88-KAPITAL-22.07. by Kapital Media Group

KOLUMNA

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

STANISLAV PIGON

XINOT NA MIKRO-^IPOT

TURSKO KAFE STRANA 8

STRANA 18

DODEKA SE ^EKA DA SE RE[I SUDBINATA NA SKOPSKATA FABRIKA NA ZATVORAWE,, SREDA, D , 21.07 21.07.2010, 13.00~.

150.000 EVRA MESE^NO

MBI 10 MBID OMB

00,65% 0 0,14% 00,22%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 47,90 1,29

NAFTA BRENT EURORIBOR

777,06 1,39%

INDEKS D NA MAKEDONSKA D B BERZA (21.07) 2.370

PROPA\AAT VO OHIS

MBI 10

2.365 2.360 2.355 2.350 2.345 2.340

2.335 15.7

17.7

19.7

21.7

PECE JOVESKI DIREKTOR NA OHIS Zasega moèbi kompaniite pokaùvaat interes za OHIS, no pra{aweto e kolku se tie seriozni i kolku e seriozna nivnata ponuda. Jas mislam deka nivniot interes, barem vo ovoj moment moè da se pomnoì so nula, mnogu e povr{en. Dali }e izrabotat kvalitetna ponuda, ostanuva da vidime.

PO SERIJATA GRABE@I NA PARI

NBM SO NOVI STANDARDI ]E GI ^UVA BANKITE OD KRADCI STRANA 4

GRUEVSKI I AHMETI GI STEGAAT REDOVITE

^ISTKI VO VLADINIOT DVOR!? STRANA 6

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV “LEPU[KASTA DIREKTORICE” IZGLEDA PRETERUVATE!? STRANA 2

JORGOS PA PAKONSTASTINU, MINISTER ZA FINANSII

GR^KITE BANKI ]E GO POMINAT STRES-TESTOT ?! STRANA 16

2 22.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 22 JULI 2010

“LEPU[KASTA DIREKTORICE” IZGLEDA PRETERUVATE!? jde malku namesto za “partiskite prezervativi”, da vi napi{am za vistin-

skite! Pritisnata od golemite dolgovi na Fondot za zdravstvo, jadnata direktorka na Fondot za zdravstvo Maja Parnaxieva-Zmejkova pribegna kon skandalozna odluka!? Bez emocionalna inteligencija! Na epruvetata & stavi prezervativ. Ja za{titi epruvetata da ne zabremeni pred vreme! Pred Fondot da sobere pari! Nekolku skandali se krijat vo poslednata odluka za nov pravilnik za Invitro fertilizacija (IFV) vo Makedonija. I toa, videte, itno od 1 avgust!? Ovie vo fondot navistina “tropaat, izgleda”!? Eve ... Prvo, sega dali pacientite se za IFV, ili ne, }e odlu~uva nekoja Komisija od makedonski doktori i drugi! Komisijata }e bila formirana od Fondot za zdravstvo! Horor!? Zna~i, i ne mora pacientite da se za IFV ako taka odlu~i Komisijata!? Kako pacientite edvaj da ~ekale za IFV! I ako ne se za IFV {to }e bide? Pravilnikot ne dava odgovor na ova prosto pra{awe ... Ako ne se toga{ tie verojatno }e bidat upateni vo salata za “ubistven seks” – kade }e mora sekoj den po tri pati (cel mesec) da se “onakvat”, pred da dojdat na povtorna Komisija! No, toga{ }e dojdat pomodreni vo “glavite”! I, {to pravime toga{ Komisijata }e im ka`e vie ne ste za na Komisija, vie ste prvo za infuzija ... Vtoro, zamislete, “direktorica” bara, pacientite da imaat tri godini le~ewe pred da se odi na IFV na smetka na Fondot za zdravstvo!!!? Ova se te{ki gluposti! [to pravime kaj onie steriliteti kade {to medicinata gi stava vo grafata “neobjasnivi steriliteti”!? Od {to da se le~at tie pacienti!? A vo princip site slu~ai koi se za na “invitro” se

slu~ai kade, i ne treba nekoe le~ewe! Kade da se le~at pacientite? Kade sakaat tamu li? E kako taka – koga vo Komisijata }e vi sedat doktori od “taa i taa” bolnica!? Pa tuka }e ima sekakvi raboti ...!? Od druga s trana dali ”direktoricava” na Fondot nekoga{ slu{nala deka vremeto i godinite kaj pacientite se klu~ni za uspehot na ovoj proces! Kako toa - tri godini da se le~i{ ... Pa toa e za tolku godini namaleni {ansi za uspeh preku IFV! Ottuka, so kakov nau~en i moralen kredibilitet ovaa gospo|a ja “odvali” ovaa odluka, a doktorite (edniot Ronaldo, drugiot Ronaldiwo od na{iot grad, {to se slikaa so nea na televizija od “malo mozo~e” ja prifatile!? Treto, videte sega nova glupost - trebalo da ima ~etiri insiminacii pred da se odobri IFV na tro{ok na dràvata!!!!!!???? Insiminacija e koga spermata ja stavaat vo {pric, i direktno ja vbrizguvaat tamu kade {to treba!? Ova e ba{ibozuk, al~nost za pari i elementarno nepoznavawe na ovaa sfera od zdravstvoto ... So ovaa odluka « direktoricava » im vleguva vo ga}i na pacientive!? Nemojte bre lu|e ... Toa se nezaraboteni pari za bolnicite. Vo ~esti slu~ai duri dobrite doktori i ne sugeriraat inseminacija za na~in na re{avawe na problemot (taa ne e univerzlno prepora~liva za sekoja èna, tuku direktno ve upatuvaat na invitro. [to pravime vo vakvi slu~ai!? A, “direktorice”... !? Posledno i najva`no ... Pacientite, dvojkata, a osobeno ènata, treba i mora da bide podgotvena za ~inot na invitro! Taa mora da bide vo svojot normalen film – opu{teno, zadovolna, bez griì i odmorena!? Ova se osnovnite uslovi za uspeh! Ili kako {to eden poznat na{ doktor bi rekol - ènata e kompjuter!? E ajde sega, spored celata

VICEPREMIEROT STAVRESKI ZA JAVNITE SLU`BENICI:

IMA ADMINISTRATIVCI KOI SAMO ZJAAT VO KOMPJUTER! QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk zikov@ zik ov@ @kappita t l.c l.com. om.mk om. mk

procedura {to ja nametnuva „direktoricava” bidete opu{teni, odmoreni i zadovolni bez griì! Naprotiv, vie }e bidete isfrustrirani, fizi~ki umorni, nema da bidete opu{teni, oti }e bidete vo is~ekuvawe, }e bidete nervozni, oti za vas }e re{avaat nekoi „diletanti” vo Komisija formirana vo Fondot za zdravstvo koi prvo ne gi dopira va{iot problem, a vtoro ve gledaat kako „golo evro”!? Vie toa }e go po~uvstvuvate i }e vi bide {ube koga }e gi {irete n ozete na ginekolo{kiot stol!? I u{te ne{to ... „Direktoricava” ne sfatila deka IFV e li~en ~in! Toa e najdlabokata intima koja se sozdala vo dvata pacienti (ma` i èna), ne po nivna volja! Vo ovaa intima se isprepleteni mnogu o~ekuvawa, èlbi, odnosi i pogledi na svetot i surovata priroda! Od ishodot na ovaa prikazna se zasegnati osven pacientite, sekako i nivnite najbliski! Oti rezultatite se povrzani so o~ekuvawa! Ottuka, IFV po definicija podrazbira diskrecija koja treba da proizvede smirenost kaj pacientite ... Ottuka, da ve preslu{uva i arbitrira Komisija pred koja ste prinudeni da se „razgolite do gola koà”, e ramno na fa{izam! Trgnete ja ovaa glupost od dneven red ...! A „direktoricava” da si odi doma! I vedna{ na psiholog ...

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

15.000

oni bostan godinava se izvezeni od Strumi~kiot region, {to e re~isi 70% od nabranata rekolta. Od otkupnite punktovi vo Kole{ino, Prosenikovo, Piperevo, Bosilovo i drugi strumi~kite lubenici direktno patuvaat vo Srbija, Hrvatska, Kosovo, no i vo Slova~ka, ^e{ka i vo drugi zemji od Evropskata unija. Zemjodelcite se zadovolni od otkupnite ceni, no letovo potfrli rodot na bostanot i prose~nite prinosi se pomali od voobi~aenite. Poradi nepovolnite vremenski uslovi za ovaa gradinarska kultura, rodot na rekoltata }e bide za edna ~etvrtina ponizok od lanskiot. Namesto o~ekuvanite 50.000 toni }e bidat nabrani okolu 40.000 toni lubenici i diwi.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Problemot na predimenzionirana i neefikasna javna administracija se provlekuva niz celata tranzicija na zemjata i so tekot na vremeto namesto da se re{ava, u{te pove}e se prodlabo~uva. Vicepremierot Stavreski vo intervju za nedelnikot “Kapital” priznava deka ima administrativci koi samo zjaat prazno vo svoite kompjuteri i objasnuva kako Vladata planira da go re{i ovoj problem. slu`benici so koj treba ALEKSANDAR JANEV da se utvrdi sistem na janev@kapital.com.mk kariera soglasno evropreba da se zaskite standardi. jaknat naporite “O~ekuvam deka realza podobruvawe izacijata na ovoj zakon na kvalite}e ovozmoì da dojde do tot na javnata zgolemuvawe na kvalitetot administracija, i efikasnosta na javnata ocenuva vicepremierot administracija. Za da se i minister za finansii podobrat sostojbite, kako Zoran Stavreski vo invo pogled na kvantitetot, tervjuto za najnoviot broj taka i na kvalitetot na na nedelnikot “Kapital”. javnata administracija, Spored nego, obemnata Vladata formira{e administracija se javuva Me|uministerski komitet kako problem kaj site po- za reformi na javnata mali dràvi koi preten- administracija koj so diraat da stanata ~lenki SIGMA i ostanatite partna Evropskata unija, a neri od EU }e gi realiziprocesot na evrointera reformite vo javnata graciite bara sozdavawe administracija. Neodamna na novi institucii i zapo~navme aktivnosti za zajaknuvawe na kapacite- optimizacija na organite tot na postojnite i toa vo sostav na ministere naj~esto prosledeno so stvata koi }e rezultiraat zgolemuvawe na vkupniot so spojuvawe ili svedubroj na slu`benici vo vawe na nekoi agencii, javnata administracija. fondovi, upravi i sli~no, “Se soglasuvam deka vo sektori vo ministertreba da se zajaknat stvata. No, sekako, ovie naporite za ovie procesi procesi mora da se reda bidat prosledeni so aliziraat pobrzo i podobruvawe na kvalite- pohrabro, vo interes tot na javnata adminisna site, a pred s$ na tracija. Ima vrabogra|anite na Makedonija”, teni koi pogolem del od potencira Stavreski. vremeto zjaat prazno vo Javnata administracija, nivnite kompjuteri, ili spored nekoi procenki se odnesuvaat neprofebroi nad 120 iljadi sionalno kon korisnicvraboteni, i godinava n$ ite na uslugite. Toa e ~ini okolu 370 milioni pra{awe na mentalitet, evra od buxetot za plati kako i na otsustvo na i nadomestoci. Dokolku adekvatni mehanizmi za Vladata gi realizira nagraduvawe i kaznuvawe. najavite i trajno vraboti Mora i vrabotenite vo u{te 5.000 lu|e koi sega javnata administracija da se privremeno vraboteni ~uvstvuvaat pritisok deka vo dràvnite slu`bi, moàt da bidat kazneti toa godi{no }e go ~ini i kone~no da go zagubat dràvniot buxet dorabotnoto mesto, kako {to polnitelni 30 do 40 vaì za sekoj vraboten vo mili-oni evra. Dràvniot privatniot sektor”, veli zavod za revizija vo eden za “Kapital” vicepreod izve{taite obelodeni mierot Stavreski. deka prevrabotenosta Toj dodava deka probvo javnata adlemot vo Makedonija se ministracija aktue-lizira i poradi oti{la do obvrskata za realizacija tamu {to na Ohridskiot dogovor vo delot na postignuvawe na popravi~na zastapenost na etni~kite zaednici. Vo nasoka na podobruvawe na kvalitetot na uslugite {to gi nudi javnata administracija, Sobranieto usvoi izmeni na Zakonot za dràvni

vrabotenite vo nekoi institucii duri nemale nitu stol~e kade da sednat. Ekspertite komentiraat deka, iako otpu{taweto od rabota e nepopularna merka koja nosi negativni poeni na izbori, dr`avata }e mora da se soo~i so predizvikot da ja namali obemnata javna administracija. Problemot na predimenzionirana i neefikasna javna administracija se provlekuva niz celata tranzicija na zemjata i so tekot na vremeto namesto da se re{ava, u{te pove}e se prodlabo~uva. Sekoja Vlada koja dobiva mandat od gra|anite da sozdade efikasna administracija i }e obezbeduva brzi uslugi za niv, namesto da gi racionalizira kadrite vo javniot sektor, administracijata ja koristi kako duvlo kade {to gi trupaat najzaslu`nite i najposlu{nite partiski vojnici. Opozicijata koja treba najglasno da gi kritikuva ovie vladini politiki odbegnuva da zboruva za prevrabotenosta vo javniot sektor.

NAVIGATOR

22.07.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

VRA]AWE NA OTPI[ANIOT

NIKOLA TODOROV

ALEKSEJ KUDRIN

RAMU[ HARADINAJ

BARAK OBAMA

uskiot minister za osovskiot politi~ar e stekuva nafta premuvaweto laboraO torii na tehni~kite Rfinansii }e go otpu{ti Kprefrlen vo zatvorot vo Ivo Mek-sikanfakulteti, {to e del od sekoj petti dr`aven slu`- Hag bidej}i osloboditel- skiot Zaliv od site proektot “Nauka 2010”, e od benik za da go namali nata presuda se preina~i strani, samo ne od golemo zna~ewe za kvalite- brojot na vraboteni vo vo povtorno sudewe po pet izvorot na Briti{ to~ki od obvinenieto javnata administracija Petroleum tot na obrazovanieto DODEKA SE ^EKA DA SE RE[I SUDBINATA NA SKOPSKATA FABRIKA

MESE^NO VO OHIS PROPA\AAT 150.000 EVRA Izvori od Vladata za “Kapital” otkrivaat deka tenderot za proda`ba na OHIS docni poradi implementacijata na ekolo{kata programa, {to spored niv e golem problem bidej}i }e ~ini od 20 do 40 milioni evra. teni vo OHIS se na kolek- e seriozna nivnata ponuda. Jas KATERINA POPOSKA tiven odmor, do po~etokot na mislam deka nivniot interes, poposka@kapital.com.mk avgust. Ne stanuva zbor za barem vo ovoj moment moè da ekoj mesec vo skop- nikakvi potresi, tehnolo{ki se pomnoì so nula, mnogu e skata fabrika OHIS vi{oci i sli~no. Nie u{te povr{en. Dali }e izrabotat propa|aat po 150.000 pred da zamineme na odmor kvalitetna ponuda, ostanuva evra bidej}i proiz- napravivme mini programa da vidime. Vo odnos na iforvodstvoto e stopi- kako da funkcionira fab- maciite deka prevrabotenosta rano, a kompanijata s$ u{te rikata vo uslovi koga treba i ekolo{kite problemi vo ne moè da se prodade. Re~isi da odi na proda`ba”, veli fabrikata }e gi odvratat investitorite, ne se soglasuvam eden milion evra buxetski Joveski. pari }e plati Vladata za Toj objasnuva deka iako dokraj. Ne mislam deka so da gi pokrie {estmese~nite vrabotenite se na odmor, 870 rabotnici OHIS e prezagubi na dràvniot zagubar sepak nekoi pogoni vo fab- vraboten. Moèbi ima probOHIS, koj naskoro treba da rikata rabotat. Okolu 150 lem so starosnata i kvalivraboteni vo pogonite za fikuvanata rabotna sila. odi na proda`ba. Vladata mora brzo da gi proizvodstvo na cevki i Ekolo{kiot aspekt, pak, e star is~isti zagubite na OHIS grade`ni lepila rabotat i jasni se pravilata kako bidej}i kompanijata najrano intenzivno za navreme da gi treba da se re{i problemot. za 15 dena treba da odi na ispora~aat ve}e dogovore- Toa {to sega tenderot se opproda`ba. Direktorot Pece nite nara~ki. Joveski ne e tovaruva so ovie pra{awa Joveski e svesen za zagubite, dokraj optimist deka naskoro mislam deka e neopravdano”, no istovremeno e zadovolen OHIS sigurno }e dobie nov objasnuva Joveski. {to toj mese~nite zagubi sopstvenik. Toj otkriva deka vo slu~aj od okolu 600.000 evra gi “Na{ite soznanija se deka OHIS da ne izleze na namalil na 150.000. Vo mo- momentalno nekolku kom- proda`ba do septemvri, kommentot, re~isi site vraboteni panii se zaintersirani za panijata povtorno }e se soo~i se na kolektiven odmor, vo da u~estvuvaat na tenderot. so problemi vo proizvodstvo, o~ekuvawe na tenderot i na Se raboti za kompanii od likvidnost, pla}awe na obvrpotencijalnite investitori. Slovenija, Francija, Turcija... skite. Spored informaciite od “Za àl imame konstanten Zasega moèbi pokaùvaat in- Ministerstvoto za ekonomija, pad na proizvodstvoto u{te teres za OHIS, no pra{aweto tenderot za OHIS, koj ve}e od 2005 godina. Bilansniot e kolku se tie seriozni, kolku docni re~isi eden mesec, izve{taj pokaà deka vo prvite {est meseci od godinava OHIS pravi mese~ni zagubi PECE JOVESKI od okolu 150.000 evra. Ako se DIREKTOR NA OHIS zeme predvid deka koga jas ja “Zasega moèbi kompaniite pokaùvaat interes naslediv funkcijata direktor za OHIS, no pra{aweto e kolku se vo OHIS, mese~nite zagubi tie seriozni i kolku e seriozna bea 600.000 evra, sega gi nivnata ponuda. Jas mislam deka namalivme zagubite so domanivniot interes, barem vo ovoj }insko rabotewe. Pravime s$ moment moè da se pomnoì bidej}i ne sakame vo vreme so nula, mnogu e povr{en. na tender da pokaème deka Dali }e izrabotat kvalitetna imame problemi so bankite, ponuda, ostanuva da vidime.” so strujata, so vrabotenite. Sega re~isi site 870 vrabo-

3 FAKTI ZA...

100 1.000 6,3

GODINI SE OBEZBEDENI SO URANIUM NA SVETSKO NIVO, KOJ SE UPOTREBUVA ZA PROIZVODSTVO NA NUKLEARNA ENERGIJA GODINI MO@E DA SE UPOTREBUVA RASPOLO@LIVOTO KOLI^ESTVO URANIUM AKO SE KORISTAT ULTRAMODERNI NUKLEARNI REAKTORI MILIONI TONI IZNESUVAA SVETSKITE REZERVI URANIUM NA PO^ETOKOT OD MINATATA GODINA

najverojatno }e se objavi duri vo septemvri. Ottamu velat deka javniot oglas za proda`bata na ovoj dràven zagubar go “ko~i” Ministerstvoto za ìvotna sredina, od kade vo slednite 15 dena treba da dostavat mislewe za ekolo{kite problemi na OHIS. Fondot za penzisko osiguruvawe, pak, treba da donese pravilnik za na~inot na proda`ba na akciite. Od Fondot negiraat deka se ~eka na niv. Izvori od Vladata za “Kapital” otkrivaat deka tenderot za proda`ba na OHIS docni poradi implementacijata na ekolo{kata programa, {to spored niv e golem problem bidej}i ~ini od 20 do 40 milioni evra. Tie se somnevaat deka nekoj }e go kupi OHIS so obvrskata da gi zadrì site vraboteni vo slednite pet godini.

PROCENKI...

ritikata na retkite ite doma{ni istori~ari ri deka vo izminative dve decenii makedonskiot nacioioin nalizam na “tivok” na~in redefiniral del od narodnata ta istorija, pa i stihovite od pesnata “Ja izlezi stara majko”, ko”, nikoga{ na dobi na glasnost. ost. Vo taa pesna, najpoznata vo ispolnenie na Petranka Kostastadinova, prvobitnite stihovi vo koi momata & se ispoveda na milata maj~ica deka “umira” za Osman-begot, nekako preku no} bea zameneti so “mojto libe”. A ne{to i ne slu{ame deka momata }e se gr~ela, }e se tur~ela, s$ zaradi qubovta... No, kako {to stojat rabotite na Balkanot, izgleda deka }e mora da go vra}ame Osman-begot. Vlijatelniot londonski vesnik “Fajnen{el tajms” ocenuva deka aktuelnoto tursko vlijanie na Balkanot e zan~itelno zgolemeno, a Turcija se pretvora vo mo}na regionalna sila i posreduva vo sreduvawe na kriznite sostojbi, od balkanskiot region pa s$ do Bliskiot Istok i Bagdad. Koj ne mo`e da vidi deka e taka? Turskiot premier Erdogan, zaedno so negovite najbliski pomo{nici posreduvaat vo zapletkanite situacii vo po{irokiot region.

GUBITNIK

REXEP TAIP ERDOGAN Turcija posreduva{e i me|u Srbija, Hrvatska i BiH, pa duri i za prv pat ja ubedi Srbija da gi osudi zlostorstvata vo Srebrenica. Normalno deka potoa slede{e lepeza od ekonomski dogovori. Ne{to takvo ne & uspea so Izrael, vo dramati~niot probiv na blokadata na Gaza, no novata turska politika sigurno nema da zastane na toa. Turcija mo`ebi polovina vek ~eka na pregovori za vlez vo EU, no toa ne ja spre~uva{e da izrasne vo regionalen ekonomski xin so golema politi~ka mo}. Ili, na kratko, vo nova imperija. Nejziniot premier, porano osuduvan za radikalen islam, uspeva da ja ubedi Evropa vo noviot lik na negovata politika.

IN VITRO EKSPERIMENT

irektorkata na Fondott za zdravstvo, Maja Par-naxieva-Zmejkova, goo napravi Fondot za zdravstvoo najbirokratizirana insti-tucija vo dr`avata. Namestoo da im olesnuva na gra|anitee t, koi baraat usluga od Fondot, zatoa {to imaat zdravstvenii problemi, taa im ote`nuvaa so novi pravila. Problemot e {to novitee pravila na Parnaxievaa zna~at obvrska za pribi-rawe eden kup dokumenti,, ~ekawe po hodnici, posetaa na nekolku vida doktori i komisii so cel da se dobie amin za Fondot da gi pokrie tro{ocite za zdravstvenata usluga. Posleden takov eksperiment e procedurata za in vitro oploduvawe. Bra~nite dvojki koi sakaat da dobijat dete po pat na ve{ta~ko oploduvawe Parnaxieva gi natera da ~ekaat vo red pred {alterite dokolku ne sakaat za ovoj zafat da si platat od sopstveniot xeb. Pra{aweto e dali celata na novoto pravilo e da vovede red ili da gi nat-

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVA era gra|anite da se otkaàt od uslugite na Fondot za zdravstvo? Poverojatno e deka }e da e vtoroto. Ako se trgne od faktot deka treba da ~ekaat so godini, da dokaùvaat deka imaat problem, da pominat u{te eden kup sloèni proceduri, da se otkaàt od svojata intimnost, te{ko e da se poveruva deka nekoj }e se nafati na in vitro na dràvna smetka. Na kraj samo da ne se slu~i pacientite da zavr{at na klinikite vo stranstvo!

