90-KAPITAL-26.07. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: GENERAL ELECTRIC LABORATORIJATA NA EDISON IZRASNA VO “FABRIKA” NA SVETOT STRANA 14

ILIJA DIMOVSKI PLAN ZA POLITI^KA RADIKALIZACIJA NA MAKEDONIJA STRANA 8

REVIZORITE UTVRDIJA NELIKVIDNOST VO DR@AVNIOT SEKTOR

JAVNITE PRETPRIJATIJA DOCNAT SO PLA]AWETO DANOCI I KREDITI 10 KOSOVSKIOT BIZNISMEN GO OSVOJUVA ISTOKOT, A RABOTI NA ZAPAD

BEXET PACOLI – EKONOMSKI PATRON NA KOSOVO

STRANA 6

NA ZATVORAWE,, PE PETOK, 23.07.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,32% 0 0,29% 00,07%

EVRO/DENAR EVRO/DENA DOLAR/DENAR DOLAR/DEN EVRO/DOLAR EVRO/DOLA

61,50 47,86 1,28

BRENT NAFTA BRE EURORIBOR EURORIBO

777,48 1,40%

INDEKS D NA MAKE MAKEDONSKA BERZA (23.07) 2,370

MBI 10

2,365 2,360 2,355 2,350 2,345 2,340 2,335 2,330 2,325 20/7

21/7

22/7

KIRIL NEJKOV

ZDELKITE SO POVRZANA STRANA POVTORNO NA REGULATIVNIOT RADAR STRANA 13

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

PETTE NIVOA DO PROPAST!? STRANA 2

SO EKONOMSKITE REFORMI NA PREMIEROT REXEP TAIP ERDOGAN

TURCIJA GO VRTI IZVOZOT KON ISTOK STRANA 13

23/7

2 26.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 26 JULI 2010

PETTE NIVOA DO PROPAST!? ilip Kotler, eden od najgolemite svetski ekonomski umovi, pri minatogodi{niot nastap vo Skopje objasnuva{e kako se ra|a, raste i razviva edna golema i mo} na organizacija! No, kako i propa|a ... Objasnuva{e zo{to mo}nite organizacii propa|aat!? Citiraj}i go Xim Kolins, u{te eden golem mislitel na dene{nicata za menaxmentot i marketingot, od negovata posledna kniga so naslov “Kako mo}nite propadnaa?”, Kotler vo Skopje zboruva{e za pet nivoa na razvoj na spiralata nadolu (do propast) niz koi pominuvaat mo}nite organizacii!? Prvoto nivo e mnogu uspeh i samozadovolstvo! Takvata sostojba se manifestira so sekojdnevni delovni uspesi, {iroka vizibilnost i prepoznatlivost vo javnosta, mnogu kameri i blicevi... Toa verojatno neminovno vodi do fazata na arogancija koja e po~etna to~ka na vtoroto nivo vo koe vleguva organizacijata ~ekorej}i niz patot vo samo eden pravec – propast. Vtoroto nivo e koga arogancijata zaslepuva. Ova nivo se manifestira so {irewe na organizacijata vo pravci koi i samata so menaxmentot koj go poseduva ne moè da gi kontrolira!? Rastat apetitite i èlbite! Sledstveno na toa rastat i proizvedenite zada~i od menaxmentot koi ne se realni. Vtoriot e{alon na menaxeri i vrabotenite ednostavno mol~at. Ovaa faza e halucinira~ka, koja kaj menaxmentot sozdava iluzija deka sega s$ moè da se stori ...!? Tretoto nivo e koga se sfa}a deka ambiciite i zada~ite ne se realni. Nervozata stanuva sekojdnevna! Funkcionalniot disbalans se zakanuva da gi o{teti organite, telata i instituciite. Znaci na kriza! Vrvniot menaxment mol~i. Ova e nivo koga “s$ se stava pod tepih”!? No, ova e klu~nata

to~ka vo koja organizacijata sama go odbira patot kon izlez ili propast! Ako e propast, toga{ odime na slednoto nivo na manifestacija: êtvrtoto nivo e koga site doznavaat za problemite! Tie ednostavno ne moàt da se skrijat! Za toa zboruvaat vrabotenite, nekoi menaxeri koi dobile otkaz. Se zabeleùva negativna kampawa vo javnosta, naru{en e imixot na vrvniot menaxment, vesnicite pi{uvaat kako javnosta, vsu{nost, e manipulirana... Vnatre{niot i nadvore{niot pritisok vrz organizacijata e ogromen. Pettoto nivo ima samo eden zbor: Propast ... E, sega ... “Kapital” vo brojot od petokot analizira{e zo{to na makedonskata politi~ka scena ne se produciraat politi~ki liderstva. Predizvikavme bura od pozitivni i negativni reakcii... Sepak, iluzorno e vo Makedonija da pravime sporedbi kaj koja partija, VMRO-DPMNE ili SDSM, vnatre{nata demokratija e porazviena!? Vladimir Gligorov tvrdi deka kaj SDSM navidum ima pogolema demokratija oti uspeale da smenat nekolku lideri!? Jas so ova ne se soglasuvam! Kade e vnatre{nata partiska demokratija pogolema? Dali kaj VMRO-DPMNE, kaj koja vo dvaesette godini se produciraa dvajca silni lideri koi ja raskaùvaa(t) svojata avtenti~na politi~ka prikazna (!?), ili kaj SDSM, koj vo is tiot period producira{e tri-~etiri, no ne lideri (!?), tuku tehni~ki pretsedateli na partijata i vladata koi ja raskaùvaa avtenti~nata prikazna na liderot!? I, kako ne uspevaa da ja doraskaàt, tie bea smenuvani od funkcijata bez mnogu objasnuvawa! [to e tuka podemokratsko ... !? Vidovme taa demokrati~nost do kade go donese SDSM i celata dràva !? Proverete preku pette nivoa pogore! No, vistinsko liderstvo e

OFFICE MANAGER I FINANSII:

QUP^O Q UP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

koga na ~elo na organizacijata doa|aat li~nosti koi se svesni za celite na organizacijata? Vo slu~ajot so organizacijata (Vladata) tie treba da gi postignat celite na dràvata i gra|anite! Tie se sposobni da gi ubedat svoite sorabotnici vo ideite za koi se zalagaat!? Sorabotnicite stanuvaat sostaven del na timot koj ja ostvaruva vizijata. Ako timot veruva, }e veruva i narodot! Ajde sega da bideme malku iskreni ... Bez kalkulirawe, tuka nekade treba da se bara pri~inata za visokiot rejting na Nikola Gruevski koj dolgo vreme go uìva kaj makedonskite gra|ani. Gruevski pokaà vizija za Makedonija pred ~etiri godini koga ja promovira{e Prerodbata vo sto ~ekori! Kako treba da se stigne do re{enieto za mnogu makedonski problemi, osobeno ekonomskite. Pove}e pati napi{av deka toj predizboren dokument e najdobrata dijagnoza za makedonskite problemi napi{an koga bilo vo ovie dvaeset godini - nisko nivo na investicii, otvorawe na novi rabotni mesta, podobruvawe na ìvotniot standard i namaluvawe na frustraciite kaj gra|anite zdobieni od nepravdite niz tranzicijata i siroma{tijata so koja se soo~ija! No, sega e pra{aweto {to imame posle ~etiri godini!? Ajde, proverete se preku pette nivoa na Kotler!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

SPORED IZVE[TAJOT ZA STRANSKI INVESTICII NA UNCTAD

MAKEDONIJA PODOBRA SAMO OD TAXIKISTAN, KIRGISTAN I MOLDAVIJA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

160

ilioni denari vo vid na grantovi }e podeli Ministerstvoto za obrazovanie za modernizacija na obrazovniot proces vo 246 osnovni u~ili{ta. Ministerstvoto objavi tender za izbor na osnovni u~ili{ta koi podnele najdobri planovi za podobruvawe na nivnata rabota. Osven za grade`ni raboti, predvideno e parite da bidat iskoristeni i za nabavka na oprema vredna okolu 72 milioni denari. Za tenderot bilo dobieno pozitivno mislewe od Svetskata banka. U~ili{tata }e treba da nabavat razli~ni nastavni pomagala i audiovizuelni sredstva.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

So investicii od 248 milioni dolari vo 2009 godina Makedonija e vo grupata pet zemji koi lani privlekle pomalku od 500 milioni dolari stranski direktni investicii, vo dru{tvo so Azerbejxan, Moldavija, Kirgistan i Taxikistan

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA nivoto od pred krizata do ekonomija. Me|utoa, tekovite na

zdravkovska@kapital.com.mk

akedonija so privle~eni stranski direktni investicii (SDI) od 248 milioni dolari vo 2009 godina e vo grupata pet zemji koi lani privlekle pomalku od 500 milioni dolari stranski direktni investicii, vo dru{tvo so Azerbejxan, Moldavija, Kirgistan i Taxikistan, pokaùva neodamne{niot Izve{taj za stranski investicii za 2010 godina koj go objavi Konferencijata na Obedinetite nacii za trgovija i razvoj (UNCTAD). Site drugi zemji od regionot na Jugoisto~na Evropa, kako i zemjite od porane{niot Sovetski sojuz, lani privlekle stranski investicii povisoki od 500 milioni dolari. Izve{tajot pokaùva deka duri 60% od vkupnite investicii od 7,5 milijardi dolari investirani lani vo Jugoisto~na Evropa se vloèni vo Hrvatska (2,6 milijardi dolari) i Srbija (1,9 milijardi dolari). Izve{tajot pokaùva deka tekovite na stranskite investicii pokaùvaat skromno zazdravuvawe vo prvata polovina na 2010 godina. “Globalnite direktni investicii se oporavuvaat i bi moèle da se vratat na

2012 godina, pod uslov da nema novi {okovi”, se veli vo Izve{tajot. Zemjite vo razvoj i tranziciskite ekonomii se lideri vo zazdravuvaweto na tekovite i tie i godinava }e ostanat najpovolni destinacii za stranski investicii. Tie uspeale da privle~at polovina od stranskite direktni investicii vo prvata polovina na 2010 godina, a investirale edna ~etvrtina od vkupnite svetski investicii. Izve{tajot na UNCTAD poka`uva deka regionot na tranziciski ekonomii od Jugoisto~na Evropa, vo koi spa|a i Makedonija, gi sledi globalnite trendovi, so “o~ekuvano umereno zgolemuvawe na direktnite stranski investicii” vo 2010 godina. Izve{tajot otkriva deka prilivot na stranski direktni investicii vo zemjite od Jugoisto~na Evropa i zemjite od porane{niot Sovetski sojuz vo 2009 godina e namalen za 43%, na 70 milijardi dolari, bidej}i ekonomskata i finansiskata kriza ja namalile doverbata vo ekonomiite, zaradi {to golem broj investiciski planovi bile reducirani ili odlo`eni. “Vo Jugoisto~na Evropa zavr{uvaweto na proektite povrzani so privatizacijata gi napravi tekovite na stranski direktni investicii ~uvstvitelni na pa|aweto na svetskata

ZAGRI@UVA GOLEMOTO PRISUSTVO NA GR^KI BANKI VO REGIONOT

stranski direktni investicii vo ovoj region s$ u{te se pomalku pogodeni vo sporedba so drugite regioni, bidej}i stranskite investitori s$ u{te nao|aat privle~ni proekti vo uslu`nite dejnosti orientirani na doma{nite pazari”, se veli vo Izve{tajot. UNCTAD prognozira deka globalnite tekovi na stranski direktni investicii }e se zgolemat na pove}e od 1.200 milijardi dolari vo 2010 godina, so ponatamo{en rast na 1.200 do 1.500 milijardi evra vo 2011 godina i dvi`ewe kon 1.600-1.900 milijardi dolari vo 2012 godina. Stranskite direktni investicii dostignaa rekorden iznos od 2.100 milijardi dolari vo 2007 godina, a najgolem pad na 1.100 milijardi dolari vo 2009 godina, {to be{e predizvikano od globalnata finansiska kriza koja ja turna svetskata ekonomija vo recesija. UNCTAD prognozira deka, dolgoro~no, oporavuvaweto na stranskite direktni investicii }e bide posilno. Sepak, vo Izve{tajot se predupreduva deka prognozite se polni so neizvesnost so ogled na rizicite koi s$ u{te postojat, vklu~itelno i rizikot od mo`na kriza so dr`avnite dolgovi vo evropskite zemji.

Finansiskiot sektor vo regionot na Jugoisto~na Evropa zabeleùva najmnogu vloùvawa. Stranskite direktni investicii vo bankarstvoto vo regionot na Jugoisto~na Evropa se vo porast u{te od 2000 godina, pottiknati od procesite na restrukturirawe i stranski direktni investicii. Kako rezultat na toa, vo 2008 godina pove}e od 90% od bankarskata aktiva vo regionot be{e vo sopstvenost na stranski banki, {to odigra glavno pozitivna uloga vo tekot na svetskata finansiska kriza. No, neodamne{nata gr~ka dol`ni~ka kriza gi oìvea griìte deka golemata prisutnost na stranski banki bi moèla da gi prenese sistemskite krizi vo regionot. Vo Izve{tajot se analizira prisustvoto na ~etirite najgolemi gr~ki banki (NBG, Alfa bank, Piraeus i EFG Eurobank) vo regionot i se istaknuva deka najgolemo u~estvo od duri 28% tie imaat vo Makedonija.

NAVIGATOR

26.07.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

A POBEDNI^KA IGRA

FATMIR SEJDIU

KATERINA TUXAROVA

MIHAJLO MANEVSKI

MAHMUD AHMADINEXAD

dlukata na Me|unaazneno-popravnite doemjite-~lenki na EU tudentskata organizacija S IAESTE gi sobra vo Skop- Orodniot sud na prav- Kmovi, koi vo posledno Zvovedoa zajaknati je studentite od 10 zemji data, koja ja potvrdi neza- vreme se opsesija na mi- sankcii protiv Iran pona druèwe so promocija visnosta na Kosovo, gi nisterot za pravda, ne se radi spornata nuklearna tradicionalni jadewa poni{ti site stravuvawa edinstveniot problem vo na programa vo ovaa negoviot resor kaj kosovskata vlast dràva od site dràvi PROMENI NA MENAXMENTOT VO RESENSKATA FABRIKA

\OR\I KITINOV GO PREZEDE UPRAVUVAWETO SO AGROPLOD? Direktorot na Svislion za Makedonija, Klime Me{kov, potvrdi deka ima smena vo rakovodnata struktura vo Agroplod. Toj tvrdi deka toa e napraveno na nelegalen na~in.

