako SDSM ja zavr{e{e postapkata za izbor na viceguverner.

Primerot so viceguvernerot Dimitar Bogov.

Najprvin, treba da se znae deka guvernerot odreduva koi raboti vo Narodna banka gi

V KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

koga }e dojde momentot da dostavat konkretna ponuda, gi nema. Vladata samo go odlo`uva rokot, obrazlo`uvaj}i deka investitorite samo {to ne dostavile ponuda. Pa kade se toga{ tolku zainteresiranite investitori?

Ili vlasta samo ja zamajuva javnosta i gi prodol`uva tenderskite rokovi, bidej}i vo sprotivno treba da go proglasi i ovoj tender za propadnat?

Iskreno se pra{uvam, do koga na temata ^ebren i Gali{te }e se pi{uva za razo~arani investitori i propadnati tenderi, namesto za denot koga }e po~nat da proizveduvaat struja?

MADE IN CHINA oga ne saka da odi rabotata, ne saka i to~ka!

Agencijata, Vladata, site dr`avni institucii se “prepotija” od rabota da donesat investicii vo Bunarxik i tamam }e n$ “izraduvaat” so razno razni brojki, koga ne{to }e se izjalovi.

Eve sega i so Hajer i Trivju ista pesna.

A be kaj bivalo Ju`nokorejci i Kinezi zaedno da pravat biznis. Aj da bea od Severna Koreja mo`e nekako, ama ova Ju`nokorejcite se kapitalisti. Dva pati merat, edna{ se~at i sega presekoa velej}i im na na{ive i na Kinezite edno golemo ~ao.

Tamam si rekov deka }e ja pu{tat fabrikata za LCD-televizori i monitori vo maj, pa da si kupime po edno televizor~e od niv za narednoto svetsko vo fudbal vo 2014. Ama na kraj ni{to, vrvka, samo gi zasramija Kinezite i na{ite od Vladata.

A Kinezite si se Kinezi, znaat {to e ~est pa ajde sega re{ija sami s$ da gradat.

Vedna{ po povleku-

VICEGUVERNER

vaweto na Korejcite stignaa izjavi deka grupacijata Hajer i

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

ponatamu ostanuva cvrsto zainteresirana samostojno da prodol`i so proektot. Duri i deka vo potpolnost go prezema neuspehot za realizacijata na celokupnata investicija, a ne zaboravija i da ja pofalat Vladata.

E toa ti e koga si Made in China, a ne Made in Korea!!

Znatete kako vikaat: nie i Kinezite - 1,3 milijardi! Na{ata vlada sega mo`e mirno da spie. Pardon, da gi ~ekori i narednite 100-te ~ekori na "Prerodbata".

“pokriva” sekoj viceguverner poedine~no.

Sledstveno, razumna pretpostavka e deka guvernerot }e bara profil na kadrovsko re{enie za viceguverner {to se poklopuva so profilot na rabotnite zada~i {to }e mu bidat dadeni.

Za komplet specifi~ni aktivnosti vo Narodna banka, kako {to se centralno-bankarski operacii, platni sistemi i smetkovodstvo na centralnata banka, guvernerot Go{ev go izbra i predlo`i Bogov. Ne samo {to Bogov nema{e ni den rabotno iskustvo vo Narodna banka, golemo pra{awe e kolkavo be{e voop{to negovoto dotoga{no iskustvo za oblastite {to mu bea dodeleni. Da potenciram, ne zboruvame za ekspertizata na Bogov za drugi ekonomski oblasti.

Ostanuva pra{aweto, zo{to toga{ Go{ev go predlo`i Bogov?

Najnoviot primer so Anita Be`ovska, aktuelniot predlog za viceguverner, {to }e se razgleduva vo Sobranieto vo ponedelnik. Taa e dojdena vo Narodna banka vo septemvri 2004 godina, a ve}e naredniot mesec zaminuva na ednogodi{en prestoj vo Va{ington, kako u~esnik vo programa na MMF. Vakov aran`man mora da e prethodno dogovoren. Zo{to preo|ate vo druga institucija, ako posle mesec dena ve nema edna godina? Da se potsetime, toa be{e period koga Makedonija ima{e nov guverner, nema{e aran`man so MMF i se pravea podgotovki za takvo ne{to.

Za `al, Be`ovska ne izbra da go dade svojot pridones vo va`nite momenti za Narodna banka i dr`avata. Ne samo toa, so dozvola od guvernerot go prodol`i prestojot vo Va{ington za u{te edna godina.

Jas gi razbiram li~nite profesionalni motivi, no vpe~atokot koj mene mi go kreira{e vakvata postapka e deka Narodna banka ne & le`i na

srce na Be`ovska. Na krajot, se se zaborava i nagradata e viceguvernerska pozicija. Se razbira, nikoj ne ja osporuva nejzinata ekspertiza za fiskalnata politika.

Nabquduva~ otstrana }e dobie vpe~atok deka Narodna banka nema kadar sposoben i dostoen da bide na nekoja od najvisokite i najodgovornite mesta vo ovaa institucija, {tom se nosat lu|e odnadvor koi vedna{ ili za 3-4 godini efektivna rabota stigaat do re~isi najvisokite pozicii. Kakva poraka se pra}a do vrabotenite vo Narodna banka, do onie {to efektivno po desetina i pove}e godini kvalitetno rabotele vo bankata?

Porakata e: kolku i da se trudite, badijala vi e. Ima limit do kade mo`e da se napreduva vo karierata samo vrz osnova na stru~nost i profesionalnost. Toa ne e fer poraka.

Klu~no pra{awe e dali pozicijata viceguverner bara stru~nost i profesionalizam ili bara politi~ka milost i proodnost. Kako {to stoeja rabotite dosega, stru~nosta i profesionalnosta ne se dovolni. ]e be{e ubavo da se vidi, vo interes na demokratijata i na bitkata za silni i kvalitetni institucii, barem edna{ dosega da se slu~e{e nekoj guverner da predlo`i do Sobranieto kandidat za viceguverner, pa predlogot da mu bide odbien od vladea~koto mnozinstvo. Taka }e se znae{e deka predlogot na guvernerot se potpiral na stru~nosta i profesionalizmot, bez da se optovaruva so kompromisi za politi~ka proodnost. Site }e znaeja deka posle taka odbieniot predlog na guvernerot }e sledi nov predlog za viceguverner, koj pominuva vo parlamentot, no }e se znae{e deka prethodno rabotite se “iskoordinirani” pome|u guvernerot i

M-r ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

vladea~koto mnozinstvo. Javnosta, pak, }e ima{e mo`nost da oceni dali bil podobar onoj prvi~niot i odbien predlog za viceguverner {to go dal guvernerot ili onoj podocne`niot {to go izglasalo mnozinstvoto vo parlamentot.

Rabotite }e bea jasni i transparentni i sekoj }e ima{e pojasna slika i za guvernerot i za vladeja~koto mnozinstvo. Dopolnitelno, principielno pra{awe e i toa dali guverneri vo zaminuvawe treba da mu izbiraat viceguverneri na noviot guverner.

Vo 2003 godina, kratko vreme pred da mu zavr{i mandatot, toga{niot guverner Trpeski predlo`i tri viceguverneri.

Guverner Go{ev, na kogo mandatot mu zavr{uva idniot maj, sega ja predlaga Be`ovska. Na idniot guverner dogodina, najbliskite sorabotnici koi mo`ebi mu se dopa|aat, a mo`ebi i ne, mu se ve}e izbrani od strana na drug guverner, koj nema da snosi nikakvi posledici od kadrovskiot izbor {to go napravil.

Narodna banka e isklu~itelno va`na institucija. Ima mandat za pra{awa {to `ivot zna~at. Zatoa, op{testvoto mora da obezbedi mehanizmi za efektivna za{tita na nezavisnosta na Narodna banka. Za op{to dobro. Re{enie za problemot ima. Ne mo`e da se realizira vo postojnite okolnosti, no }e mo`e vo idnina.

KOMPANII I PAZARI

21.07.2010

9

SRBITE NEZADOVOLNI OD ODLO@UVAWETO NA LIBERALIZACIJATA

MAKEDONIJA NE E ZASEGNATA?!

55%

S

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

rbija negoduva od odlo`uvaweto na dopolnitelnata liberalizacija na trgovijata so zemjodelski i prehranbeni proizvodi pome|u zemjite-~lenki na dogovorot CEFTA. So ova se menuva prvi~no dogovorenata dinamika na liberalizacijata na ovie proizvodi, koja za ovaa godina predviduva{e celosna liberalizacija, objavuvaat srpskite mediumi.

Makedonija ne e zasegnata od odlo`uvaweto na liberalizacijata zatoa {to nie i dosega imavme bescarinski izvoz i uvoz vo ovie zemji po osnova na dogovorite za slobodna trgovija.

“Celokupniot na{ izvoz vo zemjite-~lenki na CEFTA e liberaliziran. Ostanaa samo mal del proizvodi koi se izvezuvaat so kvoti i toa vo Hrvatska, Moldavija i Albanija”, veli ekspert koj saka{e da ostane anonimen. Toj dodava deka makedonskite kompanii nema da pretrpat {teti od odlo`uvaweto na primenata na liberalizacijata.

Vo Stopanskata komora ne se zapoznati so izmenata na rokovite za liberalizacija na trgovijata so zemjodelski i prehranbeni proizvodi. Sa{o Despotovski od Stopanskata komora veli deka nema informacii za kakvo odlo`uvawe stanuva zbor, no istaknuva deka zemjodelskite i prehranbenite proizvodi vo ramkite na zemjite na CEFTA gi izvezuvame bez carini.

Dopolnitelnata liberalizacija na trgovijata so zemjodelski i prehranbeni proizvodi vo zemjite-~lenki na CEFTA e odlo`ena za edna godina. Makedonskite kompanii nema da pretrpat {teti bidej}i Makedonija primenuva celosna liberalizacija

27

Milioni potro{uva~i ima vo zemjite-~lenki na CEFTA

Srbite zagri`eni zaradi odlo`uvaweto na liberalizacijata vo zemjite- ~lenki na CEFTA NECARINSKITE BARIERI GOLEMA PRE^KA No, spored poznava~ite na sostojbite vo trgovijata so zemjodelski proizvodi vo regionot, stravuvawata na Srbija se dol`at pove}e na faktot {to i pokraj CEFTA srpskite proizvodi imaat te{kotii pri plasmanot na pazarite vo regionot, posebno vo Hrvatska. I makedonskite kompanii se `alat na ne-

carinskite merki {to gi prezemaat Hrvatska i Srbija za da gi za{titat doma{nite proizvodi. Makedonija vo zemjite-~lenki na CEFTA plasira 55% od vkupniot izvoz na zemjodelski proizvodi.

Srpskite mediumi prenesuvaat deka odlo`uvaweto na liberalizacijata e dogovoreno na sostanokot odr`an vo maj vo Belgrad. Tie objavuvaat deka za liberalizacijata }e se

INGRA I KONSTRUKTOR ]E RENOVIRAAT ZA 30 MILIONI EVRA

H

rvatskite mediumi obelodenuvaat deka grade`nite kompanii Ingra i Konstruktor In`enering, koi treba da moderniziraat 20 zdravstveni ustanovi vo zemjava, toa }e go napravat za 30 milioni evra. Pokraj dvete hrvatski kompanii, rekonstrukcijata na zdravstvenite objekti niz cela Makedonija }e ja vr{at i dvete makedonski kompanii Delta-prom i Vardar gradba, kako i bugarskata GBS-Blagoevgrad.

“Celiot proekt }e opfati tri fazi. Se raboti za

zaokru`uvawe na prviot del od prvata faza koja e so vrednost od 30 milioni evra, od koi 23 milioni evra se zaem od Bankata za razvoj pri SE, koj }e se vra}a vo narednite 25 godini so kamatna stapka od 1% godi{no, a ostatokot se od buxetot na Republika Makedonija”, re~e ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani.

Ministerot Osmani poso~i deka so proektot se predviduva i izgradba na nov objekt na Specijalnata bolnica za belodrobni zaboluvawa kaj

decata, Kozle - Skopje, kako i celosna funkcionalna adaptacija na objektot na Internite kliniki. Kompaniite se obvrzani grade`nite raboti da gi realiziraat vo period od {est do 16 meseci vo zavisnost od te`inata na rekonstruktivniot zafat. Dokolku ne se ispo~ituvaat rokovite predvideni vo dogovorite, Osmani najavi deka }e sleduvaat kazni za kompaniite.

EVN DOBI MNOZINSKI PAKET VO BUGARSKIOT HIDROENERGETSKI PROEKT "GORNA ARDA”

A

vstriskata energetska korporacija EVN i bugarskata Nacionalna elektri~na kompanija (NEK) pred dva dena vo Viena potpi{aa dogovor so koj Avstrijcite dobivaat mnozinski del od bugarskiot hidroenergetski proekt "Gorna Arda”. Soglasno dogovorot koj go potpi{ale direktorite na dvete kompanii,

Burghard Hofer i Krasimir Parvanov, EVN }e ima 70% sopstvenost vo akcionerskoto dru{tvo {to }e stopanisuva so hidroenergetskiot sistem "Gorna Arda”, dodeka NEK } e gi dobie ostanatite 30%.

So proektot, vreden 500 milioni evra, se predviduva izgradba na tri hidrocentrali i obnova na postojnata brana po kaskadata na re-

kata Gorna Arda. Proektot treba da obezbedi redovno snabduvawe so elektri~na energija na okolu 100.000 doma}instva. Hofer izjavi deka stanuva zbor za proekt koj e od golemo zna~ewe za dvete strani, dodavaj}i deka so izgradbata na hidrocentralite vo Bugarija }e se otvorat 3.000 novi rabotni mesta.

NOVA USLUGA NA TIKVE[ - ISPORAKA NA VINO NA DOMA[NA ADRESA

V

inarskata vizba Tikve{ na potro{uva~ite im nudi nova usluga - isporaka na site svoi vina na doma{na adresa. Potro{uva~ite mo`at da pora~aat koe bilo vino od paletata na Tikve{, pratka koja }e se dostavi za kratko vreme na nivnata doma{na ili koja bilo druga

od makedonskiot izvoz na zemjodelski proizvodi zavr{uvaat vo zemjite na CEFTA

adresa. Od komanijata velat deka celta na ovaa usluga e nivnite korisnici da u`ivaat nepre~eno vo vinoto i bez da vlo`uvaat poseben napor.

Voveduvaweto na novata usluga e vo nasoka na ispolnuvawe na celta na kompanijata za zadovoluvawe na svoite korisnici, velat od Tikve{.

Nara~kata se vr{i na telefonite 070 255 661 i 071 387 917 vo koe bilo vreme, do 21 ~sot vo letnite meseci i do 19 ~asot vo zimskiot period. Zasega ovaa usluga e dostapna na teritorijata na grad Skopje, so tendencija toa da se napravi i vo drugite gradovi od Makedonija.

rasprava i na konferencijata koja }e se odr`i vo oktomvri, isto taka vo Belgrad. Ekspertite potenciraat deka Srbija e zainteresirana za pobrza liberalizacija na trgovijata so zemjite-~lenki na CEFTA zatoa {to nivnite proizvodi mnogu pote{ko vleguvaat na hrvatskiot pazar.

Pazarot na CEFTA opfa} a osum zemji i 27 milioni potro{uva~i. ^lenki se Al-

banija, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Srbija, Crna Gora, Hrvatska i Moldavija. Na listata na 20 najgolemi trgovski partneri na Makedonija, Srbija e na treto mesto, Kosovo na osmo, Hrvatska na 11, a BiH na 19 mesto.

RAZMENATA VO CEFTA RASTE Zemjite-~lenki na CEFTA se zna~ajni trgovski partneri na Makedonija. Tie se edni od

retkite so koi ostvaruvame suficit vo razmenata. Vo prvite pet meseci godinava 38% od vkupno izvezenite stoki zavr{ija vo ovaa zona na slobodna trgovija, {to e zgolemuvawe vo odnos na 2009 godina koga u~estvoto be{e okolu 30%. Najmnogu izvezuvame zemjodelski proizvodi i ~elik.

