89-KAPITAL-23.07.

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI MICROSOFT-SOFTVERSKI GIGANT BEZ KONKURENCIJA VO SVETOT STRANA 18

RAJ ILI MIZERIJA

WEEKE WEEKEND WE KEN ND D

STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PETOK, 23. JULI. 2010 | BROJ 89 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

FRAPANTNI PODATOCI VO GODI[NIOT IZVE[TAJ NA ZAVODOT ZA REVIZIJA ZA 2009

SEKOJA ^ETVRTA JAVNA NABAVKA E NEZAKONSKA 2

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 22.07.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID M O OMB

00,23% 0,36% 0 0 0,22%

EVRO/DENAR EV DOLAR/DENAR DO EVRO/DOLAR EV

61,51 47,99 1,28

NAFTA BRENT NA EURORIBOR EU

775,68 1,40%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.07) IN 2.370 2

MBI 10

2.365 2

2 2.360 2 2.355 2 2.350 2 2.345 2 2.340 2 2.335 2.330 2 16.7

KAPITAL-ANALIZA: ZO[TO MAKEDONIJA NE PRODUCIRA NOVI VODA^I

LIDERI BEZ ROK NA TRAEWE!

STRANA 6

18.7

20.7

22.7

VOVEDNIK DEN DON^EV SPASIJKA DR@AVNI JOVANOVA FINANSII POLITI^KI OD DENES ZA UTRE MENAXERI STRANA 9 STRANA 2 KOLUMNA

BRITANSKIOT PREMIER KAMERON VO POSETA NA SAD

BP STAVI DAMKA NA BRITANSKOAMERIKANSKITE ODNOSI STRANA 16

2 23.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 23 JULI 2010

POLITI^KI MENAXERI o~ituvani menaxeri, {to }e napi{ete vo va{eto CV koga }e vi zavr{i direktorskata funkcija vo javnite pretprijatija, dr`avnite institucii ili fondovite?

Dali }e se sramite vo va{ata biografija, koga }e aplicirate za novo rabotno mesto, da navedete deka eden period ste bile prv ~ovek na kompanija so godi{en obrt od desetici, pa i stotici milioni evra i so redovna godi{na zaguba od nekolku milioni evra?

Kakvi zborovi }e najdete za da objasnite zo{to va{ata kompanija pravela zagubi vo raboteweto, iako bila monopol na pazarot i za{titena i privilegirana so niza zakonski akti? Kako }e si go obelite obrazot pred idnite rabotodavci koga, iako ste bile svesni deka pravite finansiska {teta, ste dozvoluvale novi vrabotuvawa, ste delele ubavi honorari, dnevnici, patni tro{oci i nagradi za ~lenovite na upravnite odbori, va{ite sovetnici i za “najbliskite” direktori do va{iot kabinet? Na koe menaxersko pravilo }e se povikate za da se opravdate {to ne ste napravile nieden plan za reorganizacija na kompanijata, {to ne ste gi namalile ili ukinale neproduktivnite tro{ewa, {to svesno ste docnele so pla}awe na obvrskite, iako kamatite se trupale, {to ste nabavuvale po ceni nekolku pati povisoki od pazarnite...

Fakt e deka menaxerskata funkcija pove}e ja do`ivuvate kako partiska dol`nost, otkolku kako profesionalna obvrska. Ottamu i odgovornosta {to ja ~uvstvuvate kon akcionerite (~itaj: dr`avata, odnosno gra|anite) e svedena na minimum. ^esto e i podzaboravena koga treba da pomine nekoj tender vo koj

P

mora da se progleda niz prsti. Odnosot menaxerakcioner, na koj sega se vodat `estoki debati na globalno nivo, pred s$ poradi svetskata ekonomska kriza koja gi izvadi na videlina site ne~istotii vo ovie relacii, duri i vo privatniot sektor, vo javniot sektor vo zemjava e doveden do najdolno nivo. Stanuva zbor za isklu~itelna servilnost, vo koja korist ima i za dvete strani – i za akcionerot i za menaxerot.

Koga e taka, {tetata za kompanijata e osigurana.

Zatoa menaxerite na dr`avnite kompanii i institucii gi krijat godi{nite finansiski izve{tai od javnosta, odnosno & gi prezentiraat samo na Vladata.

Iako e juli i odgovornite privatni kompanii (so profesionalen menaxment) izlegoa i so kvartalnite izve{tai za 2010 godina, od dr`avnite kompanii ne sakaat da ~ujat za da ni ka`at so kakvi rezultati ja zavr{ile 2009 godina. Kako li samo menaxerite gi utvrduvaat biznis-planovite za godinava, koga s$ u{te ne im e usvoen finansiskiot izve{taj za 2009 godina?

Pa, zo{to toga{ gi pla} aat skapite ~lenovi na upravnite odbori? Ili im e usvoen, ama ne ka`uvaat zatoa {to treba da objasnuvaat? ]e treba da & objasnat na stru~nata javnost, koja mnogu dobro znae da ~ita finansiski izve{tai, zo{to povtorno rabotat so zaguba, zo{to nemaat novi aktivnosti i investicii, a imaat novi vrabotuvawa, zo{to vrabotuvaat samo kancelariski slu`benici, a ne i rabotnici, zo{to potro{ile nerazumni sumi na konsultantski uslugi, flaeri, honorari, mobilni telefoni, avionski bileti, patuvawa vo stranstvo...

Takviot finansiski

FRAPANTNI PODATOCI VO GODI[NIOT IZVE[TAJ NA ZAVODOT ZA REVIZIJA ZA 2009

SEKOJA ^ETVRTA JAVNA NABAVKA E NEZAKONSKA SPASIJKA JOVANOVA

OFFICE MANAGER I FINANSII:

izve{taj nema da im go prifati nieden odgovoren upraven odbor, nitu akcioner. ]e treba vo prviot moment koga }e go stavat na masa takviot izve{taj da si podnesat ostavka zatoa {to ja uni{tile kompanijata. Dali makedonskite menaxeri od dr`avniot sektor se podgotveni da si podnesat ostavka od ovie pri~ini? Ne. Tie si odat samo pod politi~ki pritisok. Politikata e taa koja im ja dava funkcijata i taa koja im ja odzema.

Dali vo takov slu~aj imaat pravo da se narekuvaat menaxeri? Verojatno stanuva zbor za drug profil menaxeri (mo`ebi najsoodveten termin za niv e politi~ki menaxeri) za koi va`at sosema izopa~eni pravila i principi na upravuvawe so kompaniite. Bidej}i se vodat od ovie menaxerski pravila, ne mo`e da se nadevaat deka koga bilo }e dobijat iskreno priznanie za nivnoto menaxersko rabotewe i znaewe.

Toa }e im go ka`e sekoj od priznatite stru~waci od ovaa oblast, koi mnogu ~esto gostuvaat i dr`at predavawa vo Makedonija.

Po~ituvani menaxeri, posetete edna od ovie konferencii za da videte kolku va{iot menaxment e nadvor od sekoe uspe{no pravilo za menaxment.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Najgolem del od mislewata na revizorite za usoglasenosta na finansiskite izve{tai so zakonite i nivnata vistinitost i objektivnost se negativni, so rezerva ili se vozdr`ani, {to uka`uva na nezakonsko i neodgovorno upravuvawe so dr`avnite institucii

jovanova@kapital com mk jovanova@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

0,5%

]

e iznesuva rastot na BDP do krajot na godinava, poka`uva najnovata revidirana proekcija za ekonomski rast na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR). Vo izve{tajot EBRD naveduva deka evropskite ekonomii bavno zakrepnuvaat od globalnata kriza, no so zna~ajni razliki od zemja do zemja. Regionot se soo~uva i so zgolemeni nadvore{ni rizici za naru{uvawe na finansiskite pazari i fiskalni vlijanija. Spored novite proekcii, vo regionot najvisok rast godinava }e ima Srbija 1,9%, Albanija 1,4%, Bosna i Hercegovina 0,4%, za Bugarija se predviduva pad od 1,3%, romanskata ekonomija se o~ekuva da padne, isto taka, za 3%, a hrvatskiot BDP za 1,3%. Turcija se o~ekuva da ostvari najsilen ekonomski rast od 5,9%. Prose~no za JIE godinava se predviduva ekonomski pad od 1,5%, a prognozata za 2011 godina e deka rastot }e bide 1,2%

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

E

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

dna ~etvrtina od nabavkite na stoki i uslugi vo 2008 godina se sprovedeni bez postapka za javna nabavka od dr`avnite institucii i edinicite na lokalnata samouprava. Ova go poka`uva najnoviot Godi{en izve{taj na Dr`avniot zavod za revizija za raboteweto vo 2009 godina.

Ako se zeme predvid deka so reviziite se opfateni institucii ~ii vkupni prihodi vo 2008 godina iznesuvaat 133,5 milijardi denari, a vkupnite rashodi 85,8 milijardi denari, toga{ mo`e da se zaklu~i deka zna~itelen del od parite e potro{en na nezakonski i netransparenten na~in. Zavodot za revizija utvrdi i zna~itelno otstapuvawe od zakonite pri evaluacijata, primenata na metodologijata za bodirawe, podgotvuvaweto na rang-listite i predlogot za izbor na najpovolni ponuduva~i koi ne gi ispolnuvale baranite kriteriumi.

“Se realiziraat dogovori nad dogovoreniot iznos ili vrednosta na dopolnitelnite raboti go nadminuva so zakon utvrdeniot limit. Pri realizacijata na dogovorite ~esto ne se po~ituvaat rokovite i uslovite za ispolnuvawe na predmetot na nabavka, dogovorniot organ ne gi koristi kaznenite odredbi predvideni vo dogovorot, dostavenite garancii ne se aktiviraat vo slu~aite predvideni so konkretnite dogovori”, poso~uvaat revizorite.

Najgolem del od mislewata na revizorite za usoglasenosta na finansiskite izve{tai so zakonite i nivnata vistinitost i objektivnost se negativni, so rezerva ili se vozdr`ani, {to uka`uva na nezakonsko i neodgovorno upravuvawe so dr`avnite institucii.

Vo 2008 godina preku Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor nezakonski se vraboteni 240 lica.

DZR apelira pri “ramkovnite” vrabotuvawa da se vodi smetka za slobodnite rabotni mesta soglasno pravilnicite za sistematizacija, soodvetnata stru~na podgotovka na kandidatite i prostornite uslovi za smestuvawe na novovrabotenite. Se predlaga Ministerstvoto za finansii da dava soglasnosti za novi vrabotuvawa spored

VLADATA INFORMIRANA ZA ZABELE[KITE NA REVIZORITE

Od DZR poso~uvaat deka do Vladata se dostaveni 31 revizorski izve{tai vo koi se sodr`ani nepravilnosti za raboteweto kaj subjektite za koi e nadle`na. Do Javnoto obvinitelstvo se dostaveni 12 izve{tai vo koi e oceneto deka sodr`at naodi za postoewe na osnovano somnenie za storen prekr{ok ili krivi~no delo. Kone~ni revizorski izve{tai se dostaveni i do Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (15), do Ministerstvoto za finansii, do MVR i do Finansiskata policija. No, barem dosega, niedna od ovie institucii ne pokrena postapki za gonewe na dr`avnite funkcioneri i slu`benici koi go prekr{ile zakonot. programata za pravi~na zastapenost. Vo Ministerstvoto za zdravstvo nepravilno se nabaveni medicinska oprema, sistem za videonadzor, uslugi za izrabotka na proektna dokumentacija za rekonstrukcija, izgradba, dogradba, nadgradba i izvedba na {alteri za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi. Vo Fondot za zdravstvo nema celosna kontrola na isplatata na nadomest za boleduvawa, zdravstvenite uslugi vo primarnata zdravstvena za{tita, laboratoriskata dejnost i lekovite na recept. Vo Ministerstvoto za zemjodelstvo ne se po~ituvale kriteriumite za raspredelba na subvenciite.

Parite se delele i na lica koi ne gi ispolnuvale uslovite i koi ne donele potvrda za realizirani aktivnosti.

Javnite pretprijatija, pak, se soo~uvaat so vlo{ena finansiska sostojba. “Namalenata ekonomska aktivnost vo 2009 godina vlijae{e na namaluvawe na likvidnosta i solvetnosta na javnite pretprijatija predmet na revizija, izrazeno preku namaluvawe na stepenot na naplata na izvr{enite uslugi, {to predizvikuva del od subjektite da iska`uvaat kontinuiran negativen finansiski rezultat, neredovno pla}awe na danocite, pridonesite i obvrskite po drugi

osnovi vo korist na buxetot, neizvr{uvawe na platniot promet, blokirani smetki i nepravilno raspolagawe so pari~nite sredstva vo gotovo”, zabele`uvaat revizorite.

Posebno se uka`uva na problemite vo naplatata na patarina. Revizorite ne se sigurni deka celosno se napla}a patarina i parite se upla}aat na ime nadomest na patarina i poso~uvaat deka ovde preovladuva ~ove~kiot faktor. Revizorite uka`uvaat na rizik od necelosna i nenavremena naplata na prihodite od koncesii i proda`ba na stanovi vo op{testvena sopstvenost.

Tie smetaat deka pri~inite za toa {to nema kapitalni proekti se slabostite vo upravuvaweto so sredstvata, neuspe{nite tenderski proceduri i problemite so obezbeduvawe grade`na dokumentacija.

DZR vo 2009 godina izvr{i 91 revizija. Izdadeni se 171 revizorski izve{tai za 190 subjekti. Vo strukturata na revidiranite javni prihodi prihodite na Centralniot buxet u~estvuvaat so 54,2%, na edinicite na lokalna samouprava so 3,4%, na fondovite so 39,9% i na javnite pretprijatija so 2,5%. Na rashodnata strana dominiraat fondovite so 56,4%, a potoa e dr`avniot buxet so 34,2%.

NAVIGATOR

23.07.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

RAKOMETNO OBEDINUVAWE NA REGIONOT

P

XELAL BAJRAMI

DOMINIK [TROS-KAN

SILVANA BONEVA

TONI HEJVORT

MF & go prosti doloa {to pratenicite ne riti{ Petroleum }e inisterstvoto za trud M ja ispolni obvrskata Mgot na Haiti i & Tznaat da ~itaat revizor- Bprodava akcii vo vredza subvencionirana stru- dodeli nov kredit na ski izve{tai ne e pri~ina za nost od 10 milijardi doja za siroma{nite, koja najsiroma{nata dr`ava, tie da ne stignuvaat vo Sob- lari za da obezbedi pari ja nalo`i i Svetskata kako pomo{ po katastro- ranieto, a pratenicite neka za ekolo{kata katastrofa nau~at da ~itaat brojki falniot zemjotres vo Meksikanskiot Zaliv banka SPORED NEOFICIJALNITE REZULTATI OD STRES-TESTOT

NLB SLOVENIJA TREBA DA NAJDE 600 MILIONI EVRA SVE@ KAPITAL Kako {to objavi “Kapital” minatata nedela, najgolemata slovene~ka banka vo koja najgolem akcioner e dr`avata, vo sledniov period }e bide pod silen pritisok za da gi obezbedi potrebnite 600 milioni evra za dokapitalizacija.

Glavnoto pra{awe sega e dali najgolemata slovene~ka banka za da pre`ivee }e mora da bide prodadena na pogolema stranska banka BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA

N

zdravkovska@kapital.com.mk

ajgolemata slovene~ka banka Nova Qubqanska banka (NLB) treba da go zgolemi kapitalot za dopolnitelni 600 milioni evra, poka`uvaat rezultatite od stres-testot koj pred oficijalnoto objavuvawe gi objavi Blumberg.

Najgolemata slovene~ka banka NLB, na koja otpa|a tretina od bankarskata industrija vo Slovenija, vo slednite tri godini treba da vrati dolg vo iznos od 700 milioni evra, pa za da go zadr`i minimalnoto nivo na adekvatnost na kapitalot od 6% }e & bidat potrebni dopolnitelni 600 milioni evra kapital.

Kako {to objavi “Kapital” minatata nedela, najgolemata slovene~ka banka, vo koja najgolem akcioner e dr`avata, vo sledniov period }e bide pod silen pritisok da gi obezbedi potrebnite pari za dokapitalizacija. \or|i Jan~evski, pretsedatel na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka, tretata najgolema banka vo Makedonija koja e vo sopstvenost na slovene~kata NLB izjavi deka problemite povrzani so dokapitalizacijata na NLB nema direktno da se po~uvstvuvaat vo raboteweto na NLB Tutunska banka vo

Makedonija.

“NLB Tutunska banka raboti solidno vo Makedonija i momentalnoto nivo na adekvatnost na kapitalot iznesuva 13%. Bidej}i ne planirame da rasteme nema da imame potreba od dopolnitelen kapital. NLB Tutunska banka bi imala problem dokolku po~ne da ni se namaluva kapitalot, pa da ne mo`eme da obezbedime kapital za dokapitalizacija od mati~nata banka vo Slovenija”, veli Jan~evski.

Glavnite debati koi sega se vodat vo Slovenija, duri i vo parlamentot, se od kade i kako }e se obezbedat potrebnite pari za dokapitalizacijata na NLB. Odnosno dali Bankata da se prodade na nekoja pogolema stranska banka ili pak, toa da se napravi samo preku dokapitalizacija od nekoja me|unarodna finansiska institucija koja bi se steknala so udel pomal od 51% vo NLB. Vo igra za dokapitalizacijata na NLB se spomenuvaat imiwata na EBRD, EIB, pa duri i Goldman Saks. Za da se sobere potrebniot kapital vo igra e i prod`ba na nekoi banki vo regionot kade {to Slovencite investiraa vo izminatiot period. No, toa ne bi bilo dovolno da se sobere kapitalot potreben za dokapitalizacija.

Neodamna, slovene~kiot premier Borut Pahor i minis-

3 FAKTI ZA...

1 550.000 21%

MILION TURISTI PRESTOJUVALE VO ALBANIJA VO PRVITE [EST MESECI GODINAVA OD TURISTITE VO ALBANIJA BILE GOSTI OD STRANSTVO, 452.000 SE ALBANSKI GRA\ANI KOI @IVEAT I RABOTAT VO DRUGA ZEMJA E U^ESTVOTO NA MAKEDONCITE VO VKUPNIOT BROJ TURISTI VO ALBANIJA, [TO GI PRAVI NAJBROJNI

retsedatelot na Hrvatskikiot rakometen sojuz, Sandi ndi [ola, e ideen tvorec, c, aglaven zagovornik, a na kraejot i organizator na regionalnata rakometna liga, a, ba koja od 2011 godina }e treba te da gi obedini najdobrite pi biv{ojugoslovenski ekipi ija zaedno so onie na Avstrija ot i Ungarija. Na posledniot avsostanok vo Zagreb pretstavuzi nicite na regionalnite sojuzi go potpi{aa “memorandumot za sorabotka” so {to e trasiran patot za kvaliteten rakomet, prepolni sali i vozbudlivi natprevari. [ola ne ~eka{e kako vo slu~ajot so fudbalerite da dobie dozvola ili blagoslov od politi~arite, tuku vo direkten kontakt so svoite balkanski kolegi go napravi toa {to retko na koj politi~ar od regionov bi mu uspealo. Ova e izvonredna vest za rakometot na ovie prostori, kade {to ve}e so decenii se igra vrven rakomet, no vo poslednite godini toa va`i edinstveno za reprezentativnoto nivo. Klubovite od Balkanot, kako rezultat na slabiot kvalitet na doma{nite prvenstva, se inferiorni vo finansiska smisla vo odnos

SANDI I [OLA [OLA na zapadnoevropskite ekipi, koi redovno i za mali pari gi kupuvaat najdobrite igra~i u{te vo nivnite juniorski denovi. [parkase rakometnata liga ima za zada~a da ja voskresne nekoga{nata mnogu silna liga na SFRJ koja se raspadna zaedno so dr`avata, ostavaj}i vakuum vo razvojot na ovoj sport. Za Makedonija i na{iot rakomet ova e mo`ebi i istoriski nastan. Vo na{eto prvenstvo se izdvoeni dve ekipi koi spored kvalitetot se daleku od ostatokot na ligata.

Vardar i Metalurg namesto dolgoo~ekuvanite me|usebni dueli sega }e mo`at da odigraat i po 30 kvalitetni me~ovi vo sezonata, {to, sekako, deka dopolnitelno }e im go podigne kvalitetot.

GUBITNIK

“AJMOO...

STANOVI U BOJA!”

S

terot za finansii Franc Kri`ani} izjavija deka Slovenija saka da go zadr`i mnozinskiot del vo svojata najgolema banka NLB i deka proda`bata na stranci ne e opcija na Slovenija.

Vo Slovenija, koja va`i za zemja koja ima prili~no paranoi~en stav kon proda`ba na kompaniite ili bankite na stranci, samoto spomenuvawe na mo`nosta za prod`ba na NLB grupacijata vo javnosta dobiva tretman na nacionalno predavstvo. Inaku, slovene~kata NLB objavi deka vo prvoto polugodie rabotela so zaguba od 20,2 milioni evra, dodeka polugodi{nata zaguba na nivo na grupacija e u{te pogolema i iznesuva 34,5 milioni evra.

Minatata godina, grupacijata

NLB rabote{e so zaguba od 23 milion evra. Stres-testot koj evropskite regulatori go pravat na 91 banka treba da poka`e kolku evropskite banki se sposobni da se nosat so eventualen nov period na pad na ekonomskite aktivnosti ili nova dol`ni~ka kriza.

Proverkata za izdr`livost od finansiski {okovi od evropskite banki bara{e da procenat kolku dopolnitelen kapital }e im bide potreben za da ja postignat stapkata na adekvatnost od 6% vo slu~aj na nepovolni scenarija.

Dvata najgolemi akcioneri na NLB, slovene~kata vlada i belgiskiot KBC vo dekemvri minatata godina ne uspeaja da postignat soglasnost za dokapitalizacijata na bankata so 250 milioni evra.

PROCENKI...

e ispotepaa, ispokaraa, a, izraduvaa, isplakaaa i {to li u{te ne za pusti socijalni stanovi od dr`avata. ^ovek }e re~e ~e alal da & e na dr`avata {to to im nudi na ovie lu|e da se skrasat vo eden vakov stan, n, a ne kako dosega pod kirija, a, koj kaj }e stigne.

Alal da & e ... ama na{iot ot minister za transport, Mile le Janakieski, pod ~ij resorr potpa|aat ovie stanovi, i, zaboravi na ne{to - deka ka gra|anive na na{ata dr`ava va se “beter” od lisici. Taman }e najdat nekoja dupka vo zakonot, vedna{ ja pretvoraat vo pari. Ministerot mo`ebi zaboravil i koj s$ zel socijalen stan i dali mu sleduval.

Tuka e i gre{kata na Janakieski, {to stanovite bea dadeni bez za{tita od malverzaciite na koi vo posledno vreme sme `ivi svedoci. Del od bra~nite dvojki koi gi dobija stanovite po cena od 750 evra sega gi prodavaat za 1.200 evra za metar kvadraten, a dr`avata ne mo`e

MILE JANAKIESKI JA JANA ANA NAKI KIESKI ni{to da prezeme so ogled na toa {to ne e im e zabraneto na licata koi dobile vakvi stanovi ponatamu da gi preprodavaat.

Od Ministerstvoto velat deka toa bilo vo soglasnost so Ustavot. Kaznata bila tie {to }e go prodadat stanot da ne mo`at da apliciraat po vtor pat. So ogled na toa {to zarabotkata od preproda`ba im e pogolema od 30.000 evra veruvam deka del od niv i svoevolno }e potp{at deka nema ve}e da apliciraat za drugi stanovi.

MISLA NA DENOT

VASKO NAUMOVSKI vicepremier za evrointegracii

OD EU O^EKUVAME FER I OBJEKTIVNA OCENKA ZA SRABOTENOTO epublika Makedonija e zainteresirana {to

R

e mo`no pobrzo da se najde re{enie za sporot so Grcija bidej}i zna~itelno }e se olesnat na{ite procesi vo odnos na evropskata i evroatlanskata integracija, so {to celiot proces }e mo`e da se dvi`i napred, izjavi vicepremierot za evrointegracii Vasko Naumovski. Spored nego, potrebni se pogolema doverba i iskrenost me|u dvete strani.

“Na{iot stav kako dr`ava e ne deka Republika Makedonija e podgotvena utre da stane dr`ava~lenka na EU, tuku deka ima u{te mnogu da se napravi. Tokmu zatoa i postojat samite pregovori, dopolnitelno da se harmoniziraat standardite vo makedonskoto op{testvo so evropskite”, istakna Naumovski.