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

esenskata fabrika Svislion Agroplod dobi nova rakovodna struktura. Otkako dràvata, odnosno sudot & go odzede dominantniot akcionerski udel na srpskata kompanija Svislion, za pretsedatel na odborot na direktori na Agroplod e izbran \orgi Kitinov. Toj ve}e nekolku godini se obiduva da go prezeme kormiloto na nekoga{niot prehranben gigant Agroplod. S$ zapo~na vo 2008 godina, koga Javniot pravobranitel & naloì na Komisijata za hartii od vrednost da mu odzeme na Svislion 5.339 sporni akcii od Agroplod, koi pretstavuvaa 25,39% od akcionerskiot kapital. So toa udelot na toga{niot mnozinski akcioner Svislion se svede na 32%. Vo takov slu~aj, \orgi Kitinov, zaedno so akciite na del od pomalite akcioneri, se steknuva so udel od 40% vo Agroplod. Po dve godini, Kitinov e imenuvan za direktor na Agroplod. Direktorot na Svislion za Makedonija, Klime Me{kov, potvrdi deka ima smena vo rakovodnata struktura vo Agroplod. Toj tvrdi deka toa e napraveno na nelegalen na~in. “Vo minatiot ponedelnik se odrà vonredno akcionersko sobranie, koe e nelegalno,

BEN BE BERNANKE ERNANKE trgovski deficit, nitu na Bernanke, nitu na koj bilo drug vo SAD ne mu pa|a na pamet da krati od javnata potro{uva~ka. Nasproti nego, evropskite lideri, na ~elo so germanskata kancelarka Merkel, se natprevaruvaat koj pove}e }e go skrati buxetot i }e gi namali javnite investicii. Koj pobeduva? Odgovorot najbrzo se dobiva ako se poglednat rang-listite na najgolemi kompanii vo svetot koi poka`uvaat deka SAD se svetski lideri so najmnogu biznis-giganti.

GUBITNIK

POGRE[EN KONCEPT

bidej}i naredniot den, vo vtornikot, treba{e da se odrì zakaànoto redovno akcionersko sobranie. Zatoa, spored mene, site odluki koi se donseseni na odrànoto sobranie se ni{tovni. Poradi toa nie }e gi osporime i ponatamu }e prodlìme so redovnoto rabotewe s$ dodeka ni e dozvoleno toa, odnosno dodeka ne bideme na kakov bilo na~in spre~eni vo toa”, izjavi Me{kov Spored nego, nesfatlivo e kako bila izbrana listata koja bila predloèna od Kitinov na akcionerskoto sobranie koga zakonski trebalo site tri strani - dràvata, Kitinov i Svislion - da imenuvaat svoi pretstavnici za ~lenovi na rakovodniot tim. \orgi Kitinov, pak go tvrdi sprotivnoto. “Odrànoto sobranie minatiot ponedelnik e apsolutno legalno. Toa e prodolènie na odloènoto sobranie od 4 juni godinava so istiot

3 FAKTI ZA...

15 11,5% 13

oga zboruva prviott ~ovek na Federalnite rezervi na SAD AD celiot svet slu{a. Kogaa Ben Bernanke, pretsedatelot na Federalnite rezervi na SAD (FED), izgledite na amerikanskata ekonomija vo polugodi{niot izve{taj gi nare~e “nevoobi~aenoo nesigurni”, berzite oti-doa nadolu. No, koga toj izleze pred kongresmenite i ja “pojasni” izjavata deka FED e otvoren da & pomogne na amerikanskata ekonomija ako e neophodno, pazarite povtorno skoknaa. Koj e skrieniot adut na Bernanke? Se znae - evtini pari. Toa e dokaànata karta za pobeda na amerikanskata ekonomija. Na mnogupati dokaàna, a tolku sprotivna na evropskata logika za borba protiv krizata. Momentalno, kamatnata stapka na FED se dviì me|u 0% i 0,25%, {to e istoriski najnisko nivo. I na Bernanke ne mu se brza da ja zgolemuva. I iako SAD imaat rekorden

MILIJARDI EVRA ^INE[E SPASUVAWETO NA SVETOT, [TO NAGLO GI ZGOLEMI DOLGOVITE NA INDUSTRISKI RAZVIENITE ZEMJI OD BDP SE O^EKUVA DA DOSTIGNE BUXETSKIOT DEFICIT VO VELIKA BRITANIJA, A TOA E POVE]E OD DEFICITOT VO GRCIJA, [PANIJA, ITALIJA I PORTUGALIJA MILIJARDI DOLARI E DOLGOT NA SAD I E NAJGOLEM VO SVETOT

deneven red predviden od Svislion i nadopolnet so moe barawe, koe be{e prifateno pred da se donese odlukata za odloùvawe. Otkako toa be{e napraveno, sudot odredi ~ovek koj sobranieto go zakaà za 19 juli, koga i se odrà redovno sobranie. Na nego za prvpat be{e izbran Odbor na direktori od devet ~lenovi koi se akcioneri vo Agroplod, na ~elo so mene, a ne kako dosega odborot da bide sostaven od lica koi nemaat niedna akcija vo Agroplod. Na{ata cel vo idnina }e bide da mu go vratime sjajot na Agroplod i negovite svetski poznati brendovi, koi duri se popoznati od onie na Svislion, koja ja donese kompanijata na rab na propa|awe.” Svislion vo me|uvreme vodi me|unaroden spor so dràvata poradi odzema-weto na 26% od akciite vo Agroplod. Me{kov smeta deka dokolku sporot zavr{i vo korist na Svislion, Makedonija bi moèlo

26%

od akciite vo Agroplod & bea odzemeni na srpskata kompanija Svislion, so {to taa ve}e ne e dominanten akcioner

da plati ot{teta od nekolku milioni evra, a istaknuva i deka sporot }e mu na{teti na imixot na dr`ava bidej}i site podatoci }e bile objaveni javno od sudot. Sopstveni~kite previrawa i menaxerskite smeni ja pravat neizvesna sostojbata vo vo Agroplod, kade {to rabotat okolu 650 lica. Momentalno akcionerskiot kapital e podelen na nekolku lica. Okolu 32% od akciite s$ u{te ima Svislion, del ima \orgi Kitinov, a so neodamne{noto odzemawe na akciite od Svislion, akcioner stana i Vladata, poto~no Ministerstvoto za ekonomija.

PROCENKI...

dlukata na Me|unaarodniot sud za pravda da od Hag, spored kojaa so donesuvaweto na Deklaaracijata za nezavisnost st na Kosovo ne e prekr{eno no me|unarodnoto pravo, celiot ot svet ja doìvea kako poraz az na Srbija. No, ne tolku kako ko poraz na Srbija kako dràva, a, tuku pove}e kako poraz naa eden koncept na koj srpskite te politi~ari uporno se “vozea“ a“ vo izminatite dve godini. i. Sega, srpskata diplomatijaa vo borbata za Kosovo nema ma da moè da go koristi argumentot deka proglasuvaweto na Kosovo e napraveno na nezakonski na~in koj go kr{i me|unarodnoto pravo, i zatoa borbata treba da se vodi na praven, a ne na politi~ki teren. Po odlukata na Sudot vo Hag Srbija e dovedena vo situacija vo koja }e mora povtorno za Kosovo da se bori so politi~ki sredstva. Sega, srpskite politi~ari, po izgubeni dve godini, }e treba povtorno da sednat na ista masa so kosovskite i da gi prodolàt pregovorite za mnogu otvoreni i

VUK JEREMI] ~uvstvitelni pra{awa koi mora da se re{at. Vo sprotivno, rizikuvaat da stanat to~ka na konfrontacija, za koja Brisel i Va{ington ve}e se izjasnija deka se protiv. A, Srbija, na koja & se nudi svetla evropska perspektiva, toa najmalku go saka. Poukata koja i Makedonija treba da ja izvle~e od ovoj slu~aj e deka realpolitikata, bazirana na prakti~no i pragmati~no razmisluvawe, e posilna od ideolo{kite ili moralni premisi na postojnoto me|unarodno pravo.

MISLA NA DENOT

PASKAL LAMI

direktor na Svetskata trgovska organizacija

SVETSKATA TRGOVIJA ]E PORASNE ZA 10%

bemot na svetskata trgovija godinava bi trebalo da se zgolemi minimalno za 10%, prognozira{e {efot na Svetskata trgovska organizacija (STO), Paskal Lami. “Trgovijata zazdravuva drasti~no, isto kako {to lani opa|a{e”, istakna Lami. Toj predupredi deka mo`nostite za vtorata polovina od godinava ostanuvaat neizvesni, dodavaj}i deka zasega e nejasno koga mo`e da se o~ekuva krajot na katarskata runda pregovori za liberalizacija na svetskata trgovija. Sega{nata runda pregovori za liberalizacija na svetskata trgovija zapo~na u{te vo 2001 godina vo katarskiot glaven grad Doha i treba{e, spored prvi~nite o~ekuvawa, da zavr{i do 2004 godina. Me|utoa, pregovorite nekolku pati bea prekinuvani poradi nesoglasuvawata vo trgovijata na zemjodelskite proizvodi me|u razvienite dr`avi i zemjite vo razvoj.

STRANSKITE INVESTICII SE NAJBAVNI VO MEDIUMSKIOT SEKTOR. POLITI^ARITE SE NEKAKO PARANOI^NI KOGA SE RABOTI ZA MEDIUMITE, NO NIE SE U[TE MISLIME DEKA SE ISPLATI

RUPERT MARDOK MEDIUMSKI MAGNAT

4 26.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ODGOVOR NA SRBIJA

...NAFTENA DAMKA

...KONFERENCIJA VO AVGANISTAN

Nezavisnosta na Kosovo e legalna

Kineskiot breg pocrne

Pomiruvawe so Talibancite?

aftenata damka vo kineskoto pristani{te Dalian dvojno se zgolemi, pet dena po katastrofata, i se pribli`uva do pla`ite na @oltoto More so zakana za uni{tuvawe na florata i faunata.

poddr`a „programata za pomiruvawe“.

e|unarodniot sud na pravdata vo Hag oceni deka deN M klaracijata na sobranieto na Kosovo za nezavisnost od 2008 godina ne go kr{i me|unarodnoto pravo. Ovaa odluka e na zadovolstvo na Kosovcite.

vganistanskiot pretsedatel Hamid Karzai na konferenciA jata posvetena na idninata na zemjata dade zeleno svetlo za pomiruvawe so Talibancite. Me|unarodnata zaednica ja

DVA, TRI ZBORA

“Nezavisnosta na Kosovo e nepovratna. Toj stav jasno potvrduva deka proglasuvaweto na nezavisnosta na Kosovo ne e vo sprotivnost nitu so me|unarodnoto pravo, nitu so Rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost na ON.” BERNAR KU[NER minister za nadvore{ni raboti na Francija

“Jasenovac e mesto na stra{no zlostor-stvo...mesto na koe zlostorni~kite usta{ki vlasti ubile golem broj Srbi, Evrei, Romi i Hrvati samo zatoa {to bile poinakvi.” IVO JOSIPOVI] pretsedatel na Republika Hrvatska

“Ve}e }e nema spasuvawe banki. ]e go re{ime problemot so institucijata pregolemi za da smeat da propadnat. Blagodarenie na ovoj zakon ve}e nikoga{ nema da se bara od amerikanskiot narod da pla}a smetki za gre{kite na Volstrit.” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

GADGETS

LG ELECTRONICS LANSIRA PRV 3D NOTEBOOK KOMPJUTER

oviot notebook kompjuter na kompanijata LG pretstavuva sosema novo doìvuvawe na 3D gejmingot i gledaweto doma{no kino. Ovoj kompjuter gi ovozmoùva site prednosti na 3D tehnologijata niz prenosen ured. Se karakterizira so SRS Tru-Surround HD zvuk koj obezbeduva u{te povozbudlivo 3D doìvuvawe, dodeka opcijata Blu-ray drajv

ovozmoùva prikaùvawe na HD filmovi vo 2D i 3D formati. Dodatok na ova e i TriDef softverot koj simultano ja prefrla videosodrìnata od 2D vo 3D. Polariziranite o~ila, koi se sostaven del na paketot, go dopolnuvaat gledaweto na 3D sodrìnata, a poradi faktot {to ne sodràt baterii, tenki se i lesni za nosewe so notebook smeta~ite.

POLITIKA

26.07.2010

GRUEVSKI: PRATENICITE NA SDSM JA ISPOLNUVAAT @ELBATA NA CRVENKOVSKI!

ratenicite na SDSM ja ispolnuvaat `elbata na Branko Crvenkovski, koj o~igledno saka da na{teti na naredniot izve{taj koj treba da go dobie Makedonija od EU, a so toa saka da & na{teti i na dr`avata, re~e premierot Nikola Gruevski, komentiraj}i go otsustvoto na opozicijata na sednicata vo sabotata na koja se rasprava{e za predlogizmenite na Delovnikot. #Bidej}i nemaat drugi zabele{ki po~nuvaat da

ucenuvaat so drugi raboti nepovrzani so Delovnikot. Od toj aspekt se gleda deka pratenicite na SDSM ja ispolnuvaat èlbata na Branko Crvenkovski, koj o~igledno saka da na{teti na naredniot izve{taj koj treba da go dobie Makedonija, so toa i da & na{teti na dràvata. Za àl, povtorno partiskite interesi se stavaat pred dràvniteâ&#x20AC;?, re~e Gruevski. Vakvite obvinuvawa, pak, za opozicijata se samo alibi

so koe VMRO-DPMNE saka da ja podeli odgovornosta za negativniot izve{taj koj se o~ekuva da go dobieme od EU. Inaku, poradi otsustvoto na opozicijata na sednicata vo sabotata pratenicite ne glasaa za predlog-izmenite na Delovnikot, koi treba{e da se donesat so konsenzus, a se od krucijalno zna~ewe za politi~kiot dijalog koj }e se ocenuva utre na Komitetot za asocijacija i stabilizacija.

HUMAR: ^LENSTVOTO VO NATO ^EKA NA RE[ENIE ZA IMETO

okanata za ~lenstvo vo NATO ~eka samo na re{enie na sporot za imeto, veli {efot na sovetodavniot tim na Alijansata vo Makedonija, David Humar, vo intervju za Radio Slobodna Evropa. "Brzoto re{enie na sporot za imeto e klu~no za dobivawe pokana za ~lenstvo vo NATO", veli Humar. Humar ne o~ekuva deka zgolemuvaweto na tenziite na Kosovo mo`at da ja destabiliziraat Makedonija. "Vo odnos na bezbednosta na regionot bea prezemeni zna~itelni ~ekori napred. Pokanata koja be{e ispratena od NATO do zemjite od regionot e eden od tie ~ekori. Va{ata zemja e na pragot na Alijansata, a pro-

cesite se vo tek vo Crna Gora i Bosna. Koga edna{ }e zavr{i ovoj proces i site balkanski zemji }e bidat onamu kade {to pripa|aat, vo evroatlanskoto semejstvo, siguren sum deka pra{awata vo vrska so bezbednosta ve}e nema da bidat na vrvot na agendata. A, toj den, od moja gledna to~ka, ne e daleku", veli {efot na sovetodavniot tim na Alijansata vo Makedonija.