Minatata godina kompaniite od prerabotuva~kata industrija vo zemjite- ~lenki na CEFTA izvezoa proizvodi vo vrednost od 18 milioni evra, dodeka vkupnata vrednost na izvozot na ovaa industrija iznesuva{e okolu 40 milioni evra. Ovaa zna~i deka 45% zavr{ija vo zemjite-~lenki na CEFTA. Kaj sve`ite zemjodelski proizvodi, duri 65% od izvozot e vo CEFTA. Vkupniot izvoz vo zemjite na CEFTA minatata godina iznesuva{e 715 milioni evra, a uvozot 513 milioni evra. Sli~no e i vo 2008 godina, koga suficitot iznesuva{e 280 milioni evra, i vo 2007 so suficit od 257 milioni evra.

10 21.07.2010 2.370

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.610

MBID

107,40

2.365

2.605

107,20

2.360

2.600

107,00

2.355

2.595

106,80

2.350

2.590

106,60

2.345

2.585

106,40

2.340

2.580

106,20

2.335

2.575

106,00

14/07/10

15/07/10

16/07/10

17/07/10

18/07/10

19/07/10

20/07/10

14/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

15/07/10

16/07/10

17/07/10

18/07/10

19/07/10

20/07/10

OMB

14/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

15/07/10

16/07/10

17/07/10

18/07/10

19/07/10 20/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

INVESTITORITE JA OPRAVDUVAAT ZGOLEMENATA TRANSPARENTNOST

POLITIKATA POSILNO VLIJAE OD INFORMACIITE

Iako izmenite na Zakonot za hartii od vrednost ovozmo`ija pogolema

transparentnost na pove}e kompanii, berzanskite analiti~ari komentiraat deka informaciite }e po~nat vistinski da ja dvi`at berzata duri otkako politi~kata neizvesnot }e prestane da gi optovaruva investitorite evawe na investicii od ve}e poznatite kompanii koi podolgo kotiraat na berzata kon pomalku poznatite no podednakvo uspe{ni kompanii koi sega izleguvaat na berzanska kotacija.

Pa taka sega namesto postojanoto trguvawe so akcii na dve do tri uspe{ni kompanii, sega se otvara mo`nost investitorite koi trguvaat na Makedonska berza da imaat opcii za trguvawe so akcii i na drugi kompanii koi se isto taka mnogu uspe{ni vo svoeto rabotewe, no koi se pomalku poznati bidej} i dosega nemale obvrska da objavuvaat podatoci za svoeto rabotewe.

Poslednite izmeni vo Zakonot za hartii od vrednost predviduvaat akcionerskite dru{tva i drugite pravni lica – izdava~i na hartii od vrednost, ~ii hartii od vrednost ne kotiraat na berza i ne se vodat vo registarot za akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe, da imaat obvrska za izvestuvawe na javnosta preku dostavuvawe na zakonski predvidenite podatoci.

POLITIKATA IMA POSILNO VLIJANIE OD KOMPANISKITE INFORMACII Spored investiciskite sovetnici, politi~kata neizvesnost ima daleku posilno vlijanie vrz trguvaweto vo ramkite na Makedonska berza, otkolku informaciite koi kompaniite gi plasiraat. Koga bi se namalila politi~kata neiz-

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

N

ovite zakonski izmeni vo Zakonot za hartii od vrednost im ovozmo`uvaat na investitorite da imaat uvid vo raboteweto i na kompaniite koi se uspe{ni, no za koi dotoga{ nemale informacii ili kakva bilo pretstava kako rabotat.

Blagoj Mitrov, izvr{en direktor vo Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Inovo Status od Skopje veli deka informaciite se onie koi gi dvi`at berzite vo svetski ramki.

“Novata obvrska koja e sodr`ana vo izmenite na Zakonot za hartii od vrednost e za pozdravuvawe i spored mene, gledano od aspekt na finansiski analiti~ar e pozitivna. Mnogu ~esto koga rabotime na nekoe portfolio od akcii se soo~uvame so problem vo pogled na nedostig na infromacii za kompaniite koi bi sakale da gi vmetneme vo toa portfolio. Sega so ovaa obvrska }e bide mnogu polesno da se donesuvaat odluki za toa od koi kompanii da bide kreirano toa portfolio”, smeta Mitrov.

I drugi berzanski analiti~ari se soglasni so ovoj stav i smetaat deka izmenite bi mo`ele da pottiknat prel-

SLAB PROMET SO PAD NA INDEKSITE

V

vesnost, osobeno vo pogled na sporot so imeto kako i EU i NATO integraciite, duri toga{ e mo`no investitorite da gi po~uvstvuvaat pridobivkite od plasiranite informacii na kompaniite.

“Poradi momentalnata sostojba so ekonomijata za brzo vreme ne bi mo`elo da se po~uvstvuva nekoja korist od objavuvaweto na bitni informacii ili izve{tai vo pogled na trguvaweto vo ramkite na Makedonska berza. Toa e taka zatoa {to s$ u{te vrz obemot na prometot kako i vrz interesot za trguvawe silno vlijanie imaa politi~kata situacija nasproti informaciite plasirani od strana na kompaniite”, konstatira Mitrov.

Spored nego, na{ata berza s$ u{te e atipi~na. Informaciite kako {to se podelbi

na dividendi ili dobivawe i realizacija na nekoj golem proekt samo pri inicijalnoto objavuvawe privlekuvaat interes za akciite kaj kompaniite.

Ona {to e najkarakteristi~no vo tie momenti e i dvi`eweto na cenata na akciite na ovie kompanii. Dodeka vo ramkite na svetski berzi po objavuvaweto na nekoja pozitivna informacija raste i prometot i cenata na tie akcii, kaj nas raste samo prometot, a cenite na akciite naj~esto pa|aat. Kako najsve` primer mo`e da se zeme dvi`eweto na cenata na akciite na Makedonski telekom kaj koja po objavuvaweto na informacijata za raspredelba na dividenda ve}e narednite denovi prometot zabele`a golem rast, a cenata na akcijata ima{e blag pad.

~era{niot den na trguvawe na Makedonska berza zavr{i povtorno so negativen rezultat i kaj prometot, no i kaj berzanskite indeksi.

V~era bea realizirani 62 transakcii preku koi bea ostvareni samo 4,24 milioni denari promet.

Istiot be{e ostvaren vo ramkite na klasi~noto trguvawe i toa 2,94 milioni denari vo ramkite na oficijalniot pazar i 1,29 milioni denari ostvareni vo ramkite na redovniot pazar. Blok-transakciite izostanaa.

Najgolem promet me|u akciite be{e ostvaren so akcijata na Makpetrol vo iznos od okolu 530 iljadi denari. Dodeka kaj obvrznicite, po podolgo vreme mestoto na obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija be{e zameneto so obvrznicata od {estata emisija i toa so realiziran promet vo iznos od okolu 892 iljadi denari.

Lo{iot den na v~era{noto trguvawe go zaokru`i dvi`eweto vo nadolna linija na dva od trite berzanski indeksi. OMB v~era miruva{e i ja zadr`a svojata vrednost od prethodniot den koga ovoj indeks iznesuva{e 107,15

indeksni poeni. Za razlika od nego, ostanatite dva indeksa MBI-10 i MBID po rastot vo tekot na prethodniot den, v~era{niot den go zavr{ija so pomali vrednosti. Kaj MBI-10 vrednosta v~era se namali za 0,96% i sega iznesuva 2340, 93 indeksni poeni.

MBID svojata vrednost ja namali za 0,07% dostignuvaj}i nivo od 2588,61 indeksen poen.

Negativnoto dvi`ewe na indeksite go zgolemi brojot na hartii od vrednost kaj koi e zabele`an pad vo nivnata cena. V~era brojot na hartii od vrednost- gubitnici iznesuva{e 12, dodeka brojot na onie koi ja zgolemile svojata vrednost odnosno dobitnici iznesuva{e 8 hartii od vrednost. Najgolem pad od 5,37% v~era e zabele`an kaj akcijata na Stopanska banka od Skopje. Ne{to pomal pad od 4,97%e registriran i kaj akcijata na @ito Luks, no i pad od 3,41% kaj obvrznicata za denacionalizacija od pettata emisija na ovie obvrznici. Kaj dobitnicite za odbele`uvawe e rastot od 195,16 % kaj akcijata na BIM od Sveti Nikole dodeka ostanatite akcii bele`at rast ne{to pogolem od 1%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

20.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30.699.811,87

-3,48%

-10,04%

-8,70%

-4,65%

1,17%

19.07.2010

Илирика ГРП

19.495.215,63

-5,28%

-5,85%

-3,45%

-1,89%

5,52%

19.07.2010

Иново Статус Акции

17.341.183,80

-0,57%

-10,12%

-11,13%

-12,20%

-7,03%

19.07.2010

0

KD Brik

22.011.680,12

-4,77%

-3,64%

0,07%

2,60%

21,29%

19.07.2010

0

KD Nova EU

21.581.042,25

-1,72%

-7,96%

-7,95%

-5,25%

11,61%

19.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.810.716,65

-2,04%

-6,86%

-3,49%

-2,87%

-0,69%

19.07.2010

%

9.150,00

195,16

338.550

Бетон Штип

700,00

1,45

81.200

Македонски Телеком Скопје

425,77

1,39

221.400

0

0,00

0

0

0,00

0

БИМ Свети Николе

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Стопанска банка Скопје

20.07.2010 Просечна цена (МКД)

Жито Лукс Скопје Макстил Скопје Алкалоид Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

%

Износ (МКД)

370

-5,37

12.580

172

-4,97

46.784

182,35

-2,92

103.576

3848,59

-1,39

330.979

739,54

-1,37

253.662

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

20.07.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

20.07.2010

20.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.848,59

390,18

9,86

0,88

% на промена

обврзници

24.362

15

10,37

обични акции

23.565

29

-59,12 -39,88

54.562

7.780,00

341,43

22,79

0,23

Вкупно Официјален пазар

47.926

44

3.071.377

651,17

105,83

6,15

0,65

обични акции

20.776

16

45,91

KMB (2009)

2.014.067

3.110,00

533,81

5,83

0,90

Вкупно Редовен пазар

20.981

18

47,35

MPT (2009)

112.382

26.500,00

/

/

0,74

ВКУПНО

68.907

62

-26,66

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

Макпетрол Скопје

26500

0,00

530.000

REPL (2009)

БИМ Свети Николе

9150

195,16

338.550

SBT (2009)

389.779

2.536,67

211,39

12,00

0,58

3848,59

-1,39

330.979

STIL (2009)

14.622.943

182,35

0,11

1.649,04

2,55

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

739,54

-1,37

253.662

TPLF (2009)

450.000

3.590,00

61,42

58,45

1,05

Македонски Телеком Скопје

425,77

1,39

221.400

ZPKO (2009)

271.602

2.100,00

/

/

0,28

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

20.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 20.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII

21.07.2010

11

HIPO REAL ESTEJT ]E PADNE NA STRES - TESTOT?!

G

ermanskiot holding Hipo Real Estejt }e padne na stres-testot, objavi Blumberg povikuvaj}i se na dobro upateni izvori koi gi znaat rezultatite od strestestovite na bankite. Blumberg objavuva deka Hipo holdingot {to e vo sopstvenost na germanskata vlada ne go ispolnil osnovniot kriterium za minimalna adekvatnost na kapitalot. S$ u{te ne se poznati oficijalnite kriteriumi koi treba da gi ispolnat bankite, no se {pekulira deka Evropskata komisija }e go namali zakonskiot limit za adekvatnost od 8% na 6%

za da mo`e {to pove}e banki da gi “polo`at” stres-testovite.

Istovremeno, stranskite mediumi objavuvaat deka belgiskata finansiska kompanija KBC i francusko belgiskiot bankarski gigant Deksia uspe{no gi pominale stres-testovite. Spored neoficijalnite informacii, i dvete institucii nema da imaat potreba od finansiska pomo{ i dokapitalizirawe. Za vreme na krizata, KBC dobi 7 milijardi evra dr`avna pomo{, dodeka pa Deksia dobi zaem od 6,4 milijardi evra od Francija, Belgija i

Luksemburg.

Prethodno, analizite na Macquarie Securities poka`aa deka edinaeset banki, pome|u koi i germanskata Komercbank i italijanskata Banko popolare nema da go pominat stres-testot na izdr`livost. Iako brojot na banki koi se o~ekuva deka nema da go izdr`at testot e mal, sepak toa mo`e i da ne bide dovolno za da zazdravi evropskiot finansiski pazar. Kako banki koi {to imaat najgolemi {ansi da poka`at pozitivni rezultati na testovite se poso~uvaat BNP Paribas, UBS,

SEB, DnB NOR, Nordea, i Erste bank.

Vo Britanija mediumite objavuvaat deka nivnite ~etiri banki so 100% sigurnost }e go polo`at

testot na izdr`livost, a francuskiot minister za ekonomija Kristin Lagard ocenuva deka ovie testovi }e poka`at deka site evropski banki se cvrsti i zdravi.

REGIONOT INVESTIRA SO KREDITNI LINII OD EVROPSKATA INVESTICISKA BANKA

MAKEDONIJA ]E ZEMA 17.03.2010 11 KREDITI OD EIB ZA INFRASTRUKTURA Od 1998 godina Makedonija ima povle~eno samo 280 milioni evra od EIB. Toa e mnogu malku ako se zeme predvid deka vo izminatite 10 godini vo zemjite od Zapaden Balkan EIB ima plasirano 6,2 milijardi evra.

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

M

akedonija ima mo`nost da zeme golemi kreditni linii od Evropskata investiciska banka za finansirawe na zna~ajni infrastrukturni proekti i na biznis-sektorot, no ne ja koristi dovolno. Poslednata kreditna linija be{e vo iznos od 100 milioni evra za kreditirawe na malite i srednite pretprijatija vo uslovi na kriza, i od nea dosega se povle~eni samo 30 milioni evra.

Kamatnata stapka e povolni okolu 2% (Euribor +0,35% i +0,5%). Od 1998 godina Makedonija ima povle~eno samo 280 milioni evra od EIB. Toa e mnogu malku ako se zeme predvid deka vo izminatite 10 godini vo zemjite od Zapaden Balkan EIB ima plasirano 6,2 milijardi evra. Za razlika od nas, drugite zemji vo regionot povlekoa mnogu pove}e pari od ovaa banka i toa za mnogu pokratok period. Prva e Srbija so 784 milioni evra, so koi ja finansira{e modernizacijata na ~etiri bolnici, kreditira{e mali i sredni pretprijatija i grade{e avtopat od Koridorot 10. Hrvatska povle~e 540 milioni evra za modernizacija na gasovodnata mre`a, izgradba na novo pristani{te vo Zadar i za pomagawe na malite biznisi. Makedonija e vo grupata na drugite zemji so pomalku krediti, kako {to se Kosovo (87 milioni evra), Crna Gora (57 milioni), Albanija (23 milioni) i

ZORAN STAVRESKI

Bosna i Hercegovina (135 milioni evra).

VLADATA SE SVRTE KON EIB Otkako stana jasno deka vo buxetot nema sredstva za golemi kapitalni proekti, Vladata sega najavuva deka }e gi zasili aktivnostite i proektite so koi }e povlekuva pari od Evropskata investiciska banka. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, tvrdi deka se podgotvuvaat nekolku novi kreditni linii.