MISLA NA DENOT

TOMAS MIROU EBOR

SOSTOJBATA VO UNGARIJA MO@E DA JA “ZARAZI” CELA ISTO^NA EVROPA

rekinot na pregovorite na MMF so Ungarija mo`e da ja razni{a nivnata ekonomija i da gi “zarazi” i ostanatite isto~noevropski zemji, ocenuva prviot ~ovek na Evropskata banka za obnova i razvoj, Tomas Mirou. Sprotivno na toa, ungarskata Vlada smiruva deka prekinot na pregovorite so MMF nema da se odrazi vrz stabilnosta na zemjata. Mirou pora~uva deka site isto~noevropski zemji treba da sprovedat mnogu reformi i na toj na~in da se za{titat od negativnite vlijanija. Toj potencira deka postojat bitni razliki i me|u samite isto~noevropski zemji. Spored nego, na Polska & odi sosema dobro, dodeka Romanija i Bugarija se na istoto nivo kako i za vreme na recesijata.

SEKOJ SAKA POEDNOSTAVEN DANO^EN SISTEM. NO, AKO TOA ZNA^I DEKA TREBA DA SE UKINAT NEKOI NAMALUVAWA NA DANOCITE, TOGA[ LU\ETO NE SE VE]E TOLKU ENTUZIJASTI ZA OVAA IDEJA

ANGELA MERKEL KANCELARKA NA GERMANIJA

4 22.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SKAPO PREPI[UVAWE

...JOSIPOVI], HEROJ VO BELGRAD

...OBEMNI I TAJNI

Polan~ec plati 500.000 kuni za dokazi

Tadi} mu ja nara~a “Vela luka“

Pentagon ne znae kolku rabotat za nego

orane{niot vicepremier na Hrvatska, Damir Polan~ec, V P v~era se soo~i so u{te edno obvinenie za kriminal. Za podgotovka na studija za odbrana od 19 stranici plati 500.000 kuni.

e~erata na dvajcata pretsedateli na Kalemegdan be{e op{testven nastan broj eden vo Srbija. Na nea prisustvuvaa izbran krug na hrvatski i srpski umetnici.

OTKAKO PADNA NAREDBA OD VMRO-DPMNE ZA IZBEGNUVAWE KONFLIKT NA INTERESI

LOKALNITE FUNKCIONERI “POISPLA[ENI” OD DR@AVNITE Za razlika od ekspresnata reakcija na lokalno nivo, na centralno zasega nema najavi za ostavki na dr`avni funkcioneri zaradi izbegnuvawe na konflikt na interesi GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

va dena otkako mati~nata partija im “naredi” da se otkaàt od pove}eto javni funkcii, a da zadràt samo edna, pove}e funkcioneri na VMRO-DPMNE vo lokalnata vlast bile razre{eni ili sami si dale otkaz vo upravnite odbori i gradskite soveti, a gi zadràle direktorskite i rakovodnite mesta, doznava “Kapital”. Za razlika od ekspresnata reakcija na lokalno nivo, na centralno zasega nema najavi za ostavki na dràvni funkcioneri zaradi izbegnuvawe na konflikt na interesi. Od op{tina [tip, po v~era{niot povik na gradona~alnikot Zoran Aleksov, velat deka vraboteni ve}e stanale svesni za vakvata obvrska i sami po~nale da si podnesuvaat ostavka. “Op{tinata postojano apelira site vraboteni {to se nao|aat vo sostojba na sudir na interesi da se otkaàt od edna funkcija. Ve}e lu|eto stanaa svesni za vakvata obvrska i sami po~naa da se otkaùvaat od edna funkcija, naj~esto od svoeto mesto vo upravnite odbori. Se razbira, nie i ponatamu gi sledime i ispituvame sostojbite i reagirame sekade kade {to }e utvrdime deka postoi vakov slu~aj”, velat od op{tina [tip. Od op{tinata Ko~ani, pak, velat deka apelot e pu{ten do site, no deka so sila ni{to ne moè da se napravi. Tie o~ekuvaat deka do septemvri

site }e ja ispolnat svojata obvrska i }e dostavat izjava za sudir na interesi. “Na sila ni{to ne mo`eme. Na site im e ispraten apel da gi popolnat i dostavat ovie izjavi. Vo septemvri, koga }e zavr{at godi{nite odmori, }e znaeme vo kakva sostojba se nao|ame”, veli gradona~alnikot na Ko~ani, Ratko Dimitrovski. Na centralno nivo sudir na interesi ima vo rakovodnite tela na fondovite, javnite pret-

prijatija i agenciite. Spored poznava~ite na ovoj problem, sudirot na interesi ednakvo zagri`uva na lokalno i na centralno nivo. Poslednite nekolku meseci celata javnost be{e svrtena kon dr`avnite funkcioneri na centralno nivo kaj koi postoe{e sudir na interesi. Vane Cvetanov, Vladimir Zdravev i Vladimir Bah~ovanovski bea imiwata okolu koi se vrte{e prikaznata za korupcija i sudir na interesi.

Prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, e zagri`en od faktot {to 12 gradona~alnici i 256 ~lenovi na op{tinskite soveti s$ u{te nemaat podneseno prijava za sudir na interesi. Spored nego, ignoriraweto na vakvata obvrska poka`uva deka tie ne{to krijat i deka se nao|aat vo sostojba na sudir na interesi. I 29 sudii, isto taka, ja nemaat ispolneto ovaa obvrska. Osven slu`benite lica koi izvr{uvaat dve funkcii, sudir na interesi postoi i koga preku vr{ewe slu`bena rabota liceto vlijae i na interesite na ~lenovite na negovoto semejstvo. Ovaa kategorija isto taka ne smee da bide zaobikolena. Od vladeja~kata VMRO-DPMNE ne davaat konkretna brojka za toa kolku od nivnite ~lenovi se vo sostojba na sudir na interesi i dali apelot se odnesuva i na slu~aite vo koi postoi nepotizam. Samo u{te edna{ povtorija deka nivnoto barawe se odnesuva na site lica koi se vo sprotivnost so antikorupciskite zakoni.

NEPODNESENI IZJAVI ZA SUDIR NA INTERESI (PODATOCITE GI OBJAVI ANTIKORUPCISKA PRED EDEN MESEC)

inisterot za odbrana na SAD, Robert Gejts, priznava M deka ne mo`e da dojde do podatoci kolku rabotnici od privatni firmi rabotat za nego. Pentagon e pred seriozni reformi.

DVA, TRI ZBORA

“Srbija e podgotvena vo Generalnoto sobranie na ON da podnese balansirana nacrt-rezolucija za Kosovo otkako Me|unarodniot sud vo Hag }e go ka`e stavot za legitimnosta na proglasenata nezavisnost na Kosovo” BO@IDAR \ELI] vicepremier na Srbija

“Vo opasnost se sredstvata za Bugarija i Romanija dodeleni od EU. Ako otkrieme konkretni problemi pri koristeweto na evropski sredstva, }e prezememe soodvetni aktivnosti. Na{ata gri`a e da gi za~uvame parite na dano~nite obvrznici” MARK GREJ portparol na Evropskata komisija

“Kategori~no gi otfrlam obvinuvawata na nekoi amerikanski senatori deka osloboduvaweto na bomba{ot od Lokerbi e posledica na lobiraweto i pritisokot na Briti{ Petroleum vrz vlastite za da mo`e da ja dobie vnosnata zdelka vo Libija za dup~ewe i eksploatacija na nafta” KENI MEKASKIL minister za pravda na [kotska

GADGETS

1. Risto Stojanov, pratenik 2. Isamedin Limani, Qube Stojanovski, Kir~e Donev, Vangelina Markudova, Milan Doganxiski, Ivica Stefanovski, Oqa Ristova, Kadrie Selmani, Jetmire Ajdini, Verica Crncarevska, Mirjana Nonkovska, Milka Pangovska, Betim Jahja, Dragan \erovski, @arko Veleski, Zoran Stevanoski, Nikola Krsteski, Ivo Poposki, Valentina Burovska, Mile Stoimenovski, Mil~o Lazov, Ru`ica Zdravkovska, Nikol~o Simonov, Nuhi Jusufi, Femi Arslani, Muhamed Balanca, sudii 3. Vasil Bogdanski, Jovan \orgioski, Vele Gruevski, Miodrag Jovanovi}, Petre Latinovski, Isen Asani, Sadi Bexeti, Goran Male{evski, Goran~o Panovski, Mazlum Hasan, Nikol~e ^urlinovski i Mihail Volkanovski, gradona~alnici

BEKFLIP NA MOTOROLA, NOV HIT-TELEFON

rviot “pameten” telefon na Motorola so vgraden operativen sistem na Android e vistinski hit me|u Amerikancite. Telefonot zapo~na da se prodava od pred ~etiri meseci i na pazarot ve}e se

plasirani milioni primeroci od ovaa “igra~ka” na Motorola. Telefonot ima kamera so pet megapikseli, so dopolnitelna memoriska karti~ka i baterija koja mo`e da se vadi od telefonot, da se polni i povtorno da se vrati nazad. Vo prodavnicite na AT&T mo`e da se kupi po cena od 100 dolari.

POLITIKA

22.07.2010

KANUS: MAKEDONIJA ZASLU@UVA PREGOVORI SO EU, NO PRVO MORA DA GO RE[I IMETO!

akedonija treba da bide prva od zemjite od Zapaden Balkan {to }e gi po~ne pregovorite za ~lenstvo vo EU, no, za `al, rabotata e jasna - ako ne dojde do re{enie na problemot so Grcija, pregovorite nema nikoga{ da po~nat, izjavi pretsedatelot na Inicijativata za evropska stabilnost, Geral Knaus. "Jas, li~no, smetam deka, nezavisno od toa do kakvo re{enie }e se dojde, ova e najdobriot mig za da se napravi toa. Makedonija navistina treba da bide prva od zemjite od Zapaden Balkan {to }e gi po~ne pregovorite", veli Knaus. Spored Knaus, Makedonija mora da

ja iskoristi ovaa {ansa, bidej}i sega{nata vlada vo Atina, veli toj, se ~ini pove}e podgotvena od site porane{ni da najde kompromis. Knaus se soglasuva so ocenkata na slovene~kiot evropratenik, Jelko Kacin, deka ako ne se re{i imeto, EU namesto so Makedonija, mo`e da po~ne pregovori so Crna Gora. Vo me|uvreme, pismo za poddr{ka na Makedonija za vlez vo NATO i EU isprati i britanskiot premier, Dejvid Kameron. Vo pismoto Kameron veli deka ja razbira kompleksnosta na pra{aweto za sporot so imeto, no deka eventualen dogovor }e zna~i priznanie za liderstvo vo zemjata.

CVETANOV: KRIMINALOT NA GRUEVSKI DOPRVA ]E SE VIDI!

orane{niot direktor na Agencijata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam, Vane Cvetanov, koj pred dva dena si podnese ostavka, s$ u{te ostanuva na stavot deka negovoto razre{uvawe e li~na `elba i pora~ka na Gruevski, a ne rezultat na naodite i inicijativite na Antikorupciska. Toj duri i direktno go obvini i Gruevski deka kaj nego ne postoi interes za vistinska borba protiv kriminalot. "Ima ogromen broj slu~ai koi ne se izlezeni i ne znam dali }e izlezat na videlina, zatoa {to ne ja gledam vistinskata volja i `elba za borba protiv kriminalot", veli

Cvetanov. Spored Cvetanov, borbata so kriminalot se vodi poedine~no, sistematski za razli~ni slu~ai, i ne postoi sistem za borba protiv kriminalot, nitu, pak, postoi interes za gradewe na sistem za borba protiv kriminalot. "Eve, pominaa ~etiri godini od mandatot na vladeewe na Nikola Gruevski. Kade se rezultatite?”, veli Cvetanov. Toj najavi tu`ba za pretsedatelot na Antikorupciska, Ilmi Selami, za zloupotreba na slu`bena dol`nost i ovlastuvawe. Za Selami, pak, izjavite na Cvetanov se neseriozni.

GRUEVSKI I AHMETI GI STEGAAT REDOVITE

ÎSTKI VO VLADINIOT DVOR!? Dodeka politi~kata situacija vo dràvata s$ pove}e se vè{tuva, vladata se odlu~uva da gi preispituva sopstvenite kadri. Otkako donese odluka za razre{uvawe na portparlot [efik Duraku, se otvorija dilemite dali }e se zastane samo na negovata smena KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

uhamed Hoxa, dov~era{en {ef na kabinet na vicepremierot Abdulakim Ademi vo Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, e noviot vladin portparol, otkako Vladata go razre{i [efik Duraku, koj ovaa funkcija ja vr{e{e pove}e od dve godini. Oficijalnoto objasnuvawe zo{to Vladata re{ila da se li{i od ponatamo{nite uslugi na Duraku e deka navodno, toj vo naredniot period }e bil pove}e posveten na rabota vo partijata, pa zatoa e povle~en od funkcijata. No, ona {to od negovata partija, DUI go plasiraa kako neoficijalna informacija e deka vsu{nost se rabotelo za nezadovolstvo na liderot Ali Ahmeti (no, i na premierot Nikola Gruevski) od negovata rabota. “Duraku nekolkupati dade izjavi vo koi otvoreno kritikuva{e nekoi vladini politiki, a vo istovreme postojano odr`uva{e brifinzi so isti vakvi informacii. Tuka mo`e da se dodade i konstantnata netrpelivost koja postoe{e vo negovata

Iako misleweto na Me|unarodniot sud na pravdata za legalnosta na statusot na Kosovo e neobvrzuva~ko, poznava~ite na situacijata tolkuvaat deka }e ostvari seriozno vlijanie vrz celiot region MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

e|unarodniot sud na pravdata denes }e go soop{ti svoeto mislewe dali so samoproglasuvaweto na kosovskata nezavisnost se prekr{eni principite na me|unarodnoto pravo. I Srbite i Kosovcite o~ekuvaat

relacija so drugiot vladin portparol Martin Martinovski, pa zatoa ovaa odluka i ne e taka neo~ekuvana”, velat vo DUI. Partiski izvori brifiraat deka vsu{nost tuka se raboti i za vnatrepartiski prepukuvawa i borbi za prevlast, pri {to, ovaa odluka za povlekuvawe na Duraku e povrzana so raskolot pome|u “centarot” i so ara~inovskiot ogranok na partijata (neodamna od rakovodna funkcija bil razre{en i funkcioner od Ara~inovo vo Makedonski Po{ti 2). Samiot Duraku, v~era cel den ne be{e dostapen za komentar. Od partijata na Ahmeti, najostro demantiraa deka smenata na Duraku e samo voved vo edna pogolema serija na razre{uvawa. Vicepremierot Abdulakim Ademi veli deka i pokraj site najavi za rekonstrukcija na vladiniot kabinet vo bliska idnina toa nemalo da se slu~i. Od DUI velat deka do noemvri nema ni da razmisluvaat za promena na svoite ministerski kadri, a deka o~ekuvawata im se so ovoj sostav da “isturkaat” najmalku do dekemvri, koga }e zavr{i pretsedatelstvuvaweto na Belgija so Unijata. Vo sekoj slu~aj, od

partijata velat deka site ~ekori vo najgolema merka }e zavisat i od natamo{nite slu~uvawa i razvojot na nastanite na politi~kata scena koi mo`at mnogu da se iskompliciraat, pa da baraat i poseriozni merki. Deka premierot intenzivno raboti na “refre{irawe” na

svojot Kabinet demantiraat i od VMRO – DPMNE so komentar deka se raboti za goli mediumski {pekulacii. Istiot komentar go imaat i za navodnata serija na razre{uvawa i preraspredelba na funkcii kaj direktorite na javnite pretprijatija. Po odlukata na Izvr{niot komitet na VMRO

– DPMNE deka nositelite na pove}e javni funkcii istovrmeno mora da se zadovolat samo so edna, i javnoto obvinuvawe na razre{eniot direktor na Upravata za spre~uvawe na perewe na pari, Vane Cvetanov, deka Gruevski e licemeren i mu nudel razni “potkupi” za da

mol~i za kriminalot {to go pravel, informaciite se deka vlasta stravuva od vakvi “ispadi” i na drugite javni funkcioneri koi se dopreni od odlukata na IK. Mo`ebi zatoa v~era vo Vladata na grupen sostanok (ili “koordinacija” kako {to ja narekoa oficijalnite vladini lica) bea sobrani site direktori na javni pretprijatija i nositelite na javni funkcii. “Koordinacijata” i {to to~no se razgovaralo na nea se ~uva{e vo najgolema tajnost, a od Vladata i VMRO – DPMNE, izlegoa so koordinirani izjavi deka se raboti za tekoven, “normalen” sostanok na koj bila razgleduvana rabotata vo izminatoto polugodie, i deka ne stanuvalo zbor za kakva bilo povrzanost so “treskata” od dvoeweto na funkciite i najavite za razre{uvawa. Eden vladin funkcioner, vo brifingot otide dotamu {to ka`a deka sredbata so direktorite e svikana za da se razgovara za pretstojnite podgotovki za proslava na nacioalniot praznik “Ilinden”!? Vo me|uvreme, ve}e nagolemo se {pekulira deka na povidok e seriozna ~istka i stegawe na redovite vo najgolemata vladeja~ka partija.

SUDOT VO HAG ]E SE PROIZNESE ZA STATUSOT NA KOSOVO

NOVI PREGOVORI ZA KOSOVO – RIZIK ZA MAKEDONIJA? povolni vesti od Hag, a Srpskata pravoslavna crkva duri objavi deka denes vo 17.00 ~asot kambanite na site srpski crkvi }e bijat vo znak na objavuvaweto na odlukata na Sudot. Optimist e i kosovskiot pretsedatel, Fatmir Sejdiu, koj izjavi deka e nevozmo`no Sudot da donese negativno mislewe za nezavisnosta na Kosovo. Poznava~ite o~ekuvaat stavot na MSP da bide dovolno dvosmislen za i na dvete strani da im ostavi prostor za tolkuvawe vo nivna polza. Belgradski "Pres" v~era objavi vest deka po soop{tuvaweto na misleweto na sudot SAD podgotvuva takanare~en "pekolen" plan do po~etokot na Generalnoto sobranie na OON vo septemvri, ~ija cel e da se nateraat barem u{te 40 zemji da go

priznaat Kosovo, spre~uvaj}i ja Srbija da obezbedi mnozinstvo za poddr{ka na nejzinata rezolucija so koja bi se sozdale uslovi za novi pregovori za statusot na Kosovo. Makedonija, koja vo 2008 go prizna nezavisno Kosovo, misleweto na Me|unarodniot sud oficijalno }e go do~eka vozdràno. "Vo ovoj moment bi se vozdràle od komentar", izjavi portparolot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Petar ûlev. Za vlijanieto {to }e go ima misleweto na Sudot vrz Makedonija za "Kapital" zboruvaat ekspertite. "Makedonija ja prizna nezavisnosta na Kosovo od politi~ki pri~ini, bez da postoi pravna pri~ina za takvata odluka. Zatoa, i pod pretpostavka Sudot, koj odlu~uva spored pravoto, da

odlu~i 100 procenti povolno za Srbija, ne moàm da vidam kako Makedonija }e ja smeni odlukata. Veruvam deka Makedonija kakvi i da se okolnostite nema da ja promeni odlukata so koja go prizna Kosovo, osobeno znaej}i gi site premisi {to gi prifati za da donese takov zaklu~ok. Smetam deka kakvo i da e revidirawe na makedonskata odluka za Kosovo }e pretstavuva bezbednosna opasnost za Makedonija", smeta analiti~arot Stevo Pendarovski. Spored porane{niot minister za nadvore{ni, Slobodan â{ule, sekoja promena na politi~kiot i teritorijalen status na Kosovo moè da se pokaè visokorizi~na za Makedonija. "Makedonija treba da dejstvuva vo nasoka da izbegne

kompromisna nagodba, {to bi podrazbiralo razmena na teritorii me|u Srbija i Kosovo. Zatoa {to revizija na granicite pretstavuva seriozna opasnost za celiot Balkan, a za Makedonija toa mo`e da bide poguben proces. Eventualna revizija na gra-

nicite }e isprati signal do Albancite deka prekrojuvawata na dr`avite se s$ u{te vo igra. Ona na {to treba da raboti me|unarodnata zaednica e integrirawe na Kosovo vo Evropa, pred Kosovo da go rasturi Balkanot", veli ^a{ule.

6 22.07.2010 OLIMPISKITE IGRI VO SO^I [ANSA ZA

miljardi dolari }e bidat potro{eni za izgradba na infrastruktura i objekti za So~i

ZAPO^NUVAZIMSKATA OLIMPIJADA ZA MAKEDONSKITE FIRMI

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o po~etokot na zimskata olimpijada vo gradot So~i vo Rusija ostanuvaat ne{to pomalku od ~etiri godini. Period za dovolen del od makedonskite kompanii da gi zasukaat rakavite i vo posleden moment da obezbedat del od kola~ot nare~en ZOI So~i 2014 vreden, spored najnovi procenki, pove}e od 30 milijardi dolari. Ruskata vlada ve}e formira{e dr`avna korporacija pod ime SC Olimpstroj, koja }e upravuva so site aktivnosti vrzani za podgotovkite, odnosno }e gi raspredeluva tenderite za skapite grade`ni proekti vo So~i. Korporacijata }e menaxira so sredstva koi mo`e da dostignat i do 30 milijardi dolari, vo

Do po~etokot na zimskata olimpijada vo gradot So~i vo Rusija ostanuvaat ne{to pomalku od ~etiri godini. Period za dovolen del od makedonskite kompanii da gi zasukaat rakavite i vo posleden moment da obezbedat del od kola~ot nare~en ZOI So~i 2014 vreden, spored najnovi procenki, pove}e od 30 milijardi dolari. zavisnost od toa kakvi s$ zafati } e re{at da pravat organizatorite. Za po~etok, vladata ve}e odvoi 12 milijardi dolari za razvoj na Krasnodarskiot region, poto~no gradot So~i. Od niv, po~etno duri sedum milijardi dolari se nameneti za javni infrastrukturni raboti. Olimpiskiot kompleks, koj se planira da se gradi, }e bide lociran pokraj bregot na Crnoto More. Pokraj skija~kite pateki i drugite olimpiski tereni, golemi zafati } e bidat praveni i vo gradot - }e se dislocira `elezni~kata stanica, }e se ru{at mnogu objekti i }e se gradat novi hoteli, restorani, trgovski centri, avtobuski stanici, aerodromi...

RUSITE GI ZNAAT MAKEDONSKITE FIRMI Makedonskite grade`ni kompanii ne se enigma za Rusite. Vo minatoto, golem broj kompanii od zemjava imaat gradeno objekti vo pove}e ruski gradovi, me|u koi i vo So~i. Hotelot “Moskva” vo So~i, koj sega se planira da bide sru{en i na negovo mesto da se izgradi nov objekt, e izgraden od GP Mavrovo. Ovaa grade`na firma zapo~na i so izgradba na aerodromot vo So~i, koj ne be{e dovr{en. Sega na negovo mesto }e se gradi nov, posovremen. Vo Rusija imaat gradeno objekti i grade`nite pretprijatija Pelagonija i Beton. Vo me|uvreme mnogu raboti se smenija i makedonskite kompani s$ se pomalku prisutni na

ovoj pazar. Poradi toa mnogumina smetaat deka zimskata olimpijada vo 2014 godina e {ansa za nivno pozna~ajno vra}awe na ruskiot pazar, no i za dobivawe par~e od skapoceniot grade`en kola~. Pretsedatelot na Makedonskoruskata stopanska komora (MARUKO), Dejan Be{liev, smeta deka na{ite kompanii te{ko mo`at ne{to pozna~ajno da napravat sami vo So~i. Spored nego, firmite, pred s$ grade`nite, svojata {ansa treba da ja baraat vo izgradbata na objekti vo gradot zatoa {to skija~kite i drugite tereni ve}e po~nale da gi sreduvaat golemi svetski kompanii, od tipot na avstriski [trabag i germanski Simens, koi imaat golemo iskustvo vo vakov tip na grade`ni zafati.