DA SI JA PRONAJDETE SVOJATA CEL MO@E DA BIDE PROCES [TO ]E TRAE CEL @IVOT, NO MO@E DA JA OTKRIETE I KOGA IMATE PET GODINI. TOA E DOBRA PRI^INA NIKOGA[ DA NE SE PREDADETE, DA PRODOL@ITE DA OTKRIVATE NOVI NE[TA SEKOJ DEN

DONALD TRAMP AMERIKANSKI MILIJARDER

4 23.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...TEPA^KA VO ZADAR

...OPASNO SVEDO^EWE

...POSETA NA JU@NA KOREJA

Koga turistite se nepo`elni

Vo Irak nema{e oru`je

Klinton se zakani so sankcii za Severna Koreja

okalnite `iteli vo Zadar, nezadovolni od toa {to B L turistite im go naru{uvaat mirot, predizvikaa tepa~ka na brod so stranski turisti, poradi {to mora{e da intervenira i policijata.

aronicata i porane{na {efica na MI5, Eliza Maningem Buler, vo svedo~eweto pred komisija vo britanskiot parlament izjavi deka mu ka`ala na porane{niot premier, Toni Bler, deka vo Irak nema oru`je, ama toj ne ja slu{al.

TRAVEL CHANNEL INTERNATIONAL ]E EMITUVA DOKUMENTAREC ZA MAKEDONIJA

MAKEDONSKIOT TURIZAM ]E GO VIDAT 120 ZEMJI VO SVETOT Travel Channel International e vode~ki me|unaroden televiziski kanal, specijaliziran za turizam, koj emituva 24 ~asovna programa dnevno na 19 jazici vo pove}e od 100 zemji.

KATERINA POPOSKA

O

DVA, TRI ZBORA

“Novite finansiski merki se najsilna za{tita na pravata na potro{uva~ite vo istorijata. Bankite i drugite finansiski institucii }e treba da se natprevaruvaat za gi pridobijat klientite vrz osnova na kvalitetot na proizvodite, namesto so trikovi i zamki”.

BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

poposka@kapital.com.mk

d septemvri, pa vo slednite tri godini, svetskiot televiziski kanal za turizam Travel Channel International, }e po~ne da prika`uva serija dokumentarni emisii za prirodnite, istoriskite i kulturnite znamenitosti na Makedonija, kako i `ivotniot stil na makedonskite gra|ani. ^etiri~lenata ekipa od Velika Britanija svoite ednonedelni vpe~atoci od Makedonija }e gi preto~i vo 30 minutna dokumentarna emisija, koja }e se emituva tri pati mese~no, do 2013 godina.

Preku objektivot na Travel Channel International pove}e od 100 zemji od Evropa, Azija, Afrika i od Sredniot Istok }e mo`e da ja zapoznaat zemjava.

Vo dokumentarnata serija za Makedonija pod naslov “Essential Macedonia and Travel Today”, }e bidat prika`ani snimki i reporta`i za arhitekturata, turizmot i manastirite i crkvite vo Ohrid, nacionalniot park Mavrovo, skija~kite centri i vozeweto so velosiped kako nov vid turizam, manastirot Sv. Jovan Bigorski, Tikve{ijata, centarot na Skopje, Starata ~ar{ija, Kale, prirodniot opservatorium Kokino i kawonot Matka. ^etiri~lenata ekipa od Travel Channel ja pra{avme po {to ja znaat i po {to }e ja pametat Makedonija. Ni odgovorija po

merikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton, vo Ju`na A Koreja najavi novi sankcii za Severna Koreja, koi }e celat na proda`bata na oru`je i uvoz na luksuzni stoki.

“Vladata bez otstapki }e prodol`i da se bori protiv kriminalot.

Toa }e bide vojna naso~ena protiv {vercerite i kriminalcite. Zakonite treba da se po~ituvaat na celata teritorija na Francija”. niza ubavi ne{ta, po kompaktnosta (mala zemja so tolku mnogu lu|e), po gostoprimlivosta, no i po vkusnata hrana i ubavite pejza`i.

“Vo Velika Britanija ne se znae mnogu za Makedonija, osven za toa deka nekolku pati dvete nacionalni reprezentacii igrale fudbal, kako i po Aleksandar Makedonski. Prezadovolni sme od ona {to go vidovme ovde, gostoprimstvoto, ubavite predeli, prirodnite bogatstva i pred s$ od visokite planini, koi se retkost za Anglija. ]e ja pametime po manastirot Sv. Naum, podvodnite izvori, ~istata voda, celata gletka.

Imavme i edna interesna slu~ka. Spored ka`uvawata na me{tanite, kaj izvorite vo Sv. Naum imalo sini peperutki, koi doznavme deka se mnogu retki vo Makedonija i `iveat samo 24 ~asa. I dodeka trae{e snimaweto, edna takva peperutka sleta na rakata na Dejvid. Seto toa go dokumentiravme. Se voodu{evivme navistina”, veli Ged Klaf, producent na dokumentarnata

serija za Makedonija.

Prezenterot Deni Robins be{e voodu{even od makedonskata hrana.

“Zadovolen sum od prestojot vo Makedonija i od ona {to go vidovme i snimivme. Navistina mi se dopa|a hranata.

V~era izedov cela ~inija makedonski kolbasi i }ebapi.

Za vreme na snimawata duri vo eden moment mojot `ivot go staviv vo opasnost, spu{taj}i se po strmni velosipedski pateki na Mavrovo, a toa }e go prika`eme i vo samata dokumentarna emisija. Gi probav re~isi site makedonski vina od Tikve{. Pominav mnogu ubavo vreme ovde i se nadevam deka }e napravime dobra prezentacija na Makedonija.

Edinstveno {to ni pre~e{e ovde dodeka snimavme e {to mnogu se gradi. No, za 2-3 godini se nadevam deka gletkata ovde }e bide poubava”, re~e Robins.

Doma}inite, Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot i sektorot za turizam pri Ministerstvoto za ekonomija, velat deka ova

e odli~na mo`nost za da se promovira makedonskiot turizam.

“Vo prviot del od godinata na Travel Channel odea spotovite “Makedonija ve~na”. Od septemvri, koga }e zapo~ne emituvaweto na ovaa dokumentarna serija, }e se pridonese u{te pove}e za na{ata zemja bidej}i emisijata }e bide nivno viduvawe na Makedonija kako turisti~ka ponuda”, re~e Viktor Mizo, direktor na Agencijata.

Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka Makedonija dosega go poznavala samo doma{niot turizam.

“Do lani, pred krizata, imavme odli~en porast na turizmot od okolu 15%, za vo 2009 godina da imame pad od 5%.

Zadovolni sme {to kampawata {to ja po~na Vladata, “Istra`i ja Makedonija”, dade pozitiven rezultat vo doma{niot turizam, so rast od 20%, {to se nema slu~eno vo poslednite 15 godini”, izjavi Zoran Nikolovski, rakovoditel na sektorot za turizam pri Ministerstvoto.

NIKOLA SARKOZI pretsedatel na Francija

“Vrabotenite vo javniot sektor ne ja po~uvstvuvale krizata kako rabotnicite vo privatniot sektor i tie ne stravuvaat sekojdnevno dali utre na rabota nema da gi ~eka rabotni~kata kni{ka” DARKO MILANOVI] minister za zdravstvo na Hrvatska

GADGETS

DVA NOVI LAPTOPI NA MSI

K

ompanijata za proizvodstvo na elektronski uredi MSI zav~era gi pretstavi dvata novi prenosni kompjuteri MSI FH 600 i MSI FR 600. Ovie laptopi imaat Intel-ov procesor, a nudat i dopolnitelna turbo drajv i eko-enxin tehnologija za zgolemuvawe na performansite, odnosno za

prodol`uvawe na rokot na upotreba na bateriite. Ku}i{tata na kompjuterot se otporni na grebanici i dopiri na prsti. Razlikata pome|u dvata modeli e vo grafikata.

FR 600 ima integrirana Intel-ova grafi~ka karti~ka, dodeka FH 600 e opremen so grafi~ka karti~ka GeForse GT 325M so eden gigabajt memorija.

POLITIKA

23.07.2010

TRIBUNALOT ODLU^I: KOSOVO E NEZAVISNO

K

osovskata nezavisnost ne pretstavuva kre{ewe na me|unarodnoto pravo, smeta Me|unarodniot sud na pravdata. Ova otvora prostor za tolkuvawe na posledicite od odlukata, koi, spored britanski "Gardijan", svojot odek }e go imaat i podaleku od Kosovo i regionot, vo drugite zemji koi samoproglasile nezavisnost ili koi {to imaat namera da se otcepat. Politi~arite od albanskiot politi~ki blok vo Makedonija o~ekuvaa

tokmu vakva odluka na Sudot vo Hag. "Odlukata na Me|unarodniot sud na pravdata u{te pove}e }e ja zajakne me|unarodnata pozicija na Kosovo, za da mo`e da se dostigne brojkata na zemji {to }e ja priznaat negovata nezavisnost, potrebna za Kosovo da stane ~lenka na OON", izjavi pratenikot na Nova demokratija, Sulejman Ru{iti.

"Sudot vo Hag ne padna pod vlijanie na poli-

tikata. Misleweto na Me|unarodniot sud nema da vlijae na odlukite na dr`avite dali }e go priznaat Kosovo ili ne, za{to sekoja zemja si vodi svoja politika. Kosovo reflektira pozitivno na celiot region i e faktor na stabilnost na Balkanot, taka {to, pozitivnata ocenka za negovata nezavisnost }e vlijae pozitivno i na Makedonija", izjavi potpredsedatelot na Sobranieto i pratenikot na DUI, Rafis Aqiti.

5

GRUEVSKI: CVETANOV NE ZNAE DA SE NOSI SO GRE[KATA

P

remierot Nikola Gruevski so odgovor na obvinuvawata {to na negova smetka gi ispora~a porane{niot direktor na Upravata za spre~uvawe perewe pari, Vane Cvetanov.

"S$ {to ka`uva e totalno neto~no. Vane Cvetanov napa|a, navreduva, pluka i go izrazuva svojot gnev i revolt zatoa {to e razre{en od funkcijata", izjavi Gruevski, zaklu~uvaj}i deka "ne sekoj dr`aven funkcioner

ednakvo i dostinstveno reagira koga }e napravi gre{ka i koga na nekoj na~in }e treba da bide sankcioniran za toa".

Bidej}i uka`uvawata na Antikorupciskata komisija se poka`ale to~ni po izvr{enite detalni proverki od strana na VMRO-DPMNE, Gruevski dodade deka vakov poteg mo`ebi }e treba da se povtori i vo idnina, bidej}i, kako {to re~e, VMRO-DPMNE nema da gi {titi onie {to ne go

po~ituvaat zakonot: "Nie ne mo`eme da ja la`eme javnosta zatoa {to nekoj e partiski ~len.

So toa }e go zagubime kredibilitetot. Ako na javnosta & velime deka nekoj ne napravil gre{ka, a toj, vsu{nost, napravil, javnosta mo`e da proveri dali e toa taka."

Na pra{aweto dali }e ima rekonstrukcija na Vladata premierot odgovori deka nema da ima, toa bilo ~ista {pekulacija.

LELU[ NI JA FRLI TOPKATA:

"IGRAJTE PODOBRO OD FRANCUSKATA FUDBALSKA REPREZENTACIJA!" Francuskiot minister za evropski pra{awa Pjer Lelu{ v~era srede Skopje otvoreno mu pora~a

na makedonskoto liderstvo deka ne smee da se bega od odgovornosta za re{enie na sporot za imeto

T

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

opkata e na va{a strana i obidete se da igrate podobro od francuskata fudbalska reprezentacija.

Nie Francuzite ve sakame vo evropskoto semejstvo, koe e ku}a na demokratijata, izjavi francuskiot minister za evropski pra{awa, Pjer Lelu{, po sredbata so vicepremierot za evropski pra{awa Vasko Naumovski.

Spored Lelu{, sporot me|u Makedonija i Grcija e pra{awe koe {to treba da go re{at Atina i Skopje, i tuka nikoj ne treba da se me{a ili da vlijae za kompromisot da bide postignat.

"Toa ne e uloga nitu na Francija, nitu na koj bilo drug da se me{a vo toa pra{awe. Posakuvame da se najde re{enie pome|u Gruevski i Papandreu. Nie sme ovde da go pridvi`ime i da go poddr`ime toj proces, a kolku pobrzo se najde re{enie tolku podobro }e ni bide na site, bidej}i toa pra{awe e vo interes i na stabilizacijata na regionot

i na EU”, re~e Lelu{.

Za francuskiot minister za evropski pra{awa, osven re{avaweto na sporot so imeto, od krucijalno zna~ewe e i prodol`uvaweto so reformite.

"Mnogu e va`no reformite da te~at i toa so golem intenzitet. Potrebno e navistina da se ima nezavisno sudstvo, policija koja {to funkcionira, da ima vistinska borba protiv korupcijata, vospostavuvawe na pravna dr`ava, so`ivot pome|u razli~ni zaednici, bidej}i toa e ne{to {to e dobro za gra|anite na va{ata zemja, a ne za francuskite gra|ani”, re~e Lelu{.

Vicepremierot Vasko Naumovski poso~i deka Makedonija i ponatamu ostanuva silno posvetena na reformite i kriteriumite za ~lenstvo, bez razlika na toa koga }e gi zapo~neme pregovorite.

"Bez ogled dali Makedonija }e gi zapo~ne pregovorite za ~lenstvo do krajot na ovaa ili vo narednata godina Vladata ostanuva celosno posvetena kon ostvaruvawe na na{ite prioriteti od evropskata

agenda, re~e Naumovski.

Inaku, za toa deka topkata za re{avawe na sporot so imeto e vo na{i race, zav~era poso~i i pretsedatelot na Evropskata

inicijativa za stabilnost, Geral Knaus. Spored Knaus, sega e vistinskoto vreme da se re{i sporot so imeto bidej}i sega{nata vlada na Grcija se ~ini

pove}e od podgotvena za iznao|awe re{enie, od koja bilo porane{na vlada na Grcija. Istiot den, premierot Nikola Gruevski, dobi i pismo direktno

od britanskiot premier, Dejvid Kamerun, za koj postignuvaweto kompromisno re{enie, }e zna~i priznanie za liderstvo za Makedonija.

RASPRAVA “DO SMRT” ZA REVIZORSKITE IZVE[TAI

VLASTA IMA UPLAV OD KONTROLATA VRZ NARODNITE PARI

Po “uspehot” na vlasta i opozicijata da formiraat Anketna komisija celi dvaeset dena po sobraniskiot incident, vo obidot vo edno da se proturka i Delovnikot na povr{ina ispliva vistinskiot kamen na sopnuvawe okolu nemo`nosta za konsenzus. VMRO–DPMNE nikako ne prifa}a Sobranieto da gi razgleduva izve{taite na Dr`avniot zavod za revizija KATERINA SINADINOVSKA

N

sinadinovska@kapital.com.mk

ema kraj za dramata okolu postignuvaweto konsenzus vo zakonodavniot dom. Kone~niot dogovor za Anketnata komisija (i odreduvaweto na Hajrula Misini – komandant [pati, za pretsedatel na istata) i usoglasuvaweto na

stavovite za toa na kolku sednici opozicijata }e ima pravo da stava to~ki na dneven red ostana vo zaden plan, otkako i po celodnevni raspravi s$ u{te nema dogovor okolu revizorskite izve{tai. Poslednite informacii od koordinacijata, koja po nekolkute pauzi v~era prodol`i vo docnite popladnevni ~asovi, be{e deka vladeja~kata VMRO– DPMNE ostanuva na stavot

deka za niv prifatliv e samo potkomitet vo ramkite na Komisijata za finansirawe i buxet, koj }e se zanimaval so kontrolata na tro{eweto na narodnite pari. Za SDSM ova e krajno neseriozen predlog, zatoa {to za vakvo krupno pra{awe tie smetaat deka mora da ima postojano parlamentarno rabotno telo, koe i vo idnina bi bilo garancija za kontrolata

na zakonodavniot dom vrz na~inot na koj izvr{nata vlast gi tro{i parite na narodot. No, vladeja~kata partija ne popu{ta od posledniot predlog za kompromis, iako bukvalno im “gori pod noze” i se pod neverojaten pritisok konsenzusot da bide postignat do 27–mi i Sostanokot za asocijacija i stabilizacija vo Brisel. “Sekoj ~as ni e va`en. Ponedelnik e ve}

e premnogu docna. Morame najbrzo {to mo`eme da go zatvorime ova pra{awe” velat vo VMRO–DPMNE. Inaku, vo nasoka na unapreduvawe na sorabotkata me|u Dr`avniot zavod za revizija i zakonodavnata vlast, vo organizacija na Fondacijata za demokratija Vestminister minatata godina be{e organiziran seminar na tema “finansiski nadzor, buxetirawe

i revizija” na koj osven pratenici, u~estvuvaa i pretstavnici na Dr`avniot zavod za revizija. Vo nasoka na ova be{e realiziran i studiski prestoj vo holandskiot Sud za revizija na pretstavnici na Sobranieto, ~lenovi na Komisijata za finansirawe i buxet i ~lenovi na Komponentata 4 – nadvore{na komunikacija vo ramki na proektot MATRA minatata esen.

V 6 23.07.2010 ZO[TO MAKEDONIJA NE PRODUCIRA NOV

LIDERI BEZ ROK NA TRAEWE! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

MAKSIM RISTESKI

V

risteski@kapital.com.mk

o dvaeset godini nezavisnost i parlamentarna demokratija, vo Makedonija trojca lideri go odbele`aa politi~kiot `ivot – Qub~o Georgievski, Branko Crvenkovski i Nikola Gruevski.

Pretsedatelite na ostanatite politi~ki partii, ostanaa da vireat vo senkata na ovie trojca i nekoi iako so mnogupati pogolemo politi~ko i `ivotno iskustvo od niv, ne uspeaja da go zasenat “kul-

DDodeka vo site sovremeni r demokratii, r , normalno r e da se menuvaat u partiskite r lideri r pod pritisok r na modernite politi~ki procesi, Makedonija vo dvaesetgodi{noto postoewe vo pluralizam poka`a deka e podgotvena da gi odbie i politi~kite trendovi , no ne i da se “otka`e” od “starite dobri” politi~ari

tot” na li~nosta {to vladee kaj narodot koga e vo pra{awe “zlatnata trojka”. Se dobiva vpe~atok deka ovie lideri go kontroliraa politi~kiot `ivot vo zemjava, akumuliraj}i ja vo sebe, i distribuiraj}i ja spored sopstvenite potrebi, celokupnata partiska mo}.

Fakt e deka i pokraj site razliki {to gi imaat, voda~ite od makedonskiot kalibar gi karakterizira edno ne{to {to im e zaedni~ko – sposobnosta da se nametnat kako klu~ni i nezamenlivi igra~i vo svoite partii i pritoa da sozdadat edna atmosfera vo koja }e vladee misleweto deka bez niv partijata }e nema idnina. Vo VMRO – DPMNE,

so prezemaweto na liderskata pozicija na Gruevski, partijata do`ivea klasi~en vnatrepartiski raskol od ogromni razmeri, pri {to porane{niot lider Georgievski be{e “istisnat” od pozicijata. So mo}ta {to ja demonstrira{e Gruevski pobeduvaj}i go svojot politi~ki mentor, ~ovekot koj va`e{e za personifikacija na DPMNE (i eden od osnova~ite na partijata) i be{e lider za koj se misle{e deka e nenadminliv za taa politi~ka prominencija, jasno be{e deka na povidok e politi~ar koj ne e ni malku naiven i koj e dovolno mo} en da izrasne vo lider {to }e “`ari i pali”. Gruevski mnogu brzo doka`a deka e i pove}

e od ova – dobi dva parlamentarni izborni ciklusi, pri {to vo vtoriot osvoi dosega nevideno parlamentarno mnzoinstvo, a potoa i dosega neviden broj gradona~alni~ki mesta i pretsedatel na dr`avata od negovite redovi. Ovie se dovolni podatoci za da se zaklu~i za poddr{kata {to ja u`iva toj kaj narodot (kako nieden pred nego) i za famata {to se sozdava okolu nego i negovoto vladeewe (Georgievski do deneska ne mo`e da mu prosti za kako {to veli zloupotrebata na doverbata i zabivaweto na no` vo grb so zborovite “sozdadov ~udovi{te”).

Od druga strana, tuka e Branko Crvenkovski, so pogolem

politi~ki bekgraund zad sebe, ~ovek koj aktivno u~estvuval vo politi~kite procesi od samoto sozdavawe na dr`avata i koj i toa kako ja odbele`a dvaeset godi{nata makedonska nezavisnost rotiraj}i na najvisokite dr`avni funkcii. Vo svojata partija, Crvenkovski niz godinite se poka`a kako sto`er okolu koj i se vrti `ivotot na SDSM. Iako, poznava~ite tvrdat deka za razlika od VMRO – DPMNE, kade {to poradi poizrazenata avtoritarna nota do promena na liderskata pozicija mo`e da dojde samo na na~in na koj Gruevski go prezede “prestolot”, vo SDSM, ne{tata funkcioniraat malku poinaku i tamu konkurencijata za

LIDERITE NA “NOVA” SRBIJA:

TADI] REFORMATOR - \IN\I]

S

edum godini po atentatot na srpskiot premier Zoran \in|i}, negovata energija, inteligencija i elokvencija, i sekako, navistina retkiot oreol na ~esnost, go pravat se}avaweto na negovoto liderstvo svoeviden kriterium spored koj se merat politi~arite, a osobeno liderite koi go koristat negovoto politi~ko nasledstvo. Barem vakvi se analizite za negoviot lik i delo vo sosedna Srbija.

Trendovite lansirani od

\in|i}, a prifateni od nacijata, vo Srbija s$ u{te traat, no analiti~arite s$ u{te “`alat” po nego i velat deka sega niv gi sproveduvaat li~nosti koi ili go nemaat negoviot kapacitet ili preslobodno go interpretiraat ona {to go nau~ile od ovoj golem politi~ar. Poznava~ite tvrdat deka liderite {to go nasledija \in|i}, ja nemaat negovata hrabrost i odlu~nost, poradi koja toj i zagina, beskompromisno fa}aj}i se vo kostec so organiziraniot kriminal.

Opreracijata “Sabja”, koja se ~ine{e deka po ubistvoto na \in|i} }e prodol`i vo sistematska borba protiv kriminalot vo Srbija, be{e reducirana za nekolku od nejzinite najefektni segmenti, od strana na liderite koi go nasledija \in|i} (od vremeto na Ko{tunica, pa navamu).

Srpskite analiti~ari, koga go sporeduvaat \in|i} duri i so pretsedatelot Boris Tadi}, ~ie politi~ko liderstvo i nadvor od granicite na Srbija go

afirmira{e i Me|unarodnata zaednica, prednost mu davaat na pokojniot premier. Velat deka koga \in|i} na Srbija & vetuval vlez vo Evropa, taa cel se ~inela oddale~ena samo ~ekor-dva. Deset godini podocna, Evropa e ne{to {to ja ~eka Srbija vo sredinata ili duri kon krajot na slednata decenija.

Analiti~arite potenciraat deka so ovaa sporedba ne sakaat da gi osporat objektivnite liderski kvaliteti na Tadi}, ~ija politika za komplikuvaniot problem

- Kosovo (sproveduvana zaedno so ministerot za nadvore{ni raboti, Vuk Jeremi}) po~nuva da dava pozitivni (za Srbija) rezultati i nasproti o~ekuvawata.

“Tadi} ima cvrsta raka”, velat analiti~arite, no istovremeno zabele`uvaat deka za razlika od vremeto na \in|i}, liderot {to go razbi evroskepticizmot vo Srbija, vo ovoj period, koga na ~elo na Srbija e Tadi}, Sobranieto rasprava za toa “kolku na Srbija& e potrebna Evropa”, i za toa “koj e pogolem

VI VODA^I “{ef” e posilna, sepak, pozicijata na Crvenkovski e neprikosnovena. Toj “dozvoli” vo partijata da prodefiliraat i drugi lideri, dozvoli i drugi premieri, za kako {to mu se zabele`uva istite da gi “potro{i” i na kraj da se poka`e deka povtorno samo toj e opcijata za spas na partijata. Vo periodot koga Crvenkovski be{e pretsedatel na dr`avata, SDSM, barem navidum, se soo~i so najgolemata kriza vo svoeto postoewe i vo javnosta se sodzade atmosfera vo koja se ~eka{e toj da se vrati na liderskata fotelja za da ja osve`i partijata (!?) i ne{tata da trgnat napred.