“Evropskata investiciska banka e edna od dvete najzna~ajni finansiski institucii vo Evropa i e dolgotraen partner na

Makedonija za finansirawe na mnogu proekti, pred s$ vo infrastrukturata i za malite i srednite pretprijatija. Od bankata ja imame na raspolagawe kreditnata linija za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija od 100 milioni evra. Neodamna potpi{avme dogovor vo vrednost od 17,6 milioni evra za rekonstrukcija na prugata od Koridorot 8. Ve}e dogovarame i e prili~no izvesno finansiraweto na dva-tri pokrupni proekti, a toa se prugata kon Bugarija, {to }e vredi okolu 400 milioni evra i }e bide zaedni~ka investicija na EBRD i

EIB, i gasifikacijata na zemjata, za {to povtorno zaedni~ki se dogovaraat da investiraat ovie dve banki.

Smetam deka vo narednite nekolku godini mo`e da o~ekuvame finansiska poddr{ka od EIB od okolu 300-400 milioni evra po isklu~itelno dobri uslovi - rok na otplata od 25 godini so vklu~en grejs-period od pet godini i kamatna stapka koja vo momentov e pod 1,5%”, izjavi Stavreski za "Kapital".

Vladata minatata nedela so EIB potpi{a i dogovor za kredit od 50 milioni evra za investicii vo snabduvawe so voda i

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,28%

4,51%

5,29%

6,32%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,5348

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

11,10%

47,4915

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,539

во денари

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,1135

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,0244

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,1797

61,8

48

73,2

45,3

Извор: НБРМ

pro~istuva~ki stanici, so {to }e se pokrijat 50% od tro{ocite na ovoj proekt.

Programata predviduva investicii vo pove}e op{tini vo periodot 2009-2013 godina.

8,7 MILIJARDI EVRA DO 2013 GODINA Vo periodot od 2005 do 2009 godina EIB ima odobreno vkupno 14,6 milijardi evra za zemjitekandidati i potencijalni kandidati za ~lenstvo vo EU. Vo poslednite nekolku godini EIB intenzivno go pomaga dobli`uvaweto na ovie zemji do standardite na EU i ispolnuvaweto na barawata od Brisel. Najm-

MINISTER ZA FINANSII Ve}e dogovarame i e prili~no izvesno finansiraweto na dva-tri pokrupni proekti, a toa se prugata kon Bugarija, {to }e vredi okolu 400 milioni evra i }e bide zaedni~ka investicija na EBRD i EIB, i gasifikacijata na zemjata, za {to povtorno zaedni~ki se dogovaraat da investiraat ovie dve banki.

Smetam deka vo narednite nekolku godini mo`e da o~ekuvame finansiska poddr{ka od EIB od okolu 300-400 milioni evra po isklu~itelno dobri uslovi - rok na otplata od 25 godini so vklu~en grejs-period od pet godini i kamatna stapka koja vo momentov e pod 1,5% nogu od parite zavr{uvaat vo investicii vo transport, energetika, infrastruktura i mali i sredni pretprijatija. Tokmu vo ovie oblasti Makedonija stoi najlo{o i zaostanuva zad zemjite vo regionot poradi nedostig na investicii.

Do 2013 godina za zemjitekandidati za ~lenstvo se predvideni 8,7 milijardi evra od evropskata banka.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

21.07.2010

FABRIKATA HAJTEK ]E INVESTIRA SO PARTNERI OD SAD I JAPONIJA

S

kopskata fabrika Hajtek, koja proizveduva elektronski pe~ateni plo~i nameneti za elektronskata industrija vo Evropa i SAD, najavi nova investicija vo sorabotka so amerikanskata kompanija Endikot. Partner vo ovaa investicija e i japonska firma.

Vo Ore{ani, kade {to e locirana fabrikata Hajtek, }e se gradi nov

proizvoden objekt, so {to }e se zgolemi proizvodstvoto na elektronska oprema.

Sopstvenikot na Hajtek, Savo Stankovi}, izjavi deka ovaa investicija zna~i i vlo`uvawe vo ~ove~ki resursi i vo kvaliteten in`enerski kadar.

Planovite se in`enerite od Hajtek da mo`e da rabotat i vo fabrikite na amerikanskata i japonskata kompanija. Vo Hajtek }e bidat otvoreni novi 40 rabotni mesta.

“Ubeden sum deka SAD }e n$ poddr`at vo na{eto partnerstvo so kompaniite od ovaa

zemja. Veruvam deka i drugite kompanii vo zemjava ova }e go sfatat kako signal kako treba da gi naso~at svoite idei i investicii. Vo 21 vek, vo vreme na globalizacija } e uspeat samo kompaniite koi }e najdat vistinski partner i vistinska tehnologija”, izjavi Stankovi} i se pofali deka Hajtek kotira me|u desette najdobri kompanii vo svetot spored implementacijata na visoka tehnologija. Spored nego, toa e rezultat na uspe{nata sorabotka so amerikanskite kompanii.

V~era fabrikata Hajtek ja poseti amerikanskiot ambasador Filip Riker koj be{e prijatno iznenaden od napredokot i tehnologijata koja ja koristi ovaa kompanija. Toj istakna deka e osobeno zadovolen {to ova e makedonska kompanija koja razviva tehnologija od SAD. “Vo haj-tek tehnologijata brzinata e zna~aen faktor od aspekt na sozdavawe na proizvodot, re{avawe na site problemi i ovozmo`uvawe na negov plasman do krajniot potro{uva~.

Se nadevam deka vo Makedonija po vlezot vo EU i vo NATO

13

}e se zgolemat vrabotuvawata i }e se primenuva podobra tehnologija”, re~e Riker.

Toj istakna deka brzinata e ednakvo va`na i vo politikata, a ja povrza so pra{aweto za re{avawe na problemot so imeto.

“Veruvam deka {to e mo`no pobrzo }e go re{ite problemot so imeto. Ve ohrabruvam da go napravite toa. Poziciite na Va{ington se jasni. Od ona {to dosega go slu{am i gledam ubeden sum deka Makedonija ima `elba da go re{i problemot so imeto”, pora~a Riker.

TENDERSKITE USLOVI NE IM SE DOPA\AAT NA INVESTITORITE

IMA LI TAJNI PREGOVORI ZA HEC ^EBREN I GALI[TE?!

Iako od Vladata tvrdat deka germanskata kompanija RVE e najblisku do dostavuvawe ponuda zatoa {to gi prifatila site uslovi, sepak i taa ne go ispo~ituva posledniot rok – 19 juli.

KATERINA POPOSKA

E

poposka@kapital.com.mk

dna od pri~inite zo{to s$ u{te nema ponudi za izgradba na hidrocentralite ^ebren i Gali{te se uslovite vo tenderot i zainteresiranite investitori barale tie da se smenat, doznava “Kapital”. Iako od Vladata tvrdat deka germanskata kompanija RVE e najblisku do dostavuvawe ponuda zatoa {to gi prifatila site uslovi, sepak i taa ne go ispo~ituva posledniot rok – 19 juli. So ova se potvrduvaat informaciite, koi datiraat u{te od poodamna, deka nema da se najde investitor za ^ebren i Gali{te dodeka Vladata ne se soglasi da gi promeni uslovite, za koi, spored neoficijalnite informacii, zainteresiranite investitori RVE, Enel i Verbund, ve}e dostavile i svoi predlozi.

Izvori od Vladata tvrdat deka nema da se otstapi od utvrdenite pozicii.

Toa zna~i deka ^ebren i Gali{te }e bidat kaskadni akumulacii, a dr`avata kako vlog vo celiot proekt }e ja dade i akumulacijata Tikve{. Pokraj dvete najgolemi hidrocentrali na Crna Reka kaj Debar, se planira izgradba i na u{te edna reverzibilna (pumpno-akumulaciona brana), Orlov Kamen. Spored proektot za izgradba, vodite od Crna Reka }e se akumuliraat vo ~etiri kaskadno postaveni akumulacii. Branata ^ebren }e ja akumulira vodata, }e ja ispu{ta vo bra-

700 milioni evra ~inat ^ebren i Gali{te

nata Orlov Kamen, potoa vo branata Gali{te i na krajot vodite }e se slevaat vo akumulacijata Tikve{.

Branata Orlov Kamen se predviduva preku den da proizveduva struja, a no}e da ja ispumpuva vodata povtorno vo akumulacijata ^ebren i na toj na~in da go zgolemi koli~estvoto voda vo najvisoko postavenata brana ^ebren. Spored ekspertite, akumulacijata Orlov Kamen dosega bila kamen na sopnuvawe za potencijalnite investitori.

Ostanuva otvorena dilemata dali molkot na kompaniite, koi podigaat tenderska dokumentacija, no ne dostavuvaat ponudi, kako i prolongiraweto na rokot od Vladata zna~i i prostor za “tajna diplomatija” vo iznao|aweto strate{ki investitor?

Pretstavnici na germanskata kompanija RVE, koi so godini rabotat na proektot ^ebren i Gali{te, ne davaat komentari.

“Vo ovoj moment, srede tenderskiot proces, a zemaj}i ja predvid i konkurencijata, ne bi sakal da komentiram za na{ata anga`iranost vo proektot ili za eventualnite zabele{ki”, veli Gotz Hanau od RVE. Ekspertite imaat razli~ni mislewa. Akademik Tome Bo{evski, eden od izgotvuva~ite na energetskata strategija na zemjava za narednite 20 godini, smeta deka dokolku koj bilo od investitorite se soglasi

HEC Tikve{ }e ja dobie idniot investitor kako “nagrada” za izgradbata na ^ebren i Gali{te. da ja gradi branata Orlov Kamen kako reverzibilna, toa zna~i deka za prvpat nekoj celosno gi prifa}a ponudenite uslovi.

“Dosega ima{e i predlozi branata Gali{te da bide reverzibilna. So izgradbata na Orlov Kamen, proizvodstvoto na struja e gore-dolu isto. Idejata so ovaa pumpno-akumulaciona brana e no}nite vi{oci na struja da se koristat za povtorno ispumpuvawe na vodata i zgolemuvawe na akumulacijata ^ebren”, veli

FONDOT ZA ZDRAVSTVO SO NOV PRAVILNIK ZA IN VITRO

O

d 1 avgust godinava sekoja pacientka }e ima pravo da izbira kade saka da pravi in vitro (ve{ta~ko oploduvawe), zdravstvenite ustanovi nema da bidat limitirani so kvoti, se voveduva globalen buxet koj va`i za site zdravstveni ustanovi i edna komisija koja }e gi razgleduva site barawa za ovaa postapka. Ova se del od promenite sodr`ani vo noviot pravilnik na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija za ostvaruvawe

na pravoto za biomedicinski potpomognato oploduvawe.

“Se ovozmo`uva da se ukine selektivnosta na pacientkite kaj odredeni zdravstveni ustanovi (prethodno postoe{e buxet za sekoja) i site koi }e dobijat soglasnost za in vitro od komisijata }e bidat prifateni od zdravstvenite ustanovi” istakna na v~era{nata pres-konferencija direktorot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija (FZOM), Maja Parnarxieva-Zmejkova.

Vo dosega{nata praktika pacientkite se obra}aa do bolnicite koi se ovlasteni za sklu~uvawe in vitro postapki i kade {to pravea pogolem del od podgotovkite. Komisiite, isto taka, gi gledaa predmetite i odlu~uvaa koj ima pravo za in vitro. So noviot pravilnik se voveduva edna komisija koja }e bide formirana od strana na direktorot na FZOM i vo nejzin sostav }e bide izbran ginekolog koj ja vr{i ovaa postapka i dvajca doktori od Fondot.

Bo{evski.

Profesorot na Ma{inskiot fakultet, pak, Atanasko Tunevski neodamna sugerira{e dr`avata da ne ja dava hidrocentralata Tikve{ kako vlog vo proektot.

“Lo{o e podgotven tenderot so samoto toa {to na investitorite im se nudi HEC Tikve{, a ne se procenuva {to za vozvrat }e dobieme”, smeta Tunevski.

Ekspertite ve}e go proglasija proektot za zadocnet zatoa {to zemjava e vo

golema energetska kriza i godi{no se izlevaat milioni evra za uvoz. Zatoa sugeriraat {to pobrzo da po~ne izgradbata na strate{kite energetski objekti, me|u koi se i hidrocentralite ^ebren i Gali{te. Vinata za nizata neuspe{ni tenderi ekspertite ja gledaat vo povr{nite podgotovki so necelosni finansiski i tehni~ki re{enija.

Za izgradbata na dvete hidrocentrali na Crna Reka kaj Debar potrebni se

okolu 700 milioni evra.

Predvideno e ovie dve hidrocentrali godi{no da proizveduvaat polovina od proizvodstvoto na struja vo zemjava koe se dobiva od rekite.

Dosega Vladata raspi{a ~etiri tenderi, dva propadnaa, a dva bea odlo`eni.

Poznava~ite procenuvat deka Makedonija gubi najmalku po 30 milioni evra sekoja godina poradi neuspehot da gi izgradi dvete klu~ni hidrocentrali ^ebren i Gali{te.

NOVI LABORATORII ZA TEHNI^KITE FAKULTETI

V

ladata preku Ministerstvoto za obrazovanie i nauka v~era objavi me|unaroden tender za nabavka na oprema za 22 laboratorii od oblasta na tehni~ko-tehnolo{kite nauki vo vrednost od 4,3 milioni evra. So nego po~nuva proektot "Nauka 2010" za opremuvawe na laboratoriite na javnite visokoobrazovni ustanovi vo Makedonija kako Elektrotehni~kiot fakultet, Ma{inskiot, Prirodnomatemati~kiot i Tehnolo{kiot fakultet vo Skopje, i za Dr`avniot univerzitet vo Tetovo. Ministerot

za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov, na pres-konferencija re~e deka proektot vklu~uva nabavka na laboratorii za site nau~ni podra~ja. Ova e tender za prvata grupa laboratorii, a za desetina dena }e sleduvaat i tenderi za opremuvawe na laboratorii od oblasta na medicinskite i biotehni~kite nauki. So proektot }e bidat opremeni laboratorii za raznovidni tehni~ko-tehnolo{ki procesi - za ispituvawe materijali, za soobra}aj i transport, za ispituvawe elektri~ni ma{ini, za

laserski istra`uvawa, tekstilna laboratorija, za mehatronika, za testirawe grade`ni materijali i konstrukcii, za sanitarna tehnika, za ispituvawe energetska efikasnost na objekti...

Potoa, laboratorija za potrebite na Institutot za zemjotresno in`enerstvo i seizmologija (IZIS), koja }e bide unikatna na ovie prostori, kako i laboratorija za masovno presmetuvawe so visoki performansi, osobeno va`na za re{avawe problemi od fizikata, hemijata, biologijata i tehni~kite nauki.

14 21.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SLOVENIJA NA EU Í VRA]A 2,28 MILIONI EVRA vropskata unija (EU) ja kazni Slovenija poradi Eneispravno potro{eni sred-

Vlastite vo Slovenija tvrdat deka stanuva zbor za gre{ka, a spomenatiot stva za razvoj na sela, koja iznos ve}e go ima vrateno i deka odlukata na Evvo buxetot na EU }e mora da vrati 2,28 milioni evra. ropskata komisija e samo Imeno, za isplata na pari formalno- pravna.

Najmnogu neispravno od blagajnata za zemjodelstvo i kontrola za tro{ewe potro{eni pari }e mora da vratat Velika Britanija na tie sredstva se odgov(223.765 milioni evra), a orni ~lenkite na Unijata, sleduvaat Ungarija, Gera Evropskata komisija e manija, [panija, Danska, zadol`ena da kontrolira Avstrija, Finska, Luksemdr`avite pravilno da gi burg i Slova~ka. koristat isplatenite pari.

NACIONALNATA BANKA NA ROMANIJA NE MO@E DA GO FINANSIRA BUXETSKIOT DEFICIT tkako izminatiov O period pove}e romanski politi~ari i ekono-

misti predlo`ija namesto namaluvawe na platite i penziite ili otpu{tawe na rabotnicite, del od dr`avnite tro{oci da bide pokrien so rezervite na nacionalnata banka na Romanija, centralnata banka predupredi deka toa e nevozmo`no.