“Te{ko deka nekoj }e uspee da dobie zdelka za glaven izveduva~ na nekoj od novite objekti i zatoa {ansata treba da se bara vo podizveduva~kite dogovori“, smeta Be{liev. Problemot na na{ite grade`ni kompanii e {to se mali za da pokrijat vaka golemi proekti. Od druga strana, e potrebno da obezbedat golemi bankarski garancii, da otvoraat pretstavni{tva vo Rusija, da obezbedat kup dokumenti, a za opremata {to bi ja koristele vo svoeto rabotewe treba da platat odredeni dava~ki, carina i danoci. Seto toa e tro{ok, odnosno ~ini pari, no i vreme za da bide izmenaxirano. Be{liev gi ohrabruva makedonskite kompanii deka Makedonsko-

SRBIJA I HRVATSKA VE]E ^UKNAA

ompaniite od zemjite vo regionot ve}e se skoncentrirani na So~i. Srpskata kompanija U`i~ki pati{ta napravi svoeviden ekonomski bum i minatata godina ostvarila promet od 80 milioni dolari od raboteweto vo So~i. Od kompanijata se pofalija deka momentalno imaat obezbedeno rabota za izgradba na 466.100 kvadratni metri stanben prostor vo vrednost od 438 milioni dolari. Vkupniot broj na vrabo-

JURE RADI]

DIREKTOR NA HRVATSKATA KOMPANIJA IGH Site koi se zanimavaat so grade`ni{tvo svoite pogledi gi imaat vpereno kon So~i bidej}i tamu gradeweto ne zapira bez razlika na ekonomskata situacija.

teni izminata godina dostignal duri 1.500 lu|e, koi rabotat den i no} za da gi ispo~ituvaat dogovorenite rokovi. So uspehot na ovaa kompanija, prerodva do`ivea i U`i~kiot kraj vo Srbija. I hrvatskite firmi postepeno po~naa da se vklu~uvaat vo izgradbata na olimpiskite kompleksi vo So~i. Kompanijata IGH go dobi proektot za proektirawe na avtopati{ta vo So~i. Sopstvenikot na ovaa kompanija Jure Radi} zaedno so svojot

inìnerski tim }e ja proektira mar{utata od aerodromot Adler do Krasnaja poljana, na koja }e se odràt zimskite olimpiski igri vo 2014 godina. Za ovoj proekt IGH }e dobie okolu pet milioni evra. Avtopatot }e bide dolg 48,6 kilometri, pri {to polovina proekt }e bide dizajniran od IGH, a polovina od ruskata èleznica so ogled na toa {to paralelno na avtopatot }e se gradi i èlezni~ka pruga. Del od proektiraniot avtopat }e minuva niz nacionalen park.

DOBAR BIZNIS ruskata komora }e stori s$ {to e vo nejzina mo} za da im pomogne za pouspe{en nastap kaj ruskite investitori. Za taa cel, Komorata ve}e organizirala nekolku poseti na makedonski kompanii od sektorite grade`ni{tvo, mebel, tekstil, vino i hrana na So~i i ostvareni se kontakti so stopanskata komora na ovoj grad, kako i so eden od glavnite menaxeri za proektot “So~i 2014”, Vladimir Afanasenkov. Momentalno, spored informaciite so koi raspolaga Be{liev, vo Rusija s$ u{te se odrùvaat investiciski forumi na koi u~estvo zemaat najgolemite grade`ni kompanii, koi me|u sebe se natprevaruvaat za toa koj {to }e gradi. “Otkako }e bidat izgradeni golemite infrastrukturni i grade`ni objekti, ovie investitori bi trebalo da raspi{at tenderi za zavr{ni raboti. Tokmu ovie tenderi se {ansa za na{ite kompanii, ne samo od oblasta na grade`ni{tvoto tuku i od drugite proizvodni sektori”, smeta Be{liev. Ekonomskata komora na gradot So~i, spored dogovorot za sorabotka, }e & gi dostavi grade`nite tenderi na Makedonsko-ruskata komora, koja potoa }e im gi pretstavi na site zainteresirani makedonski kompanii. SÈ POTE[KO SE VLEGUVA NA RUSKIOT PAZAR êlnicite na na{ite najuspe{ni grade`ni kompanii Beton i Granit postojano gi sledat sostojbite so izgradbata na grade`ni i infrastrukturni objekti vo So~i, no tvrdat deka s$ pote{ko se vleguva na ruskiot pazar. Do dekemvri lani Beton bila prisutna so svoja operativa na ovoj pazar. Ovaa godina situacijata e poinakva poradi strogite kriteriumi koi gi nametnala ruskata dràva, osobeno vo pogled na dobivaweto rabotni vizi. “Sekako deka sme zainteresirani za izgradba na objekti vo So~i. Beton e ve}e prisuten na ruskiot pazar. Imame otvoreno dve kancelarii dosega, edna vo Moskva i edna vo Ekaterinburg. Ve}e se raboti na toa da se obezbedat grade`ni aktivnosti i vo So~i, no za krajniot ishod }e mora da se pri~eka. Momentalno e mnogu te{ko vo Rusija da se obezbedat rabotni vizi. Mnogu e lo{o ako se obezbedi rabota, a posle ne se dobijat rabotni vizi zatoa {to se pla}aat visoki penali za neispolnuvawe na dogovorite”, izjavi generalniot direktor na Beton, Trajko Trpevski. Beton planira vo So~i da bide prisuten samo kako samostoen izveduva~ na grade`ni raboti. Za razlika od Beton, Granit vo momentot nema planovi za kakvi bilo proekti na ruskiot pazar. “Go sledevme So~i u{te od 2007 godina i bevme svesni za komplikaciite pri izveduvawe na grade`nite raboti tamu. Ima{e nekolku faktori {to predizvikuvaa golema komplikacija, potrebata od zelen sertifikat za site glavni objekti, koi iako se dobivaat soglasno

proektiraweto, predizvikuvaat golemi komplikacii vo slednite fazi od izgradba. Potrebata od javni-privatni partnerstva za realizirawe na proektite, koi baraat golemo finansirawe od izveduva~ot, kako i kratkite rokovi na zavr{uvawe na proektite”, velat od Granit. Ottamu istaknuvaat deka u{te toga{ im bilo poznato koi ruski i internacionalni firmi }e bidat izveduva~i na proektite i re{ile da ne tro{at resursi bidej}i {ansite za dobivawe proekt bile mali. Spored informaciite od teren, grade`nite raboti vo So~i

22.07.2010 ve}e se realiziraat, a golem del ve}e i privr{uvaat. Najgolem del od glavnite infrastrukturni proektite se zamisleni da bidat ostvareni do posledno tromese~je na 2011 godina, a sportskite areni do po~etokot na 2012. Pokraj Beton i Granit, neoficijalno interes za olimpijadata vo So~i projavi i grade`nata kompanija Prototip. Edinstvena kompanija od dr`avava koja e prisutna na teren vo So~i e Ading, koja se zanimava so proizvodstvo na razni hemiski aditivi za grade`ni{tvoto. Spored Daniel Cekovski od Ading, ve}e imaat prezemeno operativni

[TO SÈ ]E SE GRADI! Vo So~i e planirano da se izgradat: 26.000 hotelski sobi, so {to brojot na hotelski sobi bi dostignal 31.000. So toa brojot na hoteli so pet yvezdi }e se zgolemi za deset pati, a so ~etiri yvezdi za pet pati

aktivnosti vo So~i. “Imame svoj pretstavnik vo So~i, preku koj realiziravme nekoi nara~ki za tamo{ni kompanii koi se angaìrani na izgradba na infrastrukturni objekti. Del od rabotata se obiduvame da ja najdeme sami, no istovremeno i so pomo{ na drugi kompanii so koi sorabotuvame i koi se zadovolni od na{ata sorabotka. Smetam deka vo idnina }e imame prostor za u{te pogolem anga`man vo So~i. Za taa cel denovive za Rusija zaminuva menaxerot koj e zadolèn za ruskiot pazar. Bidej}i stanuva zbor za aditivi vo grade`nata industrija, ne e potrebno tro{ewe i angaìrawe golemi ~ove~ki resursi, pa e mnogu polesno da se obezbedi plasman na proizvodite”, veli Cekovski. TEKSTILCITE I PROIZVODITELITE NA MEBEL NEZAINTERESIRANI Proizvoditelite od tekstilnata industrija ne se zainteresirani za investiciskiot kola~ koj go nudi ovaa zimska olimpijada. Spored Vlado Netkov, sopstvenik na firmata Milano, makedonskata tekstilna industrija bukvalno ne e konkurentna za nekoi investitori da angaìraat tekstilni fabriki od zemjava za potrebite na idnite hoteli ili drugi grade`ni objekti. “Za takov proekt bukvalno ne sme

konkurentni. Prvo, nabavkite koi bi se pravele bi bile sproveduvani preku tenderi, a so ogled na toa {to uvezuvame tekstil, vedna{ gubime vo pogled na cenovnata konkurentnost. Vtoro, Makedonija nema tolkava tekstilna industrija koja bi gi zadovolila potrebite za postelnina za ugostitelskite objekti koi bi bile izgradeni pred po~etokot na olimpijadata”, komentira Netkov. Nezainteresiranost postoi i kaj industrijata za prerabotka na drvo i proizvodstvo na mebel. Problem kaj niv ne se proizvodnite kapaciteti tuku oddale~enosta. Spored Vlatko Tasev, menaxer za marketing i proda`ba vo fabrikata za mebel Mebel Vi od Vinica, bez razlika {to stanuva za dobra mo`nost, sepak odale~enosta e golem problem. “Proizvodstvoto na mebel e specifi~na rabota, pa moè da nastanat razni komplikacii. Zatoa na{iot interes momentalno e da rabotime i da se {irime vo Makedonija i vo regionot”, izjavi Tasev. Sami ili zdruèni, makedonskite kompanii treba dobro da se podgotvat za ona {to }e se slu~uva vo So~i. Olimpijadata trae dvetri nedeli, no ako se iskoristi {ansata, prisustvoto na golemiot ruski pazar moè da trae mnogu podolgo.

Kros-kantri ski kompleks za 16.000 gleda~i, so vklu~en stadion Biatlon kompleks za 20.000 gleda~i. Spust ski centar za 18.000 gleda~i i centar za skijawe vo sloboden stil za 14.000 gleda~i 15 ski liftovi za spust nastani i 13 liftovi za sloboden stil i drugi skija~ki nastani. Pateka za sankawe za 11.000 gleda~i. Dve hokej areni za 7.000 i 12.000 gleda~i. Pokrien centar za brzinsko lizgawe so 8.000 mesta. Palata za umetni~ko lizgawe so 12.000 mesta. Park za snow board za 15.000 gleda~i. Olimpisko selo na bregot na Crnoto More, vredno tri milijardi dolari, koe vklu~uva hoteli, elitni rezidencii, sportski i zabavni objekti, trgovski centri, park. U{te edno Olimpisko selo vo planinite. 360 milji visoko-brzinski pati{ta. 90 milji na specijalni olimpiski pati{ta. 30 milji dolga lesna `eleznica za povrzuvawe na moreto, bregot i planini. 18 infrastrukturni objekti.

DEJAN BE[LIEV

PRETSEDATEL NA MAKEDONSKO-RUSKA STOPANSKA KOMORA Te{ko deka firma od Makedonija }e uspee da dobie zdelka za glaven izveduva~ na nekoj od novite objekti i zatoa {ansata treba da se bara vo podizveduva~kite dogovori.

TRAJKO TRPEVSKI

GENERALEN DIREKTOR NA BETON Beton e ve}e prisuten na ruskiot pazar. Imame otvoreno dve kancelarii, edna vo Moskva i drugata vo Ekaterinburg. Ve}e se raboti na toa da se obezbedat grade`ni aktivnosti i vo So~i, no za krajniot ishod }e mora da se pri~eka. Momentalno e mnogu te{ko vo Rusija da se obezbedat rabotni vizi, {to ne be{e slu~aj porano.

Zgolemuvawe na kapacitetot na aerodromot vo So~i za 2.500 lica vo eden ~as. Dve tovarni pristani{ta. Eden me|unaroden telecentar i pres-centar na bregot na Crnoto More i vtor pres-centar vo planinite. Ve{ta~ki ostrov vo Crnoto More do bregot na So~i, so ogromen hotelski prostor, rezidencii, komercijalni i rekreativni objekti. Se planira 20.000 lu|e da `iveat na ostrovot, a 70.000 sekojdnevno da doa|aat na rabota.

RUSITE ]E GRADAT VE[TA^KI OSTROV

A NA RUSKITE PORTI Poradi lo{iot teren }e se gradat pet tuneli i duri 33 mostovi. Spored Radi}, site koi se zanimavaat so grade`ni{tvo svoite pogledi gi imaat vpereno kon So~i bidej}i tamu gradeweto ne zapira bez razlika na ekonomskata situacija. MERKEL LOBIRA[E ZA GERMANIJA Minatata nedela, za vreme na posetata na germanskata kancelarka Angela Merkel na Rusija, bea potpi{ani desetina dogovori pome|u kompanii od

dvete zemji vo vrednost od nekolku miljardi dolari. Najgolema vrednost, sepak ima dogovorot {to go potpi{a kompanijata Simens - 2,2 miljardi evra, a so koj se obvrza na ruskata `eleznica da & ispora~a pove}e od 200 novi vozovi. I avstriskite kompanii s$ pove}e se zainteresirani za slu~uvawata vo So~i. Neodamna Strabag, ~ij sopstvenik e i ruskiot tajkun Oleg Deripaska, potpi{a dogovor vreden 90 milioni dolari za renovirawe

i doizgradba na aerodromot Alder vo blizina na So~i. So toa Avstrija, vo odnos na zemjite od Evropa koi momentalno se obiduvaat da penetriraat so svoe u~estvo vo izgradba na olimpiskite kompleksi, se najde na vtoroto mesto vedna{ po Germanija. Vo Viena bea potpi{ani u{te 100 vakvi investiciski dogovori so razli~ni avstriski firmi koi bi bile anga`irani na proekti vo So~i. Efektot od silnoto prisustvo na avstriskite kompani vedna{

Krasnodarskata regionalna vlada odobri izgradba na ve{ta~ki ostrov, koj }e go nosi imeto Federalen ostrov. ]e bide lociran na 15 kilometri od So~i, a za negova izgradba }e se potro{at {est miljardi dolari. Ostrovot e dizajniran od holandskiot arhitekt Erik Van Egeraat, a proektot }e go finansira Alied Business Consultants so sedi{te vo Abu Dabi. Ostrovot }e bide vo oblik na Rusija i }e gi istaknuva nejzinite karakteristiki. ]e se prostira na povr{ina od 330 hektari. se oseti i vo avstriskata ekonomija. Lani Avstrija zabele`a rast na prilivite od investicii od 15%, odnosno ~etiri miljardi dolari. So cel privlekuvawe i na drugi investitori, dosega odr`ani se devet me|unarodni investiciski

forumi na koi prisustvuvaa delgacii od 27 zemji. Najgolemi delegacii se registrirani od Italija, Germanija i Finska. Od zemjite vo na{iot region na posledniot forum odr`an ovaa godina prisustvuvaa samo Bugarija, Srbija i Slovenija.

8 22.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

ZADR@ETE JA NASMEVKATA!

BRODOT SO GLUVCI o Dejan Gacov, u{te eden ~ovek na vlasta izleze da progovri pod kakva presija rabotel i kolku e nezadovolen i razo~aran od svojot {ef, premierot Nikola Gruevski koj bil teòk licemer, {to se trudel da gi potkupi svoite kadri za da mol~at za o~igledniot kriminal. Eta vaka otprilika, dov~era{niot direktor na Upravata za perewe na pari, Vane Cvetanov gi opi{uva pri~inite za raskinot na qubovta so VMRO – DPMNE. Gruevski premnogu baral, a Cvetanov bil premnogu ~esen za da prodolì da dava! I taka pukna tikvata, pa se izvadi valkaniot ve{ pred javnosta i se rasprikaàa {to si mislat eden za drug. Deàvu od prikaznata na Gacov! Samo {to tuka se raboti za Cvetanov kako edna pokrupna politi~ka figura, pa ottuka i negovata ostavka (od VMRO-DPMNE u{te tvrdat deka tie go razre{ile!) ima pogolema teìna. Ova zna~i deka posle razo~aranite portparoli sega i direktorite po~naa da se mislat so kogo i za kogo rabotat. Otkako partijata ~ij sud e nad site sudovi i zakoni, prese~e deka site mora da se zadovolat so samo edna javna funkcija (do prvi

septemvri – za avgust neka zemat po nekolku plati za posledno) vmrovskite kadri se zbunija vo pres-

o 1683 godina stoiljadna turska vojska so voda~ot Kara Mustafa po pokoruvaweto na pogolemiot del od Evropa, stignala pred Viena. Polskiot kral Jan III Sobjeski koj gi predvodel zdruènite vojski na Avstrija, Germanija i Polska se sprotivstavil i uspeal da gi potisne Turcite proslavuvaj}i ja specijalno opremenata husarija odnosno silna kowanica. Vo odlu~uva~kite momenti husarite so zaka~eni ~eli~ni krila na silnite kowi, so golema brzina go napadnale logorot vo delot kade {to bil glavniot {ator na Kara. Do dene{en den vo muzejot Vavel vo Krakov moè da se vidat prekrasno dekoriranite turski {atori od toa vreme. Pisatelite koi gi opi{uvaat ovie slu~uvawa ~esto spomnuvaat dve raboti. Mo}niot kral i borben vojnik bil zaquben do u{i vo svojata èna Marisenka na koja od okolinata na Viena & ispra}al prekrasni sentimentalni pisma. Drugata zanimlivost e slu~ajot so kafeto. Turcite begaj}i za da se spasat zad sebe ostavile golemi zalihi od nego. Kako voen plen kafeto stignalo do Polska. Istori~arite pi{uvaat i za nekoj pretpriem~iv Poljak, koj del od tie zalihi gi iskoristil i vo Viena otvoril kafeterija, pottiknuvaj}i go nastanuvaweto na svetski poznatoto viensko kafe. Za prepletuvaweto na politikata, vojnata i biznisot se znae otsekoga{. Analiti~arite na golem broj konflikti na dene{nicata èstoko se raspravaat. Za {to se raboti to~no? – pra{uvaat na primer okolu konfliktite na Bliskiot Istok. Za odbrana na mirot i pravata za sloboden razvoj na site narodi ili pak za pristap do nafteni izvori za nekoi od niv. Za sre}a nema problem so pristap do kafeto. Istorijata na popularizacija na kafeto vo XV i XVI vek postoi blagodarenie na Turcite koi vo toa vreme bile negovi najgolemi promotori. No, u{te toga{ zabeleàni se odredeni politi~ki rizici povrzani so ova. Na kafe, lu|eto sedat i zboruvaat. Vo 1511 godina egipetskiot namesnik na sultanot naredil da se zatvorat kafiteriite vo Meka, zatoa {to koga bile na kafe gostite mnogu gi kritikuvale reformite na sultanot. Posetitelite vo dene{nite evropski kafeterii, koi gi vozbuduva politikata, ne mora da se pla{at deka kafeterijata }e bide zatvorena poradi temata na razgovorite i politi~kata cenzura. Sigurno diskutiraat i na tema za dene{nata

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

metkite kolku se raboti za tatkovinata, kolku za partijata, a kolku za nim li~no. Pa vo tie presmetki nekade nastanale i prvite puknatini na cvrstata vrska so premierot, pa se simnale rozovite o~ila. A pod vistinsko svetlo vidlivi se i site drugi puknatitini na brodot na prerodbata! Zaklu~ocite se deka verojatno santata mraz e ve}e udrena, pa se ~eka samo do kade mo`e da se plovi vaka “raspukano” i da se prolongira toneweto. Stra{no e i neizvesno na vakov brod! Razbirlivo e da se bega...