KRATEWETO NA BUXETOT ZA ODBRANA NĂ&#x2C6; ODDALE^UVA OD ALIJANSATA

ANTI-NATO ANTIKRIZNI MERKI Ekspertite go demantiraat tvrdeweto na ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, koj veli deka namaleniot

buxet za NATO podgotovkite nema negativno da se odrazi vrz makedonskiot vlez vo Severnoatlantskiot sojuz MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

inisterot Kowanovski ponudi neubedlivi objasnuvawa za toa {to zna~i, kako {to re~e samiot, doma}insko namaluvawe na buxetot za odbrana i za toa kako }e funkcionira ministerstvoto {to go rakovodi (na ~ija agenda prioritet e postignuvaweto na NATO standardite) vo takvi uslovi. Odgovaraj} i na novinarsko pra{awe toj navede nekolku primeri kako }e se {tedi vo negoviot resor: }e se namali negovata plata za 10%, za de`urstvata na vrabotenite nema da im se ispla}aat sredstva, tuku } e dobivaat slobodni denovi, a vo periodot na odmorite avtobuskiot prevoz }e bide reduciran, pa, na primer, vojnicite od Ki~evo do Skopje }e bidat prenesuvani ne so dva, tuku so eden avtobus. Kaj ekspertite ne pominuva vakvoto pau{alno pojasnuvawe na "doma}inskiot" na~in na {tedewe. U{te na porane{niot ambasador vo

NATO, Nano Ruìn, od Alijansata mu zabeleùvale za {tedeweto vo Ministerstvoto za odbrana za smetka na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. "Buxetot na Ministerstvoto za odbrana se krati nekolku godini po red. Toa ne bi bilo problem ako skrateniot buxet od MO ne bi se odleval vo MVR. Za ova mi zabeleùvaa od Alijansata dodeka bev ambasador vo NATO", veli Ruìn. Porane{niot sovetnik za nacionalna bezbednost, Stevo Pendarovski, smeta deka e golem problem toa {to Makedonija ne go odrùva vetuvaweto koe & go dala na Alijansata za visinata na buxetot {to }e go odvojuva za odbrana. "Eden od voeno-tehni~kite kriteriumi za vlez vo NATO e dolgoro~no planirawe, proektirawe i buxetirawe na takvata aspiracija. NATO bara zemjata-kandidat da mu kaè kolku pari }e izdvojuva za odbrana i bezbednost na {to podolg rok (pove}e od 5 godini). Za vaka planiraniot buxet vo dràvata mora da

postoi {irok politi~ki konsenzus kako garancija deka pri eventualna smena na vlasta, buxetot i ponatamu }e se odvojuva bez promeni. Dràvite koi ova nema da go ispo~ituvaat dobivaat neseriozen tretman", veli Pendarovski. "NATO ne tolerira vakvo odnesuvawe na zemja-kandidat, no ni prostuva poradi sopstvenata grià na sovest {to ne vlegovme vo Alijansata na Samitot vo Bukure{t, po vina na Grcija", smeta Ruìn. Favoriziraweto na policijata i tajnite slu`bi vo sostav na MVR za smetka na armijata, spored Pendarovski, e nedozvolivo za zemja-aspirant za ~lenstvo vo Alijansata. "U{te vo 2007 godina, dodeka be{e minister (za odbrana) Lazar Elenovski, 10 milioni evra od Ministerstvoto za odbrana se odleaja vo MVR, pod izgovor deka, Elenovski, navodno ne znael da gi iskoristi, pa mu ostanale vi{ok, a MVR znaelo {to da im pravi na tie pari. Evidentno e deka toj trend na kratewe

od MO za da mu se dade na MVR prodol`uva, i vo NATO logi~no se pra{uvaat dali vo Makedonija ingerenciite na MO gi prezema MVR? Proporciite na kratewe bi morale da bidat isti. Vaka ispa|a deka krizata ne va`i za tajnite slu`bi i policijata", izjavi Pendarovski. Makedonija prifati seriozni

obvrski pred Alijansata potpi{uvaj}i nekolku klu~ni dokumenti, me|u koi Strategiskiot odbranben pregled i planot za nabavki na potrebna oprema (koja treba da se nabavi do 2012 godina) i sistemot za pove}egodi{no planirawe, proektirawe i buxetirawe. Prose~niot iznos na godi{nite buxeti

treba{e da bide okolu 120 milioni evra, so rast sekoja sledna godina, a 20% od niv treba{e da se tro{i na a`urirawe na opremata. Do denes ne e po~nata nitu edna od predvidenite nabavki. Buxetot za odbrana sega iznesuva 1,43%, a od zemjiteaspiranti se bara buxet od 2% do 2,5%.

6 26.07.2010 KOSOVSKIOT BIZNISMEN GO OSVOJUVA I

BEXET PACOLI

EKONOMSKI PATRON NA KOSOVO

Zad mnoguu biznisi na balkanskite prostori r r stoi Pacoli,, no i zad politi~kite slu~uvawa, uu , pred r s$ vo Kosovo. Prisuten r u e vo Makedonija, j , Albanija, j , Kosovo,, Rusija, u j , pa i na Zapadot. Pacoli vo momentot se smeta za glaven tvorec na ekonomskiot i politi~ki preporod na Kosovo. Kosovo Nikoj ne se osmeluva da prognozira, kolku }e zaraboti od toa

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

spe{en biznismen i golem bogata{, na linija na kriminalot i sekoga{ blisku do politikata. Site ovie epiteti gi nosi Bexet Pacoli, koj `ivee i raboti vo [vajcarija, a e rodum od Kosovo. Treba samo u{te da se dodade deka e i mediumski eksponirana li~nost, me|u drugoto, zatoa {to e porane{en soprug na italijanskata pop-peja~ka Ana Oksa. Za balkanskite zemji e verojatno i mnogu pove}e od toa. Zad mnogu biznisi na ovie prostori stoi Pacoli, no i zad politi~kite slu~uvawa, pred s$ vo Kosovo. Prisuten e vo Makedonija, Albanija, Kosovo, Rusija, pa i na Zapadot. Pacoli vo momentot se smeta za glaven tvorec na ekonomskata i politi~ka prerodba na Kosovo. Nikoj ne se osmeluva da prognozira kolku }e zaraboti od toa. Bexet Pacoli od obi~en rabotnik vo brodogradili{te stigna do vrvot na svetskata biznis-elita. Toj denes e najbogatiot Albanec vo svetot. Iako ne e rangiran na listata na milijarderi na “Forbs”, negovoto bogatstvo se procenuva na nekolku milijardi dolari. Pacoli e najmarkantna biznis-figura od redot na Albancite vo svetot, no i najgolem lobist na Balkanot i ~ovek so najmnogu prijateli vo svetskata politi~ka i biznis-elita. Za nego velat deka poseduva golema inteligencija, upornost i natprevaruva~ki duh. Negovoto biznis-carstvo denes se sostoi od devet kompanii vo razli~ni dejnosti. Centralno mesto vo biznisite na Pacoli zazema grade`ni{tvoto. Negovata prva kompanija e Mabeteks grup, koja stana sinonim za grade`ni{tvo vo zemjite od porane{niot Sovetski sojuz. Bliskite pri-

jatelstva so porane{nite sovetski biznismeni, kade {to prodava{e ma{ini za {iewe, se pokaàa kako klu~ni vo negovata pretpriema~ka kariera. Zabeleùvaj}i gi potencijalite na ovoj pazar, Pacoli ja formira{e kompanijata Mabeteks kon krajot na 80-te godini vo Lugano, [vajcarija. “So Bexet Pacoli se zateknavme vo [vajcarija kon krajot na 80-te godini. I dvajcata razmisluvavme da zapo~neme privaten biznis. Toj ja osnova{e svojata kompanija Mabeteks vo Lugano, a jas se vrativ vo tatkovinata i vo moeto rodno mesto ja otvoriv Renova”, veli [efki Idrizi, sopstvenik na Renova. Toj dodava deka Pacoli doìvuva ekspanzija na biznisot po pa|aweto na ~eli~nata zavesa. Po obidot za pu~ nad Boris Jelcin vo 1993 godina ruskata vlada naredi da se renovira kompleksot Kremq, kade {to se smesteni ruskite voda~i. Bexet Pacoli se pokaà kako partner vo koj Jelcin ima doverba, po {to negovata kompanija go zede tenderot i ja zapo~na rekonstrukcijata na zgradata vo 1994 godina, a ja zavr{i vo rekorden rok. Ottoga{ biznisot na Pacoli odi nagore. Negovite kompanii denes vrabotuvaat okolu 9.000 lu|e, a glavno se koncentrirani vo grade`ni{tvoto, finansiite, hotelierstvoto i trgovijata. DALI MAKEDONIJA E IDNA DESTINACIJA NA PACOLI? Zasega, Bexet Pacoli so svoi biznisi oficijalno e prisuten samo vo Kosovo i vo Albanija. Iako se zboruva deka raboti i vo Makedonija, oficijalno toa nikade ne e registrirano. “Kapital” gi zapra{a makedonskite biznismeni dali kompaniite na Pacoli se zainteresirani da investiraat vo Makedonija. Od Komorata na severozapadna Makedonija izjavija deka so Pacoli nemaat delovni kontakti. “Bexet Pacoli dosega ne pobaral sorabotka so na{ata Komora i ne moàm da tvrdam kakvi planovi ima toj za Makedonija”, veli Xemail Dauti, pretsedatel na Komorata. Od pretstavni{tvoto na Mabeteks vo Kosovo ne moàt da kaàt dali se zainteresirani za vlez na makedonskiot pazar. “Za toa se odlu~uva vo grupacijata vo Lugano. Jas ne sum informiran dali ima i vo {to bi se investiralo vo Makedonija”, veli Isqam Pacoli, direktor na Mabeteks za Kosovo. Za biznis-planovite na Pacoli samo naslu{nal [efki Idrizi, koj e potpretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. “Mislam deka sega nema biznisi vo Makedonija, a slu{av glasini deka bil zainteresiran za izgradba na hidroelektrani {to gi dava Vladata pod koncesija, pa deka bil zainteresiran za kupuvawe na Svedmilk, no, toa zasega se samo glasini”, dodava

“LI^NA KARTA” NA BEXET PACOLI

exet Pacoli e roden vo seloto Marec vo blizina na Pri{tina vo 1951 godina. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno vo Pri{tina, po {to zaminuva vo Germanija kade {to raboti kako ma{inski rabotnik vo brodogradili{tata vo Hamburg. Tamu se steknuva i so univerzitetsko obrazovanie vo delot na marketingot. Vo Germanija Pacoli za tri godini uspeal da

nau~i {est jazici, koi podocna mnogu mu pomognale. Vo 1974 godina se vra}a vo Kosovo za da go otslu`i voeniot rok. Toj del od `ivotot mu ostanal vo se}avawe zatoa {to kako gardist na Tito ~esto go gledal mar{alot, koj bil golema inspiracija za Pacoli. Vo eden moment mu ponudile da ostane kako oficer vo Titovata garda, no ja odbil funkcijata, pa zaminal vo Avstrija, kade {to raboti kako pretstavnik na

nekolku zapadnoevropski kompanii za zemjite od Isto~niot blok. Negovite rodnini potvrduvaat deka vrz Pacoli golemo vlijanie imal negoviot dedo Osman. Rahim Pacoli, bratu~ed na Bexet, direktor vo kosovskata osiguritelna kompanija Sigurimi, za “Kapital” iznesuva svedo{tva od detstvoto na Bexet Pacoli. “^i~ko mi Isa (n.z. tatko na Bexet), saka{e bratu~ed mi da

zavr{i sredno u~ili{te i da se vrati vo seloto za da bide u~itel, no pod vlijanie na dedo mi Bexet zamina vo Germanija da zavr{i fakultet. Preporakata na dedo mi be{e Bexet da stane gradeèn inèner, da se vrati i da go izgradi Kosovo, koe i do den dene{en ima slaba infrastruktura”, se prisetuva Rahim. Bexet ne se zapi{al na gradeèn fakultet, no podocna ja osnoval svojata prva

kompanija vo oblasta na grade`ni{tvoto vo 1990 godina vo Lugano, [vajcarija. Po raspadot na SSSR uspeva da razvie dobri vrski so ruskiot dvor, {to mu go otvora patot kon milijarderite. Samo za restavracija na zgradite vo Kremq Pacoli naplatil dve milijardi dolari. Toj go dobiva i tenderot za izgradba na kongresen centar od 100.000 metri kvadratni vo Sibir, a vo 1993 godina mu e dovereno renoviraweto na Kremq.

ISTOKOT, A RABOTI NA ZAPAD

26.07.2010

SVIS DAJMOND, HOTELI ZA PRESTI@ Vo ramkite na grupacijata Mabeteks postoi i sinxir luksuzni hoteli nare~eni Svis Dajmond. Grupacijata ima hoteli vo Moskva, Lugano, Kuala Lumpur, Turcija, Kazahstan i vo Pri{tina. Pred dve godini, Bexet Pacoli vo intervju za hrvatskiot vesnik “Nacional” najavi deka i Zagreb }e dobie luksuzen hotel od sinxirot na Svis Dajmond.

Od rekonstrukcijata na Kremq Pacoli naplati dve milijardi dolari Idrizi. Imeto na Bexet Pacoli nekolku pati se povrzuva{e so proekti vo zemjava. Se pojavuva{e kako kosopstvenik na albanskata televizija Alsat, koja ima svoja televiziska ku}a vo zemjava, Alsat

kompanii poseduva Bexet Pacoli

milijardi dolari inkasira{e kosovskiot biznismen od restavracijata na Kremq

prateni~ki mesta osvoi Pacoli vo kosovskiot parlament vo 2007 godina

100.000 dolari be{e osnova~kiot vlog na kompanijata Mabeteks, koja sega vredi milijardi

M. Imeto na Bexet Pacoli be{e povrzuvano i so kupuvawe na problemati~nata skopska mlekarnica Svedmilk, no zasega od toa nema ni{to.

MARKANTNA FIGURA NA BALKANSKIOT BIZNIS Mislewata na delovnite lu|e od albanskiot korpus vo Makedonija za Bexet Pacoli se deka toj e najmarkantna figura na balkanskiot biznis, i pokraj brojnite aferi i istra`ni postapki koi se vodat protiv nego. Tie vo nego gledaat model na menaxer i stil na lider koj vredi da se sledi. Biznismenite od grade`ni{tvoto znaat deka toj e prisuten na pazarite vo zemjite od porane{niot SSSR. Fatmir Etemi, stopanstvenik i porane{en pratenik vo Sobranieto, smeta deka Pacoli e eden od najgolemite biznismeni na Balkanot. “Negoviot biznis najmnogu e rasprostranet vo Kosovo i vo Kazahstan. Vo Kosovo e sopstvenik na nekolku kompanii, kako osiguritelnata ku}a Siguria i grade`nata kompanija Mabeteks”, dodava Etemi. Sopstvenikot na tetovskata kompanija Renova, Idrizi, veli deka Pacoli e eden od najgolemite biznismeni {to gi zapoznal. Toj smeta deka Pacoli ima prijateli vo najvisokite svetski politi~ki krugovi. Za kosovskite biznismeni Pacoli e redok primer za uspeh, koj od ni{to uspeal da napravi cela imperija. “Pacoli e eden od najgolemite albanski biznismeni na Balkanot.

RAHIM PACOLI

DIREKTOR NA KOSOVSKATA OSIGURITELNA KOMPANIJA SIGURIA I BRATUÊD NA BEXET PACOLI î~ko mi Isa saka{e Bexet da zavr{i osnovno i sredno u~ili{te i da se vrati vo seloto za da bide u~itel, no pod vlijanie na dedo toj zamina vo Germanija da zavr{i fakultet. Preporakata od dedo mi be{e Bexet da stane gradeèn inèner, da se vrati i da go izgradi Kosovo, koe i do den dene{en ima slaba infrastruktura.