Guvernerot Mugur Isaresku objasni deka Nacionalnata banka ne mo`e direktno da go finansira buxetskiot deficit, bidej}i evropskite pravila toa go zabranuvaat.

Toj dodade deka duri i koga toa bi bilo zakonito, bi dovelo do namaluvawe na sposobnosta na dr`avata da zeme krediti od stranskite pazari.

”Ovaa godina, za dr`avniot sektor, Romanija treba da zeme zaem vo vrednost od 8-9 milijardi evra od doma{niot ili stranskiot pazar.

Zad ovie zaemi treba da postoi garancija deka dr`avata mo`e da gi vrati.

Site ovie zaemi ne bi bile mo`ni dokolku zemjata nema rezervi”, istakna Isaresku.

JOSIPOVI] VO PRVA OFICIJALNA POSETA NA SRBIJA

ODNOSITE ME\U SRBIJA I HRVATSKA TEMEL ZA STABILNOSTA VO REGIONOT

Kako otvoreni pra{awa koi treba da se re{at, pretsedatelite na Srbija i Hrvatska gi nabroija pra{awata za povratnicite vo Hrvatska, pra{aweto za granicata, is~eznatite, malcinstvata i za{titata na nivnite prava. Tu`bata i kontratu`bata za genocid, podnesena pred Me|unarodniot sud na pravdata, dvajcata pretsedateli ocenija deka bi bilo najdobro toj problem da se re{i nadvor od sudot

P

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvata poseta na hrvatskiot pretsedatel, Ivo Josipovi}, na Srbija gi potvrdi prijatelskite odnosi me|u dvajcata pretsedateli i odlu~nosta za zaedni~ki da gi re{avaat problemite od minatoto i zaedno da ja gradat evropskata idnina.

Kako otvoreni pra{awa koi treba da se re{at pretsedatelite na Srbija i Hrvatska gi nabroija pra{awata za povratnicite vo Hrvatska, pra{aweto za granicata, is~eznatite, malcinstvata i za{titata na nivnite prava. Tu`bata i kontratu`bata za genocid, podnesena pred Me|unarodniot sud na pravdata, dvajcata pretsedateli ocenija deka bi bilo najdobro toj problem da se re{i nadvor od sudot.

“Odnosite na Srbija i Hrvatska se su{tinski va`ni za stabilnosta na prostorot na Jugoisto~na Evropa. Tie se va`ni i za za~uvuvawe na na{ata kultura, jazikot i idninata na na{ite lu|e: na Srbite vo Hrvatska i na Hrvatite vo Srbija”, izjavi Tadi}.

Negoviot hrvatski kolega, Josipovi}, istakna deka ne se re{eni site problemi koi postojat vo odnosite me|u dvete dr`avi.

“Ne optovaruvaat problemi od minatoto za koi ne e vinovna na{ata sega{na politika, nitu na{ite dene{ni vladi. No, na dobar pat sme mnogu od problemite da gi re{ime i siguren sum deka naskoro }e dojde vreme koga }e mo`eme da ka`eme: nema pri~ina da se gleda vo

minatoto, gledame vo idninata”, istakna Josipovi}.

Srpskiot pretsedatel izjavi deka Srbija go poddr`uva vlezot na Hrvatska vo Evropskata unija (EU), a Josipovi} poso~i deka negovata zemja }e gi poddr`i site svoi sosedi vo evropskite integracii. I Tadi} i Josipovi} se zalo`uvat za vospostavuvawe na {to podobri odnosi. U{te pri nivnata prva sredba vo Opatija se vide vo koja nasoka }e odi politikata na dvete zemji i deka dvajcata se svesni deka mora da gi re{at site problemi koi ostanaa od vojnata. Koga se vo pra{awe tu`bite za genocid i baraweto na Hrvatska Srbija da gi obnovi pregovorite so Kosovo vo narednite godini treba da se o~ekuva status kvo. Vo Hrvatska ima izbori narednata godina i nieden politi~ar pred toa nema ni{to radikalno da menuva, izjavi Branko Miji}, glaven urednik

podobri kaznenite proceduri, se naveduva vo izve{tajot na Evropskata komisija posveten na vnatre{nite raboti i pravdata. Vo izve{tajot se naglasuva deka se registrirani i pogolem broj podneseni obvinenija za slu~ai na korupcija vo povisokite skalila vo hierarhijata na organiziraniot kriminal, no

PREMIER NA SRBIJA “Vladata na Srbija kako i dosega }e prodol`i da dava poln pridones vo unapreduvaweto na polo`bata na hrvatskoto malcinstvo vo Srbija, a toa go o~ekuvame i od Hrvatska koga stanuva zbor za na{eto malcinstvo vo taa zemja”, re~e Cvetkovi}.

“Odnosite na Srbija i Hrvatska se su{tinski va`ni za stabilnosta na prostorot na Jugoisto~na Evropa. Tie se va`ni i za za~uvuvawe na na{ata kultura, jazikot i idninata na na{ite lu|e: na Srbite vo Hrvatska i na Hrvatite vo Srbija”, izjavi Tadi}.

BUGARIJA GI ZABRZUVA REFORMITE

od juli minaBgi ugarija tata godina zna~itelno zabrza reformite i gi

MIRKO CVETKOVI]

se napomenuva deka, sepak, sudovite dosega se proiznele po mal broj od tie slu~ai.

EK smeta deka deka se potrebni podobruvawa vo profesionalnata praktika na policijata, obvinitelstvoto i sudovite, za {to e potrebna pomo{ odnadvor.

Sudskiot sistem vo Bugarija, spored EK, treba po~esto da prezema inicijativi i da poka`e pogolemo ~uvstvo na odgovornost.

na vesnikot “Nov list”.

Povtorno se otvori i pra{aweto za granicata me|u ovie dve zemji da se preminuva samo so li~na karta.”Preminuvaweto na granicata so li~na karta go predlo`iv u{te pred dva meseci i toa sega zavisi od Hrvatite”, izjavi srpskiot minister za vnatre{ni raboti, Ivica Da~i}.

CVETKOVI] I JOSIPOVI] ZA DOBROSOSEDSKI ODNOSI I EKONOMSKA SORABOTKA Pretsedatelot na vladata

na Srbija, Mirko Cvetkovi}, na sredbata so hrvatskiot pretsedatel istakna deka Srbija dava golemo zna~ewe na dobrososedskite odnosi i regionalnata sorabotka, kako i toa deka se zalaga za re{avawe na site otvoreni pra{awa me|u dvete zemji.

“Vladata na Srbija kako i dosega }e prodol`i da dava poln pridones vo unapreduvaweto na polo`bata na hrvatskoto malcinstvo vo Srbija, a toa go o~ekuvame i od Hrvatska koga stanuva zbor za na{eto malcin-

K O M E R C I J A L E N

stvo vo taa zemja” , re~e Cvetkovi}.

Srpskiot premier i hrvatskiot pretsedatel se slo`ija deka od golema va`nost e i unapreduvaweto na ekonomskata sorabotka, pred s$ preku zgolemuvawe na obemot na trgovskata razmena, no i vo domenot na sozdavawe uslovi za realizacija na investicii.

Isto taka, na sredbata bila istaknata i mo`nosta za sorabotka vo infrastrukturni i regionalni proekti.

O G L A S

BALKAN BIZNIS POLITIKA

21.07.2010

15

NAJBOGATIOT SRBIN JA PRODAVA SVOJATA IMPERIJA

MI[KOVI] GO NAPU[TA BIZNISOT VO SRBIJA? Belgiskiot trgovski gigant Delez e zainteresiran za Delta Maksi, no dolgovite koi gi ima srpskata kompanija }e vlijaat na iznosot koj bi mo`el da go dobie Mi{kovi} i se pretpostavuva deka toa sega e predmet na pregovori so koi Mi{kovi} saka da ja vklu~i celata kompanija za da ja zgolemi vrednosta VESNA KOSTOVSKA

S

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskiot biznismen Miroslav Mi{kovi} na belgiskata kompanija koja e zainteresirana za kupuvawe na Delta Maksi saka da & go prodade Delta holding, po {to so svojot biznis bi izlegol od Srbija.

Belgiskiot trgovski gigant Delez e zainteresiran za Delta Maksi, no dolgovite koi gi ima srpskata kompanija } e vlijaat na iznosot koj bi

mo`el da go dobie Mi{kovi} i se pretpostavuva deka toa sega e predmet na pregovori so koi Mi{kovi} saka da ja vklu~i celata kompanija za da ja zgolemi vrednosta.

Momentalno na masa se dve opcii - pogolem iznos za Mi{kovi}, koj bi moral da gi plati dolgovite kon dostavuva~ite, i vtorata so koja za mnogu pomal iznos Delez }e ja kupi Delta, no i }e gi regulira obvrskite kon dostavuva~ite. Poradi

toa nikoj ne e podgotven za kone~nata vrednost na biznisot, no i nikoj ne demantira deka stanuva zbor za stotici milioni evra.

Poradi toa {to Mi{kovi} momentalno se obiduva da vidi {to mo`e da im prodade na Belgijcite, va`en e i sudirot za veledrogerijata Jugohemija, kade {to sopstveni~ki udel ima i negovata dolgogodi{na sorabotni~ka koja neodamna ja napu{ti Delta, Milka Forcan. Upatenite tvrdat

MILKA FORCAN JA BLOKIRA[E DELTA STAR

Milka Forcan, pretsedatelka na upravniot odbor na Jugohemija, ja blokira{e kompanijata Delta star vo sopstveni{tvo na Miroslav Mi{kovi} pu{taj}i menici od pet milioni evra. Kompanijata Jugohemija pu{tila menici pred 17 dena, {to dovelo do momentalna blokada na smetkata na Delta star. Ova e prv pat od osnovaweto na imperijata na Mi{kovi} nekoja kompanija da ima blokirana smetka. Spored podatocite na Agencijata za ekonomski registri, 60% od akciite na Delta star ima Miroslav Mi{kovi}, a 40% ima kompanijata Ford koja e registrirana vo amerikanskata dr`ava Delaver koja e of–{or zona, a za koja mediumite {pekuliraa deka e vo sopstveni{tvo na semejstvoto na Milka Forcan. Vo presmetkata me|u Forcan i Mi{kovi} ne se vklu~eni samo nejzinata sestra i tatko kako rakovoden kadar na Jugohemija, tuku i nejziniot soprug, Branko Forcan. Pri osnovaweto na Delta toj be{e eden od vode~kite menaxeri koj sega go bara svojot del od parite dokolku Maksi bide prodadena.

SRPSKI FIRMI GRADAT VO BELORUSIJA

rpskata kompanija Astra, potpi{a dogovor za S izgradba na stanbeno-deloven kompleks vo Misk na povr{ina od 76.000 metri kvadratni, koj e vreden 100 milioni dolari.

Vr{itelot na raboti vo beloruskata ambasada vo Belgrad, Sergej ^i~uk izjavi deka Astra planira u~estvo vo realizacija na u{te eden golem proekt vo Belorusija, vreden sedum milijardi dolari.

Spored ^i~uk, pretstavnicite na Astra izjavile deka kompanijata planira vo tie proekti da vraboti nekolku iljadi in`eneri i rabotnici. ^i~uk izjavi deka odredeni srpski kompanii i ponatamu se zainteresirani za investirawe vo Belorusija.

“Znam deka za izgradba i investirawe vo Belorusija se zainteresirani kompaniite Delta holding, MK Grupa i Cepter”, re~e ^i~uk.

FIAT IZVEZUVA “PUNTO” VO SEDUM DR@AVI

ompanijata “Fiat avtomobili Srbija”, potpi{a K dogovor za izvoz na “punto 188” vo sedum dr`avi i na tie pazari mese~no }e izvezuva najmalku 400 avtomobili. Kompanijata se nadeva deka do krajot na godinata stranskite partneri }e go zgolemat brojot na nara~kite. Kompanijata “Fiat avtomobili Srbija” potpi{a dogovori za izvoz so partneri od Al`ir,

Maroko, Tunis, Egipet, Ukraina, Makedonija i Republika Srpska (BiH).

Minatiot mesec na srpskiot pazar bile prodadeni 1.256 avtomobili, a od po~etokot na godinata 6.700 avtomobili.

Punto i ponatamu e najprodavaniot avtomobil na srpskiot pazar.

Od kompanijata najavija deka vo tek se pregovori za izvoz i so drugi dr`avi.

OBVINETI 196 LU\E VO TURCIJA ZA ZAVERA PROTIV VLADATA

udot vo Istanbul poS digna obvinenie protiv 196 lu|e, me|u koi 30 se

aktivisti i penzionirani oficeri, poradi somne` deka planirale da ja sru{at Vladata vo Ankara.

Obvinetite se tovarat deka vo 2003 godina u~estvuvale vo zavera ~ija cel bila da predizvikaat haos i da go otvorat patot za doa|awe na voen re`im na vlast.

Pove}eto od obvinetite bea uapseni vo fevruari, no potoa bea oslobodeni, dodeka datumot za po~etok na sudeweto s$ u{te ne e utvrden.

Vo Turcija e vo tek sudeweto na stotina lica, vklu~uvaj}i akademici, novinari, politi~ari i vojnici, koi se tovarat deka u~estvuvale vo drugi zaveri protiv Vladata.

deka sudirot izbil tokmu poradi toa {to Mi{kovi} saka da postigne {to povisoka cena za Delta holding i ne e podgotven da go deli kola~ot od proda`bata. So slu~ajot Jugohemija toj na Forcan saka da & poka`e {to }e se slu~i ako bara kakvi bilo prava na udelot vo Delta Maksi.

Me|utoa, Forcan ve}e najavi kontratu`ba, a upatenite velat deka porane{nata najbliska sorabotni~ka na Mi{kovi} veruva vo svoite dobri vrski vo vrvot na vlasta vo Srbija i, so ogled na toa, veruva deka dobro }e pomine vo sudirot so najbogatiot ~ovek vo Srbija.

Vo vladata smetaat deka proda`bata na Delta holding e dobra investicija. Napomenuvaat deka toa }e zna~i mnogu i za maloproda`bata vo Srbija, {to e mnogu pogolema korist od parite koi }e se sleat vo srpskiot buxet so proda`bata na najgolemiot trgovski sinxir.

Imperijata Delta holding nastana pred dve decenii vo soba na hotelot Slavija vo Belgrad koga Miroslav Mi{kovi} osnova{e uvoznoizvozna firma Delta M. Na po~etokot vo ovaa fir-

17.03.2010 15

Imperijata Delta holding nastana pred dve decenii vo soba na hotelot Slavija vo Belgrad koga Miroslav Mi{kovi} osnova{e uvozno-izvozna firma Delta M ma ima{e 11 vraboteni, a denes toj broj dostigna 24.000 vraboteni.

Klu~en moment za razvoj na kompanijata be{e osnovaweto na Delta banka, koja ima{e i svoja filijala vo Moskva.

Zaedno so razvojot na bankata zapo~nuva i izgradbata na biznis-gigantot baziran na trgovija na sportska oprema.

Mi{kovi} potoa osnova osiguritelna kompanija, zapo~nuva so kupuvawe kompanii za proizvodstvo na velosipedi, fabrika za detergenti, mineralno |ubrivo, a podocna }e stane i ekskluziven uvoznik i zastapik na proizvodite na firmite Fiat, Lan~ija, Alfa Romeo, Nivea, Mulineks, Najk, Eskada. Vistinskiot podem na Delta holding, so {to kompanijata se iska~i na vrvot, sleduva{e po aktivnoto

u~estvo vo privatizacijata na Pekabeta, Juhor, Sunce, PZP Beograd, Autokomanda, Bazar, Seme, Obu~a, potoa firmite za zemjodelski proizvodi Napredok, Jedinstvo, Sombor i drugi firmi. Vo eden moment vo Vojvodina so kupuvawe ili zakup na zemji{te od 20.000 hektari be{e najgolem zemjoposednik.

Pred {est godini ja prodade Delta banka na italijanskata Intesa, a nabrzo i osiguritelnata kompanija.