So ova, povtorno se doka`aa vpe~atocite deka likot i deloto na “Branko” koga se raboti za socijal-demokratskata matrica na razmisluvawe vo Makedonija se ednostavno nezamenlivi.

Vo vakvi uslovi, na politi~kata scena imame i dve najmo}ni partii, koi se rakovodeni od dvajca lideri koi vo su{tina se pomo}ni od samite partii. Moderni diktatori na na{eto vreme i diktatori na site procesi {to se slu~uvaat.

A politi~kata teorija tvrdi deka poznata e me|usebnata zavisnost nestabilnite na diktatorite i nest fenomena ja vremiwa. I dvata fe sledat Makedonija od proglasamostojnosta do suvaweto na samostoj denes.

SINDROM NEIZLE^IVIOT SI “DR@AVATA - TOA SUM JAS” Misini veli Analiti~arot Suad M deka e normalno da ppostojat vlijanie odi silni lideri ~ie vli podaleku od nivnite mati~ni spored nego, partii. Ona {to spor kompletnata ne e normalno, e kom kontrola koja tie ja ppraktikuvaat koga se na vlast duri i so institucii i pomo{ na dr`avni in ja zloupotrebuvaat. liderite “O~igledno e deka li potrebna da se imaat harizma potreb bide na taa pozicija, no od ona izminative {to go vidovme vo iz 20 godini ne mo`eme da bideme ubedeni vo nivniot ddemokratski kapacitet nitu vo nivniot patriotizam. Partiite funkcioniraat kako sekti, a doa|aweto na vlast e glavno zaradi lukrativni celi.

Istoriski gledano, a i opservirano od aspekt na minatiot sistem vo koj pominavme 50 godini, gra|anskata svest ne

23.07.2010 MIHELS ZA NASTANOKOT NA LIDERSTVOTO Robert Mihels, poznatiot germanski sociolog, avtor na pro~uenata studija “Politi~kite partii”, nastanokot na politi~koto liderstvo go opi{uva kako akt na sobirawe istomislenici od strana na voda~ koj osnova partija, pri {to toj od samiot po~etok presudno vlijae na najva`nite partiski odluki i raspolaga so najgolemo koli~estvo mo} vo partijata. Ovoj proces na sozdavawe pariski lideri e tipi~en za novonastanatite demokratii vo postkomunisti~kite zemji. Spred Mihels, liderite ne te`neat da gi postignat celite poradi koi e vospostavena partiskata organizacija, tuku nivnata cel e da go osiguraat opstanokot na organizacijata, i na toj na~in, opstanokot na svoite pozicii na mo}. be{e ni oddaleku vo najgolema merka. Gra|anite bea izzemeni od aktivno praktikuvawe na politikata. Se sozdadoa pokorni, subordinirani, ispla{eni gra|ani za koi sekoga{ nekoj drug treba da se gri`i. Seto toa dovede do sozdavawe atmosfera i prostor za lideri ~ij kult e silno izrazen do merki koi se nadvor od sekakvo kriti~ko opservirawe, ne smetaj}i ja tuka osnovnata politi~ka borba me|u partiite” veli Misini.

Nestabilnite vremiwa vo kakvi {to `iveeme, Misini veli deka baraat lideri koi se odva`ni, kompetentni i hrabri da nosat odluki, koi mo`ebi sekoga{ nema da mu se dopa|aat na narodot, no }e bidat vo negov interes dolgoro~no: “Ova, ne podrazbira odluki na diktatorski na~in (koi ne vklu~uvaat po{irok krug na zainteresirani, partii, organizacii, eksperti). Koga se zboruva za diktatori vo toj kontekst, se misli na prosvetni diktatori, ne{to {to ne sme go videle na ovie prostori, i {to sega{nite lideri ne se vo mo`nost da go ispora~aat”.

Na pra{aweto dali mo`at na{ite partii bez vaka postavenite lideri, Misini odgovara: “Mo`at, samo {to toa ne mo`e da se slu~i so “abdikacija” na liderite –potrebna e vnatre{na partiska revolucija, a vo ovoj moment toa ne mo`e da se slu~i, zna~i ne mo`at. Suetata e edna od dimenziite od koi postoe~kite lideri ne mo`at da se izle~at.

TAWA KARAKAMI[EVA

PROFESOR Na{ite partii odvnatre se problemati~no demokratski i ova se gleda vo na~inot na izbor na site dosega{ni partiski lideri, no i vnatre-partiskite odnosi koi postojat me|u ~lenstvoto i rakovodstvoto. A, najproblemati~na e “demokratijata” vo odnosite me|u vlasta i opozicijata.

Toa e sindromot – dr`avata toa sum jas! Apsolutno se nepriem~ivi za kakva bilo kritika, kolku i da e konstruktivna”.

Ona {to spored nego ne smee da se zanemari e deka partiite imaat lideri, kakvi {to im se i ~lenovite. “Partiite se neatraktivni za nekoj poseriozen anga`man, tie se interesni samo od aspekt na nivnata uloga na agencii za vrabotuvawe i biznis-provajderi, {to }e priznaete e mnogu rudimentirana politi~ka ponuda. Reformskiot duh podrazbira i podignuvawe na politi~kite i gra|anskite barawa na edno povisoko nivo, {to }e pridonese i za pogolema konkurencija na liderite”.

Profesorot na Vienskiot ekonomski institut, Vladimir Gligorov, vakviot partiski demokratski deficit go doveduva vo korelacija i so sostojbite vo ekonomijata. Veli deka poradi nedostigot na vistinski lideri koi }e znaat da se nosat so funkcijata {to ja imaat namesto da poka`uvaat silen otpor za re{avawe na problemite i sporovite – zemjata ostanuva onakva kakva {to e, vo sostojba na nerazvienost i bez reformi. Gligorov zboruva i za vnatre{nite sostojbi vo dvete najgolemi makedonski partii. #Site partii vo Makedonija tendiraat so niv da rakovodi eden ~ovek, za{to se relativno novi i im nedostiga sigurnost.

Od niv samo dve se seriozen faktor – VMRO-DPMNE i SDSM. Samo po sebe, postoeweto na dvopartiski sistem ne mora da bide lo{o. Ona {to mo`e da se zabele`i i kaj dvete partii e nekoja vnatre{na dinamika, no realno, za nekoj pobogat vnatrepartiski `ivot ne mo`eme da zboruvame. Sepak, ima razlika vo funkcioniraweto na SDMS i na VMRO –DPMNE. Kaj SDSM ima{e promeni na lideri (Crvenkovski, [e}erinska, Zaev), ima{e i promena na premieri (Crvenkovski, Bu~kovski), pa ne mo`e da se ka`e deka nema{e konkurencija za liderskata pozicija. Vo taa partija ima vnatrepartiska borba za prevlast i konkuren-

] NEPRE@ALEN prijatel na Srbija, Rusite ili Francuzite”.

Analizite se deka haosot vo penziskoto, zdravstvenoto osiguruvawe, nezadovolstvoto na sindikatite, {to go zatekna \in|i}, be{e sreden mnogu pobrzo od site o~ekuvawa, i vo toj pogled toga{ mnogumina smetaa deka so toa e postaven dovolno visok kriterium koj pove} e nema da dozvoli socijalnata problematika da

se nadvisnuva nad vlasta kako urgenten problem.

No, toa, “blagodarenie” na niza faktori, ne se slu~i.

Duri i na~inot na koj \in|i} mu se obra}a{e na narodot im nedostiga na Srbite, so mnogu kreativnost i `ivopisnost za da mu gi pribli`i kompleksnite aspekti na aktuelnata situacija, denes e predmet na kult (pe~ateni se

pove}e zbirki i antologii na metafori {to gi upotrebil \in|i}). Zatoa sega politi~arite na nacijata & objasnuvaat {to se slu~uva so razbirliv, narativen jazik, bez kompleksni frazi, zboruvaj}i za `abi i Indijanci, fudbalski natprevari, ribi i akvariumi, rasipani avtomobili.

Spored ekspertite, i ova e standard postaven od \in|i}.

cija. Vremeto poka`a deka Branko Crvenkovski uspea da se nametne kako lider. Takva e konstelacijata na odnosite vo partijata.

Kaj VMRO-DPMNE e prisutna poavtoritarna crta. Na~inot na upravuvawe so partijata ne se promeni od samoto formirawe do denes. Nikola Gruevski go prezede kultot na Qub~o Georgievski. Kaj DPMNE zabele`livo e avtokratskoto rakovodewe so partijata od strana na liderot i tamu, realno ima problem so konkurencijata #, veli Gligorov.

Profesorkata po politi~ki sitem, Tawa Karakami{eva, insistira na postoeweto na posilna vnatrepartiska demokratija i site anomalii koi se slu~uvaat vo procesot na gradewe na lideri, taa gi gleda tokmu vo nedostigot od istata: “Vo Republika Makedonija postoi op{toprifaten stav deka vo dosega{noto funkcionirawe na politi~kite partii izostanuva vnatre-partiska demokratija.

Vnatre-partiskata demokratija e neophodna za promovirawe na po{irokiot koncept na demokratija vo op{testvoto.

So nejzinoto postoewe se zajaknuva gra|anskoto vklu~uvawe vo politi~kite procesi na dr`avata, se pro{iruvaat mo`nostite na gra|anite za pogolema inkluzivnost vo politi~kiot `ivot, partiite dobivaat zna~ajni edukativni funkcii vo prenesuvawe na gra|anskata mo} vo politi~kiot sistem. Gra|anite aktivno se vklu~uvaat vo kreiraweto na partiskite agendi, dodeka politi~kite partii se pove}e otvoreni za novi idei i novi lu|e.

So vnatre-partiskata demokratija partiite polesno se osloboduvaat od ~uvstvoto na koncentrirana i netransparentna mo}.”

A za da postoi vnatrepartiska demokratija, Karakami{eva veli deka treba da se obrne vnimanie na tri klu~ni faktori: na~inot na regrutacija i izbor na kandidati za partiskite organi, no i za izbornite politi~ki pozicii vo zemjata, na~inot na koj se izbira i na koj deluva partiskiot lider i na~inot na koj se definiraat partiskopoliti~kite pozicii. Taa dodava deka politi~kite partii vo RM vo svojata vnatre{na struktura se problemati~no demokratski.

Ovaa konstatacija posebno se potvrduva ako go razgledame na~inot na izbor na site dosega{ni partiski lideri, no i vnatre-partiskite odnosi koi postojat me|u ~lenstvoto i rakovodstvoto. Osobeno problemati~na e „demokratijata” koja {to se gradi vo odnosite me|u konkurentskite partii, odnosno odnosite me|u vlasta i opozicijata.

VLADIMIR GLIGOROV

PROFESOR Site partii vo Makedonija pretendiraat so niv da rakovodi eden ~ovek, za{to se relativno novi i im nedostiga sigurnost. Od niv samo dve se seriozen faktor – VMRO-DPMNE i SDSM. Samo po sebe, postoeweto na dvopartiski sistem ne mora da bide lo{o, no nedostiga vnatre{na dinamika.

SUAD MISINI

ANALITI^AR Suetata e edna od dimenziite od koja postoe~kite lideri ne mo`at da se izle~at. Toa e sindromot – dr`avata toa sum jas! Apsolutno se nepriem~ivi za kakva bilo kritika, kolku i da e konstruktivna.

7

8 23.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

VLAST BEZ KONTROLA o obidot da se izbegne mo`nosta Sobranieto da ima uvid i da rasprava za toa kako i za {to Vladata gi tro{i parite od dr`avniot buxet, prateni~ka od vladeja~kata VMRO – DPMNE im objasnuvala na svoite kolegi od opozicijata deka misli oti pratenicite se nekompetentni da gi razgleduvaat izve{taite na Dr`avniot zavod za revizija. Nebare izve{taite na Revizija se elaborati po nuklearna fizika! Kako mo`e pratenik da se okvalifikuva i sebesi i kolegite kako nesposobni da pro~itaat ne{to {to e tolku jasno i ubavo “sro~eno” re~nikot na revizorite e stegnat i ni malku poetski i metafori~en.

Zabele{kite se sekoga{ vo ovaa forma “nenamensko tro{ewe na tolku i tolku pari tamu i tamu”. Zarem potrebni se posebni inetelektualni i ekspertski ve{tini za da se razbere {to detektiraat dr`avnite kontrolori!?

Jasno e deka ovaa Vlada ima problem so kontrolata! Ednostavno manifestira edna takva nezavisnost so koja jasno pora~uva deka do-

V

ALEKSANDAR D JAN^ESKI

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

kontrola od kakov bilo tip. Zo{to da objsnuvaat na nekogo kako gi tro{at parite!? Tie se tamu za da tro{at, a objasnuvaat samo na izbori, oti po logikata na premierot Nikola Gruevski, ot~et za s$ se dava samo pred narodot. Instituciite {to treba da kontroliraat neka se samoraspu{tat ako sakaat! Vo vakviot pani~en obid da se izbega od kontrolata, ona {to verojatno sledi e gubewe na kontrolata i vo svoite redovi.

Pa, potoa ne treba da iznenaduva Cvetanov i takvite kako nego!

[TO KA@UVAAT EKONOMISTITE? ove}eto dr`avi vo Evropa se prezadol`eni i nastojuvaat preku odredeni merki da go namalat buxetskiot deficit i da izlezat od ekonomskata kriza.

Ovie dr`avi bi bile sre}ni dokolku go popolnat buxetot makar za 1%. Ni{to ne ja pravi porazli~na sostojbata na Balkanot.

Ekonomistite maka ma~at za da im poka`at i doka`at na vladite na svoite dr`avi kako treba da se izleze od dnoto vo koe propa|aat ekonomiite.

Dr`avite tonat vo dolgovi, ekonomskata aktivnost e vo postojan pad, a nelikvidnosta so koja se soo~uvaat kompaniite i dr`avnite institucii i pretprijatija stanuva s$ pogorliv problem koj mora da se re{i.

Se postavuva pra{aweto dali vladite dosega gi prezemaa vistinskite merki za da gi spasat padnatite ekonomii?

Dali politi~kite eliti od vlasta, no i od opozicijata, imaat jasna ideja i strategija za soo~uvawe so bolnite problemi i naso~uvawe kon vistinskiot pat?

Dol`nici ima nasekade, i vo javniot i vo privatniot sektor. Golema pri~ina za nelikvidnosta e s$ pogolemata dr`avna

P

RAJ ILI MIZERIJA

volna si e sama na sebe.

Ne & treba opozicija, ne & treba nitu Parlament, zo{to najmalku & treba

potro{uva~ka i toa, spored hrvatskite ekonomisti, treba da se re{i. Izvozot i investiciite treba

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

da bidat stolb na dr`avnata politika, koi bi trebalo da se vidat vo programite na vladata, vladinite agencii i drugite tela.

Penziskite i zdravstvenite reformi se isto taka merki koi treba da se prezemat. Nekoi od balkanskite zemji ve}e prezedoa vakvi reformi.

No, toa ne e dovolno.

Krajnata merka e kratewe na buxetite na javnite institucii i zgolemuvawe na danocite. Za da ne dojde do toa, kompetentnite i odgovornite lica – ekonomisti, vlada i stopanstvenici - treba da sednat na edna masa za zaedno da ka`at {to ponatamu.

IGON: Magazinot "Forbs" redovno objavuva razli~ni rangirawa, a edno od niv e so ime “Dano~na mizerija” koe poka`uva vo koi dr`avi se najvisokite dano~ni stapki, odnosno kolkava e visinata na danocite koi gi pla}aat kompaniite i gra|anite.

Postojat i rangirawa kako {to se najskapite mesta za `iveewe vo svetot, najskapite gradovi vo svetot za iznajmuvawe kancelarii itn. Dr`avite koi se na dnoto na ovie listi, vsu{nost, se najdobri.

Od druga strana, mnogu me|unarodni organizacii, me|unarodni nevladini organizacii za antikorupcija ili finansiski institucii objavuvaat obraten tip rangirawa. Tuka dr`avite, gradovite ili instituciite koi se na vrvot se najdobri. Vo oblasta na me|unarodnite investicii popularno e rangiraweto “Lesnotija za vodewe biznis” koe go objavuva Svetska banka sekoja godina.

Mnogu agenciii za investiciska promocija gi koristat rezultatite vo promotivni kampawi. Na{ata dr`ava e najdobar reformator, na{ata dr`ava e dano~en raj, na{ata dr`ava e biznis-raj ...

Vakvi slogani mo`at da se najdat na nivnite veb-stranici i vo promotivnite materijali.

JAN^ESKI: Rangiraweto na Svetska banka i drugi sli~ni na toa se mnogu popularni vo Makedonija. Ako se pozitivni za nas ~esto pominuvaat so golemi promocii, iako korista makedonskite gra|ani ne mo`at direktno da ja po~uvstvuvaat. Na rangirawata od poslednata godina Makedonija e pozicionirana na vrvot vo nekolku od niv.

PIGON: Koga go gledam rangiraweto na "Forbs" Makedonija e na samiot kraj na listata.

Toa zna~i ima malku dano~na mizerija i ima mnogu dano~na sre}a vo dr`avata. Spored Indeksot za dano~na mizerija i reformi 2010 trite najlo{i dr`avi vo svetot se Francija, Kina i Belgija. Od Isto~na Evropa najlo{i se Ungarija i Polska, a vo Jugoisto~na Evropa e Slovenija. Indeksot na

P

"Forbs" kombinira nekolku kategorii danoci: danok na dobivka, socijalni pridonesi, DDV, personalen danok i danok na kapital.

JAN^ESKI: Sli~no do nekoe nivo, no samo povrzano so kompaniskite danoci, e rangiraweto “Lesnotija za pla}awe danoci” od izve{tajot Doing Business na Svetska banka koe opfa}a rangirawe po vkupna dano~na stapka i drugi dva kriteriumi. Ovde Makedonija e na 26 mesto vo svetot, Francija e na 59, ^e{ka na 121, Kina na 125, Polska na 151. Ovie rangirawa poka`uvaat nasoka od dano~en raj kon dano~en pekol, ako mo`e taka da se ka`e. Mapite so znaci koi go poka`uvaat patot do rajot se ubavi, no dali poslednite godini investitorite vozat spored dano~noto rangirawe? Od rezultatite na rangiraweto perspektivata e o~igledna - deka {to se odnesuva do Makedonija stranskite investitori gi ignoriraa i prodol`uvaat da gi ignoriraat ohrabruvawata na rangiraweto.

PIGON: Polska ima lo{o dano~no rangirawe, no vo prvite meseci na 2010 godina privle~e pove} e stranski investicii od istiot period vo 2009 godina. Znam deka mo`e da e frustrira~ki, no mo`ebi ovaa frustracija doa|a, barem del, zaradi nedostig na ~uvstvo za gledawe so rezerva na tie rangirawa.

Kolku e pogolema propagandata, tolku e pogolemo nivoto na frustracija koga rezultatite za stranski investicii se lo{i. Sekoga{ gledam vo rangirawata i se pra{uvam sebesi {to & sugeriraat tie na dr`avata? Mislam deka problemot e vo toa {to onie koi gi koristat rangirawata za svoite kampawi za investiciska promocija mo`ebi ne gi ~itaat izve{taite. Na primer, ~itaj}i gi entuzijasti~kite najavi za pozicijata na Makedonija me|u najdobrite reformatori vo svetot edno ne{to mo`e da ima refleksija. Ako Makedonija e tret top-reformator vo izve{tajot na Svetska banka za 2010 godina, dali dr`avata treba da proba da stane prv, apsoluten pobednik vo 2011 godina.

Prva dr`ava za 2010 godina e Ruanda, edna od najsiroma{nite dr`avi vo Afrika. Dali Makedonija saka da stane Ruanda vo Evropa ili da bide pobednik i na drugi rangirawa?

JAN^ESKI: O~igledno e deka raznite rangirawa ne treba da se tretiraat kako Izbor na ubavica na svetot. Dolgoro~nite seopfatni strategii koi & ovozmo`uvaat na dr`avata da bide pokonkurentna, pove}e izvozno orientirana, so zgolemeni i balansirani doma{ni i stranski investicii se najva`ni.

Ova e toa ~ii rezul-

tati navistina se brojat, gledaat i ~uvstvuvaat.

PIGON: Apsolutno. Koga zboruvame za izborot na ubavici, dali si slu{nal nekoja Mis na svetot da bide reizbrana nekolku godini po red. Ako dr`avata e na pozicijata najdobar reformator nekolku godini, zna~i golem broj reformi se napraveni vo sekoja od godinite. No, nekoj mo`e da pra{a nezgodni pra{awa.

Dali tie reformi se originalni, dali tie reformi ne se premnogu bavni?

Dali dr`avata e tolku golema i tolku nazadna {to treba mnogu vreme za da se reformira? [to drugo, vo vreme na ekonomska kriza celosno drugi perspektivi stanuvaat va`ni.

JAN^ESKI: Ekonomskata kriza sekoga{ naglo gi menuva perspektivite i prioritetite. Avtorite na izve{tajot na Svetska banka za pla}awe danoci go uvidele toa i napi{ale za toa.

Recesija zna~i namaluvawe na dano~nite prihodi i potreba vladite da napravat te`ok izbor vo oblasta na dano~nite politiki.

Predizvikot e kako da se obezbedi vi{ok javni prihodi za vo idnina, dodeka vo isto vreme da se pottikne sozdavawe novi rabotni mesta i ekonomski rast.

PIGON: Od s$ {to pro~itav vo publikaciite na Svetska banka za rangirawata za vodewe biznis i pla}awe danoci edno me pogodi so negovata otvorenost.

“Ekonomiite so niski vkupni dano~ni stapki ne se zadol`itelen model za drugite ekonomii“. Vaka jasno ka`ano specijalistite na Svetska banka priznavaat deka tie rangirawa poka`uvaat malku tendencija. Duri nekoi rezultati mo`at da bidat zbunuva~ki vo vistinska `ivotna prikazna. Spored rangiraweto na Svetska banka za lesnotija za pla}awe danoci, SAD e na 61 mesto, a Avganistan na 55.

Rangiraweto spored vkupna dano~na stapka e u{te poimpresivno: Avganistan e na 71 mesto, a SAD e nazad na 118. Nekoj mo`e da zaklu~i deka ekspertite na Svetska banka predlagaat deka amerikanskite kompanii treba {to e mo`no pobrzo da ja napu{tat amerikanskata dano~na mizerija i da odat vo avganistanskiot dano~en raj?

JAN^ESKI: Ne se {eguvaj!

Ona {to se slu~i vo Romanija be{e mnogu interesna situacija. EU, Svetska banka i MMF im ponudija golema finansiska pomo{ za borba so buxetskiot deficit (okolu 20 milijardi evra vkupno), no, sekako, tie institucii povikaa romanskata Vlada da gi koordinira politikite so niv. Vladata proba da gi namali penziite i platite, no po nervoznite protesti na narodot i odlukata na Ustavniot sud se otka`aa

STANISLAV PIGON od idejata. MMF gi prekina pregovorite za zaemot za itni slu~ai od okolu edna milijarda evra i gi po~na razgovorite za toa koi merki bi bile podobri i poprifatlivi. Nabrzo potoa se dogovorija okolu merkite i zaemot be{e odobren.

PIGON: Da, Aleksandar. Romanija e na 149 mesto vo rangiraweto na Svetska banka za lesnotija na pla} awe danoci. Vkupnata dano~na stapka kako procent od komercijalniot profit, spored metodologijata na Svetska banka, za Romanija e 44,6% {to e 2,5 pati polo{o od Makedonija koja ima 16,4%. Te molam, ka`i mi koi se tie magi~ni merki prepora~ani od MMF za Romanija?

JAN^ESKI: Mo`e{ da ja pro~ita{ izjavata na {efot na misijata na MMF za Romanija od 21 maj 2010 godina. “MMF predlo`i opcija koja bara pogolemo potpirawe na prihodni merki. Me|u prihodnite merki koi se diskutiraa bea zgolemuvawe na DDV i ramniot danok, plus prefrlawe na progresiven danok na dohod”.

PIGON: Zna~i, gleda{!