SE KRATI ZA KAPITALNI INVESTICII, SE DAVA ZA ZAGUBARITE amislete, 150.000 evra se mese~nite zagubi vo poslednite {est meseci na samo eden od ~etirite dràvni zagubari, OHIS. Ni pomalku, ni pove}e 150.000 evra mese~no dràvata treba da iske{ira vo kasata na OHIS bidej}i kompanijata se podgotvuva za proda`ba, pa slikata za nea pred potencijalnite investitori treba da bide “idealna”. Problemot e stra{en ne tolku poradi toa {to dràvnite zagubari so godini trupaat milionski zagubi, tuku poradi faktot {to dràvata mora da gi pokriva i zgora na toa da im ispla}a plata na direktorite i vrabotenite za nepravewe ni{to, odnosno za producirawe na zagubi. Kakva ironija. Vladata napravi rebalans na buxetot, krate{e od kapitalni investicii, krate{e od proekti, ja ubeduva{e javnosta i samata sebe deka mora da se skusat tro{ocite i doma} inski da se raboti, za na krajot so “plitkiot xeb” da go polni buxetot na zagubarite?! Od {uplivo-vo prazno. Zagubarite se dràt vo ìvot za da ne se

TURSKO KAFE

stavi klu~ na niv, pa da se slu~i socijalna eksplozija. A,

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

vo me|uvreme nema re{enie za zagubarskata ~etvorka. Problemot so proda`bata na zagubarite dopolnitelno rzo~aruva {to Vladata, od edna strana, ubeduva deka posledniot tender e posleden, a od druga, svesna za problemite, veli deka nema {ansi da gi prodade, pa duri i xabe da im gi dade na investitorite. Toga{ treba da ja pra{ame Vladata, koe e re{enieto? Mo`ebi primerot na Alumina, vrz koja sega niknuvaat stanbeni zgradi. Na kraj taka }e izleze rabotata, samo {to zagubite }e bidat pregolemi.

uloga na Turcija, ne kako promoter na kafeto tuku kako nezavisna dràva. Pri krajot na juni ~itaj}i so filxan kafe Fajnen{l Tajms moè{e mnogu da se doznae za sovremena Turcija. Pod golemata slika so premierot na Turcija i ruskiot pretsedatel koi si gi stiskaat dlankite smeej}i se vo objektivot na fotoaparatot, pi{uva: “Rusija stavi pe~at na dogovorot za izgradba na prvata nuklearna centrala vo Turcija za 20 milijardi dolari”. Vo drug tekst vo toj specijalen dodatok moè{e da se pro~ita tema - nepismenosta na ènite vo Turcija. Stepenot na nepismeni me|u ènite se namaluva vo tekot na poslednite 20 godini od okolu 40% do 20%. Kako e toa mo`no? – se pra{uvaat angliskite feministki koi pijat organsko tursko kafe. Dvaeset procenti od ènite ne umeat da ~itaat i pi{uvaat vo zemjata vo koja pisatelite dobivaat Nobelova nagrada vo oblasta na literaturata, i koja saka da vleze vo EU? Problemot so vlezot na Turcija vo EU spored nekoi analiti~ari denes e vo }orsokak, a poslednite politi~ki odluki na Turcija voop{to ne vodat kon izlez. Na primer jasnata zabele{ka kon politikata na SAD i EU vo odnos na Iran i nuklearnite planovi vo taa zemja. Vo 1959 godina Turcija ja predade aplikacijata za vlez vo EU, vo 1961 godina go potpi{a Dogovorot za asocijacija, vo 1970 godina – dopolnitelniot protokol na toj dogovor. Otpo~natite, vo 2005 godina, pregovori za vlez na Turcija, se odvivaat vo ostri kontraverzi na zemjite-~lenki na EU. Poddrùva~ite na ~lenstvoto na Turcija vo Unijata go istaknuvaat nejzinoto zna~ewe za NATO, u~estvoto vo vojnata protiv me|unarodniot terorizam i vo bliskoisto~niot miroven proces. Osnovata na koja deluvaat protivnicite na vlezot na Turcija vo EU se ~ini deka pred s$ e stravot od islamot. Ako taa bide primena vo Unijata, od aspekt na naselenie }e bide vtora po golemina ~lenka vo organizacijata. Denes pred Turcija e samo Germanija, no stepenot na priroden prirast i vo dvete zemji ne ostanuva ne zabeleàn od politi~arite. Celata paleta na argumenti protiv priemot na Turcija gi vklu~uva argumentite od po~ituvawe na ~ovekovite prava do ogromnite finansiski predizvici za Unijata koi proizleguvaat od nivoto na ekonomskiot razvoj na Turcija i zemjodelskiot karakter na nejzinata ekonomija. Se ~ini deka EU se stremi kon vospostavuvawe na eden delikaten na~in,

ne{to kako “privilegirano partnerstvo” so Turcija, za vratite da bidat otvoreni i zatvoreni vo zavisnost od kontekstot i situacijata. Oficijalno Turcija go poddrùva stavot deka ~lenstvoto vo EU e prioritet i Evropskata komisija go kaùva istoto. Vo neodamna napravenoto intervju vo “Fajnen{l Tajms” turskiot minister za nadvore{ni raboti, misleweto deka negovata zemja se oddale~ila od Zapadot, go opredeli kako non-sens, branej}i se, deka strate{ka cel na Ankara e ~lenstvo vo EU. No, novinarite poso~uvaat, na odnosot kon Sirija, Iran, Irak i promenata vo odnosite so Izrael. Turcija pripa|a vo grupata inicijatori i aktivni ~lenovi vo mnogu politi~ki asocijacii i ekonomski grupacii na islamski dràvi. Isto taka diskutantite od kafeteriite i specijalistite za turski pra{awa koi pi{uvaat seriozni izve{tai, ne moè, a da ne ja zabeleàt i turskata “ekonomska ekspanzija”. Osobeno vo zemjite na Jugoisto~na Evropa, kade {to turskite firmi dobivaat tenderi i otvoraat novi firmi vo mnogu oblasti. Fakti~koto vlijanie }e moè da se oceni za nekolku godini. Mora da bideme vnimatelni na turskiot pristap kon terminite za otpo~nuvawe i realizacija na obvrskite vo ramkite na potpi{anite dogovori, kako na primer onoj vo slu~ajot na investicijata od 200 milioni evra za makedonskite aerodromi. Vo Polska golema vreva be{e krenata okolu fabrikata za traktori vo Ursus. Najprvin turskata firma potpi{ala dogovor za prezemawe na fabrikata i se obvrzala deka vo tekot na dve godini }e go modernizira i razvie proizvodstvoto. Po edna godina Turcite ja ostavija fabrikata i vrabotenite na cedilo, ne ispolnuvaj}i ja duri ni predvidenata suma vo dogovorot. Turskite grade`ni firmi rabotat vo mnogu zemji, a nivniot potencijal e kako onoj na svetskite lideri. Nekoj koj gi posetil zemjite od Sredna Azija kako Uzbekistan ili Turkmenistan, lesno moè da ja uvidi dominacijata na ovie firmi na primer pri izgradbata na hoteli, trgovski centri itn. Vsu{nost ima mnogu primeri za turskata ekonomska ekspanzija. Vredi da se pogledne statistikata na turskiot izvoz. Ili najnormalno da se pogledne na policite vo prodavnicite na primer vo Iran ili Uzbekistan. Vo Damask, elegantnite prodavnici za ma{ka obleka prodavaat turski ko{uli i kostumi, ~esto so italijanski brendovi i pokraj toa {to Sirija

STANISLAV PIGON

ekspert za ekonomski razvoj i investicii

ima svoja sopstvena tekstilna industrija. Turskite proizvodi od staklo ili grade`ni materijali na pazarot dobro im konkuriraat na kineskite. Spored poslednata objavena statistika, turskite investicii vo evropskite zemji opa|aat, no se zajaknuva pozicijata na turskite investitori vo zemjite na Bliskiot Istok. Turskite investicii vo ovoj region od 2002 godina do krajot na fevruari 2010 godina iznesuvaat 2,86 milijardi amerikanski dolari. Vo Polska, turskite firmi realiziraa mnogu grade`ni proekti. Cveta polskoturskata trgovska razmena i turisti~ka sorabotka, na {to pomaga dobrata aerodromska povrzanost, osobeno so Turki{ Erlajns. Vo Var{ava turskite firmi izgradija me|u drugoto golemi trgovsko-uslu`ni centri i visoki delovni zgradi vo centarot na gradot. Edna od niv se nao|a nedaleku od golemiot hotel koj se vika “Sobjeski”. Na ridot Kalenberg vo Viena, od koj husarijata na Kralot Sobjeski gi napadnala Turcite e izgradena crkva. Od po~etokot na XX vek ja vodat polski sve{tenici. Vo crkvata ima spomen-plo~a za osloboduvaweto na Viena vo 1683 godina. Pred nekolku godini edna od ku}ite koi se vo blizina na crkvata ja iznajmuva{e moj prijatel Tur~in, direktor na specijalizirana organizacija na ON koja ima sedi{te vo Viena. êsto sedevme na balkonot na ku}ata na vkusna ve~era podgotvena od negovata èna Avstrijka, a potoa po obi~aj dolgo razgovaravme piej}i vino. Nekako nikoga{ ne razgovaravme na tema istorija ili politika. Sekoga{ pova`ni bea na primer temite za uspesite na nivniot sin vo u~ili{nata fudbalska ekipa. Potoa pievme kafe. Ne tursko, no mirizlivo, italijansko espreso. Na{iot izbor najverojatno doa|a{e od eden ednostaven fakt, a toa e deka drugi dràvi denes se najgolemi promotori na kafeto, no ne i Turcija.

KOMPANII I PAZARI

22.07.2010

PE[EVSKI: POFER E KOMPANIITE DA ZNAAT DEKA ]E DOCNIME SO ISPLATATA o izmenite na Zakonot za javni nabavki se pravi transparenten ~ekor za da se informiraat kompaniite {to }e se slu~uva, namesto da se ignorira problemot i da se ostavat da prezemaat obvrski, a ministerot da znae deka ovaa godina so rebalansot nema dovolno sredstva za proekti, izjavi vicepremierot Vladimir Pe{evski. Pe{evski napomena deka izmenite se ~ekor napred,

a ne nazad, kako {to nekoj saka da prezentira. Toj imal sredba so pretstavnici na stopanskite komori. Nedorazbirawe kaj niv imalo, no sega e nadminato. Mislele deka Vladata gi prisiluva da prifatat deka nema da bidat plateni, {to ne e slu~aj. “Po rebalansot, ako na odredena stapka se skrateni sredstvata {to mo`e da se isplatat ovaa godina, odgovorniot za vr{ewe na javnite nabavki vo Ministerstvoto

}e gi povika kompaniiteekonomski operatori vo odnos na tie javni nabavki i }e im soop{ti: ovaa godina so rebalansot ostanuvaat u{te tolku sredstva. Sakate da ja prilagodite nabavkata i taa da bide pomala po iznos i po ona {to }e go ispora~ate zatoa {to tolku se sredstvata, ili ostanuvame na stariot dogovor so toa {to poradi rebalansot ovaa godina }e bideme vo sostojba da vi go isplatime ovoj iznos”, objasni

Pe{evski. Spored nego, vakviot pristap e mnogu pofer, potransparenten i pokorekten. “Kompaniite ne treba da se gri`at, nitu da stravuvaat deka vrz niv }e se vr{i poseben pritisok. Vo Zakonot stoi "dokolku e obezbedena prethodna soglasnost”. Zna~i, im se dava mo`nost da odlu~at, imaj}i go predvid karakterot na javna nabavka i fazata vo koja se nao|a, dali da prodol`at, pri {to se

svesni deka del od sredstvata }e bidat sega isplateni, a drug pomal del poradi rebalansot slednata godina, ili pove}e im odgovara da ja prilagodat i da gi dobijat site sredstva predvideni so rebalansot. Toa e ~ekor napred”, naglasi vicepremierot.

EKSPERTITE SO PODELENI MISLEWA ZA LEBNOTO @ITO

NISKITE PRINOSI ]E JA ISKORENAT P^ENICATA VO MAKEDONIJA 25%

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

iskiot prinos na p~enicata od 2,5 toni po hektar ja nametnuva dilemata dali zemjava treba da go stimulira proizvodstvoto na ovaa kultura ili e poevtino taa da se nabavuva od uvoz. Dali vo Makedonija mo`e da se postignat povisoki prinosi ili ovoj prosek e maksimumot na doma{nite zemjodelci? "Kapital" gi konsultira{e ekspertite okolu ovaa dilema i mislewata bea razli~ni. Boris Anakiev, profesor vo penzija na Katedrata po agroekonomija pri Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, smeta deka nerentabilnite kulturi treba da bidat isfrleni od upotreba i na nivno mesto da se zaseat zemjodelski proizvodi koi }e bidat konkurentni na svetskite berzi. “P~enicata kaj nas ostvaruva prinosi od 4.000 kilogrami po hektar samo vo Pelagonija, a vo ostanatite regioni ima mnogu ponizok prinos, so {to ne e rentabilna za proizvodstvo. Taa e kontinentalna kultura i za nejzino odgleduvawe e potrebna pogolema vla`nost na po~vata”, objasnuva Anakiev. Toj dodava deka Makedonija ima povolni klimatski uslovi za odgleduvawe suptropski kulturi i na{ite zemjodelci treba da se preorientiraat na niv, a ne da zasejuvaat `itarki koi imaat mnogu niska produktivnost. Proizvoditelite na p~enica smetaat deka odredeni regioni imaat predispozicii za proiz-

Prinosite na p~enicata pomali od 4.000 kilogrami po hektar nametnuvaat i povisoki ceni za kilogram p~enica, {to doma{nata p~enica ja pravi nekonkurentna vo odnos na taa od regionot

96.000

hektari se zaseani so p~enica vo Makedonija

Treba da se postignat povisoki prinosi od 4.000 kilogrami po hektar za da bideme konkurentni vodstvo na ovaa kultura, no dràvata treba da odlu~i dali }e go poddrùva proizvodstvoto ili }e uvezuva p~enica. Risto Bo{evski, ~len na upravniot odbor na ZK Pelagonija od Bitola, najgolem proizvoditel na p~enica vo zemjava, smeta deka koli~inite p~enica koi se proizveduvaat vo zemjava zavisat od potrebite i politikata na dràvata. “Samiot pazar }e napravi selekcija na koi reoni moè

da se odgleduva p~enica, a na koi ne. ZK Pelagonija so prinosi od 4.000 kilogrami po hektar dostigna cena od 8,5 do 9 denari za kilogram. Koga na ova }e dodademe i mar`a, }e izleze deka na{ata proda`na cena }e bide 11 denari za kilogram. Ako se ostavi ~istata pazarna logika da odredi kade }e se proizveduva p~enica, toga{ eden del od povr{inite }e ostanat nezaseani” smeta Bo{evski. Na vakvite dilemi ostro se

sprotivstavuva Goce Vasilevski, profesor na Katedrata za poljodelstvo pri Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. “Jas vo nikoj slu~aj ne sum za napu{tawe na p~enicata kako kultura. Ve}e desetina godini se vodi debatata dali da proizveduvame p~enica ili ne. Jas sum za da se proizveduva”, smeta Vasilevski. Toj potencira deka p~enica so prinosi pogolemi od 4.000 toni po hektar mo`e da dade

bitolskiot del na Pelagonija i Tetovsko, dodeka ostanatite regioni imaat poniski prinosi, no tie trebalo da se zasejuvaat so soodvetni sorti koi }e dadat dobri rezultati na tie po~vi. Poddr{ka na stavot deka na Makedonija & e potrebna p~enicata dadoa i od Agrounija, edinstvenata kompanija vo zemjava koja pronao|a novi sorti p~enica. “P~enicata e na{ strate{ki proizvod i nie ne smeeme da

od povr{inite pod p~enica se zasejuvaat so semenski materijal

si dozvolime da se ostavime bez leb. ]e ve potsetam samo na 2007 godina koga nema{e p~enica na svetskite berzi, a zemjite vo regionot koi imaa vi{ok, kako Srbija, zabranija da se izvezuva p~enica. Toga{ p~enicata dostigna 26 denari za kilogram. [to pravime toga{? Dali toga{ doma{nata p~enica }e bide isplatliva?”, veli Ognen Orov~anec, sopstvenik na Agrounija, i dodava deka nie imame sorti koi davaat dobri rezultati na plodni po~vi. Ekspertite problemot so niskite prinosi na p~enicata go lociraat kaj neupotrebata na agrotehni~ki i agrohemiski sredstva. Parcelite se rascepkani, a so toa i tro{ocite po edinica povr{ina se povisoki. Za sporedba }e istakneme deka samo 25% od povr{inite se zaseani so semenski materijal, dodeka na ostanatite povr{ini se frla merkantilno seme. Za vreme na Kralstvoto SHS vo Ov~epolieto se proizveduvala najkvalitetnata p~enica vo porane{na Jugoslavija. Sekoja godina vo ekot na `etvata na p~enicata zemjodelcite i melni~arite se soo~uvaat so problemot na visinata na otkupnite ceni na p~enicata. Vo zemjava se zaseani 96.000 hektari pod p~enica i samo polovi~no gi zadovoluvame potrebite od p~enica od sopstveno proizvodstvo, dodeka ostanatata polovina ja uvezuvame od sosednite zemji.

10 22.07.2010 2.370

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.610

2.365

MBID

107,40 107,20

2.605

2.360

OMB

107,00

2.600

2.355

106,80 2.595

2.350

106,60 2.590

2.345

106,40

2.340

2.585

106,20

2.335

2.580

106,00

15/07/10

16/07/10

17/07/10

18/07/10

19/07/10

20/07/10

21/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

15/07/10

16/07/10

17/07/10

18/07/10

19/07/10

20/07/10

21/07/10

15/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

16/07/10

17/07/10

18/07/10

19/07/10

20/07/10

21/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKITE GRA\ANI I KOMPANII SÉ POVE]E VLO@UVAAT VO OBVRZNICI

VREME E ZA OBVRZNI^KI FONDOVI VO MAKEDONIJA Vo prvite sedum meseci od godinava od trguvawe so obvrznici na Makedon-

ska berza e napraven vkupen promet od 8,5 milioni evra. Vo uslovi koga investitorite s$ pove}e se vrtat kon obvrznicite kako najmalku rizi~ni hartii od vrednost se nametnuva zaklu~okot deka e vreme vo Makedonija da se otvorat fondovi koi }e investiraat vo doma{ni i stranski obvrznici

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

AKCIJATA NA KOMERCIJALNA BANKA DOMINIRA[E NA BERZATA

27%

golemeniot interes za trguvawe so obvrznici vo ramki na Makedonska berza ja nametnuva potrebata od formirawe na obvrzni~ki fondovi so koi bi upravuvale sega{nite ili, moèbi, nekoi novi dru{tva za upravuvawe so investiciski fondovi. Vloùvaweto vo udeli na obvrzni~ki fond realno pretstavuva dobra investiciska strategija, smetaat investiciskite sovetnici. “Dobrata strana na ovoj vid fondovi e toa {to postoi izvesnost za kone~niot ishod, odnosno dobivka od napravenoto vloùvawe. Iskustvata i svetskata praktika pokaùvaat deka vo vakvi uslovi na ekonomska stagnacija i kriza investitorite s$ pove}e vloùvaat vo {tedni vlogovi ili obvrznici koi se bezrizi~ni finansiski instrumenti”, smetaat del od investiciskite eksperti. Vakvata praktika na formirawe na obvrzni~ki investiciski fondovi na koi celokupnoto portfolio im e sostaveno od dol`ni~ki hartii od vrednost, vo slu~ajov obvrznici, ne e nepoznata za zemjite vo regionov. Vo Hrvatska ve}e postojat 10 vakvi fondovi. Prinosite na

od vkupniot godine{en promet na Makedonska berza otpa|a na obvrznici

ovie fondovi od po~etokot na godinata pa do dene{en datum kaj site se pozitivni i se vo postojan porast. Vo zavisnost od fond do fond ovoj rast se dvi`i nekade me|u 1,5% i 5,7%. Sepak, poradi nedovolnata informiranost na makedonskite gra|ani za toa kako, voop{to, funkcioniraat investiciskite fondovi, kako i nedovolnata analiza za toa kolkav e interesot kaj makedonskiot gra|anin da vlo`uva vo obvrznici, del od ekspertite smetaat deka s$ u{te e rano za nekoe dru{tvo za upravuvawe so investiciski fondovi da oformi vakov vid fond. “Rabota na procenka e dali ima interes za vakov vid fondovi. Ako se napravi analiza na toa so kakva cel se kupuvaat obvrznicite vo ramkite na Makedonska berza i se utvrdi deka toa naj~esto go pravat pravni lica ili drugi institucii so cel da platat nekoi koncesii, toga{ nema smisla da se oformuva vakov vid fond”, smeta Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi KB Publikum

invest od Skopje. Ostanatite investiciski sovetnici koi go delat misleweto so Markovski smetaat deka golem problem za formirawe na novi vidovi fondovi, a ne samo obvrzni~ki, e i nedoverbata kaj makedonskite gra|ani. Imeno, krizata koja sleduva{e po investiciskiot bum na Makedonska berza kompletno ja razni{a doverbata na gra|anite, ne samo vo fondovite, tuku i vo Makedonska berza. Poradi toa golem del od niv napravija transfer na svoite vlo`uvawa od investiciskite fondovi vo

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

21.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.624.928,60

-3,73%

-10,85%

-9,40%

-4,90%

0,90%

20.07.2010

Илирика ГРП

19.771.578,32

-3,99%

-5,25%

-2,72%

-0,57%

6,95%

20.07.2010

Иново Статус Акции

17.303.504,46

-0,63%

-9,94%

-11,13%

-12,25%

-6,80%

20.07.2010

87.096

KD Brik

22.306.970,91

-3,56%

-3,19%

3,40%

3,89%

19,07%

20.07.2010

25.500

KD Nova EU

21.572.495,60

-1,77%

-7,74%

-7,48%

-5,31%

11,09%

20.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.859.610,84

-1,85%

-6,82%

-3,31%

-2,68%

-0,75%

20.07.2010

Макпетрол Скопје

27.257,14

2,86

190.800

РЖ Услуги Скопје

242,88

1,2

91.810

Алкалоид Скопје

3.894,50

1,19

389.450

Топлификација Скопје

3.629,00

1,09

Стопанска банка Битола

2.550,00

0,53

Име на компанијата РЖ Интер-Трансшпед Скопје

21.07.2010 Просечна цена (МКД)

ЕМО Охрид Македонијатурист Скопје Македонски Телеком Скопје Комерцијална банка Скопје

Износ (МКД)

-16,67

1.200

160

-2,44

17.280

2490

-1,27

74.700

420,73

-1,18

640.350

3.100,88

-0,29

4.598.609

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

Комерцијална банка Скопје ЗТД Сточарство Богданци Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Макпетрол Скопје

21.07.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

21.07.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

21.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.894,50

390,18

9,98

0,89

обврзници

% на промена

1.252

-94,86

обични акции

89.003

277,69 88,32

54.562

7.780,00

341,43

22,79

0,23

Вкупно Официјален пазар

90.254

GRNT (2009)

3.071.377

651,17

105,83

6,15

0,65

обични акции

31.278

50,55

KMB (2009)

2.014.067

3.100,88

533,81

5,81

0,90

Вкупно Редовен пазар

31.278

49,08

MPT (2009)

112.382

27.257,14

0,76

ВКУПНО

121.532

76,37

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

iznesuva{e okolu 77 iljadi denari. Osnovniot berzanski indeks MBI-10, po padot od prethodniot den, v~era porasna za 0,65%, so {to ja zgolemi svojata vrednost na 2.356,09 indeksni poeni. Ostanatite indeksi go prodolìja svoeto dvièwe vo nadolna linija. Pad od 0,14% v~era be{e registriran kaj MBID indeksot. So toa ovoj indeks ja sniì svojata vrednost na 2.584,87 indeksni poeni. Indeksot na obvrznicite, sli~no kako i MBID, utre{niot den na trguvawe }e go zapo~ne so poniska vrednost. OMB v~era denot go zavr{i so vrednost od 106,91 indeksni poeni, beleèj}i pad od 0,22% vo odnos na prethodniot den. Po podolg period statistikata na Makedonska berza registrira{e ist broj na hartii od vrednost koi ja zgolemile svojata cena i na onie koi ja namalile svojata vrednost. Nivniot broj v~era iznesuva{e po 7 hartii od vrednost. Kaj dobitnicite najgolem rast ima{e akcijata na Makpetrol, i toa za 2,86%, dodeka kaj gubitnicite najgolem pad e zabeleàn kaj akcijata na R@ Inter-Trans{ped od Skopje, i toa za celi 16,67%.

21.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

bankarski depoziti kade {to na krajot od godinata bez nikakov rizik dobivaat prili~no primamlivi kamati. Zatoa, od fondovite smetaat deka vo ovoj mig pove}e od potrebno e da se poraboti mnogu pove}e na edukacijata i vra}awe na doverbata kaj gra|anite vo ovie finansiski institucii. Od po~etokot na godinava pa do denes vkupniot promet so obvrznici ostvaren na Makedonska berza iznesuva okolu 8,5 milioni evra, {to e re~isi 27% od celokupniot promet na Berzata vo ovoj period.

ove}e od polovina od v~era{niot promet koj be{e realiziran na Makedonska berza otpa|a na prometot napraven so akcijata na Komercijalna banka. V~era bea istrguvani 1.483 akcii na Komercijalna banka, pri {to be{e realiziran promet od okolu 4,59 milioni denari, {to pretstavuva celi 61% od vkupno realiziraniot v~era{en promet na Makedonska berza. Vo ramkite na 54 ostvareni transakcii v~era na Makedonska berza se realizira{e vkupen promet od 7,47 milioni denari. Kaj oficijalniot pazar be{e realiziran promet vo iznos od 5,55 milioni denari, dodeka kaj redovniot pazar promet vo iznos od 1,92 milioni denari. Blok-transakciite povtorno izostanaa. Golem interes vo tekot na v~era{niot den ima{e i za akcijata na ZTD Sto~arstvo od Bogdanci. Vkupno bea istrguvani 315 akcii od ova dru{tvo so vkupno realiziran promet od 976,5 iljadi denari. Obvrznicite v~era re~isi i da ne se trguvaa. Vkupniot promet koj be{e ostvaren so ovie hartii od vrednost vo tekot na v~era{niot den

3100,88

-0,29

4.598.609

3100

0,00

976.500

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

0,58

420,73

-1,18

640.350

STIL (2009)

14.622.943

182,35

0,11

1.649,04

2,55

3894,5

1,19

389.450

TPLF (2009)

450.000

3.629,00

61,42

59,09

1,06

27.257,14

2,86

190.800

ZPKO (2009)

271.602

2.100,00

0,28

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 21.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII NBM SOBRA 113 MILIONI EVRA OD BLAGAJNI^KI ZAPISI

gromen interes na bankarite za blagajni~kite zapisi. Na poslednata aukcija v~era, NBM sobra 113 milioni evra so proda`ba na blagajni~ki zapisi. Istovremeno, NBM otplati 100 milioni evra od zapisi koi dostasaa na denot na aukcijata. So toa, vkupnoto saldo na pari “zamrznati” vo blagajni~ki zapisi dostigna do 366 milioni evra.