Denes Delta holding e najgolema privatna kompanija i vtororangirana po prihodi od promet vo Srbija. Minatata godina holdingot ostvaril prihod od proda`ba od 2,5 milijardi evra. Planiraniot prihod od proda`bata za ovaa godina e tri milijardi evra.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 21.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA DVOJNO ZGOLEMENI STRANSKITE INVESTICII VO POLSKA

EVROPA OSTANUVA KLU^EN PAZAR ZA KINESKITE DEVIZNI REZERVI

K

ina cvrsto veruva vo evroto i za kineskite devizni rezervi Evropa }e ostane eden od glavnite investiciski pazari, izjavi kineskiot premier Ven Jiabao za vreme na sredbata so germanskata kancelarka Angela Merkel. Ovaa izjava doa|a edna nedela otkako Kina kupi {panski dr`avni obvrznici vo vrednost od nekolku stotini milioni dolari, signaliziraj}i deka po otsustvo od dva meseci aziskite investitori se vra}aat na evropskite pazari.

Izjavata na Ven Jiabao, dosega e najsilniot signal za obnovenata kineska doverba vo evropskata ekonomija i zaedni~kata evropska valuta, otkako vo maj evropskite lideri prifatija seopfaten paket-merki za spas na ekonomijata.

Kina ima dr`avni rezervi vo vrednost od okolu 2,45 milijardi dolari i se najgolemi vo svetot.

V

o prvite {est meseci godinava stranskite investitori vo Polska vlo`ile 5,5 milijardi evra - dva pati pove}e od istiot period minatata godina, soop{ti Polskata agencija za informacii i stranski investicii.

Procenkite na Agencijata se deka do krajot na godinata vlo`eniot stranski kapital vo Polska }e dostigne devet milijardi evra, a blagodarenie na toa }e bidat otvoreni novi 40.000 rabotni mesta. Za

zgolemeniot priliv na direktni investicii Polska treba da mu zablagodari na faktot spored koj izminatata godina kako edinstvena ~lenka na EU uspea da ja izbegne recesijata i da zabele`i ekonomski

rast od 1,8%.

Okolu 80% od stranskite pari vo prvoto polugodie od godinata se vlo`uvaat vo razvienite, zapadni i centralni delovi od zemjata i vo najgolemite polski gradovi - Vroclav, Var{ava, Poznaw, Lo| i Krakov.

Najgolem del od stranskiot kapital koj pristigna vo Polska vo prvata polovina od godinata e naso~en kon avtomobilskata i avionskata industrija, informatikata i telekomunikaciite.

ZA NAVREME DA JA SPRE^I KRIZATA VO ODDELNI ZEMJI

MMF BARA POGOLEM KRIZEN FOND Me|unarodniot monetaren fond (MMF) bara zgolemuvawe na fondot od sega{nite 750 milijardi na 1.000 milijardi dolari so cel vo idnina uspe{no da reagira na eventualnite finansiski krizi VESNA KOSTOVSKA

M

v.kostovska@kapital.com.mk

e|unarodniot monetaren fond (MMF) bara zgolemuvawe na zaemodavnite kapaciteti od 750 milijardi na 1.000 milijardi dolari so cel vo idnina uspe{no da reagira na eventualnite finansiski krizi.

Spored izvr{niot direktor na MMF, Dominik [trosKan, celta na zgolemenite kreditni linii treba da bide spre~uvawe, a ne le~ewe na krizata.

"Duri i vo dobri vremiwa pogolem fond ~ii intervencii verojatno }e bidat i poopse`ni mo`e da pomogne za da se spre~i krizata. Iako na{ata uloga vo finansiraweto se namaluva, toa ne zna~i deka nemame potreba da imame pogolema finansiska mo}. To~na e prognozata deka vrednosta na fondot bi iznesuvala 1.000 milijardi dolari�, izjavi izvr{niot direktor, [tros-Kan. MMF saka odnapred da dogovori finansiski aran`mani koi }e bidat posebno prilagodeni na potrebite na oddelni zemji i da go zameni aktuelniot mehanizam na reagirawe na krizata so uslovni

kreditni paketi. Celta e da se namali nervozata na pazarot povrzana za koja bilo zemja na koja & se zakanuva kriza na likvidnost.

Ju`na Koreja, koja e ovogodine{niot pretsedava~ so Grupata na najrazvieni ekonomii – G-20, pomaga vo zavr{uvaweto na planovite.

Seul se nadeva deka } e gi ubedi zemjite od grupata G-20 da gi zgolemat fondovite na MMF na samitot vo Ju`na Koreja vo noemvri.

Na Samitot na G-20 koj se odr`a vo London vo 2009 godina resursite na MMF bea trojno zgolemeni od 250 milijardi dolari na 750 milijardi dolari.

Ekonomistite od Ju`na Koreja go predlo`ija ovoj plan vrz osnova na nivnoto neprijatno iskustvo od vremeto na aziskata kriza vo 1997 godina. Nasproti cvrstite ekonomski fundamentalisti, Seul ima potreba da bide spasen od opasen deficit vo razmenite so SAD, Japonija i Kina.

Za da se izbegne povtoruvaweto na istata kriza pazarite mora da znaat deka postojat preddogovorni olesnuvawa vo MMF koi stojat zad dr`avata, veli [in Hun-Song, sovetnik za me|unardona ekonomija na pretsedatelot

"Duri i vo dobri vremiwa pogolem fond ~ii intervencii verojatno }e bidat i poopse`ni mo`e da pomogne za da se spre~i krizata. Iako na{ata uloga vo finansiraweto se namaluva, toa ne zna~i deka nemame potreba da imame pogolema finansiska mo}�, izjavi izvr{niot direktor, [tros-Kan.

na Ju`na Koreja.

"Ova e napraveno za da se olesni ovoj vid spiralna likvidnost koj be{e vidliv po epizodata Leman", iz-

javi [in.

Spored nego, "mehanizmot na globalna stabilizacija" za koj se razgovara vo posledno vreme mo`e da

vklu~i dopolnitelen rizik za naciite, so najmal rizik za onie koi imaat status sli~en na platinesti ili zlatni kreditni karti~ki.

MMF GO RASKINA DOGOVOROT SO UNGARIJA

Nepodgotvenosta na ungarskata vlada da gi namali buxetskite tro{oci ovoj vikend rezultira{e so naglo prekinuvawe na sorabotkata na zemjata so Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata unija (EU), koja po~na vo ekot na krizata vo 2008 godina koga zemjata be{e na rabot na bankrot. Toa zna~i deka Ungarija nema da mo`e da go povle~e ostanatiot del od kreditot od paketot-pomo{ od 20 milijardi evra.

Ovaa vest gi voznemiri i investitorite, pa v~era forintata padna nasprema evroto za 2,4%. Investitorite po~naa da

go rasprodavaat imotot vo ungarska valuta, bidej}i stravuvaat deka bez nu`na za{tita od me|unarodnite kreditori zemjata te{ko }e ja zadr`i stabilnosta.

Javniot dolg na Ungarija iznesuva 80% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), najvisok me|u tranziciskite zemji, {to zna~i deka zemjata e mnogu zavisna od stranskite kreditori i nivnoto raspolo`enie.

Izminatava godina i pol Ungarija gi zamrzna platite vo javniot sektor, gi namali penziite, ja podigna starosnata granica za penzionirawe i gi zgolemi danocite, no toa ne be{e dovolno.

Ova }e bide nazna~eno kako finansirawe, isto kako fleksibilnite kreditni linii na MMF, koi se ve}e vo upotreba vo Meksiko, Polska i Kolumbija.

Tie mo`e da se razvivaat pred da se nadmine krizata i prakti~no nema da nametnat nikakvi uslovi.

Zemjite ponatamu }e se soo~at so pote{ki uslovi.

Zaemite za niv }e pretstavuvaat "pretpazlivi kreditni linii".

Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond vo maj postignaa soglasnost za formirawe fond od 750 milijardi evra koj treba da go za{titi evroto i da ja sopre krizata {to po~na vo Grcija, a koja se zakanuva{e da ja naru{i stabilnosta na svetskiot finansiski pazar.

MENAXMENT

17

21.07.2010

RAZVOJ NA PLAN ZA GERILA-MARKETING i znaete tajnite. Dali toa zna~i deka ste podgotveni da napadnete so site oru`ja? Ni odblisku. Pred da trgnete vo borba, potrebna vi e su{tinska prikazna - prikazna od `ivotot, prikazna za problemot {to gi vklu~uva lu|eto na koi im ja ka`uvate i va{eto re{enie za toj problem {to }e gi podobri nivnite `ivoti. Vedna{ }e vi gi ka`am dvete raboti {to e najva`no da gi znaete ako imate namera da uspeete vo gerila-marketingot:

G

1 2

NAPRAVETE PLAN, TOA E PO^ETOKOT

PRIDR@UVAJTE SE KON TOJ PLAN. Ako gi napravite ovie dve raboti, ve ~eka ubava i uspe{na idnina.No, kako da se razvie planot na koj treba da mu se posvetite?

Vklu~ete se vo istra`uvawa, pozanimavajte se so detalite i temelno razmislete za s$.

Osmislete su{tinska prikazna.

Bidete uvereni deka razlikata me|u propadnato rabotewe i mnogu uspe{na firma e vo planiraweto na marketingot i vo ni{to drugo.

Razlikata e vo toa dali imate su{tinska prikazna ili ne. Bez ogled na toa dali ste del od tim ili rabotite sami doma mora da razrabotite strategija i da se pridr`uvate kon nea, isto

kako {to pravat golemite korporacii. So ogled na toa deka ste gerilec, va{ata su{tinska prikazna mo`e da bide i posilna, zatoa {to, za razlika od golemite yverki, vie ste vo pozicija da bidete li~ni.

Zborot {to sega bi trebalo da go razberete i da po~nete da go koristite e: pozicionirawe - to~no odreduvawe na praznoto mesto na policata {to }e go popolni va{iot proizvod.

Na {to }e pomislat va{ite sega{ni i potencijalni klienti koga }e pomislat na vas? Site znaeme za Xet blu, aviokompanija {to po~na so rabota vo migot koga na pogolemiot del od aviokompaniite rabotata im ode{e mnogu lo{o.

Novata aviokompanija po~na so neverojatna brzina, samo so toa {to razvila soliden marketin{ki plan.

Se pozicionira sebesi kako prvoklasna, luksuzna aviokompanija {to mo`e da se pofali so udobni ko`ni sedi{ta, komoten prostor za nozete, poseben televizor za sekoe sedi{te, golem izbor na filmovi i iznenaduva~ko niski ceni. Uspehot be{e prili~no lesen.

Ovaa marketin{ka ideja be{e rezultat na inteligentno planirawe na marketingot i brilijantno pozicionirawe.

Edno od najpoznatite imiwa vo advertajzing-krugovite vo Amerika, sekako, e Dejvid Ogilvi.

Otkako potro{il nekolku milijardi dolari za advertajzing,

gospodin O napravil spisok na trieset i dve raboti {to gi nau~ila negovata agencija. Re~e deka najva`nata od tie trieset i dve raboti e pozicioniraweto na proizvodot.

Toj tvrdi deka rezultatite na marketingot pomalku zavisat od toa kako e osmislen advertajzingot, a pove}e od toa kako se pozicionirani proizvodot ili uslugata.

Planot ili strategijata na gerila-marketingot bi trebalo da slu`at kako "otsko~na daska" za marketingot {to se prodava.

Koga }e go sostavuvate svojot marketin{ki plan razmislete za svojata ponuda vo odnos na celta {to ja imate, razmislete za prednostite i slabostite na taa ponuda, za konkurentite, za celniot pazar, za potrebite na toj pazar i za o~iglednite trendovi na ekonomijata.

Toa bi trebalo da bide presudno vo va{eto odreduvawe na soodvetnata pozicija.

Postavete si gi ovie osnovni pra{awa: Vo kakva rabota sum jas? [to e mojata cel?

Kakvi pogodnosti nudam?

Koi se moite prednosti vo odnos na konkurencijata?

Od {to se pla{am?

Koga }e gi sfatite vo celost prirodata na svoeto rabotewe, svojata cel, svoite prednosti i nedostatoci, prednostite i nedostatocite na konkurentite, toga{ }e vi bide polesno da ja odredite svojata pozicija i da razviete strategija.

Pomalite firmi ja imaat taa

K

O

prednost {to mo`at da imaat za cel malo mesto na policata i da prosperiraat so toa {to }e dominiraat so niv. Malata firma mo`e da se specijalizira za palmi pred da stane kompleten rasadnik. Toa e mal prostor, no sovr{en za malata firma {to se zanimava so taa rabota vo mojot del od univerzumot.

Postavete si go pra{aweto: Koj e mojot celen pazar?

Odgovorot na toa pra{awe {to ste go imale koga ste po~nuvale so rabotata denes mo`e da bide poinakov.

Vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi se pojavuvaat s$ pove} e novi pazari i mnogu gerilamarketari u`ivaat vo rekordni profiti celej}i na tie pazari.

Gerilski fakt: na kolku pove} e pazari celite, tolku pove}e zarabotuvate.

Vnimavajte da ne go ograni~ite svojot marketing samo na eden pazar.

Najgolemata kompanija za fotokopirawe vo oblasta San Francisko Bej, {to voop{to im se nudi na firmite, izdvoi del od svoite sredstva za marketing za da se reklamira vo pravniot sektor, zatoa {to tamu se pravat najmnogu fotokopii.

Toa dovede do zgolemuvawe na nivniot profit za 31%, bez pritoa da vlo`at ni para pove}e vo marketingot.

Vie mora da gi identifikuvate site svoi celni pazari.

Potoa vnimatelno celete na sekoj od niv poedine~no.

M

E

R

C

I

J

A

L

E

TEODOR ALEKSOV Triple S Learning www.TSL.mk

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

N

O

G

L

A

S

FEQTON

18 21.07.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

2

KOKA-KOLA “GENERACII” NA 20. VEK SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

O

d raftovite na edna lokalna apteka, “koka-kola” se preseli vo domovite {irum svetot, kako nezamenliv del od sekoj obrok, sekoja proslava, piknik ili pogreb. Pijalakot e del od na{ite `ivoti, so nego go delime i

dobroto i lo{oto, koga vo sekoja prigoda “vol{ebnite” meur~iwa na “koka-kola” go popravaat vpe~atokot od dru{tvoto, jadeweto ili od nekoja nesolena {ega. Sepak, vistinskiot upseh na “kokakola” ne e vo vkusot, tuku vo “vkusniot” marketing, {to

e rabota na nekolku generacii, koi vo pove}e od sto godini deno-no}no rabotele na brendot, koj deneska si go imame kako svoj.

Verojatno najgolemiot pridones na Robert Vudraf kon gradeweto na brendot na Koka-Kola be{e negovata vizija za pijalakot kako internacionalen proizvod. Rabotej}i so talentirani partneri, toj go vozdignal brendot na globalno nivo, i taka “koka-kola” po~nala da se distribuira do sekoj agol na planetata. Pre-

Koka-Kola zapo~na da ja gradi svojata globalna mre`a vo 20-tite godini na minatiot vek. Sega kompanijata raboti vo re~isi site zemji na svetot i proizveduva okolu 400 brendovi. Sistemot na Koka-Kola uspe{no ja primeni ednostavnata formula: da obezbedi{ moment na osve`uvawe za mnogu malku pari, edno milijarda pati na den. thodno, vo prvite dve dekadi od 20 vek, me|unarodniot rast na “koka-kola” bil pove}e slu~aen, otkolku planiran.

S$ po~nalo vo 1900 godina, koga ^arls Kendler, najstariot sin na Asa Kendler, zel edna boca so sirupot so sebe na odmor vo Anglija. Podocna edna skromna nara~ka od pet galoni(okolu 20 litri) bila ispratena nazad do Atlanta.