Sprotivno na toa {to nekoj mo`e da zaklu~i od rangiraweto na Svetska banka, za dobroto na Romanija MMF predlaga povisoki danoci, iako toa }e go zgolemi Indeksot na dano~na mizerija na dr`avata. Od druga strana, nekoi eksperti i mediumi ve}e ja kritikuvaat romanskata Vlada i velat zgolemuvaweto na danocite }e ima negativen efekt na rastot.

JAN^ESKI: Na po~etokot na juli nekoi direktori na MMF ka`aa deka se “impresionirani” od posvetenosta na Romanija na namaluvaweto na deficitot. Smetale deka zgolemuvaweto na DDV nema da ima dopolnitelni negativni efekti na rastot na BDP. Isto taka, skoro MMF prepora~a trikratno zgolemuvawe na danokot na prihodi od proda`ba vo Japonija. [to e signalot za dr`avite koi gordo izvestuvaat za odli~nite rangirawa vo pogled na niskite danoci? [to e podobro sega da bide dr`avata - dano~en raj ili dano~na mizerija?

KOMPANII I PAZARI

23.07.2010

POJADOK SO DEN

DR@AVNI FINANSII OD DENES ZA UTRE

No, ve}e postojat seriozni indikacii deka Stavreski navistina nema precizen uvid vo vkupniot dolg kon stopanstvoto. Za `al ve}e sum ubeden deka ministerot za finansii navistina nema uvid vo finansiskata sostojba na dr`avniot sektor na 31 mart 2010 godina. Vsu{nost, mislam deka nema takov uvid ni na 31 dekemvri 2010. Po s$ izgleda, dr`avnite finansii navistina se rakovodat od denes za utre.

ladata uporno ne odgovara kolkav e nejziniot dolg kon stopanstvoto.

Ministerot za finansii javn o n$ ubedu va deka Makedonija e daleku od dol`ni~ka kriza, no ne saka da ka`e kolku iznesuva dr`avniot dolg. Spored edna neodamne{na izjava na Stavreski, dolgot na Vladata kon stopanstvoto bil “operativno pra{awe koe zavisi od okolnostite, kolku se naplateni prihodi i kolku se ispla}at dnevno”. Ma{ala ministre! Maestralen obid za spin na edno mnogu ednostavno pra{awe - kolku dol`i Vladata kon stopanstvoto?

E, pa dobro, da mu go poednostavime pra{aweto na ministerot i da go izvadime “operativniot” element, pa da vidime dali }e uspeeme da dobieme odgovor.

Zna~i, ministerot ne treba da ni ka`e kolku Vladata dol`i vo ovoj egzakten mig. Nitu treba da ni ka`e kolku dol`e{e na 15 juli 2010 vo 11 ~asot i 55 minuti. Nitu pak treba da ni ka`e kolku Vladata dol`e{e kon s to pans tvoto na 14 juli 2010 godina, koga ja dade maestralnata izjava deka dolgot zavisel od okolnostite, poto~no kolku se naplateni prihodi i kolku dnevno se ispla}a. Zna~i, prilivot na prihodi, pla}awata na rashodi, nabavki i nara~ki kako i otplatata na dolgovi pretstavuvaat dvi`ewe. Vo edna kompleksna organizacija kako Vladata, ministerstvata, drugite dr`avni institucii, javnite pretpri jati ja i akcioner ski

V

dru{tva vo dr`avna sopstvenost, navistina e te{ko da se dobie precizen podatok vo koj bilo daden moment. No, zatoa site doma}inski vladi {irum svetot periodi~no pravat presek vo odreden den so cel da mo`e da se pribere i da usoglasi celosnata dokumentacija i da se ima kompleten uvid vo celata finansiska dokumentacija.

Vakviot presek prets tavu va sostojba na odreden den. Koga se pravi uvid vo sostojbata na izbraniot d en, o perativnite dvi`ewa se inkorporiraat vo toj presek i ja utvrduvaat sostojbata vo toj mig.

Najdobrite korporacii vo svetot generalno imaat najsofisticirani finansiski sistemi koi im ovozmo`uvaat da pravat celosen finansiski presek i mnogu precizna sostojba na krajot na sekoj mesec. Vpro~em, {to podobri se finansiskite sistemi vo koja bilo kompleksna organizacija, poprecizni podatoci se obezbeduvaat. Precizniot uvid vo finansiskata sostojba na mese~na osnova e od ogromna pomo{ na rakovodstvoto na organizacijata za da nosi pravilni odluki, da ja maksimizira efikasnosta na funkcioniraweto na organizacijata i da ovozmo`i poprecizno planirawe za idniot period. Se razbira, ne sekoja kompleksna organizacija e dovolno dobro organizirana da ima precizen uvid vo sevkupnata finansiska sostojba na mese~na osnova. No, ne postoi seriozna organizacija vo svetot koja ne pravi precizen uvid vo finansiskata sostojba

na kvartalna osnova. Kone~no, sekoja organizacija sekade vo svetot vo najmala raka pravi presek na godi{na osnova. Za kompaniite i organizaciite od privatniot sektor ova pretstavuva i zakonska obvrska bidej} i treba da dostavat godi{ni finansiski izve{tai i dano~ni bilansi do relevantnite dr`avni organi. Za site dr`avni institucii koi vladata gi kontrolira, godi{niot presek i godi{nite sostojbi se nepohodni so cel da se napravi usoglasuvawe so godi{niot centralen buxet.

Za ` al, dr` avniot sektor i dr`avnite institucii vo Republika Makedonija se mnogu daleku od podgotvuvawe na precizen presek i precizna sostojba na mese~na osnova. Zatoa, nema da barame mese~ni podatoci od ministerot Stavreski. No, dali Stavreski ima uvid vo finansiskata sostojba na kvartalna osnova? I tuka odgovorot e deka treba da pominat nekolku meseci pred Vladata da mo`e da ima precizen uvid za kvartalot koj {totuku pominal. Zatoa, nema da barame ministerot da obelodeni kolku dr`avniot sektor dol`i kon stopanstvoto na krajot na kvartalot koj {totuku pomina, odnosno 30 juni 2010 godina.

No, ako g. Zoran Stavreski kako minister za finansii nema uvid vo finansiskata sos tojba na dr`avniot sektor na 31 mart 2010 godina i ne znae kolku iznesuva vkupniot dolg na Vladata kon stopanstvoto na toj datum, toga{ site odluki koi gi nosi se od denes za utre. A

te{ko na dr`avata ~ii finansii se planirat taka kratkoro~no.

Zatoa, Stavreski mora da znae kolku iznesuval dr`avniot dolg na 31 mart 2010 godina. Dovolno e da go obelodeni ovoj podatok bez da se povikuva na koi bilo “operativni pra{awa”.

No, ve}e postojat seriozni indikacii deka Stavreski navistina nema precizen u vid vo vkupniot dolg kon stopanstvoto.

Za `al ve}e sum ubeden deka ministerot za finansii navistina nema uvid vo finansiskata sostojba na dr`avniot sektor na 31 mart 2010 godina. Vsu{nost, mislam deka nema takov uvid ni na 31 dekemvri 2010. Po s$ izgleda, dr`avnite finansii navistina se rakovodat od denes za utre. Ve}e e jasno deka del od ogromnite rashodi koi dr`avniot sektor gi napravi vo minatite tri godini s$ u{te ne se isplateni. Nenaplatenite obvrski na dr`avniot sektor o~igledno se pogolemi od gotovinskiot kapacitet na buxetot da gi servisira site tekovni odlivi i da go ispla}a zaostanatiot dolg kon stopanstvoto.

Ve}e nekolku meseci na vebs tranicata na Vladata s toi oglas koj gi povikuva site firmi vo Republika Makedonija koi imaat dostasani, a nenaplateni pobaruvawa od site dr`avni institucii da gi prijavat do sekretarijatot na Vladata. Ne oti }e ima kakvo bilo fajde od ova, no sepak samiot fakt {to Vladata ne se otka`uva od eden vakov “stupiden” povik e indikator deka navistina gi

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

ima ispu{teno koncite na dr`avniot dolg. Od druga strana, stopanstvenicite i firmite od privatniot sektor sekojdnevno se `alat deka ne mo`at da gi naplatat svoite pobaruvawa od Vladata. Vladata predlaga nekakvi izmeni vo Zakonot na javni nabavki so cel da dobie na vreme za pla}awe. Istovremeno, nosi odluka deka celi 80% od profitite na site javni pretprijatija }e treba da se prefrlaat vo dr`avnata kasa. Se pozajmuvaat sredstva od MMF, a se ~eka vistinskiot moment za novo pozajmu vawe preku n ova emisija na evroobvrznici.

Seto ova navedu va d eka dol`ni~kata kriza ve}e pristigna vo Makedonija.

Stavreski se razbira n$ ubeduva deka Makedonija e daleku od dol`ni~ka kriza, no jas sum siguren deka edinstvena negova cel e da napravi s$ {to mo`e da gi odlo`i posledicite od dol`ni~ka kriza za idnata vlada!

9

10 23.07.2010 2.370

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.595

2.365

MBID

107,40 107,20

2.590

2.360

107,00

2.585

2.355

OMB

106,80 2.580

2.350

106,60

2.345

2.575

106,40

2.340 2.335 2.330 16/07/10

17/07/10

18/07/10

19/07/10

20/07/10

21/07/10

2.570

106,20

2.565

106,00

16/07/10

22/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

17/07/10

18/07/10

19/07/10

20/07/10

21/07/10

22/07/10

16/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

17/07/10

18/07/10

19/07/10 20/07/10 21/07/10

22/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

PADOT NA BERZANSKITE INDEKSI-ZNAK ZA RASPRODA@BA KAJ BERZITE

EVTINI AKCII, A NIKOJ NE KUPUVA

Nedoverbata vo berzata, nedostigot na vi{ok finansiski sredstva i politi~kata neizvesnost

se glavnite pri~ini zaradi koi nikoj ne saka da kupuva akcii, iako nivnata cena pa|a

B

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

erzanskite indeksi od berzanskiot bum, pa navamu kontinurirano gubat del od svojata vrednost. Toa zna~i deka i cenite na akciite koi kotiraat na Makedonskata berza pa|aat.

Ako se sporedi vrednosta koja berzanskite indeksi ja imaa za prvoto polugodie od ovaa godina vo odnos na nivnata vrednost na krajot od minatata godina mo`e da se uvidi pad na vrednosta kaj site tri berzanski indeksi.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10 spored vrednosta koja ja imal prvata polovina od 2010 godina zabele`al pad od nekade 11,89%. Kaj ostanatite dva indeksa onoj na javnoposeduvanite dru{tva MBID i na obvrznicite OMB, padovite iznesuvaat okolu 9,48% i 3,04% posledovatelno.

Sepak, i pokraj vakvoto dvi`ewe na indeksite i poevtinuvawe na akciite, interesot na investitorite da kupuvaat ili prodavaat akcii, sepak e mnogu mal. Toa se poka`uva i preku slabata likvidnost kaj na{ata berza koja za prvoto polugodie iznesuva{e nekade okolu 29,4 milioni evra, dodeka za istiot period lani ovoj promet iznesuva{e nekade 65,3 milioni evra.

Od brokerskite ku}i koi se direktni u~esnici vo procesot na trguvawe kaj Makedon-

OBVRZNICITE SE VRATIJA VO IGRA

P

skata berza, potvrduvaat deka akciite imaat daleku poniski ceni otkolku prethodno. Za del od ovie akcii, brokerite duri smetaat deka se i potcenati, no sepak, retki se onie koi trguvaat so niv.

“To~no e deka akciite se daleku poevtini otkolku porano.

Del duri se i potceneti.

No, za nekoj tie akcii da gi kupuva, sepak treba da ima sredstva koi se vi{ok i koi bi mo`el da gi investira vo ovie hartii od vrednost”, smeta Vasko Mitev izvr{en direktor vo brokerskata ku}a Ilirika investments.

Spored Mitev, na{ite kompanii kni`at prihodi, no se soo~uvaat so problemot na naplata na svoite pobaruvawa. Toa gi ograni~uva nivnite mo`nosti tie pari da gi investiraat. Sli~no e i so gra|anite.

Najgolem del od niv imaat niski i neredovni primawa, pa na obi~niot gra|anin ni{to ne mu ostanuva nastrana za da vlo`uva.

Edinstveno {to mo`e da se o~ekuva i na {to mo`e da se nadevame e pogolem interes kaj stranskite investitori koi isto taka s$ po~esto ja izbegnuvaat na{ata berza.

“Vo razgovor so stranski investitori na koi im poso~uvame deka cenite na hartiite od vrednost kotirani na Makedonska berza se niski so cel istite da trguvaat na nea, sekoga{ sme soo~eni so eden ist odgovor, zo{to da trguvame kaj vas koga nema nikakva likvidnost i koga bruto-doma{niot proizvod vi e vo negativa.

Zatoa tie se s$ pove}e zainteresirani da bidat prisutni na berzite od brzoraste~kite ekonomii osobeno onie koi

11,89%

e namalena vrednosta na MBI-10 za prvata polovina od 2010

popularno gi narekuvame BRIK( Brazil, Rusija, Indija i Kina)”, pojasnuva Mitev.

Negovi o~ekuvawa i pretpostavki se deka cenite na akciite koi kotiraat na Makedonska berza i ponatamu bi mo`ele da poevtinuvaat poradi {to ima investitori koi pove}e se zainteresirani da prodavaat otkolku da kupuvaat.

Od berzanskiot bum vo 2007 godina osnovniot berzanski indeks MBI-10 do denes se namalil za re~isi 4 pati i toa od vrednost na 7740,79 indeksni poeni na vrednost od 2424,59 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

22.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30.850.081,78

-4,34%

-10,34%

-9,02%

-4,22%

0,41%

21.07.2010

Илирика ГРП

19.865.328,33

-4,72%

-4,49%

-1,39%

-0,10%

5,82%

21.07.2010

Иново Статус Акции

17.348.827,22

-1,07%

-9,27%

-11,13%

-11,94%

-6,64%

21.07.2010

302.500

KD Brik

22.463.013,67

-4,23%

-3,62%

5,78%

4,57%

20,47%

21.07.2010

229.920

KD Nova EU

21.595.992,33

-1,82%

-7,99%

-7,35%

-5,23%

9,47%

21.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.828.842,50

-2,45%

-6,60%

-3,57%

-2,81%

-0,91%

21.07.2010

%

Караорман Скопје

680,00

12,58

108.800

ОХИС Скопје

140,00

10,24

3.780

22,00

4,76

11.726

27.500,00

0,89

2.554,67

0,18

Макпетрол Скопје Стопанска банка Битола

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Техничка контрола Скопје

22.07.2010 Просечна цена (МКД)

ОКТА Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Топлификација Скопје Македонијатурист Скопје

%

Износ (МКД)

300

-1,64

129.000

1901

-1,50

68.436

135

-1,46

33.750

3596,13

-0,91

381.190

2.467,78

-0,89

111.050

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

22.07.2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

22.07.2010

P/E

P/B

обврзници

22.708

10

1.714,03

3.876,05

390,18

9,93

0,88

обични акции

58.840

48

-33,89

54.562

7.780,00

341,43

22,79

0,23

Вкупно Официјален пазар

81.549

58

-9,65

GRNT (2009)

3.071.377

645,58

105,83

6,10

0,64

обични акции

13.219

19

-57,74

KMB (2009)

2.014.067

3.100,05

533,81

5,81

0,90

Вкупно Редовен пазар

13.219

19

-57,74

MPT (2009)

112.382

27.500,00

/

/

0,77

ВКУПНО

94.767

77

-22,02

Комерцијална банка Скопје

3100,05

-0,03

1.884.829

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

Топлификација Скопје

3596,13

-0,91

381.190

SBT (2009)

389.779

2.554,67

211,39

12,09

0,58

27500

0,89

302.500

STIL (2009)

14.622.943

180,74

0,11

1.634,48

2,52

3876,05

-0,47

244.191

TPLF (2009)

450.000

3.596,13

61,42

58,55

1,05

645,58

-0,86

233.056

ZPKO (2009)

271.602

2.100,00

/

/

0,28

Гранит Скопје

% на промена

Просечна цена

ХВ ALK (2009)

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

22.07.2010

Нето добивка по акција

%

Макпетрол Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

Toj povtorno se vrati na ista vrednost so koja go zapo~na trguvaweto prethodniot den, so ogled na toa {to v~era{niot den na trguvawe go zavr{i so procentualen rast od 0,22%. So toa, staro novata vrednost na OMB iznesuva 107,14 indeksni poeni. Za razlika od nego, osnovniot berzanski indeks MBI-10 za 0,23% ja namali svojata vrednost na iznos od 2.350,77 indeksni poeni. Kaj MBID indeksot ovoj pad e ne{to pogolem i iznesuva 0,36%.

Novata vrednost so koja ovoj indeks }e go startuva dene{noto trguvawe iznesuva 2.575,44 indeksni poeni.

Padot na vrednosta na berzanskite indeksi go promeni ekvilibriumot na dobitnici i gubitnici prethodniot den vo nasoka na pogolem broj gubitnici, odnosno hartii od vrednost koi ja namalija svojata cena. V~era nivniot broj iznesuva{e 14, a niven predvodnik so pad od 1,64% be{e akcijata na R@ Tehni~ka kontrola. Kaj dobitnicite so rast od 12,58% na cenata predvodnik be{e akcijata na Karaorman od Skopje.

22.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Попова Кула Демир Капија

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

3o slabiot promet so obvrznici vo sredata, koj iznesuva{e okolu 77.000 denari, v~era investitorite povtorno projavija interes za niv. Realiziraniot promet so ovie hartii od vrednost v~era iznesuva{e okolu 1,39 milioni denari, {to e 23,8% od celokupniot promet na Makedonska berza.

Me|u niv, kako i prethodnite denovi, so najgolem promet vo iznos od okolu 503.000 denari se istakna obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Na Makedonskata berza be{e realiziran vkupen promet od okolu 5,82 milioni denari, {to e za 22% pomalku vo odnos na prethodniot den, koga be{e ostvaren promet vo iznos od 7,47 milioni denari.

Akcijata na Komercijalna banka i v~era be{e najinteresna za trguvawe za investitorite. So ovie akcii be{e realiziran promet od okolu 1,88 milioni denari.

Berzanskite indeksi go zavr{ija v~era{niot den so namaluvawe na svoite vrednosti, osven indeksot na obvrznici OMB.

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 22.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII DR@AVATA ISPLATI OSUM MILIONI EVRA ZA ZAPISI

M

inisterstvoto za finansii v~era isplati 483 milioni denari po osnov dostasani 12 mese~ni dr`avni zapisi.

“Vo nasoka na poddr{ka na stopanstvoto i bankarskiot sektor, Ministerstvoto ne gi prezapi{a ovie sredstva preku aukcija na dr`avni zapisi, tuku gi isplati nazad na bankite”, soop{ti Ministerstvoto za finansii.

Ottamu potsetuvaat i deka Ministerstvoto za finansii “soglasno vetuvawata

kon biznis-zaednicata vo juli ja namali kamatnata stapka na dr`avnite zapisi na istorisko najnisko nivo od 4,7%.

“Preku namaluvawe na kamatnata stapka i iznosite na zadol`uvawe Ministerstvoto za finansii prodol`uva so nastojuvawata za podobruvawe na likvidnosta vo stopanstvoto i ovozmo`uvawe polesen pristap do kapital za firmite po poniski kamatni stapki”, pora~uvaat od ovoj resor.

Ovaa merka od Vladata dojde po obvinuvawata od kompaniite deka dr`avata ja podgreva nelikvidnosta vo realniot sektor so pribiraweto pari preku dr`avnite zapisi. No, stopanstvenicite ja obvinuvaat Vladata i deka ne im gi pla}a navreme ili celosno ja stopirala isplatata na obvrskite za izvr{eni uslugi, poradi {to tie u{te pove}e tonat vo nelikvidnost. Od Ministerstvoto za finansii ne ka`uvaat kolku dr`avata im dol`i na firmite.

23 .07.2010

MMF: DOL@NI^KATA KRIZA GO ZABAVUVA RASTOT NA EVROZONATA

M

e|unarodniot monetaren fond oceni deka rizikot povrzan so dol`ni~kata kriza vo Evropa verojatno }e go zabavi o`ivuvaweto na zonata na evroto. Vo godi{niot izve{taj na MMF za evrozonata se naveduva deka „momentalnoto o`ivuvawe verojatno }e bide kratkoro~no zabaveno poradi tenziite na pazarot, zatoa {to e povrzano so dol`ni~kata kriza”.

“Spasot nema da dojde od

buxetskoto {tedewe koe e neophodno, zatoa {to politikata za namaluvawe na deficitot }e ima vlijanie i vrz porastot na stopanstvoto, no i na visokata stapka na nevrabotenost”, ocenija eksperti od MMF. Vo izve{tajot se dodava deka duri i da se re{i dol`ni~kata kriza i da se vrati doverbata vo pazarot, o`ivuvaweto na zonata na evroto }e bide „umereno i

11

nestabilno”. MMF smeta deka namaluvaweto na vrednosta na zaedni~kata valuta mo`e da “donese malku kislorod”, no neophodni se itni merki za stabilizacija na finansiite vo javniot sektor na zemjite od EU. Vo izve{tajot se dodava deka evrozonata treba da se spravi so “anemi~niot stopanski porast” so toa {to }e pokrene strukturni reformi i na pazarot na vrabotuvawe.

OPOZICIJATA PROTIV POVLEKUVAWETO NA KVOTATA OD MMF

VLADATA DA [TEDI, A PARITE 17.03.2010 11 OD FONDOT DA GI ^UVA ZA NE DAJ BO@E! Pratenicite od opozicijata se sprotivstavija na vladinata odluka da se povle~at 68 milioni evra od MMF za finansirawe na buxetskiot deficit. Sugeriraat da se {tedi, a ovie pari da se ~uvaat za koga }e se javi itna potreba

Z

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

akonot so koj treba da se odobri povlekuvawe na specijalnata kvota od 68 milioni evra od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vleze vo sobraniska procedura, a opozicijata go do~eka na no`. Pratenicite od opozicijata baraat Vladata da se otka`e od tro{eweto na ovie pari koi Makedonija gi dobi so za~lenuvawe vo Fondot.

Pretsedatelot na Komisijata za finansirawe i buxet, Jovan Manasievski, sugerira parite da se ~uvaat za eventualni pote{ki vremiwa, a ne da se tro{at za tekovni potrebi.

“Ova e Pirovo zadol`uvawe. Od edna strana, se soglasuvam deka uslovite se najpovolni, no pominavme i niz vojna i mnogu pogolemi krizi od ovaa, a, sepak, parite od MMF ne gi iskoristivme.

Sega Vladata saka da gi povle~e parite od specijalnite prava na zemjite~lenki na Fondot za da go finansira buxetskiot deficit. Dopolnitelno, Vladata ne precizira koga }e gi vrati parite i gi gubi kredibilitetot i rejtingot kaj ostanatite me|unarodni institucii i investitorite. So iskoristuvaweto na ovoj adut gi gubime site mo`ni povolni izvori za potrebite od idno zadol`uvawe. Zatoa, skratete gi tro{ewata od buxetot, a parite od MMF da gi ~uvame za koga }e imame mnogu pogolema potreba od niv”, & pora~a Manasievski na Vladata.

Spored nego, Vladata prak-

tikuva udarno tempo na zadol`uvawe, koe makedonskata ekonomija ne mo`e da go izdr`i i e na tovar na gra|anite. Negovite presmetki poka`uvaat deka vo period od edna godina Vladata se zadol`ila za 430 milioni evra, od koi 300 milioni za pokrivawe na tekovni tro{oci i samo 130 milioni za kapitalni investicii vo infrastruktura.

Pratenikot od opoziciskata SDSM, Marjan Nikolov, izjavi deka Vladata ne smee da gi potro{i evtinite pari od MMF, koi se nasledeni od prethodni generacii, za plati, privremeni partiski vrabotuvawa ili reklami.

“SDSM najostro se protivstavuva na ovaa vladina odluka.

Iako se raboti za najpovolen zaem, Vladata ne smee da si dozvoli da gi potro{i ovie pari od MMF za tekovni rashodi.

Sega, otkako propadna obidot za izdavawe evroobvrznica, kamatite se premnogu visoki. Sakate da gi potro{ite parite koi nitu edna Vlada dosega ne gi doprela. Makedonija ne }e mo`e ponatamu da sklu~uva evtini aran`mani ako se javi potreba za toa.