MUAMER JUSUFI

^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA TRGOVSKATA KOMORA NA KOSOVO Pacoli e edna od najgolemite albanski li~nosti na site vremiwa. Negoviot najva`en biznis e vo grade`ni{tvoto i raboti vo pove}e zemji od porane{niot Isto~en blok, a sopstvenik e i na nekolku hoteli vo [vajcarija. Poseduva i eden hotel vo Kosovo. Negoviot najva`en biznis e vo grade`ni{tvoto i raboti vo pove}e zemji od porane{niot Isto~en blok, a sopstvenik e i na nekolku hoteli vo [vajcarija. Poseduva i eden hotel vo Kosovo”, veli Muamer Jusufi, ~len na upravniot odbor na Trgovskata komora na Kosovo. Bisnismenite koi gi konsultira{e “Kapital” smetaat deka i pokraj istra`nite postapki {to se vodat protiv Pacoli, toj }e ostane najmarkantnata figura vo albanskata delovna zaednica, no i vo albanskata dijaspora, voop{to. KONTROVERZEN BIZNISMEN SO DEBELI POLITI^KI VRSKI Bexet Pacoli vo evropskite mediumi ~esto go povrzuvaat so brojni skandali. Po pa|aweto na Jelcin, obviniteli i inspektori vlegoa vo tragata na Pacoli. Vo 1998 godina ruskiot glaven obvinitel, Jurij Skutatov, pobara pomo{ od {vajcarskite kolegi za rasvetluvawe na rabotata na Mabeteks. Policijata vo Moskva tvrdi deka Pacoli mu daval mito na Jelcin i na negovite sorabotnici. Toga{ {vajcarskite vlasti go otkrija saldoto na kreditnite karti~ki na ime na Boris Jelcin i na negovite deca. Poradi ovie tvrdewa na ruskite istra`ni organi vo negovata kancelarija kako nekanet gostin se pojavi, koj drug, ako ne Karla del Ponte, toga{en javen obvinitel na [vajcarija, i ja konfiskuva{e celata dokumentacija. Toga{ vo ruskata Duma

PACOLI SO KISINXER: Pokraj so Rusite, Pacoli odr`uva bliski relacii i so vode~kite amerikanski politi~ari

PACOLI SO JELCIN: Bliskite relacii na Bexet Pacoli so porane{niot ruski pretsedatel Boris Jelcin go izdignaa na vrvot na svetskata biznis-elita padnaa te{ki obvinenija vrz Boris Jelcin deka poradi prijatelstvoto so Bexet Pacoli ne prezel ni{to za da ja za{titi Srbija od bombardirawata na NATO vo 1999 godina. Aferite vo koj be{e vme{an Pacoli prodol`ija. Vo 2006 godina negovoto ime se povrzuva{e so afera te{ka desetici milioni evra, a glavniot protagonist be{e fin-

skiot diplomat Marti Ahtisari. [vajcarskite vlasti vodea nekolku istragi protiv nego, a Mabeteks ~esto be{e cel na obvinitelstvoto. Do denes nema pozna~ajno obvinenie vrz nego, po {to stana sinonim za nedopirlivost vo svetski ramki. Pacoli go smestuvaat vo redot na najgolemite i najinteligentnite biznismeni na Balkanot.

POLITI^KA KARIERA

Vo 1994 godina kompanijata na Pacoli ima obrt od okolu 800 milioni dolari, a vo 1995 godina se iska~uva do edna milijarda dolari. Vo 1997 godina Pacoli se vklu~uva vo izgradbata na novata prestolnina na Kazahstan, so {to stanuva i po~esen gra|anin na dràvata. Toj svojata firma ja osnoval so 100.000 dolari, a za osum godini imal zarabotuva~ka od 300 milioni dolari. Pacoli “nema{e” sre}a so ènite s$ do 2004 godina koga se oèni so anonimna 27godi{na devojka so koja denes

ima dve deca i ìveat vo negovata vila vo Lugano. êtiri godini Bexet be{e ènet so Ana Oksa, poznata italijanska peja~ka so albansko poteklo. Podocna vo javnosta izleze afera deka toj e vo vrska so u{te edna peja~ka, Ivana Spagna. Vo 2004 godina Pacoli gi napu{ti popularnite èni i objavi deka go napu{ta burniot ìvot so slavnite èni i celosno }e im se posveti na biznisot i na politikata. Denes najbogatiot Kosovec e semeen ~ovek i ima tri }erki i eden sin. Pokraj biznisot, Pacoli denes

e poznat i kako golem filantrop i ima nekolku fondacii za pomo{, pred s$, na deca i bolni niz celiot svet. Toj se poka`a i kako golem humanitarec. Na dvapati pregovara{e za osloboduvawe na zalo`nici od Avganistan. Prviot pat za trojca misioneri na OON, me|u koi be{e i Albanecot [}ipi Hebibi. Vo 2006 godina Pacoli pregovara{e 25 dena za negovo osloboduvawe, za {to vklu~i i cela armada amerikanski politi~ari. Vtoriot pat ima{e misija da oslobodi poznata italijanska novinarka.

Aferite i brojnite skandali ne go spre~ija Pacoli da ja zapo~ne svojata politi~ka kariera. Vo 2006 godina i oficijalno ja registrira svojata politi~ka partija, Nova alijansa na Kosovo, so koja osvoi 11 prateni~ki mesta vo kosovskiot parlament. Pred da ja zapo~ne politi~kata kariera vo svoeto rodno Kosovo Pacoli lobira{e za priznavawe na Kosovo vo SAD. Toj osnova{e lobi-grupa vo SAD preku koja pla}a{e duri 60 golemi lobisti vo SAD. Tie mu go trasiraa patot kon najvisokite funkcioneri vo SAD. Ovie aktivnosti na Pacoli mu ovozmo`ile da se zbli`i so Bil Klinton, Toni Bler i Margaret Ta~er, {to samo ja zgolemuva negovata mo}. Denes toj go poseduva vesnikot “Lajm” na Kosovo. Srpskite mediumi pi{uvaa deka Pacoli go finansiral i vesnikot “Bota sot”, koj zapo~na da se pe~ati vo juli 1995 godina. Se {pekulira deka za priznavaweto na Kosovo preku Maldivi Pacoli platil okolu tri milioni dolari.

8 26.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

SO SVOITE EVRA PO GLAVA!

ako Evropa se potrudi so site sili da manifestira stabilnost na bankarskiot sektor, stapkata na adekvatnost na kapitalot od samo 6% ne go garantira toa. Objavenite rezultati od stres-testovite, i osobeno kriteriumite i scenarijata po koi bile izvr{eni analizite, gi razo~araa investitorite i ekspertite, bidej}i o~igledno ECB napravila s$ za da “pominat” {to pove}e banki. Ministrite za finansii od evrozonata i pretsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an-Klod Tri{e, zadovolni objavija deka samo sedum banki (germanskata Hypo real estate, gr~kata ATE i pet {panski {tedilnici) ne gi zadovoluvaat kriteriumite i za nivna dokapitalizacija se potrebni okolu 3,5 milijardi evra. Ostanatite 84 banki bile stabilni! I, s$ bi bilo taka dobro dokolku ne go analizirate kvalitetot na stres-testot {to im be{e zadaden na evropskite banki. ECB go testira{e odnesuvaweto na bankite i nivnata likvidnost vrz osnova na tri hipoteti~ki scenarija. Prvo, se analizira{e sostojbata na bankite vo uslovi koga ekonomijata zakrepnuva so rast na BDP od 1% godinava i 1,5% idnata godina. Spored vtoroto scenario bankite treba{e da ja dokaàt stabilnosta vo uslovi koga ekonomijata bi padnala za 3% i, spored tretoto, se analizira{e kolku tie }e ostanat likvidni ako se namali vrednosta na dràvnite obvrznici {to gi poseduvaat za 30%. Bankarite velat deka nivnite banki pokaàle deka se stabilni duri i pod vakvi “nevozmo`ni” okolnosti, no sega se otvora dilemata kolku se navistina (ne)vozmo`ni tie uslovi?! Me|unarodnite institucii po~naa da gi revidiraat proekciite za rastot na evropskata ekonomija i spored najnovite procenki taa }e stagnira do krajot na godinata. Vo nekoi evropski

zemji, pak, se o~ekuva pad na ekonomiite duri i pod 3%, toa {to za bankarite

PLAN ZA POLITI^KA RADIKALIZACIJA NA MAKEDONIJA Vo Makedonija o~igledno postoi plan za radikalizacija na odnosite na politi~kata scena, plan koj treba da producira haos i nestabilnost vo instituciite kade {to e toa vozmo`no. Vo Makedonija postoi plan ~ija edinstvena cel e vra}awe na opozicijata na vlast, bez razlika na cenata koja treba da bide platena za ostvaruvawe na takvata cel. Nepodnoslivo e na {to s$ se podgotveni

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

pretstavuva “nevozmo`na” okolnost. Drugo, se testira kakva bi bila likvidnosta na bankite vo uslovi koga vrednosta na dràvnite obvrznici {to gi poseduvaat bi se namalila za 30%, a samo vo posledniot period nekoi dràvni hartii od vrednost zagubija i mnogu pove}e od vrednosta. I vo site slu~ai adekvatnosta na kapitalot treba da iznesuva minimum 6%, {to e pomalku od standardite {to gi propi{uva Bazel od najmalku 8% i duri tri pati pomalku od adekvatnosta na kapitalot kaj makedonskite banki! Namesto ECB da ja zgolemuva stapkata na adekvatnost, {to treba da ja ispolnat najgolemite evropski banki, za da ja zgolemi i sigurnosta i otpornosta na negativni {okovi, ja namali na 6% za da moàt pove}e banki da se deklariraat kako stabilni. Dokolku se ostvari najlo{oto scenario (od predvidenite), evropskite banki bi pretrpele zagubi od okolu 560 milijardi evra i ECB e podgotvena da obezbedi tolku pari za da gi sanira posledicite vo ime na stabilnosta na sektorot. No, dokolku trgne na polo{o, toga{ Evropa }e ima seriozen problem kako da ja odrì stabilnosta na “stabilniot” bankarski sektor {to go pokaàa stres-testovite. Da ne izleze toga{ - so svoite evra po glava?!

akav da veruvam deka razlikite ne se golemi. Sakav da veruvam deka samo na~inite na ostvaruvawe na politikite ni se razli~ni. Sakav da veruvam deka osnovnite politi~ki postulati ni se vo ista nasoka. Sakav da veruvam deka i nam i nim, nacionalnite i dr`avni interesi na Makedonija ni se pred i nad s$. Sekoj od vr{itelite na politi~ki i javni funkcii nosi odgovornost za svoeto dejstvuvawe. Nosi politi~ka i moralna odgovornost pred javnosta, no i li~na pred sebesi. Nosi odgovornost pred istorijata. Ne postoi nekoj od kogo zavisat site raboti, no za sekoj ima po mal del od zada~ite koi mora da bidat zavr{eni. Nema razlika dali e vo izvr{na, sudska ili zakonodavna vlast, dali e na pozicija ili vo opozicija, li~nata odgovornost e tuka. Vo Makedonija o~igledno postoi plan za radikalizacija na odnosite na politi~kata scena. Vo Makedonija o~igledno postoi plan koj treba da producira haos i nestabilnost vo instituciite kade {to e toa vozmo`no. Vo Makedonija postoi plan koj treba da gi stopira site dobri i pozitivni idei i proekti. Vo Makedonija postoi plan ~ija edinstvena cel e vra}awe na opozicijata na vlast, bez razlika na cenata koja treba da bide platena za ostvaruvawe na takvata cel. Nepodnoslivo e na {to s$ se podgotveni. Sozdavaweto tenzii vo Sobranieto na Republika Makedonija ne e slu~ajno. Kreiraweto na tepa~kata, isto taka, ne e slu~ajno. Glumeweto pregovori za

Delovnikot, isto taka, ne e slu~ajno. Neglasaweto na istiot e povtorno del od planot koj treba na Makedonija da & donese haos i neprijatnosti. Za da se vrati spasitelot. Sme{no. No, da po~nam od po~etok... Pred desetina meseci Republika Makedonija go dobi prviot pozitiven izve{taj od Evropskata unija vo svojata istorija. Kako zaklu~ok na izve{tajot be{e preporakata deka Makedonija e podgotvena da gi zapo~ne pregovorite za polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija. Vo ovoj izve{taj ulogata i funkcioniraweto na makedonskoto Sobranie be{e oceneto kako sosema pozitivno. Me|u drugoto, be{e notirano deka Sobranieto ima izglasano Delovnik za svojata rabota, koj gi ispolnuva demokratskite standardi, no, za `al, ne e izglasan so op{t konsenzus od strana na vlasta i opozicijata. Zna~i, Delovnikot i dosega be{e demokratski, no e dobro da e prifatliv i za vlasta i za opozicijata. Tokmu zaradi toa, na edna od liderskite sredbi VMRODPMNE prifati da razgovara so SDSM za promeni vo Delovnikot koi }e rezultiraat so op{t konsenzus i zaedni~ko prifa}awe na istiot. Bea dostaveni pove}e od dvaesetina zabele{ki i predlozi od nivna strana. Nie prifativme da implementirame s$ {to be{e pobarano od niv, so isklu~ok na edno barawe za koe imavme uslovna soglasnost. No, sepak, sakam da povtoram deka s$ {to pobaraa nie im prifativme. Dilemata be{e okolu baraweto opozicijata da ima pravo da predlaga i da postavuva to~ka na dneven red. SDSM pod toa podrazbira{e deka nema da ima ograni~uvawe vo pogled

na pravoto na dneven red da postavuva informacii, rezolucii, deklaracii i razni drugi formi na to~ki so koi }e ima mo`nost da debatira za temi so koi }e moè da nanese politi~ki udari vrz vlasta, a nie od VMRO-DPMNE podrazbiravme deka ako imaat pravo da postavuvaat to~ka na dneven red, toa treba da se ne samo konstatacii i prazni politi~ki debati, tuku deka treba da predloàt i zakon ili sli~en akt, so koj bi se re{avale problemite na gra|anite, a ne samo da se konstatiraat. Tuka izleze problemot. Nekolku meseci se debatira{e i se usoglasuva{e idejata. Na kraj, VMRO-DPMNE prifati da bide po voljata na SDSM, so napomena deka ne se vo pravo, no za dobroto na Makedonija e da se postigne konsenzusot. A, ne se vo pravo edinstveno poradi toa {to Sobranieto ne postoi zaradi zadovoluvawe na partiski interesi na vlasta i opozicijata, tuku zaradi zadovoluvawe na potrebite na gra|anite generalno. I, bidna iznenaduvaweto i prviot signal deka SDSM, vsu{nost, ne saka da se dogovorime. SDSM go reformulira{e baraweto i postavi dopolnitelen uslov, da ne e toa edna{ mese~no, tuku da e na sekoja sednica. ûdno barawe, koe ne menuva mnogu, no koe sozdava atmosfera deka nekoj nekomu saka da mu producira neprijatnosti i saka da go uslovuva. I za ova se debatira{e dolgo. SDSM prifati da go promeni najnovoto barawe i namesto na sekoja sednica, pobara da imaat pravo na sekoja vtora sednica da postavuvaat to~ka na dneven red,