Istata godina, “koka-kola” patuvala i vo Kuba i Porto Riko. Vo vreme na ranite 1900-ti, bile izgradeni pogoni za amabala`irawe vo Kuba, Panama, Kanada, Porto Riko, Filipinite i Guam. Vo 1920 godina, kompanija za ambala`irawe po~nala so rabota vo Francija kako prva fabrika za “koka-kola” vo Evropa.

Vo 1926 godina, Robert Vudraf ja naso~il kompanijata kon

internacionalnata ekspanzija so otvorawe na Nadvore{en oddel, {to vo 1930 stanala filijala poznata kako KokaKola Izvozna Korporacija.

Do toj moment, brojot na zemji kade {to imalo fabriki za ambala`irawe na pijalakot, ~etirikratno se zgolemil, a kompanijata inicirala partnerstvo so Olimpiskite igri. Nivnata sorabotka zapo~nala vo letoto 1928 godina, koga amerikanski transporter pristignal vo Amsterdam nosej}i go amerikanskiot olimpiski tim i 1.000 sandaci so “koka-kola”.

Prodava~ite na “koka-kola”, so paltenca i kap~iwa na koi bil za{titniot znak na brendot, nudele osve`uvawe za iljadnicite gleda~i na stadionot, dodeka nadvor od nego, pijalakot bil slu`en na {tandovite, vo kafuliwata i

restoranite, vo {i{e ili od aparatite za to~ewe.

DEL OD AMERIKANSKIOT PATRIOTIZAM Na pragot od Vtorata svetska vojna, “koka-kola” se ambala`irala vo 44 zemji, pripadni~ki i na dvete zavojuvani strani. Na 29 juni 1943 godina, do kompanijata pristignala telegrama od [tabot na generalot Dvajt Ajzenhauer stacioniran vo Severna Afrika. Od Robert Vudraf armijata barala da prati materijali i oprema za 10 pogoni za ambala`irawe na “koka-kola”. Vo telegramata se baralo i pratka od tri milioni {i{iwa so “koka-kola”, zaedno so surovina za proizvodstvo na istata koli~ina, dva pati mese~no. Za vreme od {est meseci, in`eneri od kompanijata odletale za Al`ir i ja

Koka-Kola go oble~e Dedo Mraz vo svoite boi

Sedi{teto na kompanijata e vo Atlanta, u{te od 19-ot vek

PRIKAZNI OD WALL STREET

35 GODINI OD SOZDAVAWETO NA MICROSOFT, NA

A RODITELITE NA BIL GE

P

red 35 godini, na 4 april 1975, Bil Gejts zaedno so Pol Alen ja osnovaa vode~kata softverska kompanija na dene{nicata “Majkrosoft”.

So nejzinoto osnovawe zapo~na nova era vo razvojot na tehnologijata, pretpriemni{tvoto, no i dobrotvornata rabota.

Prvi~nite ~ekori na Majkrosoft kon vrvot zapo~nuvaat vo 1981 godina so IBM personalniot kompjuter IBM PC, koj zapo~nal da go koristi operativniot sistem MS-DOS 1.0 i negovite programski

jazici Cobol, Basic i Paskal kreirani od strana na Majkrosoft.

Vo toa vreme Gejts go pravi najbitniot ~ekor odlu~uvaj} i da gi zadr`i site avtorskite prava za spomenatiot softver.

Majkrosoft podocna go razviva eden od najpopularnite i najkoristenite veb prebaruva~i Internet Explorer, koj za brzo vreme silno se ra{iri me|u korisnicite, prvenstveno poradi toa {to doa|a so site ponovi verzii na Windows operativnite sistemi.

Vakviot na~in na rabota

rezultira{e so sudski obvinenija za monopol od strana na Majkrosoft. No, i pokraj toa, Majkrosoft prodol`i i ponatamu da opstojuva i raboti vo okolu 108 zemji, na toj na~in vrabotuvaj}i 181.125 lu|e.

MAJKROSOFT E BIL GEJTS Koga i da bilo da se spomene imeto na kompanijata “Majkrosoft” prvata asocijacija e sega 55-godi{niot Vilijam Henri Gejts III., koj vo javnosta e poznat kako Bil Gejts.

Iako roden vo istaknato semejstvo (tatko, poznat advokat, majka menaxer, i dedo

FEQTON

21.07.2010

“Kapital” zapo~nuva so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii montirale prvata fabrika, prethodnikot na 64 fabriki {to vo tekot na vojnata bile otvoreni nadvor od SAD. Tie bile otvorani {to e mo`no poblisku do borbenite podra~ja vo Evropa i na Pacifikot. Pove}e od pet milioni {i{iwa so “kokakola” bile konsumirani samo od personalot na armijata za vreme na vojnata, zaedno so nebroenite koli~estva to~eni na vojnicite na frontot. No, prisustvoto na “koka-kola” zna~elo pove}e otkolku samo krevawe moral na trupite.

Vo mnogu oblasti, lokalnite `iteli imale prilka za prv pat da probaat od pijalakot, {to o~igledno im se dopadnal, zatoa {to koga vojnata zavr{ila, od sredina na 40-te do 1960 godina, brojot na zemji kade {to se ambala`irala “koka-kola” se udvoil, a napivkata stanala svetski simbol na prijatelstvo i osve`uvawe.

FANTA, MADE IN GERMANY Od docnite 40-ti do 70-te godini na minatiot vek, “koka-kola” gi do`ivea najdramati~nite promeni vo marektingot i proda`bata od vremeto koga po~na da se to~i vo {i{iwa kon krajot na 1890-te. Svetot do`ivuva{e ogromni promeni, pa taka i kompanijata se soo~i so nov, mnogu pokompleksen svetski pazar.

Do sredinata na 1950-te, “koka-kola” se nude{e vo standardnite {i{iwa so krivulest oblik od ~etvrt litar i vo karakteristi~nite ~a{i za to~ewe. Me|utoa, potro{uva~ite baraa pogolem asortiman na pakuvawa i kompanijata odgovori so inovativno pakuvawe, nova tehnologija i novi proizvodi. Vo 1955 godina KokaKola gi pretstavi pogolemite {i{iwa od polovina litar i od litar, {to vedna{

“Koka-kola” se “pie” na site jazici i odi so site nacionalni kujni do`iveaja uspeh. Metalnite limenki prvenstveno razvieni za armiskite sili nadvor od zemjata, bea dostapni na amerikanskiot pazar vo 1960 godina. Potoa, kompanijata istra`uva{e na poleto na plasti~nata ambala`a, i vo 1977 godina go pretstavi PET(Polietilen tereftalat) pakuvaweto od dva litri.

Koka-Kola isto taka promovira{e novi pijalaci za da go zadovoli {irokiot spektar na vkusovi. “Fanta” se rodi vo Germanija, a be{e pretstavena vo SAD vo 1960 godina. Denes, semejstvoto na pijalacite ”fanta” so razli~ni ovo{ni aromi, e edno od najprodavanite brendovi vo svetot. “Sprajt”,

pijalakot so vkus na limon, se pojavi vo 1961, a vo 1963 godina, kompanijata go pretstavi TAB, nejziniot prv niskokalori~en pijalak.

Vo 1960 godina, korporacijata Minute Maid se spoi so Koka-Kola, i ja dodade svojata paleta na xusovi od portokal, mandarina i limon pod za{titinite marki Minute

OD ARTIK DO ANTARTIK ALWAYS COCA-COLA

S

o navleguvaweto vo poslednata ~etvrtina od 20 vek, dlabokata emocionalna vrska me|u “koka-kola” i nejzinite konsumenti raste{e s$ pove} e. Vo 1971 godina, mladi lu|e od celiot svet se sobraa na eden rid vo Italija, da ja ispeat “Sakam da mu kupam “koka-kola” na svetot”, kako eden odgovor na turbulentnite vremiwa. Ova be{e isto taka i pogled vo idninata na kompanijata {to zna~e{e ra{irena globalna prisutnost i u{te pogolema privrzanost kon edna od najgolemite svetski trgovski marki. Mo}ta i presti`ot na Koka-Kola bea potvrdeni vo 1988 godina, koga tri nezavisni svetski istra`uvawa napraveni od firmata Landor & associates poka`aa deka Koka-Kola e najpoznata i najcenetata trgovska marka vo svetot. Mo`ebi pogolema

potvrda na lojalnosta na potro{uva~ite dojde vo 1985 godina. Kompanijata objavi vo SAD deka }e napravi promena vo formulata za Koka-Kola, prva promena od momentot koga bila izmislena napivkata od D-r. Pemberton vo 1886 godina. Iako prvi~nite testirawa od strana na potro{uva~ite poka`aa deka noviot vkus im se dopa|a, tie ne dozvolija “koka-kola” da se promeni. Emotivnata vrska {to ja imaa potro{uva~ite so originalnata formula be{e posilna, originalniot vkus stana ne{to pove}e od obi~en bezalkoholen pijalak, i ~uvstvata, spomenite i lojalnosta kon brendot pobedija. Kompanijata gi poslu{a svoite potro{uva~i i brgu odgovori so vra}aweto na originalnata formula na pazarot pod imeto KokaKola klasik. Globalnata strategija na kompanijata vo

tekot na 1980-te prodol`i da im ispora~uva osve`itelni napivki na potro{uva~ite od site kontinenti, za site vkusovi. Vo 1982 godina be{e pretstavena dietalnata “koka-kola”, najuspe{niot bezalkoholen pijalak vo istorijata posle samata Koka-Kola. Za dve godini diet Coke stana nisko-kalori~en pijalak broj eden vo svetot.

Istata godina sloganot “Toa e Koka-Kola” be{e lansiran niz celiot svet za da go prika`e pozitivniot duh na 1980-te i da go reafirmira liderstvoto na Koka-Kola. Sledea sloganite “Ne mo`e{ da go pobedi{ ~uvstvoto”(Can’t beat the feeling ) {to gi odbele`a 80-te, a “Ne mo`e{ da go pobedi{ vistinskoto ne{to”(Can’t beat the real thing) gi najavi 90-te, za potoa vo 1993 godina da dojde kampawata “Sekoga{ Koka-Kola”(Always Coca-cola),

Maid i Hi-C, kon nizata na proizvodi na Koka-Kola Kompani.

SO KOKA-KOLA “NE[TATA SE PODOBRI” Niz godinite, reklamnite slogani bea ne{tata {to ja trasiraa patekata za advertajzingot na “kokakola”. Eden od najpoznatite reklamni slogani vo svetot vo toa vreme, be{e “Pauza {to osve`uva”, {to prv pat se pojavi vo vesnikot “Satrdej Ivning Poust” vo 1929 godina. Potoa slede{e “Toa e osve`uva~ko ne{to” vo 1936, pa “Znak na dobar vkus” , “Bidete navistina osve`eni” i “Bidete podobro osve`eni” vo 1950 godina.

Potoa se ni`ea mnogu slogani {to se pametat, kako na primer “Ne{tata se podobri so Koka-Kola” vo 1963 godina i “Toa e vistinskoto ne{to”, prvpat upotreben vo 1942, a potoa “o`ivean” vo 1969 godina, kako poddr{ka na fantasti~no uspe{nata proda`na kampawa na KokaKola.

Vo koloritnite reklami bea upotrebuvani ilustracii na poznati umetnici, kako {to be{e Norman Rokvel, {to go proektira{e imixot na proizvodot vo vode~kite vesnici i spisanija. Popularnite portreti na Dedo Mraz zapo~naa da se upotrebuvaat vo 1930-te, a i “Koka-Kola...Vistinska” (Coca-Cola…real) vo 2003.

Koka-Kola zapo~na da ja gradi svojata globalna mre`a vo 20-te godini na minatiot vek. Sega kompanijata raboti vo re~isi site zemji na svetot i proizveduva okolu 400 brendovi.

Sistemot

potoa prodol`ija kako bo`ikni reklami se do ranite 1960-ti. Od sredinata na 1920-te, radioto be{e najva`niot komunikaciski medium za Koka-Kola.

Vo 1960-te, popularniot xingl “Ne{tata stanuvaat podobri so Koka-Kola” stana radio-hit, koristej} i popularni muzi~ki grupi {to go peat vo niven karakteristi~en stil. Kako {to svetot do`ivuva{e golemi tehnolo{ki promeni, taka se menuva{e i advertajzingot na kompanijata, dopiraj}i do novi grupi na potro{uva~i, preku novi kanali, me|u koi najzna~ajna be{e televizijata. Za Denot na blagodarnosta vo 1950 godina, be{e emituvano prvoto TV-{ou sponzorirano od Koka-Kola. Kako {to mediumot se transformira{e od sponzorirani programi vo reklami {to odea za vreme od razli~ni {ou-emisii, taka i mnogu od slavnite li~nosti ja reklamiraa Koka-Kola. So tekot na vremeto, advertajzingot na Koka-Kola se menuva{e na mnogu na~ini, no porakata, kako i za{titniot znak, ostanaa isti.

Vo utre{niot broj pro~itajte za toa kako IBM stana sinonim za svetskata kompjuterska industrija na Koka-Kola uspe{no ja primeni ednostavnata formula: obezbedi moment na osve`uvawe za mnogu malku pari, edno milijarda pati na den.

AJGOLEMATA SOFTVERSKA KOMPANIJA NA DENE[NICATA ...

EJTS SAKAA DA BIDE ADVOKAT ... pretsedatel na nacionalnata banka), sepak, ne se re{ava da ja ostvari `elbata na roditelite i da stane advokat.

Pri polagaweto na svojata matura toj uspeva da osvoi 1.590 poeni od mo`nite 1.600 poeni {to e ekvivalent na koeficient na inteligencija od 170, i istata ja poseduvaat mo`ebi eden vo milioni lu|e. Po maturate se zapi{uva na studii vo Harvard, koi nikoga{ ne gi zavr{uva, no zatoa ve} e na 20 godini zapo~nuva svoj biznis.

Iako mnogumina mu se voshi-

tuvaat na Gejts, sepak golem broj na lu|e vo softverskata industrija, negovata delovna strategija ja smetaat za antikonkurentna {to e doka`uvano i na sud.

Me|utoa Gejts, po primerot na najbogatiot ~ovek na site vremiwa Rokfeler, koj najprvo izgradil naften monopol, a potoa se svrtel kon filantropijata, i denes e eden od najgolemite dobrotvori.

Vo 2000 godina toj zaedno so negovata sopruga Melinda, so koja ima dve deca ja osnova{e Fondacijata Bil i Melinda Gejts, koja im poma-

ga na bolnite od celiot svet, no, isto taka, se zanimava i so pra{awata za `ivotnata sredina, gladot, borbata protiv siroma{tijata i promoviraweto na zdrav `ivot.

So osnovaweto na Fondacijata Gejts re{ava da se povle~e od glavnata izvr{na pozicija vo “Majkrosoft”.

Vo poslednite 17 godini javnosta i mediumite glavno go imenuvaa Gejts kako najbogatiot ~ovek vo svetot.

No, vo momentov toj se nao|a na vtoroto mesto so imot vreden 53 milijardi

dolari.

Bra~nite drugari Gejts vo svojata fondacija planiraat da go vlo`at re~isi celoto nivno bogatstvo, i da ostavat “samo” okolu 500 milioni dolari za semejnite potrebi.

I prijatelot na Bil, 80godi{niot najgolem svetski investitor Voren Bafet, veti deka najgolemiot del od svojot imot planira da go ostavi na Fondacijata, pa so negovite pari, i so pridonesite na drugi bogati lu|e, fondacijata se o~ekuva da dostigne vrednost i od 100 milijardi dolari.

19

Se procenuva deka Fondacijata na Bil i Melinda Gejts raspolaga so imot od okolu 100 miljardi dolari

20 21.07.2010

FUN BUSINESS

AKTERKATA KRISTINA HENDRIKS

OFICIJALNO - NAJSEKSI @ENA NA SVETOT Retro-spektaklot “Momcite od Medison” koj n$ vrati vo 1960-te ja proslavi ovaa energi~na, crvenokosa akterka i od nea napravi nov omilen lik i telo na naslovnite stranici na magazinite. Dali povtorno dojde vremeto na `enite so oblini?