Ova vodi kon uni{tuvawe na dr`avata”, komentira Nikolov.

Zamenik-ministerot za finansii, Nedim Ramizi, vo odbrana na vladiniot predlog da se povle~at 68 milioni evra od MMF izjavi deka zadol`uvaweto vo vakvi uslovi e neminovno za da se finansira buxetskiot deficit do krajot na godinata.

“Bez ogled na toa {to se povlekuvaat parite od specijalnata kvota od MMF, Makedonija go zadr`uva

JOVAN MANASIEVSKI

JOVANOVSKI: PARITE OD MMF SE VO MAKEDONIJA 1,5 GODINA

“Gra|anite treba da znaat deka parite od zgolemenata kvota na Makedonija vo MMF se legnati na smetkata vo NBRM u{te od minatata godina i se del od deviznite rezervi na dr`avata. Toa zna~i deka Vladata, iako odamna mo`ela poevtino da koristi pari od MMF, sepak, odlu~ila da proba da se zadol`i so izdavawe evroobvrznica vo stranstvo. Za taa cel Vladata anga`ira{e konsultantska ku}a i ministerot za finansii so timot nekolku dena ja krstosuva{e Evropa baraj}i kupuva~i za evroobvrznicata. Sega e jasno deka toga{ Vladata napravi pogre{na procenka i deka e napraven nepotreben tro{ok za gra|anite”, izjavi Zoran Jovanovski, potpretsedatel na SDSM. pravoto ako ima potreba da sklu~i aran`man so Fondot. Zadol`uvaweto e planirano spored strategijata za javniot dolg i toa nema zna~itelno da vlijae na zgolemuvawe na dolgot.

Dr`avata sekako planira da gi vrati parite, no toga{ koga }e ima kapac-

itet za da go napravi toa.

Toga{ koga kamatite }e po~nat da sozdavaat pritisok, }e se sozdade potreba da se vratat ovie pari”, izjavi Ramizi.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, za "Kapital" objasni deka Vladata samo gi poslu{ala sove-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,27%

4,56%

5,30%

6,33%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,30%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,5145

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

11,10%

47,9945

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,2795

во денари

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,7697

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,3072

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,4619

61,8

48,4

73,3

45,6

Извор: НБРМ

tite od ekspertite za da se zadol`i najpovolno kaj MMF i potvrdi deka ovie 68 milioni evra }e bidat dovolni za da se pokrie dupkata vo buxetot do krajot na godinata.

Kamatata za zaemot varira nedelno i spored poslednite informacii se dvi`i

PRETSEDATEL NA KOMISIJATA ZA FINANSIRAWE I BUXET Pominavme niz vojna i mnogu pogolemi krizi od ovaa, no, sepak, parite od MMF ne gi iskoristivme.

Sega Vladata saka da gi povle~e parite od specijalnite prava na zemjite~lenki na Fondot za da go finansira buxetskiot deficit. Dopolnitelno, Vladata ne precizira koga }e gi vrati parite i gi gubi kredibilitetot i rejtingot kaj ostanatite me|unarodni institucii i investitorite.

So iskoristuvawe na ovoj adut gi gubime site mo`ni povolni izvori za potrebite od idno zadol`uvawe. Zatoa, skratete gi tro{ewata od buxetot, a parite od MMF da gi ~uvame za koga }e imame mnogu pogolema potreba od niv. okolu 0,3%. MMF im odobri vakva pomo{ za zgolemuvawe na likvidnosta i podobruvawe na sostojbata vo buxetot i vo deviznite rezervi na site zemji~lenki i vkupniot fond {to go izglasa bordot na direktori na Fondot iznesuva okolu 300 milijardi evra.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

23.07.2010

VO [TIP ZA EDEN MESEC EVIDENTIRANI 3.500 DIVOGRADBI POLSKI TURISTI VO STRUGA

O

p{tina [tip za eden mesec evidentira{e 3.500 divogradbi, vo koi se vklu~eni individualni ku}i, stanovi, dogradbi na ku}i i izgradba na pomo{ni prostorii i gara`i.

Gradona~alnikot Zoran Aleksov v~era istakna deka o~ekuva brojot na divo izgradenite objekti vo gradot da iznesuva nad 4.000.

“Akcijata za evidentirawe na divogradbite }e trae tri meseci, a na teren

od narednata nedela }e se vklu~at i volonterite.

Gra|anite }e mo`at i sami da gi prijavuvaat nelegalno izgradenite objekti so popolnuvawe formular vo prostoriite kade {to ima edno{alterski sistem”, re~e Aleksov.

Proektot za evidentirawe na divogradbite se finansira preku USAID so 24.000 evra. Spored Aleksov, so donesuvawe na Zakonot za legalizacija na divogradbite vo [tip,

tie }e se legaliziraat so revidirawe na starite i nosewe na novi urabnisti~ki planovi, a tie {to nema da bidat opfateni }e se urivaat.

Toj tvrdi deka op{tinata od divogradbite ima {teta od 10 milioni evra. Na sopstvenicite }e im se dade period od edna do dve godini da gi otplatat komunaliite, a dokumentite za legalizacija }e im se dadat otkako }e se isplati poslednata rata.

O

kolu 5.000 polski turisti ova leto }e prestojuvaat vo Struga i vo Ohrid i }e realiziraat vkupno 20.000 no}evawa. Ova e rezultat na prezentacijata na Makedonija na tamo{niot pazar pred dve godini, veli profesorot po turizam Zoran Tuntev.

Dve grupi turisti nedelno doa|aat vo Struga i vo Ohrid. Toa se turisti koi go posetuvaat celiot balkanski region. Doa|aat

preku Belgrad, prestojuvaat vo Struga ili vo Ohrid tri dena, potoa odat na Krf vo Grcija, pa vo Albanija, i u{te edna ve~er spijat vo Struga.

“Polskite turisti vsu{nost pravat ~etiri dneven prestoj vo Ohrid, a prose~niot prestoj na stranec kaj nas e dva dena”, velat poznava~ite.

Spored turisti~kite rabotnici, zadovoluva i podatokot deka na rivierata masovno doa|aat i turskite

13

gosti. Makedonija stana atraktivna otkako Turcite doznaa za prikaznata za Kemal Ataturk.

OD AVGUST PO^NUVA DA SE GRADI [OPING-CENTAROT VO KARPO[

FE[N GRUP GO ZGOLEMI KAPITALOT NA 14 MILIONI EVRA

}} Investicijata vredna 110 milioni evra predviduva izgradba na ekskluziven trgovski centar vo ramki na koj na povr{ina od 64.000 metri kvadratni }e ima hipermarket, ~etiri kino-sali, fitnes-centri, katna gara`a, objekti za grupno domuvawe i u{te mnogu drugi sodr`ini.

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

O

d avgust }e po~ne intenzivno da se gradi ogromniot trgovski centar vo op{tina Karpo{. Investitorot, Men Fe{n, vo sorabotka so avstriskata kompanija Maza Holding pred dva dena go dobija odobrenieto za gradba na {oping-centarot.

Centralniot registar objavi deka makedonskata Men Fe{n ve}e go zgolemila osnovniot kapital na 13,7 milioni evra. Poznatiot makedonski biznismen, Zoran Anti}, sopstvenik na Men fe{n, no i na trgovskata firma Fe{n Grup koja vo zemjava gi donese brendovite Mango, Geox, Okaidi, Bitsiani, Energie, Hugo Boss, Springfield, Bata, Golden Point, potvrduva deka zgolemenata glavnina na Men Fe{n e poradi noviot proekt.

“Odobrenieto za gradba na trgovskiot centar vo op{tinata Karpo{ go dobivme vo vtornikot. Planirame ve}e od avgust da po~neme intenzivno da rabotime na izgradbata na objektot. Zgolemuvaweto na glavninata na Men Fe{n e tokmu poradi realizacijata na proektot”, veli Anti}.

Idejnoto re{enie na Men Fe{n, za koe kompanijata dobi odobrenie za gradba, predviduva izgradba na ogromen {oping-centar na potegot me|u sportskata sala Partizan i ulicata Partizanski odredi vo naselbata Karpo{. Na povr{ina od 64.000 metri kvadratni treba da se izgradi hipermarket, ~etiri kino-sali, fitnescentri, katna gara`a. Ostanatiot del }e se iznajmuva kako studentski, penzionerski ili ferijalen dom. Vkupnata

110

milioni evra ~ini izgradbata na trgovskiot centar vo Karpo{

investicija se procenuva na 110 milioni evra.

Men fe{n pred eden mesec na smetkata na op{tinata uplatila 750.000 evra vo gotovo za komunaliite, a ostanatite 2,5 milioni evra kompanijata }e gi pla}a na 11 ednakvi rati. Od ovie 3,2 milioni evra 60% odat vo kasata na gradot Skopje, a 40% kaj op{tinata Karpo{.

"Grade`nite aktivnosti na teren }e po~nat naskoro, vo zavisnost od `elbata na investitorot. Investitorot treba za {est meseci od denot na dobienoto odobrenie da po~ne da gradi, a celiot proekt da go izgradi za period od {est godini. Na ovaa lokacija treba da se izgradi eliten trgovski centar so prizemje i dva kata, kako i fitnes-centar, kuglana, ~etiri kino-sali, hipermarket, katna gara`a. Celiot toj objekt verojatno }e zafa}a okolu 113.000 metri kvadratni. Delot za kolektivno domuvawe najverojatno }e se iznajmuva kako studentski, penzionerski ili ferijalen dom", objasnuva Violeta Cvetkovska, portparol na op{tina Karpo{.

Samo za ilustracija, stanuva zbor za trgovski centar koj, spored urbanisti~kiot plan i idejnoto re{enie, treba da bide tri pati pogolem od postoe~kiot trgovski centar Ramstor vo Skopje. Proektot predviduva izgradba na katna gara`a so visina od 18 metri, trgovski centar so visina od 24 metri i zgrada za socijalno domuvawe visoka 60 metri.

“Lokacijata ve}e se podgotvuva

za otvorawe na gradili{teto, a naskoro i oficijalno }e gi postavime temelite na objektot. Trgovskiot centar }e ima prizemje i dva kata i }e se protega na povr{ina od 113.000 kvadratni metri.

Parkiraweto }e bide re{eno strani~no i podzemno, so kapacitet do 2.000 mesta.

Objektot }e se gradi spored proekt na amerikanska arhitektonska kompanija koja ima iskustvo vo izgradba na vakvi objekti niz svetot, od koi pedesetina samo vo Evropa. Trgovskiot centar }e raspolaga isklu~ivo so komercijalen prostor i vo

SINDIKATI NA KSS STANAA REPREZENTATIVNI

G

rankovite sindikati za obrazovanie, energetika, odbrana, soobra}aj i komunalni dejnosti pri Konfederacijata na slobodni sindikati (KSS) se zdobija so statusot reprezentativni sindikati.

Pretsedatelot na KSS, Rasko Mi{koski, v~era soop{ti deka ovie sindikati gi dobile re{enijata soglasno izmenite na Zakonot za

rabotni odnosi, so {to se steknuvaat so statusot na reprezentativnost za period od tri godini.

“So oficijalnoto steknuvawe status na reprezentativen sindikat na nacionalno nivo KSS }e participira so svoi pretstavnici vo Ekonomskosocijalniot sovet. KSS polaga golema va`nost vo funkcioniraweto na ova telo, vo duhot na vrednostite na evropskiot

socijalen model za zaedni~ko diskutirawe i ureduvawe na pra{awata od ekonomskosocijalnata sfera”, istakna Mi{koski.

Toj dodade deka aktivno }e se zalagaat za unapreduvawe na rabotni~kite prava i }e dadat svoj pridones vo podgotovkite na zakonite {to se odnesuvaat na ekonomskite i socijalnite prava na rabotnicite.

nego nema da ima delovni kancelarii”, objasnuvaat od Men fe{n.

Ottamu dodavaat i deka na celiot proekt rabotele re~isi tri godini. Dolgata postapka na oformuvawe na grade`nata parcela koja bila celosno vo privatna sopstvenost na pove}e lica ve}e e zavr{ena. Men Fe{n predviduva deka so proektot }e se otvorat novi 2.500 rabotni mesta. Spored proektot, vo trgovskiot centar, pokraj prodavnici so ekskluzivni brendovi, }e ima i brendovi dostapni i za makedonskiot standard.

Predvideno e da ima i kafu-

liwa, detski kat~iwa i mesto za rekreacija, {to e tipi~no za site svetski {oping-centri.

Detalniot urbanisti~ki plan predviduva na ovoj prostor da se izgradat i hotel, gradinka, pazar, crkva i po{ta. Urbanisti~kiot plan predviduva crkvata, za koja postoi markica, da se gradi vo blizina na eden od glavnite vlezovi na trgovskiot centar.

Inaku, ovaa lokacija na koja doprva treba da gradi Men fe{n, e atraktivna u{te od 2005 godina koga @ak Mopa, porane{niot prv ~ovek na fabrikata Feni, saka{e da

gradi golem supermarket, trgovski i biznis-centar, ugostitelski objekti, hotel, crkva i sportski tereni. Vo 2006 godina, pak, vo igra tokmu za istiot prostor vleze i srpska Delta koja saka{e da gradi supermarket. So toa mini gradot Aleksandrija, kako {to go narekuvaa poznava~ite, proekt vreden okolu 75 milioni evra, propadna.

Sega na istata taa lokacija poznatata grupacija Fe{n Grup preku firmata Men fe{n treba da izgradi eliten {oping-centar i objekti za grupno domuvawe.

K O M E R C I J A L E N

KSS ima re{enie za reprezentativnost na nacionalno nivo i na nivo na javen sektor.

O G L A S

14 23.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

HRVATSKITE EKONOMISTI PREDUPREDUVAAT

HRVATSKA PAЃA VO DOL@NI^KO ROPSTVO Izvozot i investiciite treba da bidat stolb na dr`avnata politika, koi bi trebalo da se vidat vo programite na vladata, vladinite agencii i drugite tela kako Hrvatskata banka za obnova i razvoj VESNA KOSTOVSKA

H

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatskata ekonomija tone. Dolgovite pristignuvaat za naplata, mo`nostite za dopolnitelni zadol`uvawa se s$ pomali.

Zemjata e soo~ena so pad na ekonomskata aktivnost od 1,5 do 2% ovaa godina.

Vladata treba da zapo~ne borba protiv nelikvidnosta, koja e pogolem problem.

Vo red treba da se dovede pla}aweto na telata na dr`avnata uprava, dr`avnite agencii i javnite i dr`avnite pretprijatija.

Hrvatskite vladini merki protiv krizata, kako i nedostigot na merki koi go pottiknuvaat proizvodstvoto vo Hrvatska koja e optovarena so dolgovi, go komentiraa uglednite ekonomski analiti~ari Ante Babi}, Qubo Jur~i} i Damir Novotni.

BABI]: VLADINITE MERKI NE SE DOVOLNI “Vladinite merki za spas na Hrvatska ne se dovolni.

Mislam deka politi~kite eliti od pozicijata i opozicijata nemaat jasna ideja i strategija {to navistina se slu~uva so Hrvatska vo ekonomska smisla i kade treba da se dvi`i”, izjavi Ante Babi}, koj misli deka vladata treba da zapo~ne borba protiv nelikvidnosta, koja e pogolem problem. Vo red treba da se dovede pla}aweto na telata na dr`avnata

Nie sozdavame iluzija deka gra|anite }e Nie N iimaat im maa podobar `ivot po vlezot vo Evropsskata kat unija (EU), a, naprotiv, toa mo`e da ddovede ove do tonewe”, izjavi Qubo Jur~i}, eekonomski ek kon analiti~ar uprava, dr`avnite agencii i javnite i dr`avnite pretprijatija. Pri~inata za nelikvidnosta, napomena Babi}, e pregolemata dr`avna potro{uva~ka, i toa e sledno {to treba da se re{i. Toj istakna deka osnoven pottik za pobrz rast i razvoj se izvozot i investiciite.

“Izvozot i investiciite treba da bidat stolb na dr`avnata politika, koi bi trebalo da se vidat vo programite na vladata,

vladinite agencii i drugite tela kako Hrvatskata banka za obnova i razvoj. Kone~no, zgolemenata efikasnost preku podignuvawe na produktivnosta vo javniot sektor, zgolemuvaweto na koli~inite i kvalitetot na javnite uslugi bi trebalo da go poddr`i dolgoro~niot razvoj - toa slu`i za prodol`uvawe na privatizacijata, restrukturirawe na sostavot na subvencii, restrukturirawe na javnite pretprijatija. Kone~no,

BUGARSKATA VLADA UKINUVA 22 DR@AVNI INSTITUCII

}e ukine 22 drBa 56ugarija `avni institucii, }e bidat trans-

formirani i reorganizirani, soop{ti bugarskiot minister za finansii Simeon Djankov, po sednica na vladata.

Spored ministerot, administrativnata reforma }e se zavr{i do krajot na ovaa ili po~etokot na slednata godina.

“Po zavr{uvaweto na reformata administraci-

jata }e bide namalena za minimum 2.500 ~inovnici, a za{tedite }e iznesuvaat 18-20 milioni leva (8,5 do devet milioni evra), naglasi Djankov.

Spored nego, od juli minatata godina, koga vladata ja prezede vlasta, brojot na dr`avni agencii ili institucii e namalen od 115 na 106, a namalen e i brojot na vraboteni za 7.860 ili za 10,3 %.

Ministerot Djankov izjavi

deka od 1 januari 2011 godina vo bugarskata administracija }e bide voveden matri~en sistem za isplata na platite, odnosno platni grupi {to }e ovozmo`uvaat napreduvawe vo karierata za sekoj koj dobro raboti.

SOFIJA

DVA NOVI MODELA NA FIJAT OD KRAGUEVAC

rvite lu|e na Fijat P donesoa odluka vo fabrikata vo Kraguevac, osven

„punto”, da se proizveduva i semejniot avtomobil so raboten naslov N0(N nula).

Odlukata, bila donesena vo sredata vo Torino, so napomena deka modelot „N 0” spored prethodnite planovi trebalo da se proizveduva vo Italija, no sepak e re{eno proizvodstvoto da bide preseleno vo Srbija.

Noviot model „N 0” }e se proizveduva vo dve verzii – so pet ili sedum sedi{ta.

Verzijata so pet sedi{ta }e bide od klasata „mercedes A”, dodeka pogolemiot model }e bide mini van klasa kako „sitroen pikaso” ili „opel zafira”. Investicijata vo proizvodstvoto na noviot semeen avtomobil }e bide okolu 800 milioni evra, {to e za 100 milioni pove}e od prethodno planiranoto

GRCIJA GUBI 150 ILJADI EVRA OD KUPUVAWETO NA BENZIN VO BUGARIJA

sekojdnevno gubi po 150.000 evra samo God rcija severnata oblast Ev-

ros, poradi za~estenata praktika na lokalnite `iteli da kupuvaat benzin vo Bugarija, namesto od doma{nite benzinski stanici.

Radioto informira deka podatocite na Sojuzot na sopstvenicite na benzinski stanici od Evros

poka`uvaat deka tie trpat ogromni zagubi poradi visokata cena na benzinite, predizvikana od zgolemuvaweto na danokot na dodadena vrednost (DDV) i akcizite na gorivata.

Poradi ovoj problem sopstvenicite na benzinski stanici pobarale od gr~kata vlada da gi namali akcizite na

gorivata, no i da ja zasili kontrolata na granicata so cel da se zapre praktikata na prenesuvawe na golemi koli~estva benzin od Bugarija.

Spored niv, vakviot uvoz” na benzini od Bugarija ne samo {to e nezakonski, tuku e i isklu~itelno opasen poradi rizikot od predizvikuvawe incidenti.

}e morame da dojdeme do penziskite, zdravstvenite i obrazovnite reformi”, izjavi Babi}.

JUR^I]: EVROPSKATA UNIJA NEMA DA NÈ SPASI “Vo Hrvatska ne stanuva zbor za recesija, tuku za sistemska kriza, odnosno kriza na sostavot. Koga govorime samo za ekonomija, govorime za pogre{niot model na vladeewe. Potezite koi se sostojat od popravka vo ramkite na postoe~kiot model }e napravat samo K

O

M

E

R

pogolem tro{ok, a ne korist. Rabotata e vo toa {to imame pogre{en ekonomski model koj datira od 90-te godini. Istiot model svetot vo toa vreme go zagovara{e, a potoa otstapi od nego, go promeni pristapot, dodeka nie od nego ne otstapuvame”, izjavi Qubo Jur~i}, ekonomski analiti~ar.

Spored nego, drug klu~en problem pretstavuvaat i pogre{no postavenite politi~ki celi.

“Nie sozdavame iluzija deka gra|anite }e imaat podobar `ivot po vlezot vo Evropskata unija (EU), a, naprotiv, toa mo`e da dovede do tonewe. Primer za toa se Ungarija, Grcija, Romanija, Bugarija, [panija, Portugalija, Italija. Po niv gledame deka ne e dovolno samo da se bide ~len na EU, tuku da imame i sopstvena politika i celi".

Toj istakna deka Hrvatska nema jasno definirani nacionalni celi. Cel, kako {to napomena Jur~i}, ne smee da bide vlezot vo EU, nitu popravawe na postoe~kiot model na ekonomska politika, tuku podobriot `ivot na gra|anite. Na Hrvatska, dodade toj, & treba golema transformacija vo pristapot na politikata, `ivotot i rabotata. Jur~i} istakna deka hrvatskoto op{testvo go karakterizira ili apatija ili nezadovolstvo.

C

I

J

A

L

E

N

NOVOTNI: HRVATSKA BOLEDUVA OD STRUKTURNA KRIZA “Soo~eni sme so pad na ekonomskata aktivnost od 1,5 do 2%. Toa zna~i deka zazdravuvaweto od krizata }e go vidime duri vo 2011 godina”, prognozira Novotni. Vo golema mera, kako {to re~e toj, toa e rezultat na pogre{nite vladini ad hok merki i zanemaruvaweto na faktite deka imame problem ne samo so nadvore{nata, tuku i so vnatre{nata strukturna kriza, koja, pred s$, e problem na javniot sektor, koj potoa se preleva na privatniot sektor. Toj predupreduva deka hrvatskata potro{uva~ka bila naso~ena kon socijalata i odr`uvaweto na dr`avnite pretprijatija koi se nao|aat vo lo{a situacija, dodeka, od druga strana, ne se ohrabruvale investiciite.Toj smeta deka vo vladinata programa ima nekoi dobri idei, no, za `al, ima i protivre~nosti koi go onevozmo`uvaat sproveduvaweto na programata. “Presvrtot ne treba da se gradi na namaluvawe na platite i penziite, tuku naglasok treba da se stavi i na site drugi tro{oci vo dr`avniot sektor koi se ogromni. Treba da se sprovede racionalizacija vo zdravstvoto, namaluvawe na subvenciite kon pretprijatijata i zemjodelstvoto”, izjavi Novotni.

O

G

L

A

S

BALKAN BIZNIS POLITIKA

23.07.2010

15

JU@EN POTOK

SRBITE LUTI ZO[TO BUGARITE IMAAT PODOBAR STATUS VO JU@EN POTOK Zapra{an zo{to Srbija, dokolku ve}e ne e ednakov, tuku malcinski partner vo proektot Ju`en potok ne uspea da postigne sli~en dogovor so Rusija, za poniska cena na gasot i isklu~uvawe na posrednikot Jugorosgas od proektot, Vojislav Vuleti}, pretsedatel na Zdru`enieto za gas na Srbija, izjavi deka Bugarija ima aduti koi Srbija gi nema, a se odnesuvaat pred s$ na tranzitnite kapaciteti

Z

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

a razlika od Srbija, Bugarija uspea da dogovori so Rusite poevtina cena za gasot i isklu~uvawe na posrednici vo snabduvaweto so ovoj energens.

Srpskiot minister za energetika Petar [kundri} o~ekuva studijata za izvodlivost na trasata na gasovodot Ju`en potok, preku Srbija da bide gotova do krajot na godinava, a gasovodot da bide pu{ten vo funkcija vo 2015 godina.

Zasega, kako {to istakna [kundri} site akcii okolu realizacijata na proektot se odvivaat spored utvrdenata dinamika.

Interesno e deka dogovorot za mapata na patot be{e objaven otkako Moskva se obvrza deka }e ja namali cenata na gasot za Bugarija i }e gi otstrani posrednicite od dogovorot za snabduvawe.