ILIJA DIMOVSKI {to za nas ve}e be{e prifatlivo. Vo toj moment ocenivme deka sme se dogovorile i deka sme go usoglasile tekstot na Delovnikot. Pomislivme deka postignavme dogovor, blagodarenie na koj Makedonija }e bide oceneta u{te podobro. Ne bilo taka. Se izmisli u{te edno, novo barawe. U{te eden dokaz deka ima somne` dali SDSM saka da se postigne dogovor i dali SDSM saka pozitiven izve{taj od EU za Makedonija. No, za sre}a, toa barawe ne be{e postaveno kako del od izmenite na Delovnikot. Nie od VMRO-DPMNE ja prifativme su{tinskata id eja na baraweto na SDSM i zamolivme da sedneme i da razgovarame za formata po koja }e se re{ava i }e se razgleduva nivnoto barawe, no istovremeno ne moèvme i ponatamu da ja odloùvame parlamentarnata postapka za glasawe na izmenite na noviot Delovnik. Rokot izminuva ovie denovi. SDSM go pokaà svoeto vistinsko lice. SDSM ne prisustvuva{e na sednicata na koja treba{e da se izglasa noviot tekst na Delovnikot i so toa ja zagrozi ocenkata za Makedonija vo najnovite izve{tai na Evropskata unija. SDSM }e ja nosi odgovornosta ako Makedonija dobie negativen razultat poradi neizglasuvawe na Delovnikot. @alno e {to stanuva o~igledno deka ova ne e bez namera. @alno e {to maksimata koja veli: kolku polo{o za Makedonija, tolku podobro za SDSM, stanuva realnost.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,370 2,365 2,360 2,355 2,350 2,345 2,340 2,335 2,330 2,325

MBI 10

2,595

MBID

107.30

2,590

107.20

2,585

107.10

2,580

107.00

2,575

106.90

2,570

106.80

2,565

19/07/10

20/07/10

21/07/10

22/07/10

23/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

26 .07.2010

OMB

106.70

19/07/10

20/07/10

21/07/10

22/07/10

23/07/10

19/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

20/07/10

21/07/10

22/07/10

23/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA - NEDELNA ANALIZA NA TRGUVAWE

SLAB PROMET VO OTSUSTVO 33,5 NA BLOK - TRANSAKCII 17.03.2010 9 milioni denari e prometot koj be{e realiziran na Makedonska berza minatata nedela

Prometot realiziran so akcijata na Komercijalna banka i obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija pretstavuva re~isi polovina od vkupniot realiziran promet minatata nedela

OMB koj ja zgolemi svojata vrednost za 0,79 indeksni poeni, taka {to dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go zapo~ne so vrednost od 107,22 indeksni poeni. Za razlika od MBI-10 i OMB, berzanskiot indeks na javnoposeduvanite dru{tva MBID ja sniì svojata vrednost i toa za 2,75 indeksni poeni. Ovonedelnoto trguvawe MBID }e go po~ne so vrednost od 2.582,88 indeksni poeni. Ramka: Berzi svet i region Den pred zavr{uvaweto na minatonedelnoto trguvawe evropskite, amerikanskite i aziskite berzanski indeksi zabeleàa rast blagodarenie na dobrite delovni rezultati koi gi objavija del od svetskite vode~ki kompanii, me|u koi Caterpillar, E-bay i Microsoft. Evropskite akcii vo petokot povtorno zabeleàa rast kako i prethodnite denovi. Zaedni~kiot berzanski indeks Stoxx Europe 600 porasna za 1,3%. Sporedeno po akcii, na edna akcija-gubitnik doa|aat deset dobitnici. Osobeno e zabeleàn rast kaj akciite na bankite. Niven predvodnik e akcijata na Banco Santander so rast od 1,9%. Ova se dolì na o~ekuvawata za pozitiven rezultat od bankarskite stres-testovi koi se objavija vo petokot, pri {to se o~ekuva bankite od Grcija, Italija i Irska da

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

edelata {to izmina Makedonska berza ja zavr{i so daleku poslab promet vo odnos na prethodnata. Glavnata pri~ina e otsustvoto na blok-transakcii. Vkupno ostvareniot promet izminatata nedela na Makedonska berza iznesuva okolu 33,55 milioni denari. Realiziranite blok-transakcii od prethodnata nedela vkupniot promet za taa nedela go zgolemija za 16,7 milioni denari, taka {to istiot iznesuva{e okolu 48,3 milioni denari. So toa prometot koj be{e realiziran izminatava nedela e duri za 30% pomal vo odnos na istiot od prethodnata nedela. Re~isi polovina od prometot koj be{e realiziran vo tekot na minatata nedela otpa|a na dve hartii od vrednost. Vo trguvaweto so akcijata na Komercijalna banka e napraven promet vo iznos od okolu 7,19 milioni denari, dodeka vo trguvaweto so obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija be{e ostvaren promet od 7,17. Ovie dve hartii od vrednost u~estvuvaat so duri 42,8% vo celokupniot promet ostvaren minatata nedela na Makedonska berza.

Investitorite, pokraj akcijata na Komercijalna banka, zgolemen interes projavija i za akcijata na Makedonski telekom koja nedelata {to izmina ja zavr{i so istrguvana koli~ina od 5.235 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od okolu 2,2 milioni denari. Kaj obvrznicite i ponatamu ne splasnuva interesot za obvrznicata

od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Nedelata {to izmina soliden promet vo iznos od 1,3 milioni denari be{e ostvaren i so obvrznicata od {estata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Optimizmot koj preovladuva vo svetskata ekonomija i koj pridonese za pridvi`uvawe na

svetskite berzanski indeksi nagore se odrazi i vrz berzanskite indeksi na Makedonska berza. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 nedelnoto trguvawe go zavr{i so rast od 5,76 indeksni poeni zavr{uvaj} i ja nedelata na nivo od 2.358,26 indeksni poeni. So sli~no dvi`ewe vo nagorna linija nedelata ja zavr{i i indeksot na obvrznicite

pokaàt pozitiven rezultat. Amerikanskite berzanski indeksi isto taka se vo porast. DowJones industrial average porasna za 1,99% na nivo od 10.322 indeksni poeni, S&P500 zabeleà rast od 2,25%, dostignuvaj} i 1.093 indeksni poeni, a Nasdaq Composite ja zgolemi svojata vrednost za 2,68% dostignuvaj}i 2.245 indeksni poeni MSCI, azisko-pacifi~kiot indeks, so isklu~ok na Japonija, zajakna za 1,6%. Aziskite akcii vo tekot na nedelata porasnaa za 2,5%. Kineskiot berzanski indeks Shanghai Composite ja zabeleà svojata najdobra nedela vo poslednite sedum meseci. Tri posledovatelni dena Shanghai Composite zavr{uva na nivo pogolemo od 2.500 indeksni poeni, na {to analiti~arite gledaat kako na prv pozitiven znak za oporavuvawe od me~kiniot pazar. Na krajot od nedelata pozitivni dvièwa se beleàt i kaj osnovniot berzanski indeks na belgradskata berza Belex15 koj porasna za 0,47%, dostignuvaj}i nivo od 623,07 indeksni poeni. Rast be{e zabeleàn i kaj Sbitop, osnovniot berzanski indeks na qubqanskata berza, i toa od 0,28%. Krajot od nedelata ovoj indeks go do~eka so vrednost od 819,73 indeksni poeni. Za razlika od niv, osnovniot berzanski indeks kaj zagrepskata berza povtorno nedelata ja zavr{uva so negativno dvièwe. Crobex se sniì za 0,24% na nivo od 1.841,70 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

23.07.2010 Просечна цена (МКД)

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30,850,081.78

-4.34%

-10.34%

-9.02%

-4.22%

0.41%

7/21/2010

Илирика ГРП

19,865,328.33

-4.72%

-4.49%

-1.39%

-0.10%

5.82%

7/21/2010

Иново Статус Акции

17,302,602.47

-1.88%

-9.41%

-11.13%

-12.20%

-6.72%

7/22/2010

173,900

KD Brik

22,850,617.61

-1.72%

-2.10%

8.76%

6.33%

23.20%

7/22/2010

112,500

KD Nova EU

21,594,689.81

-2.03%

8.04%

-7.53%

-5.29%

10.36%

7/22/2010

КБ Публикум балансиран

26,071,975.60

-1,02%

-5,57%

-2,46%

-1,90%

0.05%

7/22/2010

350.00

16.67

83,650

Стопанска банка Битола

2,700.00

5.69

5,400

ЗК Пелагонија Битола

2,150.00

2.38

96,750

Макстил Скопје

185.00

2.36

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

750.00

1.9

РЖ Техничка контрола Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Бетон Скопје

23.07.2010 Просечна цена (МКД)

Винарска визба Тиквеш Скопје Гранит Скопје Алкалоид Скопје Скопски Пазар Скопје

7500

Износ (МКД)

-3.60

22,500

1869

-2.96

28,035

640

-0.86

512,000

3854.07

-0.57

474,050

7,987.00

-0.15

47,922

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Тутунска банка Скопје Гранит Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје Топлификација Скопје

23.07.2010

1,431,353

23.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

P/E

3,854.07

390.18

9.88

54,562

7,500.00

341.43

21.97

GRNT (2009)

3,071,377

640.00

105.83

6.05

2,014,067

3,100.00

533.81

5.81

ХВ ALK (2009)

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

23.07.2010

Нето добивка по акција

BESK (2009)

Име на компанијата

23.07.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

P/B обврзници 0.88 обични акции 0.22 Вкупно Официјален пазар

0.64 обични акции 0.90 Вкупно Редовен пазар

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

KMB (2009) MPT (2009)

112,382

27,556.71

3818.52

0.43

824,800

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

6.49

0.73

640

-0.86

512,000

SBT (2009)

389,779

2,700.00

211.39

12.77

0.61

3854.07

-0.57

474,050

STIL (2009)

14,622,943

185.00

0.11

1,673.00

2.58

422.33

0.27

276,625

TPLF (2009)

450,000

3,600.00

61.42

58.62

1.06

3,600.00

0.11

201,600

ZPKO (2009)

271,602

2,150.00

0.28

0.77 ВКУПНО

% на промена

112,656

396.11

31,659

-46.20

144,315

76.97

21,982

66.29

21,982

66.29

166,297

75.48

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 23.07.2010)

10 26.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

REVIZORITE UTVRDIJA NELIKVIDNOST VO DR@AVNIOT SEKTOR

JAVNITE PRETPRIJATIJA DOCNAT SO PLA]AWETO DANOCI I KREDITI

Namalenata ekonomska aktivnost vo 2009 godina vlijae{e na namaluvawe na likvidnosta i solvetnosta na javnite pretprijatija, izrazeno preku namaluvawe na stepenot na naplata na izvr{enite uslugi, {to predizvikuva del od subjektite da iska`uvaat kontinuiran negativen finansiski rezultat KATERINA POPOSKA

[TO POKA@UVAAT REVIZORSKITE IZVE[TAI

poposka@kapital.com.mk

eplateni obvrski kon bankite, dobavuva~ite i kon dràvata, namalena naplata na uslugite, netransparentno rabotewe se glavnite zabele{ki koi Dràvniot zavod za revizija gi iznese na smetka na javnite pretprijatija za nivnoto rabotewe vo 2008 godina. “Namalenata ekonomska aktivnost vo 2009 godina vlijae{e na namaluvawe na likvidnosta i solventnosta na javnite pretprijatija, koi bea predmet na revizija, izrazeno preku namaluvawe na stepenot na naplata na izvr{enite uslugi, {to predizvikuva del od subjektite da iskaùvaat kontinuiran negativen finansiski rezultat, neredovno pla}awe na danocite, pridonesite i obvrskite po drugi osnovi vo korist na buxetot, neizvr{uvawe na platniot promet, blokirani smetki i nepravilno raspolagawe so pari~nite sredstva vo gotovo”, pi{uva vo Godi{niot revizorski izve{taj za 2009 godina. “Kapital” gi pra{a direktorite na javnite pretprijatija na {to se dolì lo{ata finansiska sostojba i so kakvi rezultati ja zavr{ile 2009 godina, no dobi odgovor samo od nekolkumina, koi se pofalija deka minatata godina rabotele so dobivka. Pove}eto gi krijat finansiskite izve{tai za 2009 godina. Tokmu toa e dokaz za nivnata netransparentnost i neodgovornost, koga e vo pra{awe doma}inskoto tro{ewe na naro-

Revizorite ne se sigurni deka celosno se napla}a patarina i parite se upla}aat na ime nadomest za patarina dnite pari. Ne dobivme odgovor od direktorite na Makedonija pat i na Makedonski èleznici, iako revizorite imaat serija zabele{ki za raboteweto na ovie javni pretprijatija. Revizorite ne se sigurni deka celosno se napla}a patarina i parite se upla}aat na ime nadomest za patarina. Izvori me|u rakovodnite vo JP Makedonija pat javno ne sakaa da gi komentirat pri~inite za negativnite finansiski rezultati, no priznavaat deka kompanijata i vo 2008 godina, no i lani se soo~uvala so namalena likvidnost, a docnele i so pla}aweto na danocite kon dràvata. Kaj Makedonski èleznici, pak, revizijata poso~uva deka nema uredni, verodos-

tojni i pi{ani kriteriumi za na~inot na pla}awe na nadomestot za koristewe na `elezni~kata infrastruktura, kako i deka ne se obezbedeni uslovi za redovno servisirawe na obvrskite na ime zaemi i krediti, za koi Ministerstvoto za finansii vo ime na Republika Makedonija vo 2008 godina gi izvr{ilo potrebnite pla}awa. Od javnoto pretprijatie Makedonski {umi potvrduvaat deka vo 2008 godina naplatata odela te{ko, no sepak, godinata ja zavr{ile so 99,2% naplata. “Makedonski {umi prodava ogrevno drvo na rati na penzioneri, u~ili{ta, sindikati. Ote`natata naplata pove}e se sveduva na neplateni rati, najmnogu do tri meseci,

za drva koi ve}e im se dostaveni na korisnicite. No, i pokraj takvata sostojba, ne moè da stene zbor za zagrozuvawe na likvidnosta do toj stepen {to se stava vo pra{awe idninata na pretprijatieto“, veli Marjan Stojanovski, zamenik direktor na Makedonski {umi. Porane{ni direktori vo ova pretprijatie objasnuvaat deka do pred nekolku godini pretprijatieto imale mnogu nepodmireni obvrski, golemi krediti, a problemot se uslo`nuval i so namalenite prihodi od proizvodstvo i pobaruva~ka na tehni~ka drvna masa za industrijata. Dodavaat i deka vo uslovi na nelikvidnost, dràvata go tolerirala javnoto pretprijatie da docni so pla}aweto na danocite. Revizorite ukaùvaat na

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5.00%

СКИБОР

3.29%

4.57%

5.30%

6.33%

Ломбарден кредит

6.50%

МКДОНИА

3.21%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60% 11.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61.5075

Комерцијална

6.70%

7.50%

8.00%

10.80%

САД

долар

47.8658

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

В.Британија

фунта

72.9799

36м

10.20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45.8395

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45.9423

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42.4893

61.7

48.4

73.3

45.6

Извор: НБРМ

Makedonija pat • 600.000 evra potro{eni vo 2008 godina bez po~ituvawe na Zakonot za javni nabavki • prikaùvani pomali prihodi od patarina od realniot broj vozila {to pominuvale niz naplatnite rampi • 26.000 evra potro{eni za mobilni telefoni Makedonski èleznici • 4,7 milioni evra nezakonski potro{eni od rakovodstvoto • Is~eznale nad 10 toni nafta, za koi rakovodstvoto ne dokaàlo kade zavr{ile • Natrupan dolg po osnov na krediti od 56 milioni evra, koj podocna go plati Vladata • Vo poslednite 15 godini, potro{eni se 14 milioni evra za razni grade`ni aktivnosti i nabavki koi nikoga{ ne bile zavr{eni Javno pretprijatie za stanben i deloven prostor • Namesto da naplati 9,3 milioni evra, JPSSDP od kirija uspealo da sobere samo 1,4 milioni evra • Vo Tutunska banka bile oro~eni 830 milioni denari, pari {to gi dala Vladata za izgradba na severnata tribina MRTV • [teta od 1,4 milioni evra dokolku se izgubi sporot pred Londonskiot sud • Porane{niot direktor Janez Sajovic se tovari za pronevera na {est milioni evra. rizik od necelosna i nenavremena naplata na prihodite od koncesii i proda`ba na stanovi vo op{testvena sopstvenost, so koi upravuva Javnoto stanbeno pretprijatie. “Spored zavr{nata smetka za 2008 godina, pretprijatieto rabote{e dobro. Imavme pozitiva od okolu 2.500 evra. Imavme ote`nata naplata. Poradi ekonomskata kriza duri i gi namalivme cenite na stanovite i na delovnite objekti”, veli Du{ko Veskovski, finansiski direktor na JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor.