SILVANA JOVANOVSKA

@

jovanovska@kapital.com.mk

estokata crvenokosa akterka go svrte vnimanieto na sebe so ulogata na `ivata i borbena sekretarka Xoan Holovej vo, sega ve}e kultnata serija, “Momcite od Medison” (Mad man), no na{ata publika ja zabele`a i pred nekolku godini kako slatkata advokatka vo serijata “Kevin Hil”, koja vo SAD do`ivea fijasko i prestana da se emituva po prvata sezona.

Bilo kako bilo, po brojnite mali televiziski ulogi, 35-godi{nata Hendriks sega e tolku popularna {to dobi i svoja verzija na Barbi koja Matel ja izdade vo kolekcionerska serija za vozrasni devojki (ako ste zainteresirani za da ja kupite ovaa kukla Barbi mo`ete da ja najdete na internetstranicite po cena od 75 dolari,

zaedno so ostanatata ekipa od serijata “Momcite od Medison”). Osven toa, magazinot “Eskvajer” (Esquire), ja proglasi za najseksi `ena na svetot i toa spored anketata napravena me|u Amerikancite (mom~iwata ovoj pat bea isklu~eni), a Hendriks so razlika od 30% ja pobedi Megan Foks i Zoi Saldan.

MOMCITE NE SE BUNAT, A @ENITE U[TE POMALKU Koga po~naa da se emituvaat “Momcite od Medison” nebroeni bea pogledite na mom~iwata koi mo`ebi ja gledaa serijata samo poradi nejzinite bujni gradi i “zanesna zadnica”. Momcite ne se bunat. Dosta im e od ispienite modeli na naslovnite strani na koi mo`at da im gi izbrojat koskite na teloto, a `enite se bunat u{te pomalku.

Kristina Hendriks stana najgolemiot amerikanski seks-simbol, ne{to kako {to be{e Merlin Monro na vremeto, sprotistavuvaj}i se so svojata silueta na holivudskite stereotipni skeleti.

Talentirana, so dvete noze cvrsto na zemja – mo`e li toa da bide pogolema reklama za moderen Holivud?

Mediumite golemo vnimanie posvetuvaat na nejzinoto telo, a morame da priznaeme deka e vistinsko olesnuvawe da se vidi nekoj na malite ekrani so golemi oblini. I dodeka mnogu gi kritikuvaat fustanite koi taa gi nosi na dodeluvawata na nagradite deka otkrivale premnogu (kako {to be{e slu~ajot so fustanot koj be{e vo praska boja na dodeluvawata na Zlatnite globusi), Hendriks priznala deka takvite komentari vlijaele na toa pove}e da se gri`i za svojot imix, no sepak nema da se otka`e od nekoi raboti: “Se ~uvstvuvam i izgledam kako `ena i nikoga{ ne sum probala, nitu }e probam da izgubam nekoj kilogram.

Si gi sakam”, izjavi Hendriks.

SHE’S SO MUCH WOMAN Eden nejzin televiziski kolega rekol: “She’s so much woman!” (“Taa e tolku mnogu `ena!”), a osven {to impresionirala so svojot izgled, taa odu{evuva vo serijata i so svoite stavovi.

Istorijatot na serijata (za onie koi ne se upateni) e prikazna od 60-te i e fokusirana na profesionalnite i li~nite odnosi vo edna agencija za oglasuvawe. Vremeto na seksizmot, li~nite i profesionalni manipulacii, seksualnoto iskoristuvawe (koe postoi i denes) i vo koe `enite samo {to po~nuvaat da stanuvaat samostojni, a kontracepcijata bila tabu tema – likot na Xoan Holovej go sakame bidej}i za s$ ima jasno mislewe, ne se pla{i da im odgovori na svoite ma{ki kolegi, a neretko i da gi paralizira.

Ne e ni ~udno {to po prvata sezona od emituvaweto na serijata se pojavija internet-stranici koi pra{uvaa: “[to bi storila Xoan Holovej?” so nejzinite najdobri citati i soveti.

Kako {to samata znae da ka`e, Hendriks se podgotvuvala detalno za ovaa uloga, prou~uvaj}i ja knigata na Helen Braun –”Seksot i singl devojkata” (Sex and The Single Girl), svoevremen predfeministi~ki vodi~ objaven vo 1962-ta godina, koj stanal instanten bestseler i se zadr`al na vrvot na site top-listi re~isi edna godina. Kako `enite gi do~ekuvale svoite ma{ki prijateli pred ~etiri decenii? Bidete sigurni deka vo nivnite bawi imalo podgotveno posebna krpa i cigara, vo slu~aj nekoj da posaka cigara...

ZAVEDUVAWETO KAKO NA^IN NA PRE@IVUVAWE Po ~etiri sezoni edno e sigurno – Kristina Hendriks i nejzinata Xoan Holovej jasno davaat do znaewe deka seksi oblekata i zaveduvaweto vo kancelarijata se eden vid pre`ivuvawe, no deka so nea ne mo`e da se igra. Zavodlivite fustani i kratkite zdolni{ta koi gi nosat sekretarkite stanaa vistinska manija, pa zatoa i Prada vo svojata nova kolekcija esen/zima 2010 rabote{e vo stilot na serijata. Hendriks mo`eme da ja vidime vo julskiot broj na izdanieto na magazinot “Delta Skaj”, a glamuroznite modni dodatoci i {minka gi nosi i na naslovnata na “LA Tajms Magazin”, a vo editorijalot na preden plan se fotografiite koi gi istaknuvaat nejzinite preubavi usni koi se sekoga{ vo crveni tonovi.

Podignati gradi, izrazena li~nost, ~uvstvo za stil i merka bez skandalozni natpisi vo tabloidite, se nadevame deka ovaa “rasna” akterka nema da bide samo trend koj }e pomine.

FUN BUSINESS

21.07.2010

21

PORTRET: SET MEKFARLIN, ANIMATOR-MILIJARDER

SKAPOCENATA IMPERIJA NA FAMILY GUY

N

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

e e te{ko da pronajdete nekoj koj {to u`iva da go napa|a konceptot na popularnata amerikanska animirana sit-komedija Family Guy (Semeen ~ovek). Serija koja {to ne e kritika samata po sebe. Najgolem del od animiranite sit-komedii imaat za cel da gi go postignat sprotivnoto, da gi navreduvaat lu|eto koi {to lesno se navreduvaat. No, toa ne edinstvenata pri~ina poradi koja {outo gi voznemiruva gleda~ite. Tuka se i iljadnicite razmisluvawa koi {to zboruvaat deka {outo preteruva i deka celosno ja izobli~uva ulogata i prvi~nata cel za koja crtanite bea sozdadeni. Edinstveno ramo do ramo so Family Guy mo`e da se nosi animiranata serija Saut park (South Park), koja {to mu konkurira vo odnos na neprimernite polu~asovni sodr`ini. Kreatorite na {outo South Park imaat posvetno celi epizodi vo napa|awe na svojot rival preku zborovite deka Family Guy mo`e da go crta sekoj desetgodi{nik.

NADVOR OD HOLIVUDSKITE GRANICI No, vakvite “vojni” voop{to ne go tangiraat ~ovekot koj vo 2008 godina go potpi{a najskapiot dogovor so televizijata Foks (Fox), te`ok 100 milioni dolari, vo koj {to sledi i eksperimentalen proekt sozdaden od Google. Kriti~arite mo`ebi go napa|aat {outo na Set Mekfarlin, kako vulgarno, no toj e mnogu pove}e od obi~en zabavuva~. Skrien vo fasadata na humorot, Family Guy i site drugi negovi animirani {oua, vsu{nost pretstavuva predvodnik na eden moderen biznis, koj vo sebe sodr`i mnogu lekcii za klasi~nata televizija.

Mekfarlin uspe{no otkri kako mo`e da se povrze so publikata na idnata generacija, ne pravej}ki go

Kreatorot na najpopularnata amerikanska animirana serija za vozrasni na svoeto konto go ima najskapiot dogovor dosega potpi{an so Foks (Fox), vreden 100 milioni dolari, a momentalno go u~i Gugl (Google) na novi na~ini za prodavawe na veb. Mo`no li e ova surovo mom~e, sozdava~ na brend na crtani fi filmovi ilmovi vr vreden redden 2 milijardi dolari, da bide model vo postmodernata era?

istoto preku koristeweto na negovite {egi, tuku preku sozdavawe na dva standardi na distribucija na materjalite koi {to gi proizveduva, odnosno na popularnoto {ou Family Guy. Toj isto taka otide ~ekor napred izleguvaj} i od granicite na Holivud i ispituvaj}i gi mo`nostite koi mo`e da gi pronajde vo Silikonskata dolina. I spored uspehot na negovoto animirano {ou bezrezervno mo`e da se ka`e deka uspea vo toa. Toj preku dostapnosta na negovoto {ou preku site mo`ni komunikaciski kanali, uspea da sozdade mas – market biznis vreden milioni dolari i prisuten nasekade niz zapadnata kultura.

KOJ E SET MEKFARLIN Mekfarlin e skromen mlad ~ovek. So prepoznatliv stil – mai~ki so dolgi rakavi i xins vo dnevno izdanie i gelosana kosa i sve~en kostum nave~er, e omilen lik kaj xet–setot vo Los Anxeles. Negovata nezamenliva smila za humor, mnogu ~esto go nosi pod reflektorite na poznatite amerikanski {oua, a vo 2007 godina ja ima{e ~esta da odr`i govor pred diplomcite od Harvard, emitiraj}i gi site likovi od negovoto {ou. Sviri nekolku instrumenti, vqubenik e vo xezot i vo radio-dramite od {eesettite, od koi e inspiriran eden od likovite na negovoto {ou – Kvegmaer.

Toj vo negovoto {ou se javuva kako kompozitor na muzikata na vovednata {pica na Family Guy, izrabotena vo stilot na mjuziklite na Brodvej, a go pozajmuva glasot i na ~etiri vode~ki karakteri od {outo. Toj mo`e da go ispolni negovoto CV so golem broj talenti – animator, pi{uva~, producent, akter, peja~. Roden e na 26 oktomvri 1973 godina vo Kent, Kenektikat, vo {kotsko semejstvo.

U{te od detstvoto negovoiot glaven interes bile animaciite i vo sredno{kolskite

TRN VO OKO NA AMERIKANSKITE POLITI^ARI I RUPERT MARDOK Tatkoto na edna od najpoznatite amerikanski crtani TV {oua Family Guy (Semeen ~ovek), Set Mekfarlin e sinonoim za slobodata na govorot i glaven neprijatel na Amerikanskiot sovet za radio-difuzija FCC (FCC). Od po~etokot na prika`uvaweto na tv-serijata vo SAD vo 1999 godina, do denes ova tv-{ou koe se prika`uva na amerikanskata mre`a Foks, be{e dvapati ottrgnuvano od programata, me|utoa Rupert Mardok, sopstvenikot na TV Foks ne mo`e{e da si dozvoli na svojata programa da ja nema serijata koja posle raskinuvaweto na dogovorot zabele`a ogromna popularnost i zaraboti milionski sumi od proda`bata na DVD-izdanijata. Sepak, zarabotkata na {outo, e re~isi identi~na so visinite na globite koi ova {ou postojano im gi pla}a na FCC. [outo vo SAD e popularno poradi faktot {to e bez vlakna na jazikot, {outo zboruva protiv konzervativnosta na amerikanskoto op{testvo, filuvano so golem broj na pcovki, dosetki i navredi za javnite li~nosti i politikata na SAD. Pokraj Family Guy, Mekfarlin se javuva i kako producent na u{te nekolku popularni TV –{oua, kako Amerikanski tatko (American Dad) i [outo na Klivlent (Clivlent Show)- crtana serija koja proizleze od likot na afroamerikanecot Klivlent od Family Guy.

Mekfarlin so ne govite likovi

Piter Grifins – familijarniot ~ovek

[lakanica za pr ose~niot amerikanski vkus

[TO E FAMILY GUY

Family Guy e animirana serija koja {to se emituva vo udaren termin na amerikanskata televiziska mre`a Foks. Centralen lik na serijata e tatkoto Piter i negovoto semejstvo, soprugata Luis, sinovite Stjui i Kris, }erkata Meg kako i ku~eto intelektualec so sposobnost da zboruva, Brajan. Serijata ima najvisok rejting vo SAD i istiot uspe{no go odr`uva u{te od 1999 godina. Omilen lik vo serijata e bebeto – genijalec Stjui, koj {to po sekoja cena saka da ja ubie svojata majka.

Minatata godina vo SAD se razvi vistinska debata dali Stjui e gej ili ne, na {to producentot Mekfarlin odgovori pozitivno.

“Bebeto e isfrustrirano i go mrazi celiot svet i svojata majka. O~igledno e deka takviot nemir doa|a od negovata nesigurnost, odnosno poradi faktot deka e gej”, izjavi Mekfarlin koga ja razre{uva{e dilemata na gleda~ite. Serijata preku sekojdnevnite slu~ki na semejstvoto, go ismejuva amerikanskoto sekojdnevie, ~udnite zakoni, la`niot moral i popularnite holivudski yvezdi. Dovolna pri~ina Amerikancite da ne propu{tat nitu edna epizoda od ova {ou.

ddenovi aktivno u~estvuval vvo crtawe na stripovi.

P Prvoto rabotno mesto m mu bila produkcijata H Hana – Barbera, kade {to rrabotel kako animator i sscenarist, za Cartoon Netw work, odnosno za crtanata pprodukcija Cartoon Carto toons. Od popopularnite ccrnatni serii na ovaa m mre`a rabotel za popula larnite crtani serijali X Xoni Bravo, Kravata i ko koko{kata (Cow and Chicken en) i Laboratorijata na De Dekster (Dexter’s Laboratory).

Vo 1996 godina Mekfarlin kr kreira{e prodol`enie na serijalot @ivotot na La Lari, koj go narekol Lari i Stiv, prikazna za eden sr srednove~en ~ovek nare~en La Lari i intelektualno ku~e koe {to zboruva, Stiv.

Serijata kratkotrajno be{e emituvana na mre`ata Cartoon Network, a podocna da bide zabele`ana od strana na menaxerite na Foks telelevizija i da potpi{at dogovor so Mekfarlin vrz baza na taa serija da se sozdade serija bazirana vrz ovie dva karakteri – nare~ena Family Guy. So 24 godini Mekfarlin stana najmladiot izvr{en producent. Foks se dogovoori so nego da kreira 15 m minutni epizodi, a za taa ccel mu dodeli buxet od 550 iljadi dolari. Prvata eepizoda na serijata se ssozdavala polovina goddina. Za taa prilika vvo intervjuto za “Wujork TTajms” Mekfarlin izjavi: ““Pominav {est meseci bez sp spiewe i bez `ivot, samo se sedev i crtav kako lud vo mo mojata kujna, kreiraj}i ja pi pilot-epizodata”.