Zapra{an zo{to Srbija, dokolku ve}e ne e ednakov, tuku malcinski partner vo proektot Ju`en potok ne uspea

da postigne sli~en dogovor so Rusija, za poniska cena na gasot i isklu~uvawe na posrednikot Jugorosgas od proektot, Vojislav Vuleti}, pretsedatel na Zdru`enieto za gas na Srbija, izjavi deka Bugarija ima aduti koi Srbija gi nema, a se odnesuvaat pred s$ na tranzitnite kapaciteti.

“Bugarija tro{i gas kolku i Srbija, no zatoa e transporter na gas za Makedonija, Grcija i Turcija i zaradi toa niz ovoj gasovod pominuva osum pati pove} e gas otkolku vo Srbija.

Zatoa Bugarija e va`en partner za Rusija. Imaj}i takov “kec vo rakovot”, Bugarija mo`e{e da postavi svoi uslovi”, objasni Vuleti}.

Bugarija e mnogu zna~ajna zemja za Ju`en potok bidej} i od nejzinata teritorija gasovodot }e vodi od Crnoto More potoa na jug, a ottamu po kopno kon centralna Evropa. Va`no e, dodava Vuleti}, deka sega e izvadeno i poslednoto kam~e od ruskata “kondura”, i e dobiena potvrda deka Ju`niot potok }e odi preku

Bugarija. Ostanuva so “mapata za tekot” za celiot proekt da se potvrdi dali gasovodot }e vleze vo Srbija kaj Dimitrovgrad ili Zaje~ar.

Vuleti} o~ekuva do krajot na godinata da bide gotova studijata za izvodlivosta za delot preku Srbija, so {to vo 2012 godina bi zapo~nala izgradbata na Ju`en potok.

Dogovorot na Gasprom so Bugarija predviduva site ve}e izgradeni gasovodi da ostanat vo sopstveni{tvo na zemjite, dodeka cevovodite koi doprva }e se gradat }e pripa|aat na ruskata kompanija i Bugarija po princip na paritet.

Kapacitetot na podvodnata delnica Ju`en potok e dolg 900 kilometri, a }e iznesuva 63 milijardi kubni metri gas godi{no.

Od Bugarija gasot ponatamu }e se prenesuva preku kopneni gasovodi, za {to Rusija ve}e potpi{a me|unarodni dogovori so Srbija, Ungarija, Grcija, Slovenija, Hrvatska i Avstrija.

Konsultantot za stranski investicii Milan Kova~evi}, izjavi deka imaj}i go pred-

ATLANTIK GRUPA SO POLUGODI[NA DOBIVKA OD 10,8 MILIONI EVRA

rvatskata kompanija AtH lantik grupa vo prvoto polugodie od 2010 godina ostvarila vkupen prihod od proda`ba od 1,07 milijardi kuni (149 milioni evra) i 77,8 milioni kuni (10,8 milioni evra) netodobivka. Polugodi{niot prihod bil 1,4% pogolem otkolku vo prvite {est meseci od 2009 godina.

Neto-dobivkata porasnala za 8,2%. Atlantik grupa do krajot na godinata o~ekuva ponatamo{en rast na

raboteweto, a dopolnitelna stabilnost ovozmo`i neodamna izvr{enata akvizicija na slovene~kata prehranbena kompanija Droga Kolinska.

“So toa prezemawe, Atlantik grupa stanuva edna od vode~kite prehranbeni kompanii vo regionot so golem broj sopstveni brendovi i 4.300 vraboteni,”istakna potpretsedatelot na upravata na Atlantik grupa, Zoran Stankovi}

vo odnos na istiot period od 2009 godina, dodeka uvezla stoka za 17,5% pove} e od lani. Kako {to objavi Institutot za statistika, trgovskiot deficit bil ponizok za 125,3 milioni evra vo odnos na istiot period od minatata godina.

Evrostat soop{ti deka vo prvoto tromese~ie Romanija

zazela vtoro mesto vo Evropskata unija (EU) koga e vo pra{awe zgolemuvaweto na rastot na izvozot.

Najgolem rast na izvozot imala Malta.

Vo soop{tenieto se naveduva deka Romanija ja podobrila strukturata na izvozot vo sporedba so istiot period lani. Romanija najmnogu izvezuvala elektronika, prevozni sredstva, hemiski i farmacevtski proizvodi.

17.03.2010 155

Bugarija e mnogu zna~ajna zemja za Ju`en potok bidej}i od nejzinata teritorija, gasovodot }e vodi od Crnoto More potoa na jug, a ottamu po kopno kon centralna Evropa

BUGARIJA GO ODOBRI DOGOVOROT ZA GASOVODOT NABUKO

Bugarskata vlada go odobri dogovorot za u~estvo na zemjata vo proektot za izgradba na gasovodot Nabuko, koj treba da ja namali zavisnosta na Evropa od ruskiot priroden gas.

So ovoj dogovor se utvrduvaat pravnite i drugi aspekti za izgradba na ovoj gasovod na teritorijata na Bugarija.

Dogovor e zaklu~en taka {to }e go olesni finansiraweto od strana na privatnite kompanii i realizacijata na ovoj proekt, se naveduva vo vladinoto soop{tenie.

Bugarskata dr`avna kompanija Bulgargaz e edna od akcionerite vo Nabuko, zaedno so avstriskata OMV, ungarskata MOL, romanskata Transgaz, turskata Botas i germanskata kompanija RWE. Bugarija uvezuva 70% potrebni energensi, a re~isi celokupnoto koli~estvo gas koe se tro{i vo zemjata go ispora~uva ruski Gasprom.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

ROMANIJA POVE]E IZVEZUVA OTKOLKU [TO UVEZUVA

pet meseci od Vvezlaoovaaprvite godina Romanija izza 24,8% pove}e stoka

vid faktot deka Bugarija gi izbegnala posrednicite vo snabduvaweto so gas i ja namali cenata na gasot, jasno e kolku Srbija lo{o pregovarala pri zaklu~uvaweto na me|unarodniot dogovor so Rusija.

“Vo site energetski raboti vo Srbija na ruskata strana & e dadeno mnozinsko sopstveni{tvo, bez kakvo bilo objasnuvawe.

Osven toa ima mnogu nejasnotii i vo zaedni~kata firma za gradewe na podzemni skladi{ta na gas “Banatski Dvor”, izjavi Kova~evi}. [to }e raboti taa firma za gradewe na podzemno skladi{te vo Srbija, ako e registrirana vo [vajcarija i zo{to se ~eka so vtorata faza na gradewe koja treba{e odamna da po~ne, a vo koja ruskata strana treba i oficijalno da vleze, pra{a Kova~evi}.

Toj napomena deka nesposobnosta na pregovara~ite e potvrdena i koga e vo pra{awe posrednikot vo isporakata na ruski gas, imaj}i predvid deka Srbija toa go pravi preku Jugorosgas

ROMANIJA

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

GASPROM JA ZGOLEMI DISTRIBUCIJATA NA GAS ZA TURCIJA

uskata energetska kompanija Gasprom Rsoop{ti deka go zgolemila koli~estvoto na gas {to & go dostavuva na Turcija od 14 na 24 milioni kubni metri na den.

Kako {to se naveduva vo soop{tenieto, zgolemuvaweto na obemot na energensot e napraveno po barawe na Turcija, poradi prekinot na distribucijata na iranski gas.

Poradi eksplozija na gasovodot preku koj Turcija se snabduva so gas od Iran, (turskata energetska) kompanija Bota{ mu se obrati na Gasprom so molba da ja zgolemi distribucijata na ruski priroden gas preku gasovodot Sin Potok se do otstranuvawe na havarijata, se naveduva vo soop{tenieto na ruskiot energetski gigant. Gasovodot za transport na gas

od Iran za Turcija e o{teten pri eksplozija, po {to niz nego e zaprena distirbucijata na energensot

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 23.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

MMF Í PREPORA^A NA SLOVA^KA DA GO ZGOLEMI DDV

M

e|unarodniot monetaren fond (MMF) & prepora~a na Slova~ka vo interes na konsolidacija na javnite finansii da ja razgleda mo`nosta za zgolemuvawe na Danokot na dodadena vrednost (DDV).

“Koga se vo pra{awe prihodite na buxetot, vladata bi mo`ela da ja razgleda mo`nosta za zgolemuvawe na stapkata na DDV, koja vo sporedba so sosednite zemji e relativno niska”, pi{uva vo izve{tajot na MMF. Vo ^e{ka, stapkata na DDV iznesuva 20%, vo Polska 22%, a vo Ungarija 25%.

Misijata na MMF & prepora~a na Slova~ka slednata godina da go namali deficitot na buxetot za 2,5% od BDP. Deficitot ovaa godina }e dostigne 8%, a ne

5,5 % kako {to minatata esen isplanira prethodnata vlada.

OBAMA GO POTPI[A ZAKONOT ZA FINANSISKI REFORMI

A

merikanskiot pretsedatel Barak Obama go potpi{a zakonot za koreniti reformi na amerikanskite finansiski regulativi. Obama stavi potpis na dokumentot na ceremonijata na koja prisustvuvaa 400 zakonodavci, oficijalni lica, bankari i obi~ni Amerikanci.

Pretsedatelot gi nare~e novite merki najsilna za{tita na pravata na potro{uva~ite vo istorijata i istakna deka bankite i drugite finansiski institucii } e treba da se natprevaruvaat za gi pridobijat klientite

vrz osnova na kvalitetot na proizvodite, namesto, kako {to re~e, so „trikovi i zamki”.

Obama re~e i deka promenite }e pomognat da se stavi kraj na potrebata so pari od dano~nite obvrznici da se spasuvaat finansiski korporacii na rabot na kolaps.

Republikancite se izjasnija protiv zakonot i tvrdat deka samo }e & na{tetat na ekonomijata, }e ja zgolemat vladinata mo} i nema da gi za{titat dano~nite obvrznici.

BRITANSKIOT PREMIER KAMERON VO POSETA NA SAD

BRITI[ PETROLEUM STAVI DAMKA NA BRITANSKO-AMERIKANSKITE ODNOSI Dve pra{awa povrzani so Briti{ Petroleum frlija senka vrz nivnata poraka za zaedni{tvo. Iako izjavi deka celosno se soglasuva so Obama oti britanskata firma e odgovorna za istekuvaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv i za sanirawe na posledicite, britanskiot premier zabele`a deka Briti{ Petroleum vrabotuva iljadnici Amerikanci i oti bankrotot na firmata bi bil kontraproduktiven VESNA KOSTOVSKA

A

v.kostovska@kapital.com.mk

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, vo Belata ku}a mu be{e doma}in na britanskiot premier, Dejvid Kameron, pri {to e reafiramirano partnerstvoto na nivnite zemji. No, istekuvaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv i obvinuvawata deka Briti{ Petroleum lobiral za osloboduvaweto na bomba{ot od Lokerbi frlija senka vrz porakata za zaedni{tvo.

Dve pra{awa povrzani so Briti{ Petroleum frlija senka vrz nivnata poraka za zaedni{tvo. Iako izjavi deka celosno se soglasuva so Obama oti britanskata firma e odgovorna za istekuvaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv i za sanirawe na posledicite, britanskiot premier zabele`a deka Briti{ Petroleum vrabotuva iljadnici Amerikanci i oti bankrotot na firmata bi bil kontraproduktiven.

Kameron gi komentira{e i navodite za ulogata na Briti{ Petroleum vo osloboduvaweto na Libiecot Abdel-baset al Megrahi.

Stanuva zbor za ~ovekot koj e osuden za postavuvawe bomba vo avion na kompanijata Pan Am vo 1988 godina, koga kaj Lokerbi vo [kotska zaginaa 270 lu|e, pove}eto Amerikanci.

Briti{ Petroleum se soo~uva so obvinenie deka lobirala kaj prethodnata britanska vlada za osloboduvawe na Al-Megrahi vo zamena na povolni koncesii za crpewe nafta od Libija.

Vo avgust lani Al-Me-

grahi be{e osloboden so obrazlo`enie deka poradi rak na prostata mu ostanuvaat u{te tri meseci `ivot.

Toj s$ u{te e `iv vo Libija.

Briti{ Petroleum prizna deka barala od britanskata vlada da potpi{e spogodba za transfer na zarobenici za da dobie lukrativna zdelka za eksploatacija na naftata vo Libija, no demantira deka imala nekakva uloga vo osloboduvaweto na Megrahi.

Toa go potvrdi i premierot Kameron.

"Odlukata za osloboduvawe na Megrahi be{e donesena od {kotskata vlada, a jas ne vidov ne{to {to sugerira deka vladata bila pritisnata od Briti{ Petroleum.”

Ovaa nedela dr`avniot sekretar na SAD, Hilari Klinton, gi povika {kotskata i britanskata vlast povtorno da go razgledaat slu~ajot, po povicite za istraga od nekolku amerikanski senatori.

Pretsedatelot Obama ne odgovori direktno koga be{e zapra{an dali se soglasuva so dr`avniot sekretar Klinton deka istragata e neophodna, no izrazi ubedenost deka faktite }e izlezat na povr{ina.

OBAMA: SVETOT E MNOGU POBEZBEDEN KOGA DVETE ZEMJI DEJSTVUVAAT ZDRU@ENO Obama izjavi deka negovite odnosi so Kameron, koj prestojuva{e vo prva oficijalna poseta na Belata ku} a otkako e naimenuvan za britanski premier vo maj godinava, imale brilijanten po~etok.

Nivnata sorabotka, kako {to izjavi Obama, se zasnova vrz dolgata istorija na zaedni~ki interesi me|u dvete zemji.

OBAMA DOBI POKANA ZA POSETA NA VELIKA BRITANIJA

"Nikoga{ ne mo`eme da ka`eme deka e dovolno. Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Obedinetoto Kralstvo imaat navistina posebni odnosi. Slavime zaedni~ko nasledstvo, ~uvame zaedni~ki vrednosti i zboruvame zaedni~ki jazik, barem pogolemiot del od vremeto”, izjavi Obama.

"Nikoga{ ne mo`eme da ka`eme deka e dovolno. Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Obedinetoto Kralstvo imaat navistina posebni odnosi.

Slavime zaedni~ko nasledstvo, ~uvame zaedni~ki vrednosti i zboruvame zaedni~ki jazik, barem pogolemiot del od vremeto”, izjavi Obama.

Spored Obama, svetot e mnogu pobezbeden i poprosperiteten koga dvete zemji dejstvuvaat zdru`eno.

“Stanuva zbor za partnerstvo za koe mnogu sakam da funkcionira {to e mo`no podobro vo godinite dodeka jas sum britanski premier, a vie pretsedatel na SAD”,

SARKOZI SE ZALAGA ZA FISKALNO EDINSTVO NA FRANCIJA I GERMANIJA

F

rancuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi povika na sorabotka me|u Francija i Germanija vo pribli`uvawe na fiskalnite sistemi me|u dvete zemji.

Vo soop{tenieto objaveno po sostanokot na francuskata vlada, na koja prisustvuva{e i germanskiot minister za finansii Volfgang [ojble, se naveduva deka Sarkozi predlo`il francuskiot Revizorski

sud i negoviot germanski ekvivalent da izvr{at sporeduvawe na dano~nite i buxetskite sistemi na dvete dr`avi.

“Celta e „na{ite dve zemji da bidat vo pozicija da napravat ~ekor napred kon neophodnoto fiskalno pribli`uvawe na poleto na korporativno, no i na li~noto odano~uvawe”, istakna Sarkozi.

Soop{tenieto ne naveduva

dali spomenatite dve ~lenki na EU }e gi harmoniziraat i svoite dano~ni stapki, {to vo momentov se zna~itelno razli~ni.

Francija ima poniski danoci na prihodi od Germanija, no sobira pove}e sredstva preku indirektnoto odano~uvawe. Francija, isto taka, ima danok na bogatstvo, {to Germanija go ukina so presuda na Ustavniot sud od 1995 godina.

izjavi Kameron.

Obama i Kameron im oddadoa po~it na amerikanskite i britanskite vojnici koi zaginaa vo Avganistan i potvrdija deka planovite za povlekuvawe na zapadnite sili od taa zemja se realni.

Tie go povtorija povikot do Iran da se otka`e od kontroverznata nuklearna programa, pobaraa direktni izraelskopalestinski pregovori i ja istaknaa nivnata zalo`ba za finansiski reformi.

OBAMA I KAMERON SE SLO@IJA ZA FISKALNATA ODGOVORNOST Obama i Kameron ja istaknaa neophodnosta od fiskalnata

odgovornost, a amerikanskiot pretsedatel izjavi deka e celosno posveten na namaluvawe na rekordniot amerikanski deficit.

“Ja potvrdivme na{ata posvetenost na fiskalnata odgovornost i reformite.

Vladata na Dejvid Kameron donese nekoi hrabri odluki, a jas odrediv za cel do 2013 godina da go prepolovime na{iot deficit”, istakna Obama.

Amerikanskiot pretsedatel istakna deka negovata zemja vo re{avaweto na problemite trgnala po drug pat, za razlika od Britanija.

“Celta e ista i site

Kralicata Elizabeta Vtora go pokani amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, da ja poseti Velika Britanija, soop{ti Bakingamskata palata.

Portparolot na kralskiot dvorec izjavi deka nema opredelen datum za posetata, no takvata poseta mo`e da se slu~i najrano vo tekot na 2011-ta godina. Pokanite za dr`avni poseti tradicionalno se ispra}aat preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.

Britanskiot premier, Dejvid Kameron, ja predal pokanata do Obama za vreme na nivnata sredba vo Va{ington, odr`ana vo vtornik.

Ova nema da bide prvoto patuvawe na Obama vo Velika Britanija. Amerikanskiot pretsedatel prestojuva{e vo London vo mart minatata godina, koga u~estvuva{e na sredbata na G-20. se dvi`ime vo ist pravec.

Sepak, postojat razliki koi se temelat na razli~nite okolnosti vo razli~ni zemji, vo smisla kako tie zemji pristapuvaat na problemot i so koja brzina gi voveduvaat merkite”, izjavi Obama.

IZVOZOT NA RUSKO ORU@JEREKORDNI 9 MILIJARDI DOLARI

I

zvozot na rusko oru`je ovaa godina }e dostigne nov rekord od 9 milijardi dolari.

“Sudej}i kako pomina prvata polovina od ovaa godina, planot za postignuvawe na nov rekord }e bide ispolnet”, izjavi Aleksandar Fomin, zamenik-direktor na sojuznata slu`ba za voeno-tehni~ka sorabotka. Minatata godina

Rusija izveze oru`je vo vrednost od 8,5 milijardi dolari.

Proekciite za 2010 godina vklu~uvaat proda`ba na 40 avioni “Su-27” i “Su-30”, soop{ti moskovskiot institut za analitika CAST. Se o~ekuva i isporaka na 16 voeni avioni “MIG-29” za Indija, a isto taka Rusija }e po~ne da ispora~uva i

80 helikopteri “Mi-17”.

Venecuela vo 2009 godina dobi 2,2 milijardi dolari zaem od Moskva za kupuvawe oru`je.

MARKETING

17

23.07.2010

ISTRA@UVAWE NA PAZAROT VO RECESIJA upuva~ite koi se pogodeni od recesijata se povnimatelni pri nivnite odluki za kupuvawe. Tie obi~no kupuvaat pomalku, baraat popovolni zdelki ili gi menuvaat kupuva~kite naviki vo pogled na brendovite, proizvodite ili prodavnicite.

Golem broj kupuva~i duri celosno gi menuvaat svoite stilovi koga stanuva zbor za kupuvawe i potro{uva~ka. Za mnogu doma} instva prepolnuvaweto na domovite so nepotrebni raboti ili sporeduvaweto so sosedite ve} e ne e vo moda.

Kako rezultat na ova, stepenot na neizvesnost na potro{uva~kiot pazar e zna~itelno zgolemen. Sepak, za da gi namalat tro{ocite m n ogu kompanii gi namaluvaat buxetite za istra`uvawe, istra`uvawe koe bi im ja namalilo taa neizvesnost. Vo svetot, a osobeno vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, buxetite za istra`uvawe kontinuirano pa|aat vo izminatite 4 kvartali, a golemite kompanii gi namalile buxetite duri za 20%. Vo Makedonija pazarot za istra`uvawe bele`i blag porast, {to, sekako, e za pozdravuvawe. Me|utoa, kaj makedonskite kompanii u~estvoto na buxetot za istra`uvawe vo godi{nite buxeti s$ u{te e mnogu pomalo od nivoto vo zapadnite zemji.

Vo "normalni” vremiwa zgolemenata potro{u va~ka mo`e da go kompenzira nedostigot od strategija za brendirawe, pozicionirawe ili segmentacija na pazarot. No, vo momentot

celiot svet e zafaten od finansiskata kriza, od koja s$ u{te se ~uvstvuvaat silni posledici.

Spored nekoi predviduvawa, na ovie prostori duri sega }e se po~uvstvuva najsilniot udar na krizata vo realniot sektor, a posledovatelno i kaj potro{uva~kata na naselenieto.

Koga stanuva zbor za istra`uvaweto vo recesija mo`at da se izdvojat {est preporaki so koi mo`e da se namali udarot od namalenata potro{uva~ka.

Ostanete fokusirani.

Iskusnite marketing-menaxeri gi fokusiraat svoite istra`uvawa na proizvodite, brendovite i pazarite koi se klu~ni za nivnata marketingstrategija. Vo recesija osnovno e da se dobie ~ista i jasna slika za tekovnite klu~ni klienti, vklu~uvaj}i gi i onie koi se najlojalni i najprofitabilni, nasproti tro{ewe na resursite istra`uvaj}i gi potencijalnite ili posakuvanite klienti. Vo krizni vremiwa istra`uvawata povrzani so sekundarni proizvodi ili klienti i so raboti koi e "dobro da se znaat” mora da po~ekaat.

Anga`irajte doverlivi partneri. Marketing-menaxerite i agenciite za istra`uvawe koi imaat vospostaveno doverba i dolgotrajni odnosi mo`at zaedni~ki da gi planiraat istra`uva~kite proekti, nao|aj}i na~ini kako da dobijat pokvalitetni informacii od pazarot so koristewe na pomalku resursi. Na primer, so kombinirawe na poda-

K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

toci od pove}e prethodni istra`uvawa mo`e da se otkrijat indikatori za promena vo odnesuvaweto na klientite.

Marketing-menaxerite koi gi konsolidiraat svoite buxeti so integrirana agencija za istra`uvawe treba da nastojuvaat agencijata postojano da gi ispituva site mo`nosti za koristewe kombinirani metodologii i pristapi so koi bi se zgolemila produktivnosta i efikasnosta na istra`uva~kite proekti.

Vrednuvajte go tu|oto iskustvo.

Marketing-menaxerite treba da go koristat znaeweto ili intuicijata na menaxerite ili istra`uva~ite koi imaat pogolemo prakti~no iskustvo.

Na primer, pri definiraweto na cenata na odreden proizvod ili usluga prakti~noto iskustvo mo`e da bide klu~en faktor za uspeh pri optimalno odreduvawe na proda`nite promocii. Isto taka, mo`e da se koristat rezultatite od nekoi regionalni istra`uvawa koi mo`at da bidat silen indikator za odnesuvaweto na potro{uva~ite i vo Makedonija.

Preminete na "onlajn” so doza na pretpazlivost.

Onlajn-istra`uvawata se zna~itelno poevtini i pobrzo se sproveduvaat. Ovie dva faktori se od osobeno zna~ewe koga sakame da postigneme brzi rezultati, a za toa da iskoristime pomalku sredstva. Onlajnistra`uvawata, vo sekoj slu~aj, se smeta deka se idninata na istra`uvaweto.

A

S

K

O

Postojat onlajn-alatki koi im demonstriraat na neekspertite kako da dizajniraat svoe istra`uvawe za nekolku minuti. Isto taka, mo`at da se koristat i onlajn-paneli, kako alternativa na fokus-grupi, za sproveduvawe kvalitativni istra`uvawa vo vrska so novi idei za razvoj na proizvodi ili za testirawe reklami ili drug tip komunikaciski materijal. Pristapot "sam svoj majstor” vo vreme na te{ka finansiska kriza mo`e navidum da zvu~i primamlivo i, sekako, postoi kako opcija.

No, mora da se ima predvid deka so koristewe na ovoj pristap naj~esto mo`ete da ne dobiete pove}e od toa kolku {to ste platile.