Iako se najavuva{e deka namaluvaweto na osnovnata kamata na ovie zapisi na rekordno nivo vo period od 2 godini }e go namali interesot za niv, bankarite, sepak pove}e investiraat vo hartii od vrednost, dodeka kreditiraweto s$ u{te stagnira so blagi stapki na porast. Neodamna i Ministerstvoto za finansii ja namali kamatata na svoite zapisi od 5%na 4,7%,

no i za niv interesot ne se namaluva. Ekspertite sugeriraat NBM da go namali limitot na zadolìtelna rezerva i da go ograni~i iznosot na aukciite na zapisi za da se oslobodat pove}e pari za ekonomijata. Vo momentov, NBM drì kako zadolìtelna rezerva 450 milioni evra, {to zna~i deka vkupno od blagajni~ki zapisi i rezervi, NBM ~uva 816 milioni evra.

22.07.2010

SRBIJA I IRSKA SE ZADOL@IJA SO OBVRZNICI

rbija izdade obvrznici na doma{niot finansiski pazar vo vrednost od 7,8 milioni evra, so kamata od 12,1% na godi{na osnova. Ovie obvrznici dostasuvaat za otplata vo januari 2012 godina. No, interesot za srpskite obvrznici kaj investitorite bil mal, iscrpeni se samo 41,3% od emisijata na obvrznici. Istovremeno, na pazarot so obvrznici se

zadol`i i Irska. Izdade {estgodi{ni i desetgodi{ni obvrznici so vkupna vrednost od 1,5 milijardi evra. So ova Irska obezbedi pari za buxetot do vtoriot kvartal od 2011 godina. Sepak, kamatata {to ja postignaa obvrznicite e malku povisoka od onaa {to ja postignaa minatiot mesec. Desetgodi{nite obvrznici se prodadeni so kamata od okolu 5,5% {to e za 0,8 procentni

poeni povisoka od aprilskata, dodeka pak za {estgodi{nite obvrznici kamatata ostana na nivo od 4,5%. V~era, rejting-agencijata Mudis go namali kreditniot rejting na Irska za eden stepen, od Aa1 na Aa2 so stabilen izgled, {to se objasnuva so raste~kite tro{oci na dr`avata poradi programata za spas na bankite i slabite izgledi za ekonomski razvoj.

PO SERIJATA GRABE@I NA PARI

NBM SO NOVI STANDARDI ]E GI ^UVA BANKITE OD KRADCI

17.03.2010 11

Blindirani stakla na {alterite, kameri za nadzor na sekoj ~ekor i fizi~ko obezbeduvawe }e gi ~uvaat bankite od ograbuva~i ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

arodnata banka }e gi za{tituva bankite od pqa~ka{ite propi{uvaj}i im novi bezbednosni standardi, doznava "Kapital". Otkako bankite s$ po~esto se cel na ograbuva~ite, guvernerot Petar Go{ev donel odluka za zajaknuvawe na bezbednosta vo bankite, na bankomatite, kako i na prenosot na parite od banka do banka. Bankarite s$ u{te go razgleduvaat predlogot, a otkako NBM }e gi dobie zabele{kite od site banki, }e donese kone~na odluka za site standardi i uslovi {to }e treba da gi ispolnat bankite. “Ovie standardi {to gi voveduva NBM se, vsu{nost, formalizirawe na ve}e postoe~kite bezbednosni uslovi, i sekako }e pridonesat za zajaknuvawe na bezbednosta na bankite. Najgolem del od bankite ve}e gi primenuvaat ovie standardi vo svoeto rabotewe, po~ituvaj}i ja regulativata od Komorata za obezbeduvawe i osiguritelnite polisi. Sepak, NBM treba da napravi podelba na standardite vo zavisnost od stepenot na rizi~nost na lokacijata ili sumata pari {to se ~uva vo bankite. Ne mo`e da va`at istite standardi za banka koj ~uva gotovina vo blagajnite od 100.000 denari i banki koi ~uvaat mnogu pove}e pari. Toa bi sozdalo golemi, a nepotrebni tro{oci za bankite”, komentiraat bankarite, koi imaat rok do 10 avgust na

NBM da & gi ispratat site zabele{ki za ovaa odluka. Spored predlog-odlukata od Sovetot na NBM bankite se dol`ni da obezbedat za{tita na nivnite vraboteni, delovni prostorii i funkcii preku soodvetno obezbeduvawe. Vlezot vo administrativno-delovnata prostorija na bankata i bliskata okolina treba da bidat pod postojan videonadzor. Pritoa, vleznata vrata na delovnata prostorija treba da ovozmoùva zabaveno dvièwe na klientite pri vleguvawe i izleguvawe. Videozapisite treba da bidat so digitalna rezolucija od najmalku 0.4 Mpx i najmalku 5 fps. Vo vlezot na administrativno-delovnata prostorija na bankata zadolìtelno }e bide prisustvoto na fizi~ko obezbeduvawe. Osven toa, senzori na dvièwe }e prepoznavaat dvièwa na mesta kade {to e zabranet prestojot na klienti. Bankarite }e moàt da signaliziraat napad so pritiskawe na pedali ili kop~iwa locirani vo definirani rabotni prostorii na bankata, ~ie aktivirawe predizvikuva tivka najava za naru{uvawe na bezbednosta. NBM sugerira bankite da gi organiziraat {alterite kako poseben del, odvoen od ostanatiot deloven prostor vo koj imaat pristap klientite na bankata. Odvojuvaweto treba da e vidlivo, so zagraden pult i neprobojno staklo so soodvetna visina i za{tita od upotreba na ogneno oru`je, koe onevozmoùva pristap i ovozmoùva dovolna oddale~enost na {alterskiot rabotnik od klientot. Pristap vo {alterskiot

del moàt da imaat samo {alterskite rabotnici i drugi vraboteni vo bankata preku mehani~ka vrata koja e postojano zaklu~ena, a moè da se otvora samo od vnatre{nata strana. Dokolku vo bankata ima posebno odvoena trezorska prostorija, taa treba da e pod postojan videonadzor i treba da bide vospostaven sistem za kontrola na pristap. Parite zadolìtelno treba da se ~uvaat vo mini sefovi ili posebni fioki,

za{titeni od neovlasten pristap ili premestuvawe, a iznosot }e go utvrduva bankata so interen akt. Trezorskata prostorija treba da bide pod postojan videonadzor, a trezorskata vrata treba da go ispolnuva najmalku standardot EN1143-1 (Euronorm standard), da ima najmalku dve mehani~ki bravi ili digitalni bravi. Otvoraweto na trezorskata vrata treba da se vr{i vo posledovatelni fazi i od najmalku dve ovlasteni

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,28%

4,57%

5,30%

6,32%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,5313

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

11,10%

47,9066

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,6076

во денари

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,4542

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,3002

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,8068

61,8

73,2

45,3

Извор: НБРМ

lica vraboteni vo bankata. Prenosot na pari od bankite zadol`itelno }e mora da se vr{i so blindirano vozilo i so pridru`ba od drugo vozilo, a eden od prenesuva~ite mora da ima dozvola za obezbeduvawe. Bankite treba da bidat osigureni najmalku so BBB (Bankers-Blanket-Bond) tip polisa za osiguruvawe, i osven novite standardi {to }e se vovedat, bankite }e mora i ponatamu da gi ispolnuvaat i standardnite

bezbednosni uslovi kako postoewe videonadzoren sistem, sistem na senzori, sistem za signalizacija, sistem za protivpo`arna za{tita i za{tita od poplava, sistem za kontrola na pristap, fizi~ko obezbeduvawe i sistem za za{tita na dokumentite i informaciite. Ovie odredbi od NBM za zgolemuvawe na bezbednosta na bankite, dokolku se usvojat vo ovaa forma, }e po~nat da va`at od po~etokot na 2012 godina.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

22.07.2010

KRIZATA POLEKA JA ZAFA]A INDUSTRIJATA ZA OBUVKI

PA\AAT I PROIZVODSTVOTO I IZVOZOT NA ^EVLI Vkupniot izvoz vo prviot kvartal godinava iznesuva okolu 16,1 milioni dolari, a uvozot e okolu 8,4 milioni dolari. Suficitot iznesuva{e okolu 7,7 milioni dolari, a lani vo istiot period be{e okolu 8 milioni dolari. METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

evlarskata industrija vo Makedonija pod vlijnaie na krizata po~na da go namaluva proizvodstvoto i izvozot. Statistikata na Narodnata banka pokaùva deka vo prviot kvartal godinava vo ovoj sektor e namalen suficitot vo trgovskata razmena za okolu 4%. Vkupniot izvoz za ovoj period godinava iznesuva okolu 16,1 milioni dolari, a uvozot se okolu 8,4 milioni dolari. Suficitot iznesuva{e okolu 7,7 milioni dolari, a lani vo istiot period be{e okolu 8 milioni dolari. Sostojbite vo ~evlarskata industrija se va`ni za ekonomijata zatoa taa, osven {to vrabotuva mnogu lu|e, u~estvuva so okolu 2% vo sozdavaweto na makedonskiot BDP i so 3% vo vkupniot izvoz na Makedonija. Padot na izvozot na obuvki se dolì na pove}e faktori. Suficiot vo razmenata postojano se namaluva. Vo 2008 godina zabeleà pad od 5% na godi{no nivo. Najgolem pad imame lani, od okolu 14% vo odnos na 2008 godina, a vo odnos na 2007 e u{te pogolem i iznesuva okolu 18%. Spored Len~e Barzova od kompanijata za proizvodstvo na ~evli Bargala od [tip, vakvite rezultati se dolàt na golemata kriza koja ovaa godina u{te pove}e se reflektira vrz ovoj del od biznisot. “Rezultatite se slabi poradi toa {to godinava e u{te pogolema kriza od lani. Uvozot na ~evli za razlika od izvozot e konstanten bidej-

1,3 82%

milioni parovi ~evli se proizvedeni lani

}i stanuva zbor najmnogu za uvoz na evtini kineski ~evli, no so slab kvalitet. Na{ite ~evli se so mnogu podobar kvalitet, no i poskapi zatoa {to vistinskata ko`a koja nie ja koristime e skapa za nabavka na svetskite pazari” smeta Barzova. U~estvoto na Makedonija vo izvozot na ~evli vo EU e marginalen vo sporedba so svetskata konkurencija. Sepak, sporedeno so u~estvoto na drugite isto~noevropski zemji, Makedonija e na petto mesto kako snabduva~ na ~evli vo EU, vedna{ po Romanija, Ukraina, Srbija i Ungarija. Ne{to pokonkurentna e pozicijata koja Makedonija ja ima na italijanskiot pazar na ko`ni ~evli, kade {to na{ata dr`ava e ~etvrti snabduva~ vo odnos na koli~inata na izvozot. PAD I KAJ PROIZVODSTVOTO Industrijata za obuvki kaj nas vrabotuva pribli`no 6.000 lica, {to e 1,1% od vkupnata rabotna sila vo Makedonija. Vo momentov, ~evlarskata industrija e sostavena od pribli`no stotina mali i sredni pretprijatija, so tekovno proizvodstvo od okolu dva milioni ~ifta ~evli godi{no. Svojot vrv, ~evlarskata industrija go dostignala vo tekot na 60-tite i 70-tite godini, koga u~estvuva{e so 2,4% vo vkupnoto industrisko proizvodstvo na zemjata, vrabotuvaj}i 12.000 lica i obezbeduvaj}i priliv na devizni sredstva vo iznos od

od proizvodstvoto vo minatata godina se `enski ~evli

16,1

milion dolari e izvozot na ~evli od Makedonija vo prviot kvartal od godinava

56,6 milioni dolari. Poslednive godini sostojbata e pove}e od vlo{ena. Ovaa godina, spored Barzova, postoi golema neizvesnost vo ~evlarskata industrija vo pogled na proizvodstvoto i plasmanot na proizvodite. “Nara~kite najmnogu zavisat od na{ite partneri, koi gi davaat kvartalno, taka {to ne se znae {to }e se slu~uva od kvartal vo kvartal. No, i pokraj toa postojano se trudime proizvodstvoto da ni bide redovno, odnosno da nema prekini”, veli taa. Vkupnoto proizvodstvo vo 2009 godina iznesuva{e okolu 1,3 milioni para ~evli. Ovaa koli~ina vo odnos na prethodnata godina e pomala za okolu 6%, dodeka vo odnos na 2007 godina proizvodstvoto beleì pad za skoro 14%. Interesen e podatokot deka najgolem del od vkupno proizvedenite koli~ini na obuvki lanskata godina se ènski. Tie vo vkupnata proizvedena koli~ina u~estvuvaat so 82%. Lani 1,1 milion para obuvki bile ènski. Rast na proizvodstvoto od site kategorii na ko`ni obuvki ima samo kaj ovaa kategorija, a kaj ostanatite konstantno

OUTSOURCING –OT SE SELI NA BALKANOT?

Trend vo ~evlarskata industrija vo svetot e outsourcing na proizvodstvoto vo zemjite od tretiot svet Kina, Tajvan, Maroko, Tunis... Vo Evropa situacijata vo industrijata, posebno kaj outsourcing, e mnogu pogodena od pro{iruvaweto na Unijata so priemot na 10 novi zemji-~lenki. Zatoa se smeta deka ima mo`nost outsourcing od Ungarija, Polska i Romanija da se premesti na nekoi novi destinacii vo regionot, prvenstveno na Balkanot vklu~uvaj}i ja Makedonija. Listata na me|unarodni klienti koi imaat dogovori so makedonskite ~evlarski proizvoditeli i listata na brendovi proizvedeni vo Makedonija ja so~inuvaat: Bata, Chicco, Blumarine, Cesare Pacciotti, Dolce&Gabbana, Gore-Tex, Sent Louis Calzature, Dauming. se zabele`uva pad. Makedonskite ~evlarski kompanii proizveduvaat glavno visokokvalitetni ma{ki, `enski i detski obuvki. Vo asorti-

manot najmnogu preovladuvaat ko`nite ~evli. Proizvodstvoto od ve{ta~ka ko`a za me|unarodniot pazar postepeno zgasnuva. Tehnologijata

koja naj~esto se koristi za nivno proizvodstvo e ra~na i poluavtomatska, {to go pravi celiot proces naporen za rabotnata sila.

OD SEPTEMVRI SOCIJALNITE SEMEJSTVA ]E DOBIVAAT “SOCIJALNI PAKETI”

d septemvri vkupno 58.000 socijalno zagrozeni semejstva vo Makedonija }e dobivaat po 600 denari mese~no kako subvencija za potro{enata elektri~na energija, centralno greewe, ogrevno drvo i jaglen, kako i za ekstra lesnoto gorivo za doma}instvata. Site korisnici na socijalna i na postojana pari~na pomo{ }e dobivaat “socijalen vau~er” za pokrivawe na osnovnite potrebi od energija, no samo dokolku vo centrite za socijalna pomo{ dostavat platena smetka za odreden energens. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski i ministerot za trud i socijalna politika, Xeqal Bajrami, soop{tija deka so ovaa merka o~ekuvaat da se postignat pove}e pozitivni efekti, kako podobruvawe na semejniot buxet i pogolema dostapnost do energija. Glavnata cel so implementacijata na ovaa programa, spored Vladata, e namaluvawe na energetskata siroma{tija, no i podobruvawe na uslovite za razvoj na pazarot na energetika. Vladata so rebalansot na buxetot predvidela deka mese~no za ovaa namena }e odvojuva po okolu 580.000 evra, zaklu~no so avgust slednata godina. “So ovoj iznos od 600 denari edno semejstvo }e gi pokrie osnovnite potrebi od energija, za da imaat pristoen `ivot. Nie sme edinstvena zemja vo regionot vo koja programata ja pro{irivme i na drugi energensi, a ne samo za elektri~nata energija. Ova e kompliciran proces i o~ekuvam deka vo samata operacio-

nalizacija }e se javat i odredeni te{kotii bidej}i softverot treba da se prilagodi na presmetkite. No, ~ekorot e vo vistinska nasoka“, izjavi vicepremierot Pe{evski. Vladinite pretstavnici najavija deka na po~etokot od slednata godina povtorno }e donesat programa koja }e va`i za 2011 godina, a toa }e go pravat i sekoja sledna godina. Na zav~era{nata vladina sednica se usvoila Programata za subvencionirawe na potro{uva~kata na energija. Ovaa merka se slu~uva vo godina koja vo Evropa e ozna~ena kako godina za namaluvawe na siroma{tijata i socijalnata isklu~enost. Od Vladata se ubedeni deka so 10 evra mese~no socijalno zagrozenite semejstva }e uspeat da gi zadovolat osnovnite potrebi od energija, iako do krajot na godinata se o~ekuva korekcija i na cenata na parnoto i na elektri~nata energija.

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

14 22.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

TURIZAM

POVE]E SLOVENCI I RUSI, POMALKU UNGARCI I ^ESI NA HRVATSKIOT BREG

Spored podatocite na Hrvatskata turisti~ka zaednica (HTZ), me|u zemjite so dobar odziv vo Hrvatska ovaa sezona se izdvojuva Slovenija, od kade {to, spored izve{tajot na HTZ vo juli i avgust hrvatskiot breg }e go posetat pove}e turisti za razlika od minatata godina. VESNA KOSTOVSKA

VLADATA NE O^EKUVA DEKA TURIZMOT ]E ZAKRPI NEKOI DUPKI

v.kostovska@kapital.com.mk

pokraj “turisti~kite minusi” od odredeni evropski zemji vo prvite {est meseci od ovaa godina, kako Germanija, ê{ka, Ungarija i drugi, vo prodolènieto na turisti~kata sezona hrvatskiot turizam moè da o~ekuva deka minusite }e se nadomestat so drugi zemji kako Slovenija, [panija, Holandija, Rusija i skandinavskite zemji od kade {to se o~ekuva pogolema posetenost. Interesen podatok doa|a od britanskiot pazar, od kade {to po porazot na Anglija od Germanija na Svetskoto fudbalsko prvenstvo zabeleàn e porast na bukinzi za Hrvatska od 25 % vo odnos na den prethodno, odnosno 40% vo denovite po porazot. Spored podatocite na Hrvatskata turisti~ka zaednica (HTZ), me|u zemjite so dobar odyiv vo Hrvatska ovaa sezona se izdvojuva Slovenija od kade {to spored izve{tajot na HTZ vo juli i avgust hrvatskiot breg }e go posetat pove} e turisti za razlika od

Hrvatskata premierka Jadranka Kosor izjavi deka veruva vo uspe{na turisti~ka sezona, a vo soglasnost so toa o~ekuva i zgolemeni prihodi. “Nikoga{ vo vladata ne se potpirame, kako {to toa nekoga{ se prenesuva vo javnosta, na turizmot koj treba da pokrie nekoi golemi dupki. Turizmot e va`na granka za hrvatskata ekonomija i o~ekuvam dobri rezultati”, izjavi Kosor.

Pozitivni rezultati ovaa godina pristignuvaat i od ruskiot pazar, od kade {to se o~ekuva porast na turisti~kiot promet za 20%. minatata godina. Slovenskite turoperatori momentalno bele`at zgolemeni bukinzi za Hrvatska, kade {to odmorot za Slovencite e cenovno racionalen. Najmnogu slovenski turisti ima na Istra poradi blizinata, a se smestuvaat vo

RAMA: DR@AVATA ODI POD STE^AJ

iderot na albanskite opoziciski socijalisti, Edi Rama, ostro go kritikuva{e usvoeniot rebalans na buxetot za godinava, ocenuvaj}i deka toa ja potvrduva ekonomskata kriza vo koja se nao|a zemjata. ”Ova e potvrda deka ekonomskata kriza gi ima zafateno site zna~ajni sektori vo zemjava i oti sekojdnevno s$ pove}e se vlo{uva ekonomskata

sostojba na albanskite semejstva”, izjavi Rama. Spored nego, skrienite dolgovi koi dostignuvaat cifra dvapati povisoka od onaa {to se soop{tuva javno pretstavuvaat najgolema zakana za albanskata ekonomija. “Ima kup neplateni fakturi kon pretprijatijata, kon politi~kite zatvorenici, kon porane{ni sopstvenici na imoti (denacionalizacija), kon porane{ni

kampovi i privatno smestuvawe. Pozitivni rezultati ovaa godina pristignuvaat i od ruskiot pazar, od kade {to se o~ekuva porast na turisti~kiot promet za 20%, {to ve}e se potvrdi vo prvite {est meseci. Ruskite

vojnici i za stotici kone~ni sudski odluki”, naglasi Rama. Toj smeta deka ova nema da bide posleden rebalans na buxetot i oti nabrzo }e ima novo skratuvawe, {to samo }e ja potvrdi nesposobnosta na aktuelnata vlada. Rebalansot na buxetot koj predviduva skratuvawe za 280 milioni evra be{e usvoen od Parlamentot samo so glasovite na mnozinstvoto.

MI[KOVI]: NE GO PRODAVAM „DELTA HOLDING”

d kompanijata na najbogatiot Srbin, Miroslav Mi{kovi} demantiraat deka go rasprodava imotot. „Delta holding” ne e na proda`ba i za toa ne se vodat nikakvi pregovori”, demantira Jelena Krstovi}, direktor za korporativni komunikacii vo „Delta holding”. „Site delovi na kompanijata imaat jasni i ambiciozni razvojni planovi, niz sopstven razvoj i novi prezemawa, {to posebno va`i za osnovnite dejnosti”, dodava Krstovi}, koja nagla-

suva deka Mi{kovi} razmisluva za proda`ba na 50% od maloproda`niot sinxir „Delta maksi”, na strate{ki partneri. „Se razgovara isklu~ivo za proda`ba na malcinski paket, eventualno 50 %”, veli Krstovi}. Denovive srpskite i regionalnite mediumi na golemo pi{uvaa deka najbogatiot Srbin razmisluva za rasproda`ba na svojot biznis.

PAD NA NEVRABOTENOSTA VO HRVATSKA

tapkata na registrirana nevrabotenost vo Hrvatska vo juni padna na 16,6 % za razlika od maj, koga iznesuva{e 17,2 %, soop{ti hrvatskiot Zavod za statistika. Juni be{e tret mesec po red so registriran pad na nevrabotenosta na mese~no nivo – vo april stapkata na nevrabotenost iznesuva{e 17,9, dodeka vo mart 18,4 %. Gledano

na godi{no nivo, junskata stapka e pogolema od minatogodi{nata vo juni, koga iznesuva{e 14%, poka`uvaat oficijalnite statisti~ki podatoci. Vo evidencijata na Hrvatskiot zavod za vrabotuvawe kon krajot na juni imalo 285.840 nevraboteni, za 3,6 % pomalku otkolku vo maj, no i 15,7% pove}e vo odnos na juni minatata godina.