Dr`avnite energetski kompanii, kako i nekoi javni pretprijatija, vo 2008 godina ostvarija milionski zagubi. Spored finansiskite izve{tai, MEPSO napravi zaguba od okolu 4,5 milioni evra, a ELEM od 3,5 milioni evra. Spored revizorite, predizvik za direktorite na javnite pretprijatija vo idnina treba da bide sozdavaweto soodveten sistem na finansisko upravuvawe i kontrola, kako i upravuvaweto so rizicite, {to }e poka`e deka javnite pretprijatija namenski i opravdano gi tro{at narodnite pari.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

26.07.2010

SAMO SEDUM BANKI NE GI “POLO@IJA” STRES - TESTOVITE

EVROPA GI OMEKNA KRITERIUMITE ZA DA POKA@E STABILNOST!

Investitorite i analiti~arite se somnevaat vo "strogosta" na stres-testovite. Spored niv, kriteriumite za testirawe ignoriraat pogolem del od realnite negativni {okovi {to mo`at da se slu~at, a ECB ja namali stapkata na adekvatnost na kapitalot na 6% za da mo`at pove}e banki da gi pominat testovite.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

vropskata centralna banka (ECB) gi omekna kriteriumite za adekvatnost na kapitalot za da moè {to pove}e banki da gi pominat stres-testovite, analiziraat me|unarodni eksperti otkako vo petokot bea objaveni rezultatite od testiraweto na 91 banka. ECB ja namali minimalnata adekvatnost na kapitalot {to treba da ja ispolnat ovie banki na 6%, iako spored Bazelskite standardi adekvatnosta treba da iznesuva najmalku 8%. Toa be{e povod za analiti~arite i investitorite da stanat skepti~ni za kvalitetot na stres-testovite i da gi potvrdat svoite somneì deka kriteriumite na stres-testovite bile premnogu meki. “Ne gledam ni{to stresno vo ovie testovi. Toa e kako da gi pratite ovie banki na vikend za odmor i rehabilitacija”, komentira Stefan Poup, me|unaroden analiti~ar koj o~ekuval deka ECB }e im postavi porigorozni scenarija i kriteriumi koi } e dokaàt kolku navistina e stabilen evropskiot bankarski sektor. Investitorite go kritikuvaa

na~inot na analizirawe na stabilnosta na bankarskiot sektor u{te pred da bidat sprovedeni stres-testovite, poso~uvaj}i deka vladite {to gi poznavale kriteriumite od testovite se dogovorile so nivnite banki da gi dokapitaliziraat za da nema katastrofalni rezultati koi moàt da go stresat celiot finansiski pazar. “Neuspehot ovde ne e na bankarite, tuku vo samiot strestest. Germanija, na primer, gi sprovede testovite vo celosna tajnost za da moè vladata, vo slu~aj na slabi rezultati, vedna{ da gi dokapitalizira tie banki”, komentira za Rojters analiti~arot Ri~ard Krenfild. Ekspertite analiziraat deka vo kriznoto scenario padot na vrednosta na obvrznicite e mnogu pomal otkolku {to realno se slu~i vo posledniot period. Spored niv, iako pove}eto banki nekako uspeaja da gi pominat testovite i da manifestiraat stabilnost, tie se nao|aat vo prili~no “stresna” sostojba. BANKITE KOI RABOTAT VO MAKEDONIJA POMINAA NA TESTOT Iako se o~ekuva{e deka pove}e golemi banki nema da moàt da gi pominat stres-testovite,

sepak, spored oficijalnite rezultati od ECB samo 7 banki nema da moàt da izdràt eventualna nova finansiska kriza. Toa se germanskata Hypo real estate, gr~kata zemjodelska banka ATE i pet {panski {tedilnici, Banca Civica, Cajasur, Diada, Espiga i Unnim. Svetskite bankarski brendovi koi se prisutni i vo Makedonija, kako Societte Generalle, NLB, NBG i Alpha bank gi pominaa testovite. Hypo real estate e edinstvenata germanska banka, od vkupno 14 {to bea opfateni so testiraweto, koja ne gi ispolni uslovite za stabilnost, bidej}i spored kriznoto scenario adekvatnosta na kapitalot bi padnala na 4,7%, {to e pomalku od ona {to go propi{a kako minimum ECB. Najdobri rezultati pokaàa HSH Nordbank, Landesbank Berlin i Deutsche Bank, dodeka, pak, na rabot na minimalnata adekvatnost na kapitalot se najde Postbank. Germanskiot minister za finansii, [abl, komentira deka “duri i vo takvi stresni situacii koi e re~isi nevozmo`no da se ostvarat, bankite pokaàa stabilnost i otpornost”. Za dokapitalizacija na ovie sedum banki potrebni se vkupno 3,5 milijardi evra.

Analiti~arite prethodno procenuvaa deka za dokapitalizacija na evropskiot bankarski sektor }e bidat potrebni me|u 30 i 90 milijardi evra, no testovite pokaàa deka finansiskiot sistem e postabilen otkolku {to se o~ekuva{e. Rezultatite od stres-testovite koi imaa za cel da ja vratat doverbata kaj investitorite vo bankite pokaàa deka vo slu~aj na vlo{uvawe na ekonomskata sostojba vo Evropa bankite }e pretrpat zagubi od okolu 566 milijardi evra. ECB gi sprovede stres-testovite vrz osnova na tri glavni scenarija. Spored prvoto scenario se analizira{e stabilnosta na bankite vo uslovi ako ekonomijata zakrepnuva so rast od 1% godinava i 1,5% idnata godina, kako {to se o~ekuva. Vtoroto scenario predviduva pad na ekonomskata aktivnost za 3% pod o~ekuvawata i namaluvawe na kamatite na pazarite na kapital. So drugi zborovi, ova scenario treba{e da pokaè so kolku “zdrav” kapital raspolagaat bankite, koj nema da bide izloèn na negativnite vlijanija od padot na eknomijata. Tretoto scenario se bazira{e na pad na vrednosta na obvrznicite i sposobnosta na bankite da ostanat likvidni

17.03.2010 11

ako vrednosta na dr`avnite obvrznici {to gi poseduvaat se namali za 30%. STRES - TESTOT GO “STRESE” EVROTO Kako posledica na objavuvaweto na rezultatite od strestestovite, na krajot na minatata nedela zapre ~etirinedelniot porast na vrednosta na evroto vo odnos na dolarot. Minatata nedela evroto se namali za 0,2% vo odnos na dolarot i vo petokot zavr{i so vrednost od 1,2909 dolari. Padot na vrednosta na evroto se tolkuva kako realen dokaz deka stres-testovite ne uspeaja da ja vratat celosno doverbata

na investitorite vo evropskiot finansiski sektor. Se o~ekuva{e deka najmalku 11 banki, me|u koi i pogolemite banki od Grcija, Germanija i [panija, }e pokaàt poslabi rezultati na testovite, no sega investitorite se skepti~ni za rezultatite bidej}i, spored niv, testovite ignoriraat pogolem del od realnite negativni {okovi {to moàt da se slu~at. Sepak, kakvi se ocenkite na investitorite za stres-testovite }e pokaàt berzanskite indeksi nedelava koi se o~ekuva da reagiraat kako posledica na objavuvaweto na rezultatite od stres-testovite.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 26.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PESIMISTI^NI PROGNOZI NA SRPSKITE PRETPRIEMA^I

DOA\AAT TE[KI VREMIWA ZA SRPSKATA EKONOMIJA Se govori deka vladinite antikrizni merki ne pomognale mnogu, bidej}i blagodarenie na subvencioniranite krediti, kompaniite uspeale da se vovle~at samo vo pogolemi dolgovi. Pretpriema~ite ocenuvaat ednoglasno deka site prezemeni akcii na izvr{nata vlast promovirani kako pomo{ na ekonomijata vo uslovi na kriza se kratkoro~ni i ne gi re{avaat su{tinskite problemi na zemjata

VESNA KOSTOVSKA vodstvo, a site pristignati pari od privatizaciite se potro{eni bez investirawe vo olemite kompanii pole- infrastrukturata i izvozot. ka se oporavuvaat od “Seto ova e na rabot na udarot na krizata i izdr`livosta, a u{te polo{o toa po pravilo bi trebalo e toa {to narednata godina }e da gi povle~e i malite, ni bide u{te pote{ko, bidej} no za àl toa nema da se i krizata vo Srbija e na slu~i. Vode~kite srpski neodredeno vreme i ve}e nema pretpriema~i velat deka vrska so globalnata kriza. ekonomskata kriza e na neo- @iveeme vo zemja kade {to dredeno vreme, a sega e mnogu parite od privatizacija se pote{ko da se raboti otkolku tro{at na plati i penzii minatata godina. Ne moàt da namesto na ne{to {to }e se naplatat milioni evra, pa donese pari vo idninata. s$ po~esto parite se baraat Pametnite zemji investiraa vo na sud, no bezuspe{no. Se infrastrukturata, napravija govori deka vladinite merki bolni reformi vo javniot ne pomognale mnogu bidej}i sektor, no ne i nie” , izjavi blagodarenie na subvencion- Rodoqub Dra{kovi}, sopstiranite krediti, kompani- venik na koncernot Svislion ite uspeale da se vovle~at Takovo. samo vo pogolemi dolgovi. Toj istakna deka kompaniite za Pretpriema~ite ocenuvaat naplata ~ekaat 150 dena, i na deka site prezemeni akcii kraj ne se znae dali voop{to na izvr{nata vlast pro- }e dojde do naplata. movirani kako pomo{ na “Preku no} vo ste~aj zaminuekonomijata vo uslovi na vaat firmi so koi odli~no kriza se kratkoro~ni i ne gi sme sorabotuvale, a toa za nas re{avaat su{tinskite prob- se propadnati pari”, izjavi lemi na zemjata. Srpskata Dra{kovi}. Na problemite so ekonomija se karakterizira likvidnosta se àli i Rade so toa {to ima slabo proiz- Pribi~evi}, korporativen

v.kostovska@kapital.com.mk

direktor na Denjub fuds grupacijata, koj otkri deka vo ovoj moment negovota kompanija ima nenaplateni pet milioni evra. “Samo za {est meseci imame nenaplateni pet milioni evra. Nekade pregovarame, molime, se zakanuvame i podignuvame tu`bi, no sigurno na kraj od nekoj del }e morame da se zboguvame, a do krajot na godinata sigurno }e bide pote{ko”, istakna Pribi~evi}. Toj navede deka ne go ~udi toa {to s$ pove}e kompanii propa|aat bidej}i realnosta e daleku od mo`nosta za prof-

deka vo prodolènieto na ovaa godina evropskite ekonomii }e zabeleàt stapka na rast od 3,5%, vo odnos na 3,7% prognozirani vo maj. Nezna~itelno e namalena i prognozata za slednata godina od 4,0 na 3,9%. Hrvatska ovaa godina }e zabeleì pad na aktivnosta za 1,3%, nasproti majskata prognoza za rast od 0,3%.

ZAGREB

ITALIJANSKATA VLADA PROTIV ODLUKATA NA FIAT DA PROIZVEDUVA VO SRBIJA talijanskata vlada I ostro se sprotivstavi na odlukata noviot model

na avtomobilot Fiat da se proizveduva vo Srbija namesto vo Italija. “Morame da pobarame i od vladata i od dr`avata da se anga`iraat za da go favoriziraat rastot i razvojot vo zemjata, a duri potoa da razmisluva za proizvodstvo vo stranstvo”, izjavi ministerot Andrea

Ronki. Pretsedatelot na Fiat, Serxo Markjone najavi deka kompanijata za proizvodstvoto na novite modeli na “fiat idea” i “lan~a muza” }e go prefrli vo Srbija. “Jas ne vodam politika, tuku kompanija za proizvodstvo na avtomobili, i mislam deka e neophpdno site da ja sfatime razlikata pome|u anarhija i demokratija”, izjavi Markjone, aludira-

j}i na s$ pogolemite zakani za {trajkovi so koi se soo~uva fabrikata za proizvodstvo na avtomobili vo Italija. Adolfo Urso, zamenik ministerot za ekonomski razvoj na Italija smeta deka namerata na Fiat da gi proizveduva novite modeli na avtomobili vo Srbija e “nesoodvetna” i povika na obnovuvawe na pregovorite.

UNGARIJA BARA EDNAKOV TRETMAN VO EU

ngarija se nadeva deka U vo idnina }e go namali svojot buxetski deficit pod

3% od Bruto-doma{niot proizvod (BDP), {to e cel na Evropskata unija (EU). “Zemjata bara ednakov tretman kako i drugite ~lenki na EU. Do krajot na godina Ungarija }e go namali deficitot na 3,8% od BDP, kako {to vetivme”, re~e ungarskiot premier Viktor Orban. Toj dodade deka razgovorite ne se zavr{eni, so

ogled na toa deka deka EU saka da pregovara so Ungarija kako i so u{te 20 ~lenki na unijata, za toa kako }e se postigne namaluvawe na deficitot od tri procenti. Orban istakna deka zasega na ungarskata vlada, prioritet & e postignuvaweto na dogovor so EU za na~inite za namaluvawe na deficitot pod tri procenti, otkolku sklopuvawe na dogovor so Me|unarodniot monetaren fond.