Ne kratete "so no`”.

Kolku {to e va`no da se znae kade treba da se skrati i da se za{tedi na istra`uvawe, mo`ebi u{te pova`no e da se znae kade ne treba da se krati. Na primer, vo period koga marketing-menaxerite lansiraat pomalku proizvodi ili kampawi va`no e da se koristi porigorozen kriterium i testirawe koga se evaluiraat alternativite na dizajn i sodr`inata na marketingporakite. Vo proizvodnite segmenti kade {to vrednostite i percepciite na klientite se menuvaat po~esto simboli~na investicija vo testirawe na konceptot na reklamata mo`e da za{tedi mnogu pove}e od ona {to }e se potro{i na neefektivna poraka. Dopolnitelno, priklu~uvawe vo omnibus-istra`uvawa so M

E

R

C

I

J

A

L

E

MARKO RADOWI] SWOT RESEARCH www.swot.com.mk

dodavawe svoi pra{awa e isto taka efikasen na~in za da se dobijat podatoci ili nekoi indikacii, a za toa da bide potreben relativno skromen buxet.

SWOT RESEARCH e edna od prvite doma{ni agencii za istra`uvawe na pazarot koja, kombiniraj}i gi metodite mystery shopping i market research, ovozmo`uva integrirani istra`uvawa so koi se dobivaat seopfatni rezultati za vistinskite potrebi na klientite, nivnite o~ekuvawa i zadovolstvo, kako i kvalitetot na uslugite koi gi dobivaat.

N

O

G

L

A

S

FEQTON

18 23.07.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI MICROSOFT

SOFTVERSKI GIGANT BEZ KONKURENCIJA VO SVETOT

T

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

oa e edinstvenata kompanija vo SAD ~ija dano~na slu`ba ima formirano poseben oddel za sledewe isklu~ivo na nejzinite finansiski transakcii. Tu`ena e za monopolska pozicija i nelojalna konkurencija vo re~isi site zemji, od sekoe ekonomsko ili politi~ko zdru`enie vo svetot. No, i pokraj toa, Microsoft, iako e mnogu mlada kompanija, e me|u najvrednite vo svetot, vedna{ zad marketin{kite “dinosaurusi” Koka-Kola i IBM.

Brendot na Microsoft odi raka pod raka so onoj na Bil Gejts, osnova~ot na najsmeliot proekt vo modernata istorija na bi-

znisot. Negoviot studentski son prerasna vo privatno bogatstvo pogolemo od 40 milijardi dolari.

Na prvi januari 1975 godina Bil Gejts, toga{ 20-godi{en student na Harvard, pro~ita vo spisanieto “Popularna elektronika” za demonstracijata na prviot mikrokompjuter vo svetot, nare~en Altair 8800. Gejts (inaku “zapalen” po kompjuterskata tehnika u{te od 13 godini) vedna{ im se javi na kreatorite na ma{inata, kompanijata MITS, nudej}i im da ja demonstrira primenata na programskiot jazik BASIC {to go razvi prethodno, na Altair. Gejts nema{e nitu interpreter, nitu, pak, Altair sistem, no, sepak, na osum nedeli pred demonstracijata toj i negoviot partner i drugar od detstvoto Pol Alen go razvija interpreterot.

So vrednost na brendot od 56,6 milijardi dolari Microsoft e tretorangiran, zad Koka-Kola i IBM, na listata od najskapoceni svetski brendovi, spored magazinot Businessweek

Interpreterot funkcioniral uspe{no na prezentacijata, i MITS se soglasija da go distribuiraat Altair BASIC. Gejts go napu{ti univerzitetot Harvard, se preseli vo Albakerki, sojuzna dr`ava Wu Meksiko, kade {to be{e locirana MITS i tamu e roden Microsoft. Imeto Microsoft prvpat be{e upotrebeno vo pismoto od Gejts do Alen isprateno na 29 noemvri 1975 godina, a edna godina podocna imeto stana za{titena trgovska marka. Na prvi januari 1979 godina kompanijata se preseli od Albakerki vo svoeto novo sedi{te vo Belvi, vo dr`avata Va{ington. Stiv Balmer dojde vo kompanijata vo 1981 godina i podocna } e go nasledi Bil Gejts na mestoto glaven izvr{en menaxer. Istata godina Bil Gejts stana pretsedatel na kompanijata, pretsedava~ so bordot, a Pol Alen zastana na pozicijata izvr{en zamenik-pretsedatel.

SORABOTKA SO IBM Prviot operativen sistem {to go pretstavi kompanijata be{e varijanta na Unix vo 1980 godina.

Sistemot be{e prezemen od AT&T preku licenca za distribiuirawe, a Microsoft go nare~e Xenix. Ovaa varijanta na Unix }e stane, vsu{nost, “dom” na prvata verzija na Microsoft Word.

Prvobitno be{e nare~en

Multi-Tool Word i be{e zabele`liv poradi negoviot koncept na “What You See Is What You Get” ili WYSIWYG (Ona {to go gleda{, toa go dobiva{). Word be{e za prv pat pretstaven proletta 1983 godina, a bea distribuirani besplatni primeroci so demo-verzijata na aplikacijata, zaedno so spisanieto PC World. Toa be{e prviot vakov slu~aj vo istorijata. Me|utoa, Microsoft nikoga{ ne po~na da ja prodava Xenix platformata na krajni korisnici, a vo sredinata na 80-te celosno go napu{ti biznisot so Unix.

DOS be{e operativniot sistem {to & go donese na kompanijata vistinskiot uspeh. Vo avgust 1981 godina IBM go pretstavi svojot personalen kompjuter so 16bitniot operativen sistem kreiran od Microsoft. Dve godini podocna kompanijata kreira{e i operativen sistem za doma{ni kompjuteri nare~en MSX-DOS, {to stana relativno popularen vo Japonija, Evropa i Ju`na Amerika. Podocna, na pazarot se slu~i poplava od klonovi na IBM PC, otkako Compaq uspe{no go klonira{e sistemot na IBM, BIOS. Dogovorot so IBM mu ovozmo`i na Microsoft da ima kontrola vrz svojot MS-DOS i preku agresiven marketing so koj se nametna kaj proizvoditelite na IBM-PC klonovite Microsoft

prerasna od mal igra~ vo eden od glavnite provajderi na softver vo industrijata na doma{ni kompjuteri.

WINDOWS GO OTVORI PROZORECOT KON PLANETARNOTO OSVOJUVAWE Vo 1985 godina Microsoft ja otvori svojata prva proizvodna edinica nadvor od SAD i toa vo Republika Irska. Vo avgust taa godina Microsoft i IBM bea partneri vo razvojot na drug operativen sistem nare~en OS/2. OS/2 be{e prosleden paralelno so noviot hardver na IBM, platformata PS/2. Narednata godina kompanijata go premesti svoeto sedi{te vo Redmond, Va{ington i eden mesec podocna po~na da se kotira na berza so inicijalno izdavawe akcii koi obezbedija 61 milioni dolari sve` kapital za Microsoft. Na 8 avgust 1989 godina Microsoft go pretstavi svojot najuspe{en produkt za kancelarisko rabotewe, MS Office. Toa be{e eden zbir na posebni aplikacii za obrabotka na tekst, tabeli i sl., kako Word, Excel i dr. Dodeka MS Office i drugite produkti bea glavno razvivani vo ramkite na kompanijata, Microsoft go prodol`i trendot na rebrendirawe na proizvodi od drugi kompanii, kako {to be{e SQL Server, koj vo januari 1988 godina be{e pretstaven kako menaxment-

Logoto na Microsoft se nao|a na 90% od kompjuterite vo svetot

PRIKAZNI OD WALL STREET

SOPSTVENIKOT

Z

“Lu|eto i vo sega{ni uslovi na kriza nema da zaprat da vodat qubov, zatoa investicijata vo Durex e isplatliva investicija vo vreme na kriza”, veli Geri Vats, glavniot izvr{en direktor na SLL International, proizvoditel na kondomite Durex

a iznos od 3 milijardi evra Reckit Benckiser go kupi SLL International, proizveduva~ot na eden od najpoznatite svetski brendovi kondomi Durex. Ovaa dogovorena kupoproda`ba od strana na Reckit Benckiser, anglisko- holandskiot proizvoditel na lekovi i proizvodi za doma}instvo, be{e najavena u{te vo sredata.

Spojuvaweto na ovie dve kompanii bi trebalo da zna~i promena vo pogled na nasokata na delovno rabotewe kaj Reckit Benckiser koja dosega be{e naso~ena kon proizvodstvo na proizvodi nameneti za doma} instvo, no i za zdravstvena nega.

Vo slu`benoto soop{tenie na grupacijata Reckit Benckiser stoi deka od kompanijata se sre}ni {to oficijalno mo`at da najavat deka postignale dogovor vo vrska so ponudenata cena od nivna strana i deka na toj na~in go kupile celiot kapital na SLL International.

Od grupacijata Reckit Benckiser se o~ekuva deka so ova prezemawe }e se postigne i ovozmo`i u{te pogolema promocija na brendovite na SLL International me|u koi se kondomite Durex, no i proizvodite za nega na stapala i noze, odnosno brendot Scholl.

Ekspertite smetaat deka vakviot poteg nema da pretstavuva nikakov problem za grupacijata

so ogled na toa {to vo ramkite na istata se proizveduvaat poznati i kvalitetni brend-proizvodi, kako {to se osve`uva~ite Air Wick, lekovite protiv glavobolka Neurofen, ~ista~ite za povr{ina Dettol, kako i otstranuva~ot na mrsnotii od tkaenini Vanish.

Zadovolstvo od novata akvizicija iska`a i Bart Beht, sopstvenikot na grupacijata i eden od najplatenite menaxeri od kompaniite koi go so~inuvaat londonskiot berzanski indeks FTSE100.

Toj izjavi deka so kupuvaweto na SLL International negovata grupacija na svojata lista na brendovi dodala dva novi mo}ni brenda, aludiraj}i na

FEQTON

23.07.2010

19

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii sistem za relacioni bazi na podatoci, baziran na tehnologija licencirana od kompanijata Sybase.

Vo maj 1990 godina Microsoft go lansira{e Windows 3.0. Novata verzija na operativniot sistem na Microsoft ponudi novi re{enija vo korisni~kata interfejs grafika i go podobri kapacitetot na Inteloviot procesor 386.

Windows 3.0 be{e prodaden vo pove}e od 100.000 kopii za samo dve nedeli. Vo toa vreme Windows nose{e mnogu pogolemi prihodi za kompanijata otkolku OS/2 i zatoa vo Microsoft re{ija da gi prenaso~at resursite kon Windows. Vo godinite {to doa|aa popularnosta na OS/2 opa|a{e i Windows nabrzo stana omilena PS platforma.

Za vreme na tranzicijata od MS-DOS vo Windows uspehot na proizvodot Microsoft Office & ovozmo`i na kompanijata da ja zacvrsti svojata pozicija vo odnos na konkurentite na poleto na aplikativen softver, kako {to be{e WordPerfect i Lotus 1-2-3. Na krajot, MS Office stana dominanten biznis-softver, so pazaren udel {to mnogu ja nadminuva{e konkurencijata. Vo mart 1992 godina Microsoft go izdade Windows 3.1 zaedno so negovata prva promotivna kampawa na TV. Softverot se prodade vo tri milioni kopii za samo dva meseci.

Vo oktomvri istata godina na pazarot se pojavi i Windows for Workgroups 3.1, softver so integrirani mre`ni kapaciteti {to im ovozmo`i na korisnicite prakti~ni pogodnosti kako {to e mre`no pe~atewe i sl. Ve}e sledniot mesec

Zaedno so soprugata Melinda Bil e vbroen me|u najgolemite filantropi Microsoft ja pretstavi prvata verzija na svojot softver za upravuvawe so bazi na podatoci, nare~en MS Access. Vo 1993 godina magazinot Fortune go nare~e Microsoft “najinovativna kompanija vo SAD”. Kako del od strategijata za pro{iruvawe na biznisot Microsoft ja izdade Encarta, prvata enciklopedija dizajnirana da mo`e da se koristi na kompjuter.

Microsoft go promovira{e i noviot slogan “Kade sakate da odite denes” vo 1994 godina, kako obid da & se pribli`i na publikata so poslabi tehni~ki poznavawa. Za taa cel be{e napravena reklamna kampawa {to ~ine{e 100 milioni dolari.

OSVOJUVAWETO NA INTERNET Studioto za animacija DreamWorks i Microsoft formiraa nova kompanija, DreamWorks Interactive, za proizvodstvo na interaktivni i multimedijalni proekti za zabava. Na 24 avgust 1995 godina Microsoft go pretstavi Windows 95, novata verzija na nose~kiot proizvod na kompanijata, operativniot sistem {to ponudi sosema nov korisni~ki interfejs, zaedno so novitetot, kop~eto

“start”. Vo prvite ~etiri dena se prodadoa pove}e od eden milion primeroci od operativniot sistem. Koga Windows 95 be{e oficijalno promoviran, prvata verzija na Internet Explorer ne be{e vklu~ena vo nego.

Microsoft pretpo~ita{e svojot internet-prebaruva~ da go vklu~i vo dopolnitelnoto izdanie Windows 95 Plus {to izleze podocna.

Vo septemvri kineskata vlada potpi{a dogovor so kompanijata so koj Windows treba{e da dobie standardizirana kineska verzija.

Vo 1995 godina Microsoft po~na da ja pro{iruva svojata proizvodna linija vo poleto na kompjuterskite mre`i i Internetot. Prvo be{e lansiran golemiot onlajn-servis MSN (Microsoft Network), kako direkten konkurent na AOL. MSN stana svoeviden “~ador” pod koj se smestija site onlajnservisi na Microsoft. Kompanijata prodol`i da se razgranuva na novi pazari vo 1996 godina, po~nuvaj}i so zdru`enata investicija so TV-mre`ata NBC so cel da se kreira nova kabelska informativna televizija nare~ena MSNBC. Stanicata startuva{e so programa na 15 juli i taka po~na borbata so konkurentite

kako {to e CNN. Microsoft vleze na pazarot za ra~ni kompjuteri (palmtopovi) vo noemvri istata godina so Windows CE 1.0, nova verzija na operativniot sistem prilagodena da raboti na ma{ini so pomala memorija i performansi.

Godinata 1998 be{e zna~ajna za istorijata na Microsoft. Toga{ Bil Gejts go nazna~i Stiv Balmer za pretsedatel na kompanijata, no toj samiot ostana na mestoto glaven izvr{en direktor i pretsedava~ so upravniot odbor. Microsoft go lansira{e Windows 98, koj dojde so Explorer 4.0.

Vo Indija be{e otvoreno sedi{te na Microsoft, vtoro po golemina po ona vo SAD. Vo fevruari 2000 godina be{e pretstaven Windows 2000 so nekolku podobruvawa vo odnos na prethodnite verzii.

Narednata godina se pojavi Windows XP, verzija {to ima{e za cel da gi obedini performansite na proizvodnitel linii za biznis i onie za doma{na linija.

XP se pretstavi so nov grafi~ki korisni~ki interfejs, prv po promenata vo Windows 95. Operativniot sistem za prvpat bara{e Microsoft proizvod aktivacija, anti-piratski mehanizam

Mladiot student go napu{ti Harvard i osnova mala kompanija, koja denes e me|u najgolemite vo svetot {to bara od korisnicite da go aktiviraat softverot kaj Microsoft vo rok od 30 dena. Podocna kompanijata vleze na multimilijarderskiot pazar na konzoli za igrawe, kade {to dominiraa Sony i Nintendo, so sopstvenata konzola Xbox. Konzolata se prodade vo 24 milioni primeroci, vo sporedba so stote milioni na Sony PlayStation2, i mu donese ~etiri milijardi zagubi na Microsoft.

FIJASKOTO SO VISTA I OPORAVUVAWETO SO WINDOWS 7 Otkako Microsoft stana apsoluten gospodar vo domenot na operativni sistemi razvojnoto oddelenie na kompanijata zapo~na da ja podgotvuva novata verzija na Windows, ovoj pat pod kratenkata Vista. Iako mnogumina predupreduvaa deka “apdejtot” e daleku od sre}no prodol`enie na operativniot sistem, nikoj od Microsoft ne saka{e da se osvrne na kritikite, povtoruvaj}i deka nivnite nagolemo faleni in`eneri celi ~etiri godini go podgotvuvaa vo najskapiot

razvoen centar vo svetot.

I samo nekolku dena po premierata, koja se slu~i vedna{ po novogodi{nata no}, na po~etokot od 2007 godina se poka`a deka Vista e s$, samo ne dobro re{enie. Premnogu nestabilniot operativen sistem gi doveduva{e vo o~aj i profesionalcite i gejmerite, koi po mnogu kratko vreme se vratija na doka`aniot Windows XP. Za komedijata da bide pogolema od kompanijata celi dve godini se obiduvaa da ja popravat {tetata so serijata popravki i ispravki, no nikako ne mo`ea da se spravat so faktot deka sistemot odzema celi 60% od kapacitetot na RAM memorijata, {to e pogubno za stabilnosta na sekoj kompjuter.

I, kone~no, Windows 7 vo celost ja popravi katastrofata predizvikana od Vista, zadr`uvaj}i ja planetarnata dominantnost na Microsoft.

Vo sledniot broj: Kako Xeneral Elektrik stana xin {to proizveduva od “igla do lokomotiva”?

NA VANISH GO KUPI DUREX Durex i Scholl, koi spored negovo mislewe imaat ogromen potencijal za ponatamo{en rast.

Kondomite Durex se proizveduvaat u{te od 1930 godina, a nivnoto ime e skratenica od prvite dve bukvi na angliskite termini durability, reliability excellence (izdr`livost, odgovornost i izvonrednost).

Od investiciski aspekt, akciite na SLL International se poka`aa kako najdobri za investiciska akvizicija, osobeno vo periodot na ekonomska recesija i kriza koj gi zafati svetskite ekonomii.

Argument za toa e i izjavata na Geri Vats, glavniot izvr{en direktor na SLL

International, koj za vesnikot “Gardijan” izjavi deka “Lu|eto i vo sega{ni uslovi na kriza nema da zaprat da vodat qubov”. U{te eden podatok za vrednosta na akciite na SLL International e {to istite vo poslednite 5 godini se vo postojan rast.

Cenata koja grupacijata Reckit Benckiser ja pla}a za ovie akcii iznesuva 10,71 funti.

So spojuvaweto od grupacijata Reckit Benckiser smetaat deka e mo`no da se napravat za{tedi vo vrednost pogolema od 100 milioni funti na godi{no nivo i toa samo preku zaedni~kata distribucija na proizvodite i od dvata brenda. Vakvata silna zaedni~ka

distribucija od grupacijata smetaat deka }e pridonese za podobro i posilno globalno pozicionirawe na svetskite pazari.

Iako profitabilni, SLL International odlukata za proda`ba ja donesoa poradi problemite vo pogled na minatogodi{nite performansi. Problemite nastanaa poradi akvizicijata na dve kompanii-proizvoditeli na kondomi vo Rusija i Ukraina koja SLL International ja napravija prethodnata godina, kako i poradi pro{iruvaweto na svoeto proizvodno portfolio, odnosno poradi po~etokot na proizvodstvo na razni lubrikanti i seksualni igra~ki.

FUN BUSINESS

20 23.07.2010 LUKSUZNI ADRESI

RECESIJATA NE Í MO@E NI[TO NA TRADICIJATA Ako 50.000 evra za stanben kvadrat vo Monako e mnogu golema “uteha”, toga{ i cenite vo Ho [i Min ili Budva ne se za potcenuvawe

DUBROVNIK – regionalen lider

K

olku iljadi evra se mnogu, a kolku se malku za kvadraten metar od stan ili ku}a locirana vo nekoja od svetskite top-destinacii na gradovi?

Redovite {to sleduvaat mo`ebi }e bidat samo mala uteha za doma{nite namernici za kupuvawe stanben prostor. Sepak, ako vi se ~ini deka 1.200-1.300 evra, pa i pove}e, za kvadrat od stan vo Skopje, vo kvalitetna gradba e ko{mar, toga{ ne vi e potreben Monako za uteha. Gi ima mnogu poblisku, vo sosedstvoto.

Presti`nata londonska agencija za nedvi`nosti Savils interne{enal, koja e specijalizirana za t.n. lifestyle destinacii, neodamna izleze so periodi~niot izve{taj za cenite na stanovite vo gradovite popularni za `iveewe. Taka, eden kvadrat stanben prostor vo gradot na kralstvoto Grimaldi ~ini, vo prosek, 50.000 evra i s$ u{te e najskap na svetot.

No, ako vo pobliskoto sosedstvo stanbeniot kvadrat vo Dubrovnik, Hrvatska i ponatamu e najatraktiven, pa zatoa i so

najvisoka prose~na regionalna cena od 4.600 evra, kako vi se ~ini podatokot deka ne e mnogu oddale~ena nitu crnogorskata Budva so prose~na cena od 3.580 evra za kvadrat! S$ vo duhot na crnogorskiot natprevar so ostatokot od Balkanot i svetot...

Denes mo`ebi ni izgleda ~udno eden kvadrat od stan vo glavniot grad na Polska, Var{ava da ~ini vo prosek 4.700 evra, ili 4.500 evra vo Istanbul, Turcija.

No, {to da se ka`e pred podatokot deka prose~nata cena na stan vo Ho [i Min vo Vietnam, do skoro sinonim za gra|anska vojna, glad i beda, sega dostignala 4.100 evra po kvadrat?! Toa e duri poskapo i od stan vo Dubai, edna od svetskite destinacii za {oping i zabava, kade {to kvadrat vo prosek ~ini “samo” 3.550 evra.

Istra`uvawata na agenciite za nedvi`nosti velat deka i pokraj finansiskata recesija vo svetot cenite na stanovite vo popularnite turisti~ki destinacii i ne padnale tolku mnogu, kako {to se o~ekuvalo vo prv moment.

[PARKASE BANKA MAKEDONIJA DOMA]IN NA LIKOVNA IZLO@BA

HUMANITARNA IZLO@BA NA MAJKL KLOSE VO OHRID

[

parkase banka Makedonija, po~nuvaj}i od denes pa s$ do 1 avgust, }e bide doma}in na poznatiot kanadski slikar so makedonsko poteklo Majkl Klose.

Delata na ovoj svetski poznat likoven umetnik }e bidat izlo`eni deset dena vo prostoriite na ekspoziturata na [parkase banka vo Ohrid na ul. Kliment Ohridski bb, vo sklop na kompleksot Letnica.

Klose i negovoto semejstvo ovaa izlo`ba ja posvetuvaat na stogodi{ninata od ra|aweto na golemata humanitarka Majka Tereza, poznata po svojata humanitarna misija i odlikuvana so Nobelova nagrada za svojata velikodu{nost i milosrdie kon siroma{nite.

Sledej}i go primerot na Majka Tereza, Klose go koristi slikarstvoto kako ni{ka za povrzuvawe na narodite okolu svetot, bez razlika na nivnata nacionalna i verska pripadnost. Negovoto ovogodine{no patuvawe okolu svetot e zamisleno kako skromen pridones za promocija na humanite vrednosti.

Kako del od proektot “Slikarstvoto na patot do

HO [I MIN – luksuzna “pustelija”

humanosta” ovaa izlo`ba vo Ohrid }e bide pridru`ena so dodeluvawe na 100 mini crte`i nameneti za “obi~nite” `eni koi pridonele za dobroto na svoite semejstva, vo znak na skromno priznanie za nivnite `ivotni zalagawa.

Majkl Klose e slikar so makedonsko poteklo, roden vo Kanada. Dosega ima realizirano 100 samostojni izlo`bi vo pove}e od 20 zemji vo svetot. Slikarstvoto e negovata glavna preokupacija, no ve} e dolgo vreme raboti i kako grafi~ki dizajner i scenograf.

[parkase banka Makedonija e del od Grupacijata na [taermerki{e [parkase i Erste Bank. So bilansna vrednost od 13,9 milijardi evra, koncernot na [taermerki{e [parkase pretstavuva edna od najgolemite banki i kreditni institucii na jugot na Avstrija i vo Jugoisto~na Evropa.

Opslu`uva 1,9 milioni klienti, pove}e od 470 ekspozituri i ima okolu 5.800 vraboteni.

Pokraj Makedonija, regionalno e prisutna vo Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina i Crna Gora.