ZABRANUVAN I SLAVEN Posle ogromnite DVD Po proda`bi koi gi zabele`uva pr negovata serija od 10 ilne jadi, za kratko vreme vredjad nosta na serijata be{e prono ceneta na edna milijarda ce dolari. Na ~etvrti maj do 2008 godina otkako poradi 20

konzervativnite stavovi na sopstvenikot na Foks, Rupert Mardok, {outo be{e dva pati simnato od programata na televizijata, no posle nenormalno visokite profiti od proda`bata na DVD –a i negoduvaweto na gleda~ite, serijata povtorno be{e vratena vo eterot. No, golemoto vra}awe na Family Guy na Foks si ima{e svoja cena – Foks isplati 100 milioni dolari, za dogovorot za emituvawe na seriite Family Guy i novata serija American Dad. So ovoj dogovor Mekfarlin stana najskapo plateniot scenarist vo SAD. O~igledno na “konzervativna” Amerika, sepak, i se simpati~ni nesolenite {egi na humoristi~niot scenarist, koj bez vlakna na jazikot otvoreno zboruva za la`niot moral, gej-brakovite, slobodata na govorot, nedostatocite na politi~arite i holivudskite yvezdi. ^esta e praktikata samite glumci da si gi pozajmuvaat sopstvenite glasovi i vo {outo si gi glumat svoite nedostatoci ili “blamovi”. Sepak, ne sekoga{ {egite na ovaa serija se prifa}aat so nasmevka. Neodamna Mekfarlin be{e vo vojna so senatorkata od Aqaska Sara Pejlin, bidej}i vo edna od epizodite na serijalot be{e pretstavena nejzinata }erka koja ima Daunov sindrom kako izleguva na sostanok so eden od karakterite na serijalot Kris.

Pejlin ostro reagira{e na epizodata na serijata, so zborovite deka taa i nejzinoto semejstvo bile zgorzeni od prikaznata, na {to Mekfarlin vozvrati deka vo epizodata nejzinata }erka bila mnogu dobro pretstavena kako obi~en ~ovek, za razlika od nejze {to na nejzina smetka se obiduvala da zaraboti glasovi za vreme na izbornata kampawa vo SAD.

22 21.07.2010

BIZNIS-SPORT

FUDBAL

YVEZDITE NA PREODNIOT ROK da postignat astronomski ceni SR\AN IVANOVI] vo preodniot rok. Tuka, pred s$, se misli na yvezdite na vetskoto prvenstvo vo urugvajskata reprezentacija, Ju`na Afrika na vi- Diego Forlan, proglasen za delina izvadi nekolku najdobar fudbaler na {ampinovi fudbalski imi- onatot i negoviot soigra~ od wa od koi se o~ekuva napadot Luis Suarez.

S

ivanovic@kapital.com.mk

Svojata visoka cena ja potvrdija fudbalerite na [panija koi evropskata titula ja obedinija so svetskata, ozakonuvaj}i ja svojata planetarna dominacija. [pancite se definitivno najdobra reprezentacija vo momentov, a

toa va`i i za nivnite igra~i koi i onaka od poodamna se me|u najskapite na fudbalskiot pazar.

Sepak, Mundijalot predizvika i golem broj razo~aruvawa, i toa za tradicionalno dobri selekcii kako Brazil i Argen-

tina, ~ii reprezentativci sega treba da se soo~at so mnogu golemi predizvici za da ja so~uvaat svojata vrednost.

Sepak, del od yvezdite {to razo~araa na Svetskoto prvenstvo i ponatamu, blagodarenie na odli~niot minat trud, do-

bivaat “so~ni” ponudi i im se prodol`uvaat aktuelnite dogovori. Sleduvaat edinaesetminata za koi se o~ekuva da bidat potro{eni najmnogu pari vo letniot preoden rok od strana na bogatite evropski klubovi.

DAVID VIQA ([PANIJA)

CESK FABREGAS ([PANIJA)

KAKA (BRAZIL)

enomenalniot napa|a~ na {panskata fudbalska reprezentacija, David Viqa, mo`e samo da `ali {to pred po~etokot na Svetskoto prvenstvo se re{i da stavi potpis na dogovorot so Barselona. Toga{ Kataloncite za Viqa platija izvonredni 45 milioni evra, no dokolku se re{ava{e za transferot po krajot na prvenstvoto sigurno deka cenata }e be{e povisoka.

remnogu e tenzi~na atmosferata okolu Cesk Fabregas vo momentov. Ekipata koja go otpu{ti u{te vo negovite juniorski denovi, Barselona, posakuva da go otkupi negoviot dogovor vo Arsenal.

Vo momentov Arsen Venger ne saka da ~ue da se otka`e od negovite uslugi, no dokolku, sepak, se re{i da go prodava, toa mo`e da bide i rekord za Arsenal.

o neodamna najdobar fudbaler na svetot, brazilskiot reprezentativec Kaka e vo edna nezavidna situacija otkako na Svetskoto prvenstvo negovata selekcija be{e eliminirana u{te vo ~etvrtfinaleto. Kaka mo`e mnogu lesno da se najde i na klupata za rezervni fudbaleri vo Real Madrid, otkako za trener e postaven Muriwo. Se ~ini deka transferot mu e edinstvena opcija, a seriozni ponudi zasega ima edinstveno od ^elzi.

FERNANDO TORES ([PANIJA)

VEJN RUNI (ANGLIJA)

STIVEN XERARD (ANGLIJA)

F

I

ako [panija e svetski prvak, sepak, toa nema mnogu da mu pomogne na Fernando Tores za da ja zgolemi svojata cena. Pred po~etokot na Mundijalot se pretpostavuva{e deka toj mo`e da bide prodaden i za 50 milioni funti, no poslednata ponuda od ^elzi do Liverpul e 30 milioni, plus usloveni 20 milioni koi }e bidat isplateni dokolku [panecot ne se povredi vo narednata sezona.

P

A

D

O

nglija do`ivea debakl na Svetskoto prvenstvo, a istoto mo`e da se ka`e i za Vejn Runi koj ne uspea da se vpi{e na listata na strelcite. Sepak, blagodarenie na dobrite igri vo klupskata sezona, Runi dobi nov dogovor od Man~ester Junajted po {to stana najskapo platen fudbaler vo Premier ligata. Sepak, nema ni{to od bleskaviot transfer vo Real Madrid.

va e verojatno poslednata godina vo koja ekipata na Liverpul mo`e da zaraboti na svojot kapiten, Stiven Xerard. Ne samo {to Xerard ne uspea da ostavi nekoj osoben vpe~atok na Mundijalot, tuku ve}e e evidentno deka negovata yvezda poleka zgasnuva. Toj se najde na listata na `elbi na trenerot na Real Madrid, @oze Muriwo.

ajdobriot fudbaler na poslednoto svetsko prvenstvo, Diego Forlan, e `elba na sekoj dovolno bogat klub. Negovata cena pred po~etokot na Mundijalot iznesuva{e 25 milioni evra, no sigurno deka negoviot klub sega e vo mo`nost da inkasira i mnogu pove}e. Najzainteresirani za Forlan se menaxerite na Inter, koi voedno raspolagaat i so pari zaraboteni od Ligata na {ampionite.

LUIS SUAREZ (URUGVAJ)

MARIO BALOTELI (ITALIJA)

everojatnite 53 gola postignati na 60 natprevari za Ajaks, postignati minatata sezona, cenata na Luis Suarez ja podignaa na 40 milioni evra. No, odli~nite igri vo dresot na urugvajskata reprezentacija na Suarez dopolnitelno mu ja podignaa vrednosta. Zasega golem broj ekipi se zainteresirani, no retko koja mo`e da najde dovolno pari vo buxetot.

ontroverzniot Mario Baloteli minatata sezona se najde na pikot na trenerot @oze Muriwo, a be{e izostaven od selektorot Mar~elo Lipi. Od golema nade` na Inter toj sega mo`e mnogu lesno da dobie ispisnica i sosema slobodno da se upati kon taborot na Man~ester Siti, ~ii arapski gazdi i onaka imaat vi{ok pari.

ALEKSANDAR KOLAROV (SRBIJA)

EDUARDO DA SILVA (HRVATSKA)

o blediot nastap na Svetskoto prvenstvo reprezentativcite na Srbija se soo~ija so drasti~en pad na svojata pazarna vrednost. Zasega dobro se dr`i edinstveno Aleksandar Kolarov, ~ija otkupna klauzula iznesuva 22,5 milioni evra. Golemi se {ansite deka od godina }e zaigra vo “kralskiot” klub Real Madrid.

razilecot so hrvatski paso{, Eduardo da Silva, pove}e mo`e da se tretira kako najgolem luzer na preodniot rok. Od golemiot Arsenal toj se seli vo ukrainskoto prvenstvo, otkako “sme{ni” 7,5 milioni evra za nego dade timot na [ahtjor.

Padnaa vo voda ubeduvawata na negoviot trener Arsen Venger deka od Eduardo o~ekuva mnogu vo tekot na pretstojnata sezona.

DIEGO FORLAN (URUGVAJ)

N

P

N

B

K

SPORT

21.07.2010

SPORT

23

PREMIER LIGA

FUDBAL

NOVOTO ^UDO OD DETE NA INTER

NAJKVALITETNOTO PRVENSTVO NA “STAKLENI NOZE” Bankrotot e s$ poizvesen za pogolemiot del od angliskiot {ampionat SR\AN IVANOVI]

V

ivanovic@kapital.com.mk

N

oviot trener na aktuelniot evropski {ampion Inter, Rafael Benitez go pretstavi najnovoto zasiluvawe na ekipita, istaknato kako novo fudbalsko “~udo od dete”. Se raboti za 18 godi{niot Brazilec Felipe Kotiwo, koj vo Inter za suma od 3,8 milioni evra dojde od Vasko de Gama.

“Kotiwo ima golem broj kvaliteti i o~ekuvam vedna{ da se snajde vo igrata na na{iot tim. Toj e idninata na Inter”, izjavi Benitez, vedna{ po sve~enata ceremonija na koja toj mu go dodeli “sinocrniot” dres na mladiot brazilski talent.

“Posakuvam {to e mo`no pobrgu da go nau~am italijanskiot jazik i da se vklopam vo sostavot. Jas sum novo lice vo italijanskoto prvenstvo i odlu~en sum da prika`am s$ {to znam. Mojata pozicija?

Jas sum fudbaler za vrska. Najdobro se snao|am zad

Mladiot Brazilec Filipe Kotiwo e noviot fudbalski fenomen napa|a~ite, sakam da proigruvam so niv no i da napa|am. Bi mo`ele da ja sporedite mojata igra, so onaa na Vesli Snajder”, pomalku “izguben vo prevodot”, mladiot Brazilec im se pretstavi na italijanskite novinari.

Po bleskavata sezona i osvoenite tri tituli, Inter go zagubi trenerot @oze Muriwo, a najaveno e deka i nekolku ostanati fudbaleri }e go sledat negoviot pat. Majkon, Baloteli, a mo`ebi i Dijego Milito do krajot na preodniot rok }e se re{at da ja promenat sredinata.

Sepak, mesto za panika nema, bidej}i noviot kormilar Benitez, mo`e da smeta na 100 milioni evra za novite zasiluvawa.

o angliskoto fudbalsko prvenstvo dosega se realizirani 29 transferi na novi fudbaleri.

Od niv duri 25 se stranci koi za ogromni pari se dovedeni vo Premier ligata, na koja ve}e od pred nekolku meseci & be{e prognoziran bankrot.

To~no, klupskiot fudbal vo Anglija e najkvalitetniot vo svetot. Tamu igraat najgolem broj od yvezdite, ekipite imaat odli~ni rezultati vo evropskite klubovi, a i platite na fudbalerite vo prosek se najvisoki. Vistinski El Dorado za sekoj talentiran igra~.

No, rapidnoto poka~uvawe na platite na fudbalerite i sredstvata {to se

Rapidnoto poka~uvawe na platite na fudbalerite i sredstvata {to se odvojuvaat za s$ poskapite obes{tetuvawa gi pravat klubovite nelikvidni i zadol`eni

79% od zasiluvawata vo Premier ligata se internacionalci

odvojuvaat za s$ poskapite obes{tetuvawa gi pravat klubovite nelikvidni i zadol`eni.

Ova se odnesuva i na najgolemite, no i na pomalite klubovi. Kon krajot na sezonata vo Portsmut be{e proglasen ste~aj, dodeka astronomski dolgovi bea registrirani vo Man~ester Junajted, Liverpul i Arsenal. Crnite prognozi predviduvaat deka najdocna

za dve godini najgolem del od ekipite vo Anglija, zaedno so {panskata i italijanskata liga, }e zavr{at vo bankrot, a kako “after efekt” mo`e da dojde do dalekuse`ni posledici i vrz pomalku bogatite nacionalni {ampionati koi tradicionalno najgolem del od svoite fudbaleri prodavaat na ovie pazari.

Angli~anite gi pravi nervozni i faktot deka s$ pomaliot broj doma{ni fudbaleri vo Premier ligata negativno se reflektira na kvalitetot na nacionalniot sostav. Od visokiot poraz od Germanija na poslednoto svetsko prvenstvo tie nau~ija deka treba da investiraat mnogu pove}e vo mladinskiot fudbal. Posled-

nite informacii govorat deka angliskata federacija ve}e go razgleduva germanskiot razvoen plan i se nadeva na brza implementacija na “ostrovoto”.

Sepak, golem problem se bogatite gazdi na del od klubovite na koi voop{to ne im e biten ni profitot, nitu, pak, angliskiot mladinski fudbal. Roman Abramovi} vo ^elzi go nosi onoj fudbaler za koj samiot misli deka e dobar, a najretko se raboti za doma{en igra~. Istoto va`i i za {eicite {to stopanisuvaat so Man~ester Siti. Tamu va`i samo edno pravilo, a toa e deka koga se kupuvaat fudbaleri, pravilata ne se po~ituvaat.

FIFA

ODLO@ENA RASPRAVATA ZA VIDEOTEHNOLOGIJATA

I

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ako be{e najaveno deka na naredniot sostanok na natprevaruva~kata komisija na Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA) }e se rasprava za voveduvaweto na modernata tehnologija vo opredeluvaweto na sudiskite odluki, sepak, ovaa to~ka od dnevniot red e izostavena od protokolot.

Pod pritisok na javnosta pretsedatelot na FIFA, Sep Blater, mora{e da dozvoli izvesno modernizirawe na fudbalot kako rezultat na golemiot broj gre{ki {to arbitrite gi napravija za vreme na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

Sepak, ne stanuva zbor za nekakva revolucionerna promena na pravilata, tuku edinstveno senzori na gollinijata za da mo`e so sigurnost da se potvrdi deka topkata ja minala gollinijata.

“Dokolku ja imavme adekvatnata tehnologija golot na Frenk Lampard vo me~ot protiv Germanija }e be{e priznat. Nie sme primorani da ja ispitame tehnologijata

Na pretstojniot kongres na FIFA, koj treba da se odr`i vo Kardif naredniot mesec, nema da se razgovara nitu za “gol-senzorot”, po {to negovoto eventualno implementirawe vo praktika se odlo`uva na najmalku edna godina.

Ovaa odluka na FIFA naide na golem broj negoduvawa kaj fudbalskite rabotnici od celiot svet, koi na ovaa organizacija s$ u{te ne mo`at da & gi prostat gre{kite od Ju`na Afrika

Blater izbegnuva razgovor za voveduvawe na modernata tehnologija kako pomo{no sredstvo na fudbalskite sudii so koja }e bideme sigurni dali e gol ili ne e. No, tuka mora da se zapre. Ne smeeme da dozvolime fudbalot da zali~i na tenisot, pa da im dozvolime na ekipite

da baraat pregleduvawe na snimkata pri sekoja sporna odluka. Toa bi bilo katastrofalno za dinamikata na igrata”, izjavi po krajot na {ampionatot Blater.

Sepak, i pokraj toa, na pretstojniot kongres na FIFA, koj treba da se odr`i vo Kardif naredniot mesec, nema da se razgovara nitu za “golsenzorot”, po {to negovoto eventualno implementirawe vo praktika se odlo`uva na najmalku edna godina.

Ovaa odluka na FIFA naide na golem broj negoduvawa kaj fudbalskite rabotnici od celiot svet, koi na ovaa organizacija s$ u{te ne mo`at da & gi prostat gre{kite od Ju`na Afrika.

Zasega se znae deka edinZa stveniot patentiran proizvod st koj mo`e da se upotrebi ko kako “gol-senzor” e patent vo ka sopstvenost na kompanijata so Adidas. Toa mo`e da bide A nepremostliva pre~ka za implementacija vo nacionalnite prvenstva koi nemaat sponzorski dogovori so germanskata kompanija.