ZAGREB

turoperatori bele`at mnogu dobra rasproda`ba na aran`manite za juli i avgust za {to se bara i avio-sedi{te plus, a ve} e se prodadeni i pogolem del od aran`manite za septemvri. Podobruvawe na situaci-

jata vo odnos na poslednite {est meseci ima i od germanskiot pazar, od kade {to turoperatorite o~ekuvaat podobri rezultati od minatogodi{nite, bidej} i ima najavi za pogolem broj na germanski turisti za juli i avgust. Proda`bata na aran`mani za Hrvatska vo Italija, e na isto nivo kako i minatata godina no se o~ekuva vo avgust da dojdat pove}e turisti od ovaa zemja. Hrvatska ovaa godina mo`e da o~ekuva i avstriski turisti. Bidej}i Hrvatska e edna od zemjite so najpovolni ceni na gorivo, se o~ekuva ova da vlijae na {to pogolemiot broj poseti od Avstrijcite

za razlika od minatata godina. Pove}e gosti se o~ekuvaat i od [panija (za {est meseci imalo 29% pove} e). Hrvatska vo [panija e pozicionirana kako skapo no egzoti~no, interesno i kvalitetno odredi{te, pa blagodarenie i na dopolnitelno vovedenite aviokapaciteti se o~ekuva dvojno zgolemuvawe na brojot na {panski turisti. Lo{i vesti pristignuvat od Ungarija, Polska i ^e{ka, zemji koi pokraj ekonomskata kriza, ovaa prolet bea pogodeni i so golemi poplavi, a toa se nekoi od mo`nite pri~ini za pad na turisti~kiot promet vo odnos na minatata godina.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

22.07.2010

BALKANOT SÉ POVE]E UPATEN NA POMO[ OD MMF

MMF BARA ODLU^NI MERKI ZA NAMALUVAWE NA BUXETSKIOT DEFICIT Izminatava godina i pol Ungarija gi zamrzna platite vo javniot sektor, gi namali penziite, ja podigna starosnata granica za penzionirawe i gi zgolemi danocite. Romanskata vlada, pokraj namaluvaweto na platite za 25%, mora{e da najde i drugo re{enie so koe }e go pokrie deficitot, pa taka se odlu~i za zgolemuvawe na DDV VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

epodgotvenosta na ungarskata vlada da gi namali buxetskite tro{oci ovoj vikend rezultira{e so naglo prekinuvawe na sorabotkata so Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata unija (EU), koja po~na vo ekot na krizata vo 2008 godina koga zemjata be{e na rabot na bankrot. Kreditorite istaknaa deka novata ungarska vlada treba da prezeme odlu~ni merki za da go namali buxetskiot deficit. Ovaa vest gi voznemiri i investitorite, pa forintata padna nasprema evroto za 2,4%. Investitorite po~naa da go rasprodavaat imotot vo ungarska valuta, bidej}i stravuvaat deka bez nu`na za{tita od me|unarodnite kreditori zemjata te{ko }e ja zadr`i stabilnosta. Javniot dolg na Ungarija iznesuva 80% od brutodoma{niot proizvod (BDP), najvisok me|u tranziciskite zemji, {to zna~i deka zemjata e mnogu zavisna od stranskite kreditori i nivnoto raspolo`enie.

Ostvaruvaweto na planiraniot buxetski deficit od 3,8% od BDP vo ovaa i pomalku od 3% vo idnata godina MMF smeta deka e nu`no za procesot na konsolidacija i odr`livost na dolgot. “Na pretstavnicite od MMF im odgovorivme deka novite merki za {tedewe se neprifatlivi”, izjavi \er| Matol~i, ungarskiot minister za ekonomija. Neuspehot na razgovorite so pretstavnicite na MMF zna~i deka na Ungarija nema da & bidat dostapni ostanatite 5,5 milijardi evra od fondot od 20-te milijardi evra. Vladata na premierot Viktor Obran, koja dojde na vlast vo april ovaa godina, istakna deka saka da prodol`i so postoe~kata kreditna programa koja prvobitno treba{e da bide zavr{ena vo oktomvri. Osven toa, ungarskata vlada saka da postigne dogovor so me|unarodnite finansiski institucii za nov kredit pred 2011 godina i 2012 godina. Ungarija nema da ima direktni, momentalni posledici poradi prekinuvaweto na pregovorite so MMF i EU za paketot-pomo{, od koja be{e

pobarano da primeni dopolnitelni merki na {tedewe, izjavi portparolot na EU, Ton van Lirop. Van Lirop izjavi deka ne postoi kraen rok do koj bi trebalo so Ungarija povtorno da se zapo~nat razgovori za zaem. Komesarot na EU za ekonomski i monetarni pra{awa, Oli Ren, ja povika minatata nedela ungarskata vlada da donese “te{ki odluki za potro{uva~kata”, so cel da se namali buxetskiot deficit. Izminatava godina i pol Ungarija gi zamrzna platite vo javniot sektor, gi namali penziite, ja podigna starosnata granica za penzionirawe i gi zgolemi danocite, no toa ne be{e dovolno. Vladata izminative meseci najavi novi danoci, kako danok za banki i finansiski sektor, koj godi{no ima namera da sobere 650 milioni evra. Stru~wacite od MMF i EU ne se voodu{eveni od toj predlog, naveduvaj}i deka vladata ne go sogledala vo celost efektot na predlo`eniot danok na finansiski sektor. Danokot go kritikuvaa i bankite, istaknuvaj}i deka

VO BIH BLOKIRANI SMETKITE NA 43. 588 KOMPANII

pored podatocite na Centralnata banka na Bosna i Hercegovina (CBBH), na 15 juli se registrirani vkupno 43. 588 kompanii koi imaat edna ili pove}e blokirani smetki. Brojot na tie pretprijatija e vo silen porast bidej} i na 24 april imalo blokirano 23. 801 pretprijatie. Spored pretsedatelot na Stopanskata komora na BiH Jago Lasi} se raboti za golem problem za

dràvata. “Sopstvenicite na kompaniite koi nabavuvaat stoka i ja preprodavaat, a so meseci ne gi podmiruvaat obvrskite, ne moàt da se smetaat za biznismeni. Tie se ograbuva~i. Imame paradoksalna situacija vo koja kompaniite koi na vreme gi podmiruvaat obvrskite kon dràvata i svoite delovni partneri, rabotat so te{kotii, dodeka takanare~enite biznis-

meni ne pla}aat ni{to i sozdavaat svoi biznisimperii”, re~e Lasi}. Lasi} istakna deka dr`avata kone~no mora da vovede red vo ovoj segment, taka {to itno }e propi{e rigorozni merki za nepla}a~ite i kone~no }e vovede rokovi i na~ini za pla}awe na obvrskite. Ne mo`e da se tolerira prosek od 1,6 blokirani smetki od site kompanii koi funkcioniraat vo BiH, re~e Lasi}.

EK GI KRITIKUVA[E BUGARIJA I ROMANIJA

vropskata komisija povtorno gi kritikuva{e Bugarija i Romanija zaradi korupcija, izmami so op{testveni sredstva, neefikasen sudski sistem i policija. Nemaweto na doverba vo sudskiot sistem i policijata vo Bugarija i Romanija mo`e da dovede do odlo`uvawe na nivnoto planirano prisoedinuvawe kon takanare~eniot [engenski prostor. Portparolot na Evropskata komisija Mark Grej, potvrdi deka

vo opasnost se i sredstvata dodeleni od EU. “Vo momentov EK ne predviduva zamrznuvawe na sredstvata. No, ako otkrieme konkretni problemi pri koristeweto na evropski sredstva, nie }e prezememe soodvetni aktivnosti. Na{ata gri`a e da gi za~uvame parite na dano~nite obvrznici” BOJKO precizira{e Grej.

BORISOV

na dolg rok }e ima {tetno vlijanie na investiciskata klima i ekonomskiot rast. ROMANIJA GI SKRATI PLATITE ZA 25% I GO ZGOLEMI DDV Isto kako Ungarija, problem so sproveduvaweto na programata na MMF ima{e i Romanija, no na ovaa zemja & be{e odmrznata pettata tran{a od kreditot. Do odlo`uvawe dojde poradi toa {to romanskata vlada ne be{e vo sostojba da sprovede nekoi merki koi gi bara{e MMF. Imeno, vladata na Emil Bok be{e obvrzana da otstapi od dogovorenoto namaluvawe na penziite za 15% poradi odlukata na Ustavniot sud za neustavnosta na ovaa merka, so cel da se namali buxetskiot deficit. Prviot paket-merki na {tedewe koi gi prifati MMF predviduva{e namaluvawe na platite na vrabotenite vo javniot sektor za 25% i namaluvawe na penziite za 15%. Romanskata vlada zatoa, pokraj namaluvaweto na platite za 25%, mora{e da najde i drugo re{enie so koe }e go pokrie deficitot, pa taka se odlu~i za zgolemuvawe na

17.03.2010 15 Kreditorite istaknaa deka novata ungarska vlada treba da prezeme odlu~ni merki za da go namali buxetskiot deficit danokot na dodadena vrednost (DDV) od 19% na 24%. Dogovorot so MMF predviduva ovaa godina Romanija da go namali buxetskiot deficit od 8% na 6,8%. MMF NE DOZVOLUVA DA SE ODMRZNAT PLATITE I PENZIITE VO SRBIJA MMF ne mo`e da go poddr`i predlogot na ministerot za finansii, Mla|an Dinki}, do krajot na ovaa godina da se odmrznat platite vo javniot sektor i penziite. “Platite i penziite treba da ostanat zamrznati do april 2011 godina, kako {to e

predvideno so aran`manot”, izjavi Bogdan Lisovolik, pretstavnik na MMF vo Srbija. Preranoto odmrznuvawe na platite i penziite bi go zgolemile buxetskiot deficit dokolku ne se zgolemat danocite, za {to srpskata vlada ne e podgotvena, oceni Lisovolik. Toj napomena deka tro{ocite za penzii, spored Zakonot za fiskalna odgovornost, koj e vo podgotovka, treba da se namalat do 2015 godina od 13% na 10% od BDP, dodeka tro{ocite za plati treba da se namalat od 10% na 8% od BDP.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

ATINA ^EKA „ZELENO SVETLO” OD BRISEL ZA PRODA@BA NA @ELEZNICITE

tina ~eka Evropskata komisija da & dade „zeleno svetlo” za planot na Vladata so koj se predviduva privatizirawe na gr~kite `eleznici OSE koi se vo golemi dolgovi, pi{uva deneska gr~kiot vesnik „Katimerini”. Gr~kata dr`ava planira da prodade 49 procenti od filijala na kompanijata OSE, Trenose, koja se zanimava so patni~ki i tovaren prevoz

~ii dolgovi se procenuvaat na 600 milioni evra. Proda`bata e del od vladinata programa za privatizacija, koja pak e del od planot za strogo {tedewe koj Grcija go dogovori so MMF i EU, a vo ~ija zamena treba da dobie 110 milijardi evra zaem za spravuvawe so finansiskata kriza. Zagubite na gr~kite `eleznici iznesuvaat vkupno deset milijardi evra.

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

ATINA

16 22.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

RUSKATA EKONOMIJA PORASNALA ZA 4,2%

uskata ekonomija koja vo prvite {est meseci od ovaa godina porasnala za 4,2% vo sporedba so istiot period od minatata godina, izleguva od najgolemata kriza vo poslednite 10 godini. Ruskata ministerka za ekono-mija Elvira Nabiulina, navede deka ekonomskiot rast dostignal do 4,9% na godi{no nivo i 0,3% vo odnos na mesec maj. Za ekonomskiot rast pridonese zgolemu-

vaweto na industriskoto proizvodstvo od 10,2% od januari do juni, dodade Nabiulina i najavi deka vladata na Rusija najverojatno }e ja zgolemi svojata proekcija za rast ovaa godina. Ministerstvoto za ekonomija i prethodo prognozira{e deka Bruto-doma{niot proizvod (BDP) na Rusija vo 2010 godina }e porasne za 6%. Ruskata ekonomija minatata godina oslabna za 8%, no po~na da se oporavuva blagodarenie na oporavuvaweto na cenata na surovinite. Visokata cena na naftata isto taka & pomogna na Rusija da go so~uva svojot (40 milijardi dolari) vreden rezerven fond do idnata godina.

SEKOJ NEVRABOTEN AMERIKANEC ]E PRIMA PO 300 DOLARI NEDELNO

o 60 glasa „za” i 40 „protiv” amerikanskiot Senat odobri programa za itni obes{tetuvawa za nevrabotenost za 2,5 milioni Amerikanci. Parite }e bidat ispla}ani do 30 noemvri, a programata stapuva vo sila so posleden datum od 2 juni, javija amerikanskite mediumi. Nevraboten Amerikanec nedelno vo prosek }e prima po 309 dolari, informira najmladiot senator Kart Gudvin koj ja poddr`a programata samo nekolku ~asa otkako polo`i zakletva kako nov senator od redot na demokratite.

UTRE SE OBJAVUVAAT REZULTATITE OD STRES - TESTOVITE NA 91 EVROPSKI BANKI

GR^KITE BANKI ]E GO POMINAT STRES - TESTOT ?! Analiti~arot na nezavisnata kompanija za istraùvawe na bankarskiot sostav CreditSights, Xon Rejmond, tvrdi deka dobivaweto na pozitivna ocenka za gr~kite banki }e pokaè deka stres-testot ne bil dovolno strog. Na ova tvrdewe se nadovrza i Nik Metjuz od Rojal banka od [kotska (RBS), koj smeta deka pominuvaweto na stres-testot na gr~kite banki }e pokaè deka testot ne bil vistinski za celokupniot bankarski sostav vo Evropa

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o objavuvaweto na rezultatite od “stres-testovite” na 91 banka ostana u{te eden den. Analiti~arite s$ pove}e se zanimavaat so analizi koj bi moèl da go pomine stres-testot, a koj }e padne i {to }e zna~i toa za investitorskata zaednica. Ovie specijalni stres-testovi dojdoa na barawe na Evropskata komisija za da se oceni dali evropskite banki bi podnele eventualna nova finansiska kriza, a testovite treba da dadat odgovor na pra{awata dali bankite }e ostanat solventni i likvidni dokolku se ostvarat najcrnite scenarija vo ekonomijata. Gr~kite banki, isto taka, se cel na analizi. Vesnikot "Vol strit ùrnal" pi{uva deka gr~kite banki lesno }e go pominat testiraweto, a zemjata s$ u{te se nao|a na rabot na bankrot. Pra{aweto za bankite vo Grcija e simptomati~no za cela Evropa, bidej}i pozitivnite rezultati }e predizvikaat skepti~nost me|u investitorite i finansiskite pazari }e bidat razo~arani. Analiti~arot na nezavisnata kompanija za istraùvawe na bankarskiot sostav KreditSajts (CreditSights), Xon Rejmond, tvrdi deka dobivaweto

“Gr~kite banki sega pred niv gi imaat poznatite stres-testovi. Siguren sum deka bankite }e gi pominat ovie testovi”, izjavi Papakonstatinu

Na listata se najdoa i nekoi od najgolemite banki vo Evropa, kako HSBC, Rojal banka od [kotska, Lojds, Barklis, Doj~e bank, BNP Paribas na pozitivna ocenka za gr~kite banki }e pokaè deka stres-testot ne bil dovolno strog. Na ova tvrdewe se nadovrza i Nik Metjuz od Rojal banka od [kotska (RBS), koj smeta deka pominuvaweto na stres-testot na gr~kite banki }e pokaè deka testot ne bil vistinski za celokupniot bankarski sostav vo Evropa, a isto taka }e se pokaè deka testot ne e sproveden dovolno transparentno.

Guvernerot na gr~kata Centralna banka, Jorgos Prvopoulos, izjavi deka o~ekuva site {est banki da go pominat stres-testot. “Imam ~uvstvo deka rabotite }e se odvivaat bez problemi za {este gr~ki banki koi se podlo`eni na stres-testot”, izjavi gr~kiot guverner Jorgos Prvopoulos. I gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstatinu, go izrazi svojot optimisti~en stav za sos-

se onie vo Pakistan i Vietnam, vo vrednost od 1,7 milijardi dolari, za {to gi informira{e i vladite na ovie dve zemji. Vo Vietnam BP ima akcii vo nao|ali{tata na gas i proektite za gasovodi za elektroenergetikata. Spored analiti~arite od bankata UBS, vrednosta na vietnamskite akcii se procenuva na 966 milioni dolari. Pokraj toa, britanskata kompanija planira

Popolare. Vedna{ po najavite ze sproveduvawe na stres-testovi pred dve nedeli dojde do delumno oporavuvawe na bankarskite akcii na evropskite pazari na kapital, {to dovede do rast na evroto i britanskata funta nasprema amerikanskiot dolar. No, vo poslednive nekolku dena povtorno lo{ite vesti gi zamenija dobrite bidej}i kreditnata rejting-agencija Modis go namali bonitetot na Irska, a pretstavnicite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata unija (EU) se povlekoa od Budimpe{ta kade {to pregovaraa so ungarskata vlada koja ne uspea da go namali buxetskiot deficit na prethodno dogovorenoto nivo. Sleduva{e pad na evroto nasprema pove}e valuti i povtorno zavladea pesimizam. Ako rezultatite od strestestot ne bidat pozitivni i prifateni od strana na investitorite, mo`no e ponatamo{no slabeewe na zaedni~kata evropska valuta "evro”.

FILIPS SO PROFIT OD 262 MILIONI EVRA

BP PLANIRA PRODAVAWE NA AKCII VREDNI 10 MILIJARDI DOLARI ritanskata naftena kompanija „Briti{ Petroleum”, (BP) zapo~na proces na planirana proda`ba na akciite, vo vkupna vrednost od 10 milijardi dolari (7,79 milijardi evra), so cel da obezbedi sredstva koi & se potrebni za namaluvawe na posledicite od ekolo{kata katastrofa vo Meksikanskiot Zaliv. Prvite akcii, koi firmata ima namera da gi prodade

tojbata na gr~kiot bankarski sistem. “Gr~kite banki sega pred niv gi imaat poznatite stres-testovi. Siguren sum deka bankite }e gi pominat ovie testovi”, izjavi Papakonstatinu. Na listata se najdoa i nekoi od najgolemite banki vo Evropa, kako HSBC, Rojal banka od [kotska, Lojds, Barklis, Doj~e bank, BNP Paribas. Listata e sostavena pred s$ od bankite koi poseduvaat

najmnogu dràvni obvrznici od evropskite zemji koi stradaat od seriozni ekonomski problemi kako [panija, Grcija, Italija i Irska. Pred tri dena germanskata banka Hipo Rial Istejt (Hypo Real Estate) ne uspea da go pomine stres-testot na koj se podloèni site golemi banki vo Evropa. Hipo moèbi e i edinstvenata evropska banka koja padna na testot od vkupno 91 finansiski institucii, vklu~uvaj}i 14 germanski institucii. Rezultatite pokaàle deka Hipo Rial Istejt ne poseduva dovolna visina na kapital. Analiti~arite ukaùvaat deka germanskata vlada nema da dozvoli Hipo Rial Istejt da bankrotira. Minatata nedela avstraliskata agencija Mekveri Sekjuritis (Macquarie Securities) objavi deka strestestot koj go sproveduva Odborot na evropski bankarski nadzornici (CEEB) vo sorabotka so Evropskata centralna banka nema da go pominat najmalku 11 banki, vklu~uvaj}i ja germanskata Komercbank i italijanskata Banko

“Imam ~uvstvo deka rabotite }e se odvivaat bez problemi za {este gr~ki banki koi se podlo`eni na strestestot”, izjavi gr~kiot guverner Jorgos Prvopoulos

da gi prodade i akciite vo Pakistan, koi opfa}aat nekolku istra`uva~ki blokovi i nao|ali{ta na gas vo ju`nata pakistanska provincija Sind. Nivnata vrednost se dvi`i okolu 690 milioni dolari.

olandskiot elektronski gigant Filips soop{ti deka vo vtoroto tromese~ije od ovaa godina zabele`al neto-profit od 262 milioni evra. Toa e {est pati pove}e vo odnos na 45 milioni evra dobivka, kolku {to ostvarile minatata godina. Analiti~arite o~ekuvaa deka najgolemiot evropski proizveduva~ na elektronski aparati }e ostvari netoprofit od 239,8 milioni evra.

Proda`bata vo vtoroto trom-ese~ije ze zgole-mila za 18 %, na 6,19 milij-ardi evra, od 5,23 milijardi evra pred edna godina. Analiti~arite o~ekuvale prod-a`ba od 6,14 milijardi evra. “Proda`bata be{e osobeno golema na pazarite vo ekspanzija”, izjavi izvr{niot direktor na Filips Gerard Klajsterle, i dodade deka biznis-re-

zultatite na Filips, pome|u drugoto se ostvareni blagodarej}i na namalenite tro{oci.

MENAXMENT

22.07.2010

OLESNETE SI GO PATOT DO LI^NIOT I PROFESIONALNIOT USPEH im Loules (Jim Lawless) e nesomneno eden od najpoznatite i najinspirativnite menaxment-konsultanti i avtori na dene{nicata.Negovite brilijantno progresivni stavovi za motivirawe na vrabotenite, promenite vo organizacijata, efektivnoto menaxirawe na sebesi i na podredenite go napravija eden od vode~kite konsultanti vo Evropa, vo ~ie portfolio na klienti se vbrojuvaat i Vodafon (Vodafone), T-Mobile (T-Mobile), Epl (Apple), Delojt (Delloitte), Barklejs benk (Barclays Bank), Marks i Spenser (Marks & Spencer), IBM (IBM), Majkrosoft (Microsoft), Briti{ gas (British Gas). Celokupnata filozofija i deluvawe na Xim Loules kako konsultant, avtor, menaxer i mentor na menaxeri se bazira na olesnuvawe na patot do li~niot i profesionalniot uspeh, do nao|awe na najefikasen i istovremeno najpredizvikuva~ki, najproduktiven i najzabaven na~in za da se izbalansiraat sekojdnevnite privatni i profesionalni korespondencii, so cel maksimalno da se iskoristi sopstveniot potencijal i da se bide maksimalno uspe{en vo svojot li~en i profesionalen `ivot. Sleduva prodol`enie od minatonedelniot prilog so soveti od negovata posledna

kniga Timing Tigers. UÊTE OD PROFESIONALNITE SPORTISTI. Porano imav rabotno mesto na koe pristignuvav pribli`no vo isto vreme sekoj den, so pristojna doza na kafe za nosewe, sekoj den so ist vkus. Se smestuvav na moeto udobno biro, kade {to so moite kolegi po~nuvavme nevrzani razgovori na tema koj s$ u{te ne do{ol, koj koga pristignal, i be{e potrebna samo mala distrakcija za razgovorot da premine vo druga, u{te ponezna~ajna nasoka. Potoa sednuvavme i po~nuvavme da gi ispolnuvame barawata i zapovedite {to ni gi zadal na{iot {ef Outlook – bez nekoja posebna dinamika, bez nekoja posebna èlba i samoinicijativa. Dali Va{iot raboten den izgleda vaka? Od druga strana, ìvotot na profesionalen sportist ne e ni pribli`no vaka organiziran. Na sportistite uspehot ne im e tolku lesno dofatliv sekoj den, tuku tie treba da go planiraat i da se fokusiraat na dogledniot uspeh dolgo vreme, da go planiraat i da se podgotvuvaat za sekoj aspekt: tehniki, strategija, sledewe na konkurencijata, kondicija, timska rabota, unapreduvawe na performansite. Za na kraj da go pokaàt seto toa, vo eden golem del koj debelo }e go naplatat. Koj e Va{iot golem del? Dali

vo tekot na rabotnite nedeli planirate i se podgotvuvate za golemi denovi ili uìvate vo Va{ata komforna zona? Edno so sigurnost e zaedni~ko na menaxerite i profesionalnite sportisti – site imame samo ograni~en broj "golemi denovi" vo na{ata kariera, na koi ako sakame da blesneme mora da rabotime temelno i fokusirano dolg period prethodno. NIKOGA[ NE GO GUBETE SVOJOT INTEGRITET. Vo Va{eto delovno opkruùvawe sigurno ima lu|e koi se izvonredni profesionalci, moèbi nekoi od niv se i podobri od Vas vo toa {to go pravat. Vo korporativnite organizacii ìveeme vo kolaborativni sistemi – re~isi e nevozmo`no da se promovira nekoja ideja ili istata da se prifati bez prethodno da ne bide iskomunicirana so kolegite od istiot sektor. Obi~no edna ideja, i pred da bide oficijalno razgleduvana, zavisno kolku e zna~ajna, e razgleduvana od strana na site koi se zasegnati, ili se na{le vo istiot moment na pojadok vo korporativnoto bife. Neverojatno, no moeto iskustvo kako mentor na menaxeri pokaàlo deka kolku ova pomaga da se presmetaat, namalat rizicite, tolku e i stra{en filter koj od koren gi osakatuva i dobrite idei. I za

s$ e pri~ina integritetot na menaxerite, odnosno nositelite na inovativni idei. @alosno e kolku ~esto menaxerite otstapuvaat duri i pred fazata na seriozno i oficijalno razgleduvawe i zadlabo~uvawe vo idejata, bidej}i nivniot profesionalen kredibilitet i integritet e staven pod pra{alnik ili e cel na najgolemite neprijateli – negativnite vo ramkite na kompanijata. Ne go gubete svojot integritet. Sledete go svoeto scenario. Ne dozvoluvajte tu|ite glasovi sekoga{ da go nadvikuvaat Va{iot. Integritetot e edna od osnovnite karakteristiki na menaxerite. Konsultirajte se so kolegite, no, sepak, probajte na svoj na~in. Ako ne uspee, probajte povtorno, no neka bide Va{a ideja, Va{ rizik, Va{a pobeda.