MONAKO – i ponatamu najskap

FUN BUSINESS

23.07.2010

21

HOTELI

REMEK-DELA SO NEUNI[TLIVA DNK

D

okolku vo `ivotot vi se dade {ansa da posetite nekoi od najluksuznite svetski hoteli, ili, pak, da otsednete vo niv }e se soglasite deka }e vi nedostigaat zborovi za da go opi{ete ~uvstvoto koj } e ve obzeme vo toj moment.

Neopislivata ubavina na ra~no izrabotenite zavesi, sjajot na neprocenlivite antikviteti, mirisot na {totuku nabranoto cve} e, kako i ~udesniot na~in na koj va{iot baga` }e se najde vo va{ata soba, }e ka`eme deka vleguva vo cenata koja ja pla} ate, me|utoa du{evnoto bogatstvo e neprocenlivo.

Sepak, i ovoj vrven luksuz si ima svoja `estoka konkurencija, pa za da se bide del i za da se opstane kako del od privilegiranata familija na glamurozni hoteli potrebna e postojana rabota na sebe i pretstavuvawe vo novo ruvo. Potreben e ogromen buxet za da mo`e ekstravagantnite enterieri da se odr`at ednakvo privle~ni kako vo vremeto koga nastanale. Se razbira deka bez ve{tinata na najgolemite dizajneri-majstori toa bi bilo nevozmo`no.

Eden od najbaranite dizajneri na enterieri e Pjer Iv Ro{on, poznat francuski arhitekt koj rabotel na hotelot Four Seasons, koj e odgovoren za veli~estvenata Palazzo della Gherardesca vo Firenca i za najnoviot hotel Peninsula vo [angaj. Koga ne patuva po svetot za da raboti na najrazli~ni proekti za hoteli, klubovi, restorani, od svojata kancelarija voo Pariz ja vodi firmata zaa ureduvawe na enterierii PIR koja ja osnoval u{tee vo 1979 godina. Hotelott Georges V vo Pariz, ~iee predvorje e pokrieno soo mramor i e ukraseno soo tapiserii od 17 vek, crno-violetov bar inspirirann od artdekoto na hotelott Sofitel Chicago Water Towerr ` ili, pak, bordo i be` tonovite vo L’Atelier dee Joel Robuchona vo Fourr Seasons, se samo nekolkuu od 60 luksuzni hoteli,, velnes i restorani odd cel svet na koi Ro{on goo stavil svojot potpis. Thee Ritz-Carlton, Orient Express,, Shagri-La postojano go ba-raat za preureduvawe,, dodeka pomalite luksuznii hoteli odbiraat posovre-men izgled. Ro{on go cenii moderniot dizajn, me|utoa,, negoviot talent najmnoguu doa|a do izraz koga rabotii na istoriski va`na gradba.. m “Sekoga{ ja po~ituvam gradbata, se trudam da gi najdam izvornite nacrti i planovi koi se napraveni za zgradata zatoa {to prvi~na inspiracija mi se lokacijata i samata gradba”. @RTVA NA STILOT Iako nastojuva da ostavi potpis na starite gradbi, tokmu poradi toa po~ituvawe e podgotven da go `rtvuva svojot stil za da go za~uva integritetot na gradbata. Vo Firenca rabotel na Pallazo della Gheradesca od 17 vek koja e naslikana so vredni freski, poradi koi i samiot

Za legendarnite svetski hoteli ne e dovolno samo da bidat veli~estveni - tie mora da bidat najdobri.

Osven bleskavoto minato, potrebno e postojano da vlo`uvaat vo sebe.Toa bara pove}e pari, me|utoa i ve{tina na najpoznatite svetski dizajneri na enterier. Eden od niv e Pjer Iv Ro{on

Pjer Iv Ro{on - francuuski arrhhiitte dizajneri na ente ekktt,, eden od najbar rieri anite

s George tman vo Four Season ar ap t io sk al Kr

V

^ika{kiot Sofit el proekt trael sedum godini.

Sopstvenikot na hotelot ne sakal da anga`ira dizajneri od Francija ili London, tuku nekoj koj razmisluva vo duhot na Firenca. Taka, Ro{on so soprugata bil prinuden da se preseli vo edna prazna palata vo Firenca.

“Ja namestiv masata i dizajnirav koncept. Bez greewe!

Be{e kako vo son, kako vo eden mnogu studen son”, se prisetuva Ro{on. Otkako freskite bile otkrieni, gi zamoli slikarite nivnata paleta da ja prenesat vo site sobi. Tkaenite zavesi, ukrasite, s$ e napraveno vo Italija, s$ vo boite od

koi se napraveni freskite.

Go inspiriraat triesettite zatoa {to so niv zapo~nuva sovremeniot dizajn so nota na klasika. Tuka se otslikuva negovata sposobnost da go za~uva istoriskiot integritet na znamenitite gradbi i vidlivoto vlijanie na dizajneri i arhitekti kako {to se Le Korbizje, Mil van de Roh, @ak Emil Rulman. Duri i vo ^ikago, zbratimeniot grad na Pariz, kade {to vo 2007 godina ja otvoril drugata kancelarija, se potsetuva na toj period. “Go sakam ^ikago poradi arhitekturata. Me potsetuva na triesettite i na crno-belite filmovi.”

Mo`ebi zatoa postavil crnobeli fotografii vo hotelite vo ^ikago i Pariz. Vo 2003 godina rabotel so dizajnerskata kompanija Forest Perkins od ^ikago. Eden od hotelite koj postojano go anga`ira za da go razubavi i dotera e legendarniot Four Seasons George V vo Pariz, hotel koj e izgraden vo dale~nata 1928 godina. Ro{on go pobarale u{te pred dve godini za da go renovira ovoj hotel, a vratite za renovirawe se otvorile vo 1999 godina.

Hotelot postepeno se menuval, najdobro i najlo{o, vo zavisnost od `enite na

upr upravitelite. “Se se}avam de deka mnogu me rasta`i iz izjavata na televizija deka sm sme go uni{tile hotelot za zatoa {to probavme s$.

Ni Nie, vsu{nost, zadr`avme ne nekoi kvalitetni predme meti. Gi otfrlivme samo lo{ lo{ite, a zadr`avme samo 80 prekrasni plakari i cel celata tapiserija”, veli Ro{ Ro{on.

NAJO^EKUVANO RESTAVRIRAWE Hotel koj sigurno }e se Hot najd vo eden od omilenite najde na koi rabotel e i Savoy.

Toj legendaren hotel vo London Lon e star 121 godini.

Gi zatvori z vratite vo 2007 godina, godi a negovoto novo lice bi b trebalo da go do`ivee svojot ssvoj bleskav kambek ovaa prolet. ppro Ova se smeta za najis~ekuvan nnaji nastan vo vrs ska so obnovuvaweto na nekoj nneko hotel vo 2010 godina.

Ro{on R ne gi sokriva svojata v voshit i gordost {to tokmu to e odbran da raboti na toj eden e od najdobrite hoteli vo O Obedinetoto Kralstvo. Savoy i izgledal po malku umorno.

Po P niza pomali renovirawa kkoi gi pretrpel go uni{tile dduhot na gradbata. Toaletite bbile vistinski u`as. Koga hotelot za prv pat bil otvoren, vo 1889 godina, imal 200 sobi i samo 67 bawi. So tek na vreme se dodadeni dodatni bawi na mestata na nekoga{nite balkoni. Koga hotelot gi zatvoril vratite zaradi renovirawe negoviot enterier e prodaden na aukcijata Bonhamas, a RRo{on vooru`en so 100 m milioni funti i nosej}i go bremeto na bogatata istorija na hotelot (zatoa {to vo nego prestojuvale zna~ajni li~nosti, od Oskar Vajld do Bob Dilan) se fatil za rabota. “Vo ovoj hotel ima klasi~en britanski duh i artdeko, taka {to gi soediniv dvete”, veli Ro{on. Britanskiot duh e izrazen preku arhitekturata i bojata na tkaeninite.

“Vo Velika Britanija se

prisutni cvetnite dezeni, mnogu zelena i `olta boja.

Pove}e boja koristat otkolku vo Francija”, tvrdi Ro{on.

Sopstvenik e saudiskiot princ Al Valid bin Talal koj isto taka go poseduva i George V vo Pariz.

Ona {to gi definira vrvnite hoteli e golemata posvetenost na detalite. Na primer, tuka se oddeluvaat golem broj sredstva samo za cvetnite aran`mani. Oficijalniot cve}ar vo George V koristi 9.000 par~iwa cve}iwa nedelno, za svoite aran`mani. Buxetot za cve} iwa vo Savoy s$ u{te ne e isplaniran, me|utoa vo novitetite na hotelot se vbrojuvaat Beaufort Bar, izgraden na originalna scena za kabare, ureden vo crno-zlatna boja, fitnes-sala, teretana, velnes-centar, kako i bazen na pokrivot. Gordon Remzi }e ja rakovodi Savoy Grill, a Salim Kuri, koj so godini go rakovodel American Bar i koj se sprijateluval so gostite, }e se vrati kako promotor na barot. Vo sekoj od novite 8 apartmani koi go sledat tekot na Temza, }e bidat postaveni sliki na Mone i Visler, so motivi na reka. Toa e hotel ~ija DNK e neuni{tliva. S$ u{te e mnogu teatralen. Lokacijata mu e sovr{ena, opkru`en e so 17 teatri, a kulturnoto sredi{te e samo preku rekata. Edna od najva`nite raboti vo ovoj hotel e uslugata koja otsekoga{ bila besprekorna. Treba da se spomene i klientelata na Savoy, posebno onaa glamuroznata, vo sekoj pogled na zborot. Ro{on i samiot e svesen za va`nite detali.

Kako i kaj ostantite proekti na koi rabotel, taka i tuka mu e mnogu va`na lokacijata i ne zaborava komu e namenet ovoj hotel.

Koga posetitelite povtorno }e ja po~uvstvuvaat vozbudata poradi natpisot Savoy – ne se somnevame deka toa }e bide golem uspeh na u{te pogolemiot dizajner.

SPORTLIFE

22 23.07.2010 PROBLEMI SO IDENTITETOT

PREZIMETO SI GO PROMENIL VO BROJKA Prekarite na sportistite ne retko im zna~at pove}e od nivnite vistinski imiwa. Tie go identifikuvaat nivniot marketin{ki brend i im ja kreiraat pazarnata vrednost. No, ponekoga{ se slu~uva i problem so identitetot, koga na relacija prekar, ime i religija nastanuva vistinska zbrka

G

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

olemite, no i pomalku golemite sportisti ~esto dobivaat prekari koi go identifikuvaat nivniot marketin{ki brend i ja sozdavaat nivnata pazarna vrednost, koja mnogu ~esto ja nadminuva brojkata od 100 milioni evra.

Na Majkl Xordan, najdobriot ko{arkar na site vremiwa, mu se obra}aa so “Va{e viso~estvo”, dodeka na negoviot rival od redovite na Juta Xez, Karl Meloun, so “Po{tar”. ^arls Barkli vo Filadelfija ili Feniks be{e “Ser”, odnosno “Vojvoda”, dodeka Dejvid Robinson “Admiral”.

Denes vo NBA ligata Pol Pirs e “Vistinata”, dodeka vo fudbalot Ronaldiwo e “Super zabec”, a Lionel Mesi ednostavno e “Mesija”.

Ovie prekari se odli~ni za novinarite, mnogu

Igra~ot na Sinsinati Bengals, del od NFL ligata, ^ad Xonson, otsekoga{ posakuval da mu se obra}aat spored brojot na negoviot dres!? 85 e “tali~nata” opcija na Xonson, koj vo toj stil si go smeni imeto vo Ocho Cinco, {to na {panski jazik e vsu{nost 85 se upotrebuvani od naviva~ite i izvonredni za sponzorite.

No, {to se slu~uva koga prekarot }e go prezeme identitetot? E, toga{ se slu~uvaat golemi gluposti.

Igra~ot na Sinsinati Bengals, del od NFL ligata, ^ad Xonson, otsekoga{ posakuval da mu se obra}aat spored brojot na negoviot dres!? 85 e “tali~nata” opcija na Xonson, koj vo toj stil si go smeni imeto vo Ocho Cinco, {to na {panski jazik e vsu{nost 85. ^ad Ocho Cinco vo vremeto koga be{e samo Xonson

dobi nekolku pari~ni kazni bidej}i na svojot dres namesto semejnoto prezime ja istaknuva{e 85-ta. No, toa ne be{e edinstveniot pat koga be{e sankcioniran od komesarite na NFL. Vo 2006-ta godina postignatiot “ta~daun" go proslavi so toa {to dojde do klupata so rezervni igra~i kade {to nabrzina oble~e pon~o i na glavata stavi sombrero.

“Znaev deka }e me kaznat, no vrede{e”, izjavi ^ad, dodeka kaznata od Ligata vrede{e celi 30 iljadi dolari.

dolari platil ^ad 85-ka za proslavata so pon~o i sombrero

I, za komedijata da bide u{te pogolema, Ocho Cinco stana Hachi Go, {to e povtorno 85, no sega na japonski. Da, so {panskiot o~igledno ne vladee{e najdobro, pa sega se prefrli na nemu “bliskiot” japonski jazik.

Ve}e se pra{uvame dali ^ad vo narednata sezona po nekoj uspe{en probiv zad protivni~kata linija namesto pon~o i sombrero }e navle~e kimono i }e zapo~ne da mavta so samurajski me~.

Zna~i, od ^ad Xonson, preku Ocho Cinco do Hachi Go e evolutivniot pat na identitetot na ~ovekot ~ie sredno ime e, vsu{nost, @avon. E, ova e premnogu i za koja bilo marketingstrategija.

“DARE@LIVIOT SLUGA NA ALAH”

“]E SE PREZIVAM KAKO MAMA I ]E BIDAM DOBAR”

Mnogu interesen e primerot so hrvatskiot ko{arkar Damir Markota, koj do 2004 godina se preziva{e Omerhoxi}. Staroto prezime e od negoviot tatko, kogo ne go gledal mnogu vo `ivotot, a bil izrasnat samo od negovata majka, ~ie mominsko prezime e Markota.

“Tatko mi ne mi zna~i mnogu.

Majka mi ja izvr{uva{e ulogata na dvata roditeli i zatoa sakam da go zemam nejzinoto prezime. So novoto prezime }e go smenam i odnesuvaweto”, izjavi pred {est godini problemati~niot Omerhoxi}, koj i so novoto prezime Markota ne stana mnogu poprimeren na terenot, no i nadvor od nego.

30.000

Markota go zede prezi-meto na majka si i stana dobar de~ko

Promenata na imiwata ne e tolku retka pojava me|u bokserite. Poznat e slu~ajot so najgolemiot bokser na site vremiwa, Muhamed Ali. Toj e roden kako Kasijus Klej, no, spored negovite biografi, ne mo`el da se identifikuva so “religijata na belcite”, kako {to go narekuval hristijanstvoto, i preminal na islam.

Sli~en e slu~ajot so ko{arkarot Karim Abdul Xabar. Retko koj pameti deka s$ do negovata prva titula osvoena vo NBA ligata negovoto ime bilo Luis Alsindor. “Dare`liviot sluga na Alah” e zna~eweto na Karim Abdul Xabar, koj stanal musliman, iako svoeto obrazovanie go zavr{il vo mo{ne strogo katoli~ko u~ili{te kade {to sekojdnevno se molel i moral da ja znae napamet celata Biblija.

1

-ta titula vo karierata Xabar ja proslavi so promena na religijata, no i na imeto

Mladiot katolik stana golem musliman K O M E R C I J A L E N

“TAJGER" NA TATO

Sportistot so najgolema marketin{ka cena e golferot Tajger Vuds. Negovoto nebroeno bogatstvo se zasnova na astronomskite sponzorski dogovori potpi{ani so pove}e svetski kompanii, koi od negovoto zvu~no ime Tajger sozdadoa sinonim za brend.

No, Tajger e roden kako Eldrik Tont Vuds, a taka se vikal s$ dodeka negoviot tatko ne se vratil od Vietnamskata vojna.

Na voeniot veteran ne mu bilo dovolno “ma{ki” Eldrik Tont, pa na sin~eto mu go dal mnogu “potestosteronskoto” ime Tajger.

“Tigreto” si go zaslu`i imeto ne samo preku golfot, tuku i po kilometarskata lista na qubovnici koja pred nekolku meseci gi napolni site svetski tabloidi.

^ad Xonson: “Prezimeto mi e 85”

Tatko mu ne se slo`i so Eldrik Tont, tuku go prekrsti vo Tajger

O G L A S

SPORT

23.07.2010

SPORT

RAKOMET

DOGOVORENA E REGIONALNATA LIGA SR\AN IVANOVI]

R

SRPSKA REPREZENTACIJA

RAJEVAC GO MENUVA ANTI]?

B

elgradskiot sportski vesnik “@urnal” otkriva deka vo momentov se vodat tajni pregovori me|u Fudbalskata federacija na Srbija i trenerot Milovan Rajevac okolu negovoto prezemawe na fudbalskata reprezentacija na na{iot severen sosed.

Pregovorite se odnesuvaat na prvite ~etiri natprevari od kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo, bidej}i aktuelniot selektor, Radomir Anti}, poradi suspenzija nema da bide vo mo`nost da ja predvodi selekcijata.

Rajevac e vistinsko otkritie od poslednoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika koga so sostavot na Gana dojde na ~ekor do polufinaleto, a dokolku Asamoa Gijan go realizira{e penalot vo 120-ta minuta od natprevarot so Urugvaj srpskiot stru~wak }e stane{e prviot predvodnik na edna afrikanska reprezentacija koja K

O

M

E

R

C

I

J

A

Milovan Rajevac e apsolutno najgolemoto otkritie od poslednoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika obezbedila mesto me|u najdobrite ~etiri tima na svetskite prvenstva.

Dogovorot so Fudbalskata federacija na Gana na Rajevac mu istekuva vo avgust, no u{te po krajot na Mundijalot negovite rabotodavci mu ponudija nov dogovor koj }e trae do 2014 godina i {ampionatot vo Brazil.

Spored poslednite informacii, vo momentov se ~eka na odlukata na FIFA po `albata na srpskata federacija okolu suspenzijata na Anti}, po {to }e se znae dali voop{to }e ima potreba od Rajevac kako kormilar na selekcijata na Srbija.

L

E

N

O

G

23

L

A

S

ivanovic@kapital.com.mk

egionalna rakometna liga }e ima, a prvata sezona od ova natprevaruvawe }e se odr`i vo 2011/12 godina. Ova be{e re{eno na posledniot sostanok na nacionalnite rakometni federacii na Makedonija, Hrvatska, Slovenija, BiH, Crna Gora i Srbija, na vtoriot po red zaedni~ki sostanok koj vo sredata se odr`a vo Zagreb.

Ligata }e broi 16 ekipi, a pokraj pette zemjipotpisni~ki na t.n “pismo na sorabotka” }e u~estvuvaat i timovi od Avstrija i Ungarija, ~ii pretstavnici od opravdani pri~ini ne mo`ea da dopatuvaat na sednicata vo Zagreb.

Ova e izvonredna {ansa za rakometot na celiot region, od kade {to doa|aat mnogu silni reprezentacii, no najdobrite rakometari po pravilo nastapuvaat vo zapadnoevropskite prvenstva bidej}i lokalnite klubovi ne se vo mo`nost finansiski da ja izdr`at konkurencijata, a toa e vo najgolema mera pri~ineto od slabiot kvalitet na ligite vo koi igraat.

Za potrebite na regionalnata liga vo Zagreb }e bide otvoreno i sedi{teto na Ju`noevropskata rakometna asocijacija (SEHA), koja dobi celosna poddr{ka od Evropskata rakometna federacija (EHF) priznavaj}i ja za svoja polnopravna ~lenka.

Generalen sponzor na prvenstvoto e Erste

Ova e izvonredna {ansa za rakometot na celiot region, od kade {to doa|aat mnogu silni reprezentacii, no najdobrite rakometari po pravilo nastapuvaat vo zapadnoevropskite prvenstva bidej}i lokalnite klubovi ne se vo mo`nost finansiski da ja izdr`at konkurencijata, a toa e vo najgolema mera pri~ineto od slabiot kvalitet na ligite vo koi igraat

Vo Zagreb }e bide sedi{teto na Ju`noevropskata rakometna asocijacija

Grup, koja }e se gri`i za celosnata finansiska konstrukcija na ligata, kako isplata na premii kon klubovite i pokrivawe na tro{ocite za patuvawe, sportski sali, sudii, delegati i sli~no, a za vozvrat go dobiva pravoto da ja brendira ligata, koja, po s$ izgleda, }e se vika [parkase rakometna liga.

S$ u{te ne e potvrdeno, no najverojatno barem vo prvata godina sekoja zemjau~esnik }e ima po dva svoi pretstavnici. Ovoj po-

datok sam po sebe govori deka ligata }e bide neizmerno silna, bidej}i vo nea }e bide koncentriran najgolemiot kvalitet od regionot.

Makedonija verojatno }e bide pretstavena od Vardar i Metalurg, ekipi koi spored kvalitetot, no i buxetot, se edinstvenite sposobni za ramnopravno da se nosat so konkurencijata od Hrvatska, Srbija i Ungarija, od kade {to }e treba da se bara favoritot za osvojuvaweto na

16

klubovi od sedum zemji }e se natprevaruvaat vo regionalnata liga na Ju`na Evropa

{ampionskata titula.

Po ko{arkarskata Jadranska liga ova e vtoro sportsko obedinuvawe na regionot, a ve}e nagolemo se pravat nacrt-planovite i za fudbalskoto prvenstvo na Balkanot.

TRANSFERI

LIVERPUL SE BORI ZA SVOITE YVEZDI

B

ez golovi, 0:0 zavr{i prviot natprevar na noviot menaxer na Liverpul Roj Hoxson, na prijatelskiot natprevar so Grasopers, odigran vo [vajcarija.

So ova prodol`uva lo{ata i neefikasna igra na “crvenite”, koja {to be{e pri~ina vo minatata sezona timot da zavr{i na osmata pozicija vo angliskata Premier liga, propu{taj}i gi nastapite vo ligata na evropskite {ampioni.

Sepak, najgolemata bolka na menaxmentot na Liverpul vo momentov e kako da gi zadr`i svoite najgolemi yvezdi, na koi im ve}e sma~eno da ~ekaat na podobro utre za timot, koj od godina vo godina, namesto da go poprava kvalitetot, bezglavo odi kon dolniot del od tabelata.

“Kristijan Purslou, izvr{niot direkor na klubot vo momentov e vo intenzivni pregovori so Fernado Tores.

Doznav deka mnogu raboti se ka`ani i predlo`eni, no jas s$ u{te ne znam kakva e sostojbata i dali Fernando }e ostane so nas”,

Kristijan Purslou, izvr{niot direktor na klubot vo momentov e vo intezivni pregovori so Fernado Tores. Doznav deka mnogu raboti se ka`ani i predlo`eni, no jas s$ u{te ne znam kakva e sosotojbata i dali Fernando }e ostane so nas izjavi Hoxson, koj go prezede kormiloto na Liverpul po krajot na sezonata, otkako Rafael Benitez zamina na klupata na aktuelniot evropski prvak Inter.

Za Torez najzainteresirani vo momentov se od ekipata na ^elzi, od kade {to e ispratena oficijalna ponuda.

Sopstvenikot na “sinite”, ruskiot milijarder Roaman Abramovi}, li~no gi vode{e pregovorite so {panskiot reprezentativec, obiduvaj}i se da go ubedi da & pristapi na negovata ekipa. 30 milioni evra vedna{ i u{te 20 dokolku Tores ostane nepovreden vo tekot na sezonata e ponudata na ^elzi, dostavena do menaxmentot na Liverpul.

Vtor problem e idninata na kapitenot Stiven Xerard, koj e na meta na Real Madrid. “^uvstvuvam deka Stiven }e re{i da ostane vo timot, bidej}i toj e i srceto i

du{ata na timot. Na posledniot razgovor toj mi ka`a deka najverojatno }e ostane. Toa e golema potkrepa za ekipata. Go dovedovme Xo Kol, koj }e bide odli~en soigra~ za Xerard, u{te samo i Tores da go sledi nivniot primer”, dodade Hoxson.

Ekipata na Liverpul so 800 milioni evra, {to & gi dol`i na Royal Bank of Scotland e finansiski najzagrozeniot klub vo Premier ligata.

Fernando Tores e ve}e so edna noga nadvor od Liverpul