SOPSTVENIK NA KONCERNOT SVISLAJON TAKOVO “Sega sme na rabot na izdr`livosta, a slednata godina }e bide u{te pote{ka”

BELGRAD

EBRD TVRDI DEKA HRVATSKIOT BDP ]E PADNE ZA 1,3% vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) ja namali prognozata za ekonomski rast vo evropskite ekonomii vo prodol`enieto na ovaa i narednata godina, a vo Hrvatska vo 2010 godina o~ekuva pad na aktivnosta za 1,3% nasproti majskata prognoza za rast od 0,3%. Predupreduvaj}i deka merkite za {tedewe go zadu{uvaat zazdravuvaweto, EBRD, procenuva

RODOLJUB DRAШKOVI]

UNGARIJA

itabilen biznis.“Rastat cenite na surovinite, a lu|eto go kupuvaat samo ona {to im e neophodno. Nie gledame da ne gi zgolemuvame cenite, dodeka e toa vozmo`no, no na krajot firmata raboti so zagubi”, objasni Pribi~evi}. I toj smeta deka dr`avata treba da stavi to~ka na dosega{nata ekonomska politika i da se zafati so te{ka rabota. Negovite prognozi za slednata godina se pooptimisti~ni, no ne mnogu. “Veruvam deka slednata godina sepak }e ima ekonomski rast, no ne golem. Toa ni{to

nema da ni zna~i na dolg rok. Na{ite problemi se stari i nema da se `ivee podobro dodeka imame olkav buxetski i nadvore{no-trgovski deficit i korupcija”, izjavi toj. Pribi~evi} prepora~uva itna reforma vo javniot sektor i namaluvawe na tro{ocite za penzii. So nego se soglasuva

RADE PRIBI^EVI]

DIREKTOR NA DENJUB FUDS GRUPACIJATA “Ne e ni ~udo {to so olkav buxetski i nadvore{no-trgovski deficit i korupcija, firmite sekojdnevno bankrotiraat i Stevan Santo, sovetnik na direktorot na kompanijata “Pionir”, koj smeta deka dr`avata ne mo`e ve}e da tro{i, a ne osobeno preku plati i penzii. Vladinite merki kako {to istakna toj pomognale polesno da se odi na letuvawe, no ne i da se raboti profitabilno.

SVET BIZNIS POLITIKA

26.07.2010

TURSKATA EKONOMIJA VO PODEM

TURCIJA GO VRTI IZVOZOT KON ISTOK Denes Turcija e brzoraste~ka sila so cvrsto jadro na me|unarodno konkurentni kompanii koi ja pretvorat ovaa nacija vo pretpriemni~ko `ari{te, a so izvozot se priklu~uva na bogatite pazari vo Rusija i Bliskiot Istok

o decenii na Turcija & govorat deka ne e podgotvena da se priklu~i vo Evropskata unija (EU) bidej}i e ekonomski unazadena za da se kvalificira za ~lenstvo vo evropskoto semejstvo. No, toj argument moèbi ve}e ne drì voda. Denes Turcija e brzoraste~ka sila so cvrsto jadro na me|unarodno konkurentni kompanii koi ja pretvoraat ovaa mladela~ka nacija vo pretpriemni~ko àri{te, a so izvozot se priklu~uva na bogatite pazari vo Rusija i Bliskiot Istok, dodeka istovremeno privlekuva i milioni dolari investicii. Evropskite dràvi bi bile sre}ni dokolku go popolnat buxetot za eden procent. Me|utoa turskata ekonomska renesansa (kon krajot na juni, Turcija prijavi ekonomski rast od neverojatni 11,4%, vedna{ zad

Kina) go postavuva potpolno novoto pra{awe, koj na kogo pove}e mu treba, Turcija na Evropa ili Evropa na Turcija? Turcija so svojata armija, industrija i infrastruktura e najmo}na zemja vo regionot, a odnosot na Evropa so Azija nema sekoga{ da bide tolku dobar kako denes i deka Turcija e edinstvena dràva koja moè da pridonese za za~uvuvawe na harmoni~nata ramnoteà vo regionot od Balkanot do Mediteranot. Dokolku EU ne gi odredi preciznite rokovi za vlez na Turcija i ne objasni {to se o~ekuva to~no od Turcija vo naredniot period, Ankara }e se naso~i kon drugi opcii. Tie drugi opcii se islamskiot svet i silnata vrska so Bliskiot Istok. Turskite intelektualci smetaat deka EU ednostavno ja ignorira Turcija i deka vo Unijata pred Turcija vlegle dràvi koi

so godini nemale vrska so evropskite politi~ki i ekonomski vrednosti, a deka vo pozadina e vsu{nost stravot na nekoi ~lenki od Unijata od verskata i kulturnata razli~nost na zemjata. Starite sili ja gubat mo}ta vo ekonomska i intelektualna smisla, izjavi Vural Ak, koj e osnova~ i glaven direktor na Intersiti, najgolemata kompanija za lizing na avtomobili vo Turcija. “Turcija sega e dovolno silna samata da se odr`uva. Za~uduva~ka e transformacijata na ekonomijata koja pred samo deset godini ima{e buxetski deficit vo iznos od 16% od Bruto-doma{niot proizvod (BDP) i inflacija od 72%”, izjavi Vural Ak. Korenite na ekonomskata transformacija zapo~naa so doa|aweto na vlasta na premierot Rexep Taip Erdogan, koj go povrza so-

Turcija sega e dovolno silna samata da se odr`uva. Za~uduva~ka e transformacijata na ekonomijata koja pred samo deset godini ima{e buxetski deficit vo iznos od 16% od Bruto-doma{niot proizvod (BDP) i inflacija od 72%” cijalniot konzervativizam so fiskalno pretpazlivite ekonomski potezi, za da ja napravi svojata Partija za prava i razvoj (AKP) najdominantna vo politi~kiot presvrt na Turcija. “Ova e svet od soni{tata”,

veli Husni M. Ozejgin koj stana najbogat ~ovek vo Turcija otkako vo 2006 godina ja prodade svojata Finansbank na Gr~kata nacionalna banka. Toj so neveruvawe go komentira{e kreditniot rizik na Grcija

(980), Italija (194), Turcija (192). “Da mi ka`e{e nekoj pred deset godini deka kreditniot rizik na Turcija }e se izedna~i so italijanskiot }e re~ev deka ste lud”, veli Ozejgin.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

ZDELKITE SO POVRZANA STRANA POVTORNO NA REGULATIVNIOT RADAR N a j g o l e m i o t d e l o d z d e l k i t e s o z a i n t e r e s i r a n a s t r a n a n e m a a t z a c e l z l o u p o t r e b a . N o , i t o j m a l p r o cent koi ne se bazirani na dobri nameri moàt da sozdadat dolgoro~ni negativni posledici za kompaniite i duri da donesat sistemski rizici koi }e go namalat integritetot na celiot pazar na hartii od vr ednost vo edna ekonomija, {to bi moèlo da r ezultira i so namaluvawe na vr ednosta na site kotirani kompanii. obroto korporativno upravu vawe ima za cel da pridonesu va kon sozdavawe na nova vrednost vo kompaniite i vo isto vreme da ja socijalizira taa novosozdadena vrednost, odnosno, da ovozmoùva od istata soodveten benefit da imaat, pred s$ site akcioneri, a potoa i vrabotenite, zaednicata i op{testvoto kako celina. Ottamu, dobroto korporativno upravuvawe ima za cel da sozdava mehanizmi koi }e spre~uvaat t.n. "tunelirawe" na novata vrednost kon mala grupa lu|e koja nesrazmerno pove}e bi dobivala od istata. Zdelkite so povrzani strani vo sebe sodràt rizik pridobivkite na kompanijata da bidat naso~eni, pred s$ kon menaxerite ili kon kontrolira~kite akcioneri. Principite na OECD za korporativno upravuvawe od 2004 za zdelkite so povrzani strani imaa tri osnovni aspekti na interes: transparentnosta na istite, u~estvoto na direktorite vo odlu~uvaweto za del od niv i obezbeduvawe na mo`nost za akcionerite da imaat prethodno (eks ante) ili posledovatelno (eks post) pravo da odlu~at, odnosno osporat vakvi zdelki. Taka, ovie principi na OECD, prvo i osnovno, trgnaa od predominantniot teoretski odnos kon redica pra{awa od korporativnoto upravuvawe na krajot na 20-ot i po~etokot na 21-ot vek – deka vo najgolem moèn del su{tinskite pra{awa na vodewe na biznisot na kompaniite treba da bidat ostaveni vo prerogativite na direktorite i menaxerite, a deka za{titata na integritetot na pazarot vo celina }e se postigne

preku obelodenuvaweto na site materijali, informacii, vklu~itelno i informaciite povrzani so zdelkite so zainteresirana strana. Taka, OECD bara{e ramkata za korporativno upravuvawe vo edna kompanija da obezbedi navremeno i to~no obelodenuvawe na site materijalni pra{awa povrzani so korporacijata, vklu~itelno i standardot za obelodenuvawe na zdelkite so povrzana strana. Ponatamu, OECD predviduva{e u{te dve nivoa na za{tita vo ovaa nasoka: principite baraa me|u drugite klu~ni funkcii koi mora da gi ispolnuva eden odbor na direktori da bidat i "sledeweto (monitoringot) i upravuvaweto so potencijalnite konflikti na interesi na menaxmentot, odborot na direktori i akcionerite, vklu~itelno i zloupotrebata na aktivata na kompanijata i zloupotrebite vo zdelkite so povrzani strani". Vnimavajte na sintagmata "zloupotreba na zdelkite so povrzani strani", zatoa {to na nea se temelat najnovite standardi vo ovaa nasoka i na ova }e se navratime podolu. Kone~no, Principite na OECD od 2004 predviduvaat deka malcinskite akcioneri treba da bidat za{titeni od zloupotrebi od strana na ili vo interes na kontrolira~kite akcioneri, bilo tie da dejstvuvaat direktno ili indirektno, i vo ovaa nasoka malcinskite akcioneri treba da imaat efektivni mo`nosti za posledovatelna za{tita. Zna~i, kako {to mo`eme da vidime, OECD se odlu~i da ne dava ni inputi za definirawe na zdelkite so zainteresirana strana. Definiciite bea ostaveni na naciona-

lnite zakonodavno i meko-pravno vospostaveni sistemi na korporativno upravuvawe. Na me|unarodno ramni{te me|unarodnite standardi za revizija bea tie koi, pred s$ za sopstveni potrebi, dadoa definicija na povrzana strana i na zdelka so takva strana. Toa go obezbedija preku me|unarodniot standard za revizija broj 24. Vo svojata definicija dadoa referenci koe fizi~ko lice se smeta za povrzana strana so edna kompanija i koe pravno lice mo`e da se smeta za povrzano. Su{tinata na ovaa definicija e deka toa se lica koi se kontrolirani, kontroliraat ili imaat zaedni~ka kontrola, ili, pak, zna~itelno vlijanie vrz soodvetnata kompanija. Vo vrska so zdelkite so zainteresirana strana Standardot 24 predviduva deka toa e koj bilo prenos na resursi, uslugi ili obvrski me|u povrzanite strani, bez razlika dali za toa e naplatena opredelena cena ili ne. Problemot so zdelkite so zainteresirana strana ne e vo nivnoto postoewe, tuku vo uslovite pod koi tie se prezemaat i vo na~inot na disperzija na posledicite od istite. Zatoa, koga vo septemvri 2009 godina OECD povtorno se navrati na zdelkite so zainteresirana strana, ovoj pat regionalno, preku analiza na sostojbite na aziskite pazari, toa go stori so pojasna kvalifikacija i so jasno opredeluvawe deka e potrebna ponatamo{na regulacija vo pogled na "zloupotrebuva~kite zdelki so zainteresirana strana". Taka, vo 2009 godina OECD za "zloupotrebuva~ki" gi opredeli onie zdelki vo koi edna strana koja

kontrolira opredelena kompanija vleguva vo transakcija koja e na {teta na nekontrolira~kite akcioneri, i u{te utvrdi deka tokmu vakvite zdelki pretstavuvaat eden od najgolemite predizvici na korporativnoto upravuvawe vo pogled na obelodenuvaweto i na sistemite na odobruvawe na nivo na odbor na direktori i/ili akcioneri. Taka, OECD pobara, prvo i osnovno, zakonskata i regulativnata ramka vo edna zemja da obezbedi grupirawe na zdelkite so zainteresirana strana spored razli~ni kriteriumi (golemina, povtorlivost itn) i da obezbedi razli~ni nivoa na nivno odobruvawe – odnosno vklu~uvawe na odborot na direktori i sobranieto na akcioneri vo odobruvaweto - zavisno od rizikot koj go nosat. Obvrskata za obelodenuvawe na istite ostanuva i e potvrdena. Ponatamu, na nivo na kompanija, OECD smeta deka treba da se donese politika za sledewe na zdelkite so zainteresirana strana i ovaa politika da bide javno dostapna. Klu~na uloga vo kontrolata na vakvite zdelki im se dava na nezavisnite direktori, i toa preku tri osnovni mehanizmi: soodvetni proceduri na glasawe vo odborot na direktori, mo`nosti za sproveduvawe istragi i mo`nosta da dobijat soveti od nadvore{ni nezavisni eksperti. Kone~no, tamu kade {to }e treba odobruvawe na ovie zdelki od strana na akcionerite kompaniite }e treba da obezbedat takov sistem na glasawe koj }e bara za odobruvawe na vakva zdelka mnozinstvo od akcionerite koi nemaat interes vo vakvata zdelka. Najgolemiot del od zdelkite so

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r finansiska f korr pora poracija r ci c ja j ((IFC) IFC) C) vo Makedo Makedonija d nija j

zainteresirana strana nemaat za cel zloupotreba. No, maliot procent od istite koi ne se bazirani na dobri nameri moàt da sozdadat dolgoro~ni negativni posledici za kompaniite i duri da donesat sistemski rizici koi }e go namalat integritetot na celiot pazar na hartii od vrednost vo edna ekonomija, {to bi moèlo da rezultira i vo nacionalno namaluvawe (diskontirawe) na vrednosta na site kotirani kompanii. Samo za kraj – OECD i vo 2009 godina ne dade definicija za toa {to e zdelka so zainteresirana strana i se zadovoli so toa {to }e pobara od nacionalnite zakonodavci da opredelat takva definicija koja e: a) dovolno {iroka da gi opfati site vidovi transakcii vo eden praven sistem, koi pretstavuvaat vistinski rizik za mo`na zloupotreba, b) koja nema da moè da bide lesno zaobikolliva i v) koja }e moè da bide lesno sproveduvana. Os tanu va najedn os tavniot del - takva definicija da se formulira i dosledno da se ostvaruva. Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska Banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

FEQTON

14 26.07.2010

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: GENERAL ELECTRIC GA tech park, razvojnoto oddelenie na kompanijata e rasprostraneto na imot od 50 akri

LABORATORIJATA NA EDISON IZRASNA VO “FABRIKA” NA SVETOT

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

omas Alva Edison sekako deka ne e najgolemiot nau~nik {to go imalo ~ove{tvoto, no sekako deka e najdobriot biznismen me|u nau~nicite. Istorijata go pameti kako inteligenten, inovativen i sposoben, dodeka legendata go opi{uva kako zol, pronikliv i podmolen. Vistinata za negoviot karakter i ne e tolku bitna. Ona {to deneska go imame kako negovo nasledstvo, pokraj sijalicata, e i konglomeratot General Electric, oficijalno ~etvrta kompanija po vrednost vo svetot. Toa e konglomerat od biznisi, od proizvodstvo na