XIM LOULES

SVETSKI PRIZNAT MENAXMENT-EKSPERT

zrelost za da se nosat so neuspehot, umeewe za da se sozemat i da go nadminat, pa da se obidat povtorno so novi sili i novi oru`ja. [to i da pravite, ne se otka`uvajte!

[TO I DA PRAVITE, NE SE OTKA@UVAJTE. Vo mojata kariera sum zapoznal razli~ni menaxeri koi se uspe{ni i vistinski dokaàni vo svojata oblast. Nekoi se stari, nekoi mladi. Nekoi se buntovnici, nekoi se proceduralni. Nekoi se brzi, nekoi bavni. Nekoi se strogi, nekoi popustlivi. No, edna karakteristika {to ja zabeleùvam kaj site niv e istrajnosta. Edinstvenoto ne{to {to go doìveal i postojano go doìvuva sekoj uspe{en menaxer e neuspehot ili popatniot neuspeh. Imaat

CSA Speakers @ Triple S e pretstavni{tvo na CSA Celebrity Speakers Associates, koe operira na teritorijata na Makedonija, Hrvatska, Srbija i Slovenija. Vi pomagame da pristapite kon najzna~ajnite svetski biznismeni, akademci i politi~ari i da gi napravite del od uspe{nata prikazna na Va{ata kompanija

FEQTON

18 22.07.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI IBM

XINOT NA MIKRO-^IPOT

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

oga }e poglednete na rabotnata masi~ka vo va{ata kancelarija ili vo va{ata rabotna soba ili vo igrotekata na va{ite deca, gledate edinstveno kompjuteri. Tie go promenija i olesnija na{iot ìvot i stanaa dostapni za sekoj pripadnik od srednata klasa. Gi ima mali, pogolemi, personalni i prenosni. Vo posledno vreme tie se i xepni, flet, rabotat na sistemot na dopir i se super lesni ili super brzi. Tie se “pametni” i prilagodlivi na na{ite naviki, a nivnite po~etoci vo celost & se propi{uvaat na samo edna kompanija, IMB (IBM). Golemiot xin vo svetot na mikro-~ipovite. Istorijata na IBM odi so decenii ponazad od vremeto koga se slu~i razvojot na elektronskite kompjuteri, a toa be{e koga kompanijata ja razvi opremata za obrabotka na podatoci so pomo{ na dup~ena karti~ka. *IMB po~na kako *Computing Tabulating Recording Corporation(CTR), koja stana korporacija na 15 juni 1911 godina, vo Endikot, dràvata Wujork. *CTR se sozdade so spojuvaweto na tri oddelni korporacii: *Tabulating Machine Company(osnovana vo 1896 godina vo Va{ington), Computing Scale Corporation (osnovana vo 1901 godina vo Dajton, Ohajo) i International Time Recording Company (osnovana vo Endikot, Wujork). Klu~niot ~ovek za spojuvaweto be{e ârls Flint, koj

Najgolemata kompanija za kompjuterska tehnologija vo svetot, ima brend {to vredi 60,2 milijardi dolari spored analizita na Businesweek i agencijata za brend konsalting Interbrand. Nikulcite na IBM se u{te od krajot na 19 vek, vreme mo{ne dale~no na konceptot za kompjuteri kakvi {to gi poznavame denes. {to gi dovede na edno mesto osnova~ite na trite kompanii za da im predlo`i spojuvawe i toj stana ~len na bordot na CTR s$ do negovoto penzionirawe vo 1930 godina. Tomas X. Votson pomladiot, osnova~ot na IBM, stana generalen menaxer na CTR vo 1914 godina, i pretsedatel vo 1915. Vo 1917 godina, CTR vleze na

kanadskiot pazar pod imeto International Business Machines Co. Limited i vo fevruari 1924, CTR go smeni imeto vo International Business Machines Corportion. Kompaniite {to se spoija za da ja formiraat CTR izrabotuvaa {irok spektar na proizvodi, vklu~uvaj}i sistemi za kontrolirawe na vremeto koga doa|aat vrabotenite, vagi za merewe te`ina, avtomatski ma{ini za se~ewe meso, i ona {to e najva`no za razvojot na kompjuterot, opremata za dup~eni karti~ki. So tek na vreme, CTR se fokusira{e isklu~ivo na biznisot so dup~eni karti~ki, i gi sopre

ostanatite aktivnosti. SKROMNITE “ÊKORÎWA” VO GOLEMITE OTKRITIJA Be{e toa vo vreme od Golemata kriza, vo 1932 godina, koga Votson go formira{e Oddelot za obrazovanie, vo glavnata fabrika na IBM vo Endikot, kade {to diplomiraa prvite tri inèneri vo 1934 godina. Do 1937, re~isi polovina od 32.000 vraboteni vo fabrikata vo Endikot bea zapi{ani na ovie studii, izu~uvaj}i 24 razli~ni predmeti. Prvite istraùva~i vo fabrikata, bea fokusirani na kontrola

na kvalitetot na proizvodite {to izleguvaa od IBM, mnogu pove}e otkolku na nekakvi fundamentalni istra`uvawa, koi nekolku decenii podocna vo 1980-te, na IBM mu donesoa dve posledovatelni Nobelovi nagradi za fizika. Na primer, laboratorijata za testirawe na hartija toga{ be{e isklu~itelno va`na. Tamu, vo 30-te godini, se prizveduvaa do 10 milioni karti~ki na den. Vo isto vreme zapo~na da raboti i Oddelot za istra`uvawe na metodi, {to vo kontekst na dup~enite karti~ki, be{e prakti~no nikulecot na raz-

vojot na softver vo IBM (so edna zabele{ka, deka vo tie denovi, pod softver bi se podrazbiralo kupi{te `ici i tabli so {tekeri, a ne kompjuterski programi). Za vreme od Vtorata svetska vojna, 274 mobilni edinici na IBM za dup~eni karti~ki gi opslu`uvaa liniite na frontot, kontroliraj}i ja logistikata i snabduvaweto, i vo isto vreme nova generacija na korisnici se zapoznavaa so blagodatite od obrabotkata na podatoci. Biznisot na IBM, isto kako i na mnogu drugi proizvoditeli, raste{e vo osnova zaradi zgolemenata

PRIKAZNI OD WALL STREET

APPLE ZARABOTI DVE MIL

Stiv Xobs istakna deka rezultatite od proda`bata se izvonredni i gi pre~ekorile predviduvawata

pple objavi deka zaklu~no so 26 juni kompanija ima prodadeno 3,27 milioni primeroci od iPad, {to i ima doneseno profit od dve milijardi dolari, vo kategorijata na proizvodi {to ne postoeja vo tekot na minatata godina. Ovie rezultati pka`uvaat deka iPad na Aplle mu ima doneseno pogolema zarabotka od proda`bata na iPod, za nekoi 1,5 milijardi dolari, no i za pomalku od polovinata od profitot {to ovaa kompanija go ima ostvareno so plasmanot na iPhone, odnosno za edna milijarda pomalku od zarabotkata ostvarena so proda`bata na McBook. Govorej}i za rezultatite na Aplle, izvr{niot direktor na kompanijata Stiv Xobs istakna deka rezultatite od proda`bata se izvonredni i gi

pre~ekorile predviduvawata. “IPad ima{e fenomenalen start. Lu|eto s$ pove}e gi kupuvaat na{ite proizvodi, a vo ovaa godina }e prestavime i u{te nekolku noviteti”, izjavi Xobs. FENOMENALEN KVARTAL ZA APPLE Apple, spored izve{tajot na BBC vo posledniot kvartal ima zaraboteno fantasti~ni 3,25 milijardi dolari, {to e za 1,42 milioni dolari, pove}e od lanskite rezultati. Poradi ovie podatoci, akciite na Apple porasnaa za 3,4% i go otstranija sekoj somne` kaj investitorite, predizvikan so problemite okolu iPhone 4. Vkupniot prihod na Apple narasna na 15,7 milijardi evra, {to e za cela milijarda pove}e od predviduvaweto na analiti~arite. “Ova e fenomenalno tomese~je za nas, koe {to gi ispolni o~ekuvawata, iako neodamna go lansiravme na{iot najpopu-

FEQTON “Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii ekonomska aktivnost, generirana od voenite potrebi. Prihodite od 35 milioni dolari vo 1939 godina, se iska~ija na visokite 143 milioni vo 1944 godina, pred blago da opadnat kon krajot na vojnata. Kon krajot na Vtorata svetska vojna, istraùva~kite oddelenija na amerikanskata vojska po~naa da gi profiliraat barawata za prvite vistinski kompjuteri. Industrijata za razvoj na nuklearni oru`ja be{e moèbi prviot pozna~aen potencijalen klient na IBM. Vo 1943 godina, kompanijata go pretstavi Mark I, elektro-mehani~ki monstrum, dolg pove}e od 15 metri, visok 2,5 metri so re~isi 900 kilometri ìci vo nego. Toj ~ine{e 200.000 dolari, plus donacijata od 100.000 za pokrivawe na operativnite tro{oci, i be{e instaliran na Univerzitetot Harvard. Vo 1950-te godini, IBM stana glaven partner za razvoj na kompjuteri za potrebite na avtomatiziraniot odbranben sistem na amerikanskata voena avijacija. Rabotej}i na protiv-avi-

22.07.2010

PO^ITUVAWE NA RAZLI^NOSTITE I PRIRODNATA OKOLINA

IBM e edna od retkite svetski koporacii {to rano i bez pogolemi pritisoci odnadvor se prilagodi na tekovite od modernoto ìveewe. Vrabotenite vo kompanijata, koi {to ìveaat vo istopolni zaednici dobivaat specijalni beneficii, koi se odnesuvaat na zdravstvenite, penziskite i ìvotni osiguruvawa, koi {to vo mnogu zemji s$ u{te ne im se dostapni vo redovna procedura. IBM ja dobi najvisokata ocenka na organizaciite za za{tita na malcinskite prava i e vistinski lider vo svetot. Pokraj pravata na homoseksualcite, ovaa koporacija e osobeno zagrièna i za s$ pogolemoto zagaduvawe na prirodnata okolina. Ve}e so decenii IBM proizveduva proizvodi so “portokalov stiker”, a voedno i postojano organizira i poddrùva razno-razni tribini, manifestacii i proekti koi imaat za cel da ja alarmiraat javnosta za klimatskite promeni, zagadenosta na vozduhot, vodata i po~vata, kako i opasnosta koja se javuva od s$ pogolemata potreba na elektri~na energija.

“Misli” e sloganot na IBM

Prviot super kompjuter na IBM onskiot sistem SAGE, IBM dobi pristap do klu~nite istra`uvawa {to se pravea na Masa~usetskiot institut za tehnologija. Stru~wacite na kompanijata rabotea na prviot digitalen kompjuter {to vklu~uva{e pove}e tehni~ki unapreduvawa(integriran video-ekran, magnetna memorija, prviot efektiven algebarski kompjuterski jazik, digitalen prenos na podatoci preku telefonski linii, multiprocesirawe, mre`i i dr.). IBM izgradi 56 SAGE kompjuteri po cena od 30

Otkako IBM mu be{e prispoen na Lenovo, marketin{kiot akcent e staven vrz “super-inteligentnata” programa na kompanijata

milioni dolari sekoj, a koga proektot kulminira{e, kompanijata ima{e angaìrano 7.000 svoi vraboteni(toga{ 20% od rabotnata sila na IBM) na proektot. Vo toa vreme, mnogu pozna~ajno od profitot, za kompanijata na dolg rok be{e pristapot do najsovremenite istraùvawa vo oblasta na digitalnite kompjuteri, praveni pod zakrila na voenata vlast. IBM go iskoristi iskustvoto od dizajniraweto na masivni, integrirani mreì so pomo{ na SAGE, za da kreira sistem za rezervirawe na aviobileti, nare~en SABRE, koj doìvea golem uspeh. 1960-1980: “ZLATNATA ERA” NA IBM IBM v o 6 0 - t i t e g o d i n i be{e najgolemiot od osumte glavni amerikanski kompjuterski kompanii vo SAD (UNIVAC, Burroughs, Scientific Data Systems, Control Data Corporation,General Electric, RCA i Honeywell). Lu|eto vo ovoj biznis imaa obi~aj da velat “IBM i sedumte xuxiwa”, so ogled na mnogu pomalite dimenzii na drugite kompanii ili nivnite kompjuterski oddeli. Vo 1964 godina, IBM proizveduva{e okolu 70% od

LIJARDI NA IPAD “IPad ima{e fenomenalen start, lu|eto s$ pove}e gi kupuvaat na{ite proizvodi, a vo ovaa godina }e pretstavime i u{te nekolku noviteti”, izjavi Xobs. laren proizvod iPhone 4”, dodade Xobs. Toj potvrdi i deka godinava e zabele`an i istoriski rast od 33% vo proda`bata na prenosnite kompjuteri Mekinto{, koi {to se eden od najstarite i najprepoznatlivi proizvodi na kompanijata. Apple momentalno ima u~estvo od 8,8% na pazarot na komjuteri vo SAD so prodadeni 1,62 milioni MAC kompjuteri. Edno neodamna sprovedeno istra`uvawe napraveno na 4.028

ispitanici pokaà deka kompaniite Apple i HTC se lideri koga se vo pra{awe pazarite na pametni telefoni. Pokraj toa, istraùvaweto pokaà deka s$ pogolem broj lu|e se zainteresirani da kupat pameten telefon, a najgolem del od niv sakaat da go kupat iPad na Apple. Kompanijata Apple e formirana pred to~no 34 godini vo SAD i denes taa e edna od najuspe{nite kompanii lideri na poleto na tehnologija vo svetot.

site kompjuteri vo svetot. Pove}eto od ovie kompanii ve}e odamna ne se konkurenti na IBM (General Electric go prodade svojot kompjuterski biznis na Honeywell vo 1971, a se slu~ija i promeni kaj drugite kompanii). Ona {to go znaeme kako prepoznatliviot kompjuter na IBM, platforma {to raste i do den dene{en, prvobitno be{e poznat kako IBM Sistem 360, i vo svojata mnogu pomoderna 64-bitna forma e poznat kako IBM sistem. Tom Votson, prviot ~ovek na kompanijata, go zapo~na proektot vo po~etokot na 60-tite, kako eden od od najrizi~nite potfati na IBM voop{to. Po~etnite tro{oci za istra`uvawe bea 500 milioni dolari, no toa be{e samo vrv na ledeniot breg. Vkupnite investicii, vklu~uvaj}i gi i {este novi fabriki izgradeni po svetot({to go pretvori IBM od najgolem svetski kupuva~ na elektronski komponenti vo najgolem prodava~ na istite), bea proceneti na pet milijardi dolari za period od ~etiri godini. Za toa vreme, proektot be{e najskapata privatno finansirana programa vo istori-

jata. Anga`irani bea 2.000 programeri, i vkupno 50.000 rabotnici na IBM niz celiot svet. “Kockaweto” na Votson se isplati i go napravi IBM prakti~no nedopirliv s$ do 90-te godini na minatiot vek. Sistemot 360 be{e pretstaven na 7 april 1964 godina. AMERIKANSKATA GORDOST OTKUPENA OD KINEZI Od krajot na 60-te godini, vo narednite dvaesetina, IBM se soo~i so mno{tvo problemi {to ja razni{aa neprikosnovenata pozicija na najgolem proizvoditel na kompjuteri vo svetot. Na doma{en teren, kompanijata ja obvinuvaa za monopolizam i se slu~ija pove} e sudski procesi. IBM be{e primorana da pravi bolni prestruktuirawa {to zna~ea otpu{tawa na iljadnici vraboteni, zaradi kratewe na tro{ocite. Kon krajot na 70-te, toga{niot prv ~ovek na IBM, Xon Opel, stana poznat po taktikata “Napravi ili kupi go”, {to zna~e{e deka IBM nabavuva{e od drugi kompanii s$ ona {to ne mo`e{e da go proizvede samata so pomali tro{oci. Najkriti~nata odluka od ovoj tip {to IBM koga bilo ja napravil, be{e pri kreiraweto na personalniot kompjuter IMB vo po~etokot na 80-tite. So cel da go dizajniraat proizvodot {to e mo`no pobrzo, od Opel re{ile da kupat procesor od Intel i operativen sistem od edna male~ka {totuku ispilena kompanija, so ime

Majkrosoft. Prvata polovina na dekadata be{e uspe{na za kompanijata, no potoa pak se pojavija problemite. Vo januari 1993 godina, IBM objavi zaguba od 4,97 milijardi dolari za prethodnata finansiska godina, {to be{e najgolemata zaguba za edna godina {to ja pretrpela kompanija vo amerikanskata istorija. Ottoga{, IBM napravi golemi promeni vo svoite biznis-aktivnosti, svrtuvaj}i go svojot fokus od hardverot kon softverot i konsaltingot za biznisre{enija, so akcent isto taka i na sofisticirani poskapi mikroprocesori i hardverski tehnologii. Vo 2005 godina, IBM go prodade biznisot na personalni kompjuteri na kineskata kompanija Lenovo, za 650 milioni dolari vo ke{ i 600 milioni vo akcii na kompanijata. IBM ima 19% udel vo Lenovo, koja go premesti svoeto sedi{te vo Wujork i nazna~i direktor od IBM za glaven izvr{en menaxer. Kako rezultat na kupuvaweto, Lenovo nasledi proizvodna linija {to ja sodr`i ThinkPad, serijata na laptop- kompjuteri {to bea edni od najprodavanite proizvodi na IBM. Novata IBM gi zajakna globalnite kapaciteti vo konsaltingot, softverot i tehnologijata bazirana na procesni uslugi. Vo utre{niot broj ~itajte ja storijata za Majkrosoft i kako Bil Gejts uspea da go sozdade eden od najskapocenite brendovi vo svetot.

FUN BUSINESS

20 22.07.2010 MUZIKA

PATUVA^KI KAPITAL

Ako internet-revolucijata rezultira{e so katastrofalen pad na proda`bata na klasi~ni nosa~i na zvuk, toga{ besplatnoto reklamirawe na internet-stranicite i socijalnite mre`i go natera muzi~kiot biznis na revolucionerno prestruktuirawe.

STOJAN SINADINOV drasti~na promena na sinadinov@kapital.com.mk strukturata na muzi~kiot biznis. ajnovata lista Taka, po katastrofalniot na najbogati pad na proda`bata na muzi~ari cedea poslednive godini, spored muzi~kiot biznis e naso~en zarabotuva~kata kon organizacija na konizminative godina dena, certni turnei i prihodot objavena vo vlijatelod avtorskite prava niz niot magazin “Forbs”, legalnata internetska disja pozicionira irskata tribucija. rok-grupa U2 na vrvot. Hroni~arite na svetskite Od juni minatata godina muzi~ki priliki vo posleddo juni godinava Bono nive godini zatoa i Voks i negovite partve}e ne se iznenadeni {to neri inkasirale duri bendovi i peja~(k)i, i bez 130 milioni dolari. izdaden album vo tekovNo, moèbi pogolemoto nata godina, izbivaat na iznenaduvawe e plasvrvovite na listite na manot na avstraliskata zarabotuva~ka. Ako porano grupa AC/DC na vtoroto koncertite bea “subvenmesto na Forbsovata cionirani” od strana lista, so zarabotuva~ka na diskografskite ku}i, od 114 milioni dolari. kako eden vid patuva~ka Bijonse e na tretotot reklama za podobruvawe mesto, so 87 milioni na proda`bata na nosa~ite dolari “inkam”. na zvuk, sega producentite Rok-veteranot Brus se “grebat” od publicitetot Springstin so 70 miliokoj go dobivaat koncertite ni dolari e na 4 mesto, i turneite, za i tie da a povratni~kata vo {ou- prodadat nekoj primerok. biznisot Britni Spirs Zatoa, koga se najavuva so 64 milioni dolari e svetska turneja na JuTu, na pettoto mesto. Roling stouns, Od {estoto do desetSpringstin ili nekoj drug, toto se plasirani Xej Zi tie imiwa so sigurnost so 63, Lejdi Gaga so 62, se nao|aat na vrvot na Madona so 58, listata na kantri-peja~ot Keni najdohodovni za êsni so 50, tekovnata godina. i grupite Blek ajd pis i Ako uspeat golemite disKoldplej so po 48 milkografski ku}i da ioni dolari na delba }arat nekoj dolar ili evro na poslednoto mesto na preku legalnite internettop 10. servisi za proda`ba na Izgledot na tradipesni ili albumi (kako cionalnite listi na {to e slu~ajot so servisot zarabotuva~ka posledITunes) – dobro, nive godini pokaùva ako ne tie se priklonu-

vaat na gerila-marketing strategijata na pomalite i pomalku poznati izdava~i. Internet-revolucijata drasti~no ja smeni strukturata na muzi~kiot biznis, pa besplatnoto reklamirawe na veb-stranicite na Jutjub ili na socijalnite mreì kako Fejsbuk moèbi rezultira so mala ili nikakva proda`ba na nosa~i na zvuk, no podocna se efektuira niz skapite vleznici na koncertite. Tie koncerti, pak, ve}e ne se samo glasno ozvu~en sobir na bendot i negovite iljadnici oboàvateli na otvoreno ili vo zatvoren prostor, tuku vistinski vizuelen spektakl bez koj seriozna grupa i ne trgnuva na pat. Vrvnite koncerti denes, bezmalku, se skapa verzija na filmska produkcija prenesuvana vo ìvo od Diznilend. Bend, peja~ka ili peja~ koj drì do sebe i ne trgnuva na turneja bez konvoj od najmalku 20-tina kamioni polni so zvu~na i svetlosna oprema, plus sjajna scenografija. Ako JuTu i pokraj prekinatata turneja “360” zaradi povredata na Bono zarabotija najmnogu izminatata godina, toga{ 114 milioni dolari za AC/DC e vistinska biznis-senzacija. No, avstraliskata hevi-metal grupa ma{ki odrabotila duri 108 koncerti vo sklop na svetskata

turneja “Black ice”. Vo prvite {est meseci od turnejata zarabotkata od koncert za grupata bila i po 2,3 milioni dolari. Od treta strana, pak, golem uddel vo prihodot na muzi~kite yvezdi nosat sponzorskite dogovori so golemite kompanii, kako i prihodot od sopstvenite modni ili parfem-linii. Taka, Bijonse so 87 milioni dolari e treta na listata, i najdobra me|u `enskiot svet, a polovina od nejziniot prihod doa|a od sponzorstvata na Loreal i Nintendo. Zatoa taa, na primer, ima 24 milioni pogolema zarabotuva~ka od nejziniot soprug, raperot Xej Zi. Mnogumina na prv pogled }e procenat deka, ete, nekoi novi faci ja nadminale pop-kralicata Madona vo pogled na zarabotuva~kata. No, ne treba da se sudi spored edna muzi~ka fiskalna godina, posebno ne ako se znae deka Madona re~isi sekoja godina inkasira po najmalku 50 milioni dolari zatoa {to s$ u{te e popularna i nejzinite turnei se rasprodavaat. Pomno`ete so godinite koi gi ima vo nejziniot estraden sta`, pa }e vidite deka nejzinoto ime i toa kako ima zaraboteno.

Bijonse – prvata dama me|u desette najbogati

AC/DC – infantilnite starci iznenaduvaat

U2 - Kako i da svrti{,povtorno najdohodovni

FUN BUSINESS

22.07.2010

^OKOLADO

KAKAO KAKO ZLATO

isterioznoto kupuvawe na duri 241 iljadi toni kakao vo zrno za 658 milioni funti pred nekoj den ja postigna istoriskata cena na kakaoto vo poslednava decenija i pol. Berzanskite analiti~ari ve}e prognoziraat deka vakvata trgovija moè bitno da vlijae na svetskiot pazar na ~okolado, ~ija glavna komponenta e kakao zrnoto, i da ja pokaè negovata cena. Za poplasti~no prikaùvawe na “goleminata” na tie 241.000 toni kakao moè da posluì sporedbata deka za tolkav tovar se potrebni pove}e od 5 brodovi od gabaritot na Titanik, odnosno deka so taa koli~na se pokrivaat vkupnite potrebi na cela Evropa koga e vo pra{awe ~okoladnata industrija. Upatenite vo “slatkiot” biznis procenuvaat deka e malku verojatno nekoja golema kompanija kako Nestle ili Kraft da kupila tolku golema koli~ina na kakao zrno. Poverojatno e deka zad

Misterioznoto kupuvawe na koli~estvo kakao {to mo`e da go zadovoli celokupniot evropski pazar ve}e ja voznemiri industrijata na ~okoladoto: ili }e ima povisoka cena, ili }e ima pomalku kakao vo tabla ~okolado

operacijata na berzata stoi nekoj hex-fond ili pogolem broj {pekulanti, koi so kontrola na koli~inata na kakaoto vo Evropa saka da vlijae na cenata na ~okoladoto. Faktot, pak, {to misteriozniot kupuva~ na ovaa koli~ina baral fizi~ka isporaka na stokata, gi tera trgovcite na kako, kako pretsedatelot na germanskoto zdruènie na trgovcite so kakao Andreas Kristensen, da se posomnevaat vo motivite na onoj koj ja ima kontrolata vrz fizi~kiot tovar na edno mesto. Dosega so kakaoto, kako i so drugi prozivodi (p~enica, p~enka, {e} er, kafe...), na berzite se trguvalo voobi~aeno preku opcii i fju~ersi, {to na kupuva~ot mu ovozmoùva da kupi rezervirana koli~ina vo odredeno vreme po odredena cena. Najgolemata cena za kakao vo Evropa vo poslednive nekolku decenii e rezultat i najslabite ètvi na poliwata so kakao vo

Kakao - mnogu faktori na pazarot za slatkoto zadovolstvo afrikanskite zemji kako Gana i Bregot na Slonovata Koska, koi se glavni svetski izvoznici.

Poplavite vo Bregot na Slonovata Koska i zgolemenata pobaruva~ka na kakao vo Kina i Indija, koi paralelno so indus-

triskiot rast stanuvaat i golemi potro{uva~ki zemji. Od 2007 godina cenite na kakaoto se dvojno zgolemeni, pa nekoi

proizveduva~i na ~okolado “butaat” pomalku kakao vo nivnite proizvodi za da gi odr`at cenite i kupuva~ite.

HEDONIZAM

VITE[TVO VO GOLTKA VISKI

rikaznata za luksuznoto viski “~ivas regal” zapo~nuva u{te vo dale~nata 1801 godina vo [kotska, kade {to bra}ata Xejms i Xon îvas re{ile da zapo~nat so proizvodstvo na svoeto viski. So ogled na toa deka luksuznata stoka kako kafeto, egzoti~nite za~ini, francuskite pijalaci i karipskiot rum se prodavale samo na bogati klienti, bra}ata morale mnogu seriozno da pristapat kon zada~ata i da napravat pijalak koj bi bil na isto nivo kako i najkvalitetnite protivnici. Za sre}a, im trgnala rabotata. Denes, posle dva veka, “~ivas regal” e sinonim za eden od najdobrite alkoholni pijalaci, koj se prodava vo pove}e od 200 zemji nasekade vo svetot. Ne e nitu iznenaduva~ko {to ovoj brend, a ne nekoj drug, odlu~il da promovira vite{ki osobini i vo dene{no vreme da gi potseti maìte da ìveat ispolnet ìvot. U{te vo 1834 godina dobil posebna garancija i e ispora~uvan kaj kralicata Viktorija koja vo svojot dvor gi primala najgolemite vitezi na toa vreme. Vo 50-tite godini na minatiot vek, îvas bil za{titen znak za dobar vkus, poznat kako omileniot pijalak na Frenk Sinatra. A i na drugarot J.B. Tito: edna urbana legenda veli deka Jugoslovenite na nivnite toga{ni {oping-turi vo italijanskiot grad Trst ne propu{tale da kupat po nekoe {i{e od ovaa marka zatoa {to, navodno, od

Potragata po vistinski xentlmen, moderen vitez koj s$ u{te veruva vo vistinskite vrednosti, deneska odi navistina te{ko. Vsu{nost mnogu e te{ko da se pronajde vistinskiot pome|u mnogubrojnite lica koi na prv pogled izgledaat sli~ni. Zatoa novata kampawa za “~ivas regal” go nosi nazivot Live with Chivalry (Da `iveete vite{ki) i e osmislena na toj na~in {to gi pottiknuva ma`ite vo sebe da ja probudat ~esta, posvetenosta i smelosta

sigurni izvori doznale deka tokmu ovoj viski mu e omilen na “Stariot”. Od toj period, pa se do denes se dviì samo po nagorna linija. “îvas regal” ve~no go slavi idealot na maèstvenosta koja podrazbira karakter, stil, prefinetost, a Sofi Galoa, negoviot brend-menaxer veli

“Da `iveete vite{ki zna~i po~etok na edno dvi`ewe i sovr{eno se poklopuva so plemenitoto nasledstvo na brendot”. Vite{tvoto e mnogu pove}e od prikazna i se razbira deka e neo-

Moderniot vitez veren na tradicijata

phodno i vo sega{nosta. Toa nema nikakva vrska so kowanici, oklopi, zamoci od kamen. Daleku od toa. Vite{tvoto zna~i drèwe, davawe primer, i borba za svoite sopstevni veruvawa bez ogled na okolnostite. Toa se vrednostite koi “~ivas regal” gi promovira, a sudej}i spored anketata na internetagencijata BrainJuicer, mu nedostigaat na ovoj svet. Se pokaà deka lu|eto sakaat da gi vidat onie {to gi znaat kako i onie koi se zanimavaat so javna profesija kako se snao|aat so vite{kiot duh. So lansiraweto na ovaa kampawa se sprovede i edno nezavisno istraùvawe koe pokaùva deka kampawata se pojavuva vo vistinsko vreme. Istraùvaweto pokaàlo deka 71% od ispitanicite go deli istoto mislewe so îvas Regal i veruva deka kvalitetot na nivnoto ìvewe zna~itelno bi se podobril koga lu|eto i nivnoto opkruùvawe bi ìveele spored ovie vrednosti. Zatoa i moè da se kaè deka i “~ivas regal” e primer na moderniot vitez, zatoa {to kako brend e veren na tradicijata, a uspeva da gi osvoi i novite

pazari i da ostane broj 1 vo Evropa i vo Azija. Zatoa i se podrazbira kako linija na proizvodi, koja ja pretstavuva su{tinata na stilot, karakterot i ekskluzivnosta. Tuka pripa|a i “~ivas regal” so starost od 12, 18, 25 godini. So godi{na proda`ba od 4,5

milioni pakuvawa od litar, mo`eme da go proglasime za {ampion zatoa {to za poslednite 4 godini ja zgolemil proda`bata za duri 40%. Toa zna~i deka dodeka go ~itate ovoj tekst, pove}e od edno {i{e “~ivas regal” se prodava sekoja sekunda nekade vo svetot.

22 22.07.2010

AVTOMOBILI

EKOLOGIJA

HIBRIDNIOT ODGOVOR NA BMW SR\AN IVANOVI]

Dokolku direktorite od Minhen nekade vo septemvri mu dadat zeleno svetlo na proektot {to treba da im go donese prviot hibrid, nesomneno deka svetot }e dobie u{te edno vrvno vozilo bazirano na ekolo{ki koncept. Toa e samo po sebe izvonredna vest, bidej}i primerot od “studenata vojna” n$ u~i deka Mese~inata }e ostane{e neosvoena dokolku SAD i SSSR ne vlezea vo “vselenskata trka”. Ovaa ekolo{ka trka {to ja zapo~naa super-silite vo avtomobilskata industrija, mo`ebi, na ~ove{tvoto kone~no }e mu donese brz, besplaten i potpolno ekolo{ki prevoz

ivanovic@kapital.com.mk

Interesno, no vistinskiot skok vo razvivaweto na hibridnite motori avtomobilskata industrija go zabele`a duri otkako “prijatelski raspolo`eni kon okolinata” stanaa tradicionalnite proizvoditeli na sportski avtomobili

litri na 100 kilometri, za~uduva~ka ekonomi~nost za voziloto ~ij motor raspolaga so mo}nost od 600 KS

na motorni vozila BMW go najavi svojot prv model pridvi`uvan od hibriden motor. S$ u{te ne se znae koga kompanijata }e izleze so proto-

Nacrt-plan na hibridniot BMW

MERCEDES SLS E

va e avtomobilot {to verojatno najmnogu gi ima pogodeno {efovite na BMW, otkako konkurentite od [tutgart mo`at da se pofalat so eden vakov hibriden primerok. Sekoj kriti~ar, od koja bilo zemja vo svetot e apsolutno v~udoviden od performansite na "mercedes SLS E". Negoviot dizajn e sosema sprotiven na ona {to se o~ekuva od edno vozilo, koe spored

ako rezultat na s$ pogolemata svesnost za ekolo{kata kriza i kako posledica na globalnite klimatski promeni germanskiot proizvoditel

karakteristikite treba da ima mala potro{uva~ka i da e kompletno ekolo{ki bojadisan. No, od Mercedes dobro si ja zavr{ile doma{nata zada~a i nivniot hibriden model e kombinacija na 6,2-litarski motor koj obezbeduva 593 KS, dovolno za da se vmetne i vo bolid na Formula 1. Vo momentov ova vozilo koristi nafteni derivati, no od 2012 godina e najavena i celosno elektri~nata ver-

zija, koja }e treba da donese u{te edna mala revolucija vo avtoindustrijata. Edinstvena maana mu e cenata koja vo momentov iznesuva 220.000 amerikanski

tipot na noviot avtomobil, nitu, pak, e izdadena negovata proizvodstvena kratenka. Zasega, od bavarskata fabrika be{e potencirano deka ovoj model }e poseduva revolucioneren hibriden motor ~ija potro{uva~ka e samo ~etiri litri na 100 kilometri, {to e neverojatno za eden avtomobil ~ija mo}nost e 600 KS, a maksimalnata brzina iznesuva 300 kilometri na ~as i pazarna cena od 150.000 dolari. Proektot svojata finalna prezentacija pred {efovite na BMW }e ja ima pretstojnava esen, koga treba da se dobie i poslednoto odobruvawe pred da zapo~ne realizacijata na planot. Ona {to dopolnitelno pleni

kaj ovaa ideja e avtomobilot da bide opremen i so dva sofisticirani elektromotori koi samo so dva ~asa polnewe na obi~en, doma{en {teker dobivaat nezavisnost vo poln kapacitet za dvojno pogolem vremenski period. Verojatno najambiciozniot ekolo{ki plan vo istorijata na avtomobilskata istorija e odgovor na s$ pogolemata konkurentnost predizvikana od rivalite Mercedes, Audi i Por{e. Interesno, no vistinskiot skok vo razvivaweto na hibridnite motori avtomobilskata industrija go zabele`a duri otkako “prijatelski raspolo`eni kon okolinata” stanaa tradicionalnite proizvoditeli na sportski avtomobili.

dolari, {to e, sekako, mnogu pove}e od proektiranata vrednost na prototipot na BMW.

"SLS E" na Mercedes e edno od najmo} nite ekolo{ki vozila vo svetot

POR[E 918 SPAJDER

AUDI E-TRON

a dobroto na ~ovekovata idnina }e mora da se vqubite vo ovoj avtomobil - so ovaa re~enica zapo~nuva recenzijata za "audi e-tron", napi{ana od britanskiot veb-sajt top gear, posveten na najnovite inovacii vo svetot na avtomobilizmot. Avtorot na tekstot aludira na ne tolku privle~nata nadvore{nost na voziloto, se razbira, vo sporedba so konkurencijata od Mercedes i Por{e, no i na neverojatno maliot zagaduva~ki efekt {to ova vozilo go ima vrz atmosferata. Silniot motor na "e-tron" ovozmo`uva mo}nost od 313 KS, {to e mnogu pomalku od konkurencijata, no zatoa tokmu poradi pomalata mo}nost, koja sekako deka e relativna, ovoj model e apsoluten {ampion spored ekonomi~nosta vo redot na

"Por{e 918 spajder" be{e isproban na slavnata pateka vo Leman sportskite avtomobili. Pred BMW e ispraven navistina golem predizvik, bidej}i konkurentnite proizvoditeli pretstavija odli~ni modeli koi ve}e se vo proda`ba i dobivaat dobra kritika od korisnicite. Dokolku direktorite

"E-tron" e gordosta na Audi

od Minhen nekade vo septemvri mu dadat zeleno svetlo na proektot {to treba da im go donese prviot hibrid, nesomneno deka svetot }e dobie u{te edno vrvno vozilo, bazirano na ekolo{ki koncept. Toa e samo po sebe izvonred-

na vest, bidej}i primerot od “studenata vojna” n$ u~i deka Mese~inata }e ostane{e neosvoena dokolku SAD i SSSR ne vlezea vo “vselenskata trka”. Ovaa ekolo{ka trka {to ja zapo~naa super-silite vo avtomobilskata industrija, mo`ebi, na ~ove{tvoto kone~no }e mu donese brz, besplaten i potpolno ekolo{ki prevoz.

vojot prv hibriden avtomobil od Por{e go potpi{aa so kratenkata "918 spajder", so {to vo `ivot go vratija legendarniot model od osumdesettite godini od minatiot vek. Dokolku nekoj sopstvenik na ovoj avtomobil ne go znae zna~eweto na hibridniot motor, kade {to so posredstvo na sistemot KERS kineti~kata energija oslobodena od sopira~kite se pretvora vo elektri~na, toga{ voop{to i nema da zabele`i nikakva razlika vo performansite.

3,2-litarskiot motor e dovolno mo}en za da proizvede 500 KS, {to e izvonredno dobra iskoristenost na celiot sistem. Od Por{e otidoa i ~ekor ponapred otkako {asijata ja dizajniraa kako monokok, a vo izrabotkata upotrebija mikrofiber karbonska smesa koja ve}e so godini se upotrebuva pri konstruiraweto na bolidite vo Formula 1. Toa dava dvojna cvrstina na nadvore{nosta i nekolku pati pogolema za{tita po zdravjeto na patnicite vo slu~aj na direkten sudir.

SPORT

22.07.2010

SPORT LIGA NA [AMPIONI

RENOVA OTPADNA, DINAMO ZA MALKU

akedonskiot fudbalski prvak, Renova, po samo dva natprevari go zavr{i svojot prestoj vo evropskite kupovi, otkako vo vozvratniot natprevar protiv Omonija vo Skopje do`ivea poraz od 2:0. Bez postignat gol i vkupno pet primeni vo dvome~ot so kiparskiot prvak Omonija e bilansot od pretkoloto vo kvalifikaciite za Ligata na {ampionite za makedonskata ekipa. Ovoj, vo najmala raka, nezgoden rezultat e samo u{te edna potvrda za ogromnata apatija {to vladee vo makedonskiot klupski fudbal, po {to i ekipite od Kipar stanaa premnogu silni za na{ite pretstavnici. Ogromen sram izbegnaa fudbalerite na Dinamo od Zagreb na gostuvaweto vo Slovenija, a blagodarenie i na golemata pobeda od 5:1 ostvarena na prviot natprevar odbegnaa eliminacija vo duelot so Kipar. Iako

Zagrepskite fudbaleri za malku ne do`iveaja golem sram na gostuvaweto vo Slovenija “modrite” vo Kipar zaminaa po u{te edna pobeda, za da se razigra napa|a~kiot red vo presret na sledniot duel so [erif, tie bea neprijatno iznenadeni od odli~nata igra na slovene~kite fudbaleri, koi ovaa sredba ja zavr{ija so ubedliva pobeda od 3:0. Denes vo kvalifikaciite od Liga Evropa nastapuvaat dvata ostanati makedonski pretstavnici, Rabotni~ki i Teteks. “Romanti~arite” so prednost od 1:0 mu gostuvaat na ermenskiot Mika, dodeka tetov~ani po natprevarot bez golovi na terenot na Ventspils do istoriska evropska pobeda }e se obidat da dojdat na arenata Filip Vtori vo Skopje.

TRANSFERI

REAL GO MENUVA KAKA ZA KOL SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

oviot trener na Real Madrid, harizmati~niot @oze Muriwo i natamu opstojuva na èlbata vo redovite na svojot tim da go dovede angliskiot reprezentativec E{li Kol. Otkako rakovodstvoto na êlzi ja odbi negovata ponuda od 30 milioni evra, Portugalecot sega za Kol nudi zamena i toa ni pove}e ni pomalku so Brazilecot Kaka. Angli~anecot navodno e zainteresiran da se spoi so svojot porane{en trener, no najmnogu poradi faktot deka vo svojata rodna zemja e postojano na meta na paparacite. “To~no deka Kol ima mnogu nizok profil vo mediumite, no toa {to }e ja napu{ti Anglija nema mnogu da mu pomogne. Te{ko deka vo dru{tvo na Muriwo }e moè da gi izbegne paparacite”, ovoj stav na menaxmentot na angliskiot {ampion e istaknat na oficijalnata internet stranica na êlzi. Ovie navodi bea napi{ani na stranicite na angliskiot vesnik Miror, a kako potkrepa na napi{anoto e navedena opsesijata na Muriwo so Kol, koj svoevrmeno ne àle{e pari da go dovede od Arsenal vo êlzi. Spored istiot izvor, na ovaa trapma pome|u “kralskiot” i londonskiot klub & se dava golema {ansa, bidej}i aktuelniot trener na êlzi, Italijanecot Karlo An~eloti go trenira{e Kaka vo timot na Milan, a mnogumina smetaat deka pod negovo vodstvo Brazilecot povtorno }e ja povrati svojata prepoznatliva igra, poradi koja vo minatoto i be{e proglasen za najdobar fudbaler na Zemjinata topka. Kaka pred dve godini za cena od 65 milioni evra dojde vo Real, no ne uspea da se snajde vo sredinata, razo~aruvaj}i gi naviva~ite na najtrofejniot evropski klub. Iako negovata cena e pove}e od dvojno pogolema od onaa na E{li Kol, sepak, na eventualnata razmena bi se pristapilo bez doplata za êlzi, {to e u{te edno

Kaka pred dve godini za cena od 65 milioni evra dojde vo Real, no ne uspea da se snajde vo sredinata, razo~aruvaj}i gi naviva~ite na najtrofejniot evropski klub. Iako negovata cena e pove}e od dvojno pogolema od onaa na E{li Kol, sepak na eventualnata razmena bi se pristapilo bez doplata za ^elzi, {to e u{te edno poni`uvawe za Kaka, koj voedno be{e predvodnik na brazilskata reprezentacija na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, koja po porazot vo 1/4 finaleto od Holandija, be{e proglasena za oficijalno najlo{ata vo istorijata na ovaa zemja.

Vo Real Madrid se re{eni da se oslobodat od Kaka poni`uvawe za K Kaka, k kkojj voedno be{e predvodnik na brazilskata reprezentacija na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, koja po porazot vo 1/4 finaleto od Holandija, be{e proglasena za oficijalno najlo{ata vo istorijata na ovaa zemja. Inaku ovoj obid da se dojde do Kol po sekoja cena, se tolkuva i kako pomalku o~aen, bidej}i Muriwo zasega ne uspea da dojde do nitu edno posakuvano zasiluvawe, a ve}e za nekolku dena }e zapo~nat i podgotovkite na ekipata vo presret na naporata sezona. Vejn Runi potpi{a nov dogovor so Man~ester junajted, Fernando Tores najverojatno }e odi vo ^elzi, a po prvobitnata pompa, splasna atmosferata i okolu eventualnite transferi na Frenk Lampard, odnosno Stiven Xerard. Srbinot Aleksandar Kolarov, koj be{e

pome|u najposakuvanite j k od Muriwo, od Lacio za 18.5 milioni evra se preseli vo redovite na Man~ester Siti, dodeka Inter se podgotvuva da pobara astronomsko obes{tetuvawe za Majkon.

E{li Kol bara mir od paparacite

Prethodno na kam-bek vo Real ne se re{i nitu holandskiot internacionalec Vesli Snajder, koj otkako re~isi be{e nabrkan od Madrid, svojata vtora fudbalska mladost ja pronajde vo milanskiot klub, aktuelniot evropski prvak.

Brazilecot, RONALDIWO OSTANUVA VO MILAN sepak }e ostane na Milan, a voedno i premier na vo Milano, otkako Pretsedatelot Italija, Silvio Berluskoni gi prekina site {pekuja dobi poddr{kata lacii okolu navodnata proda`ba na brazilskiot fudbaler Ronaldiwo. od premierot

“Ronaldiwo e za mene nadobriot fudbaler na site vremiwa. Toj e najgolemata atrakcija na Milan i toj mora da ostane. So nego imam li~en dogovor deka toj }e bide del od timot i otkako }e prestane da igra fudbal”, izjavi Berluskoni. Nekoga{ najdobroit fudbaler na svetot, poslednite dve sezoni e vo o~ajno lo{a forma, a pri~inata za toa e premnogu opu{teniot na~in na `ivot, koj vklu~uva denono}ni zabavi. Ronaldiwo prvo ja zagubi i pozicijata vo brazilskata selekcija, a do pred nekolku dena be{e i serizen kandidat za preselba vo amerikaskata soker liga. Sepak premierot prese~e i “super zabecot” i vo narednata sezona }e go nosi crvenocrniot dres na Milan.