General Electric e ~etvrti po skapocenost brend vo svetot so vrednost od re~isi 47,8 milijardi dolari vo 2009 godina spored listata na ugledniot Businesweek i rejting-agencijata Interbrand. Kompanijata osnovana kon krajot na 19 vek od pronao|a~ot Tomas Edison denes e ogromen multinacionalen konglomerat so pove}e od 315.000 vraboteni i prihod od 150 milijardi dolari, rasprostranet vo desetina industrii, po~nuvaj}i od elektri~ni svetilki, preku avionski motori, pa s$ do mediumi i zdravstveno osiguruvawe. “Kapital” }e vi ja raskaè storijata za kreiraweto i na ovoj planetaren brend hibridni lokomotivi do producirawe na filmovi i izdavawe na finansiski uslugi vo polovinata od oficijalnite zemji-~lenki na Obedinetite nacii, na site kontinenti i na pove} eto jazici. Vo 1876 godina Tomas Alva Edison otvoril nova laboratorija vo Wu Xersi. Od ovaa laboratorija } e izleze moèbi najpoznatata negova invencija - elektri~nata vàrena svetilka. Vo 1890 godina Edison ve}e gi imal organizirano nekolkute svoi

biznisi pod imeto Edison General Electric Company. Vo me|uvreme, Elihju Tompson i Edvin Xonson ja

formirale rivalskata kompanija Thompson-Houston Electric Company, koja podocna se spoila so pove}e

pomali kompanii. Taka, so tek na vreme, Edisonovata firma i ovaa vtorata stanale dominantni vo elek-

troindustrijata, no, kako {to se {irel biznisot stanuvalo s$ pote{ko za sekoja od niv posebno da

KO[MAR ZA DANO^NICITE

General Electric denes e multinacionalen konglomerat so sedi{te vo Fearfild, Konektikat. Kompanijata sebesi se opi{uva kako zbir od biznisi od koi sekoj e ogromno pretprijatie koe slobodno bi moèlo posebno da se rangira na listata na Fortune 500. Izve{tajot za pla}awe danok od strana na GE e najgolemiot vo SAD i opfa}a okolu 24.000 stranici koga }e se ispe~ati. Minatata godina GE lansira{e inicijativa nare~ena Ecomagination so cel da se pozicionira kako “zelena” kompanija {to se griì za ìvotnata sredina. Vo momentov taa e eden od najgolemite igra~i vo oblasta na iskoristuvawe na energijata od vetrot, a postojano razviva i novi proizvodi so izrazena ekolo{ka komponenta, kako hibridni lokomotivi i fotovoltni }elii. Kompanijata zacrta i celi da ja namali emisijata na {tetni gasovi vo svoite oddeli.

PRIKAZNI OD WALL STREET

OBAMA ]E GI ODA

ano~nite olesnuvawa na najbogatite Amerikanci }e bidat ukinati slednata godina od strana na administracijata na Obama. Vakvata odluka vo ~etvrtokot be{e soop{tena od strana na Timoti Gejtner, glavniot sekretar za finansii na SAD. Donesuvaweto na ovaa odluka vedna{ predizvika sudir pome|u demokratite i republikancite, koi sakaat da go odlo`at zgolemuvaweto na danocite. Gejtner vo svoeto izlagawe pojasni deka Belata ku}a }e dozvoli zgolemuvawe na dano~nite dava~ki vo tekot na 2011 godina kaj onie lica koi zarabotuvaat golemi sumi pari kako obid na Vladata za namaluvawe na deficitot vo buxetot na SAD. Istovremeno Gejtner istakna deka Belata ku}a planira ovaa odluka da ja pro{iri i vrz onie lica koi imaat sredna i niska zarabotuva~ka po {to se planira

i po{iroka revizija na dano~nata politika vo SAD. “Nie smetame deka e pristojno vo ovaa situacija da gi ukineme ovie dano~ni olesnuvawa kaj momentalno najbogatite gra|ani vo SAD”, izjavi Gejtner. Vakvata izjava na Gejtner sleduva otkako pogolem broj demokrati zapo~naa da se soglasuvaat so opoziciskiot tabor na republikancite, kako i so misleweto na nekoi ekonomisti, koi se zalagaa Bu{ovate era na dano~ni olesnuvawa da bide prodol`ena i ponatamu kaj site gra|ani koi imaat prili~no golemi zarabotki, vklu~uvaj}i gi i bra~nite parovi koi zarabotuvaat pove}e od 250.000 dolari godi{no, kako i onie gra|ani koi zarabotuvaat pove}e od 200. 000 dolari godi{no. Senatorot Xozef Liberman od Konek-

FEQTON “Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii proizveduva kompletni elektri~ni instalacii potpiraj}i se isklu~ivo na svojata tehnologija. Vo 1892 godina dvete kompanii se spoile so pomo{ na finansiskiot magnat X.P.Morgan i ja formirale General Electric Company so sedi{te vo dr`avata Wujork. Vo 1896 godina General Electric be{e edna od prvite 12 kompanii kotirani na novoformiraniot Dow Jones berzanski indeks. GE e edinstvenata od niv {to i denes e vo sostav na indeksot, koj sega e sostaven od akciite na 30 kompanii. Vo 1911 godina GE ja pripoi kon sebe kompanijata za proizvodstvo na svetilki NELA i go postavi sedi{teto na svojot oddel za svetilki vo Nela Park, Ohajo. Nela Park be{e prviot industriski park vo svetot, a i denes funkcionira kako centar na biznisot so osvetluvawe na GE. “SNE@ANA I SEDUMTE XUXIWA” Vo 1919 godina GE i AT&T

26.07.2010 Vo 1896 godina General Electric be{e edna od prvite 12 kompanii kotirani na novoformiraniot Dow Jones berzanski indeks. GE e edinstvenata od niv {to i denes e vo sostav na indeksot, koj sega e sostaven od akciite na 30 kompanii.

ja formiraa Radio Corporation of America (RCA) so cel da go razvivaat biznisot so radioaparati i da izvezuvaat nadvor od SAD. Vo periodot me|u 1927 i 1932 godina GE isfrli 52 razli~ni inovacii vo elektrikata. GE be{e i edna od osumte golemi kompjuterski firmi vo 1960-te godini, na ~elo so najgolemata, IBM, poznati kako “Sne`ana i sedumte xuxiwa”. Kompanijata razvi linija na kompjuteri za op{ti i specijalni nameni so modelite GE 200, GE 400, GE 4010 i ostanatite. Se smeta{e deka GE vleze vo proizvodstvoto na kompjuteri bidej}i vo 1950te godini tie bea najgolemiot nivni korisnik, pokraj amerikanskata vlada. Vo 1970 godina GE go prodade oddelot za kompjuteri na Honeywell. Vo narednite tri decenii se slu~ija mnogu prezemawa od strana na GE, no i kompanijata prodava{e svoi delovi koi gi smeta{e za nedovolno rentabilni. Pred dve godini GE gi kupi televiz-

GE deneska proizveduva s$, “od igla do lokomotiva”. iskite i filmskite biznisi na Vivendi Universal i stana tret po golemina mediumski konglomerat vo svetot. Novata kompanija be{e nare~ena NBC Universal. Isto taka, vo 2004 godina GE go kompletira{e prefrlaweto na pogolemiot del od svojot biznis so ìvotno osiguruvawe i finansii vo nezavisna kompanija, Genworth Financial, so sedi{te vo Ri~mond, Virxinija. OD IGLA DO LOKOMOTIVA General Electric preku nekolkute svoi biznis-granki u~estvuva na {irok spektar na pazari, vklu~uvaj} i proizvodstvo, prenos i distribucija na elektri~na energija, osvetluvawe, industriska avtomatizacija, medicinska oprema, motori, èlezni~ki lokomotivi, avionski motori i materijali kako plastika, silikonski delovi i abrazivi. Zaedno so Vivendi Universal koosnova~ e na NBC Universal, amerikanska nacionalna TV-mreà. Preku GE Commercial Fi-

nance, GE Consumer Finance, GE Equipment Services i GE Insurance kompanijata nudi i mno{tvo finansiski uslugi. Prisutna e vo pove}e od 100 zemji. OD SÈ PO NE[TO DO BRENDOT NA GE General Electric poseduva eden od najskapocenite korporativni brendovi na svetot. Otkako go prezede kormiloto na kompanijata pred nekolku godini, Xefri Imelt vo 2004 godina so nekolku merki go modificira brend-imixot na ovoj gigant. Promenite se sostojat od mali modifikacii vo logoto na GE, nova paleta boi i fontovi na bukvite, kako i nov slogan koj glasi “Imaginacija vo rabotata”, namesto stariot “Nie vi nosime ubavi ne{ta vo `ivotot”. LEGENDATA ZA XEK VEL^ Da se zboruva za GE, a da ne se spomene Xek Vel~, bi bilo zlostorstvo. Prviot ~ovek na kompanijata od 1981

GE e tolku golema kompanija {to nejziniot izve{taj za pla}awe danok se prostira na duri 24.000 pe~ateni stranici. General Electric preku nekolkute svoi biznis-granki u~estvuva na {irok spektar na pazari, vklu~uvaj}i proizvodstvo, prenos i distribucija na elektri~na energija, osvetluvawe, industriska avtomatizacija, medicinska oprema, motori, `elezni~ki lokomotivi, avionski motori i materijali kako plastika, silikonski delovi i abrazivi. Zaedno so Vivendi Universal koosnova~ e na NBC Universal, amerikanska nacionalna TV-mre`a. Preku GE Commercial Finance, GE Consumer Finance, GE Equipment Services i GE Insurance kompanijata nudi i mno{tvo finansiski uslugi

do 2001 godina, Vel~, ~ij prekar be{e “Neutron Xek”, uspea za 5 pati da gi zgolemi prihodite na kompanijata i da ja zgolemi nejzinata pazarna vrednost za 20 pati. Vodej}i ja GE vo mnogu diverzificira-

ni oblasti, toj ima{e politika da gi zadrùva samo onie biznisi {to bea broj 1 ili broj 2 vo svoeto pole. Xek Vel~ go vovede sistemot za kvalitet nare~en Six Sigma, prvobitno razvien vo Motorola. Toj vaì za eden od najgolemite ìvi legendi na sovremeniot menaxment. Vo sledniot broj: Prikaznata za Nokia, gordosta na Finska

Tomas Alva Edison, eden od najgolemite inovatori vo istorijata

ANOÛVA AMERIKANSKITE BOGATA[I tikat, koj e inaku demokrat, izjavi deka e zagrièn poradi planiranoto ukinuvawe na dano~nite olesnuvawa osobeno sega koga amerikanskata ekonomija se nao|a vo faza na ~uvstvitelno oporavuvawe. Od druga strana, Gejtner smeta deka realno s$ u{te ne se znae kakvo }e bide ekonomskoto oporavuvawe na dràvata, no deka toa ne moè da bide zemeno kako pri~ina za prodolùvawe na dano~nite olesnuvawa od porano. Toj navede deka pogolemiot del od prognozite se vo nasoka na umeren ekonomski rast i se pogolema javna doverba vo

ekonomskoto oporavuvawe. Pritisokot vrz administracijata na Obama i ponatamu raste, posebno vo redovite na demokratite, a s$ so cel da se prodol`at Bu{ovite dano~ni olesnuvawa vo koi se vklu~eni i danocite za kapitalni investicii i dobivki. Republikanecot Geri Konoli istaknuva deka so ogled na ~uvstvitelniot period na zazdravuvawe na amerikanskata ekonomija, sega voop{to ne e vreme za zgolemuvawe na koi bilo danoci. Toj smeta deka lu|eto treba da se svesni deka 5% od najgolemite zarabotuva~i generiraat duri 30% od

potro{uva~kata vo SAD. Ben Bernanke, pretsedatelot na federalnite rezervi na SAD im objasni na zakonodavcite deka treba i ponatamu da se odrì ovoj stimul koj go ima ekonomijata vo ovoj kratok period. “Prodolùvaweto na Bu{ovite dano~ni olesnuvawe e eden na~in za toa da se napravi, no isto taka za da se postigne toa postojat i drugi na~ini” izjavi Bernanke. Mnogu ekonomisti smetaat deka poka~uvaweto na dano~nite stapki moè da dovede do zadu{uvawe na potro{uva~kata. Istraùvaweto na Goldman Sachs vo vrska so istekot

Vo vreme na kriza, administracijata na Obama odlu~i da go zgolemi odano~uvaweto na bogatite Amerikanci. Ovoj poteg e do~ekan na no` i od republikancite i od demokratite, kako poteg koj moè da go zabavi zazdravuvaweto, imaj}i predvid deka 5% od najgolemite zarabotuva~i generiraat duri 30% od potro{uva~kata vo SAD. Dali Amerika stanuva socijalna dràva? na dano~nite olesnuvawa pokaùva deka zgolemuvaweto na danocite bi moèlo da dovede do namaluvawe na rastot na amerikanskata ekonomija vo 2011 za pomalku od 0,5%. Erata na dano~ni olesnuvawa vospostaveni

od strana na Bu{ovata administracija istekuva na krajot od godinava, poradi {to amerikanskiot Kongres mora da reagira vedna{ dokolku ne saka da dojde do rast na site vidovi danoci. Politi~kite stratezi smetaat deka vakvata

situacija bi moèla da im dade prednost na republikancite, bidej} i tie vo su{tina bi moèle da go dràt celiot paket kako zalo`nik s$ dodeka i site demokrati ne se soglasat so prodolùvawe na dano~nite olesnuvawa.

FUN BUSINESS

16 26.07.2010 KAMPERI

MODERNITE “POL@AVI” Ako nekoga{ kamp-ku}i~kite na trkala bea “samodelska” tvorba na dosetlivite avtomehani~ari od hobi, koi kako pol`avite vo tekot na sezonata si pravea ku}a za odmor po merka, sega postojat i pomali seriski izvedbi na luksuzni kamp-prikolki

Po pat odam, za ubav kamp pra{am...

TEHNOLOGIJA

TEFLONOT ZAMINUVA VO ISTORIJATA

eflonskata tava, eden od simbolite na modernoto doma}instvo, vo narednite godini bi mo`ela da zamine vo istorijata. DuPont, eden od najgolemite proizveduva~i i sopstvenici na licencata, do 2015 godina treba da prestane so dosega{nata tehnologija na proizvodstvo na teflonot.

U{te ovaa godina DuPont i drugi 7 kompanii }e mora da ja reduciraat upotrebata na perfluorooktanskata kiselina, supstancija koja se koristi pri proizvodstvoto na teflon. Kompanijata DuPont zapo~na so proizvodstvo na teflon u{te vo 40-te godini na minatiot vek kako materijal so koj se oblo`uva povr{inata na tavite i kujnite rekviziti so koj bi se spre~ilo lepewe na hranata.

Amerikanskata agencija za za{tita na okolinata vo 2005 godina zaklu~i deka supstancijata koja se koristi e kancerogena. Ovaa agencija zapo~nala so sudski proces protiv kompanijata DuPont zatoa {to DuPont gi prikrivala rezultatite od studiite koi

pokraj konstantniot rast na turisti~kata ponuda nasekade niz svetot, nekoi podatoci govorat deka sekoj ~etvrti turist na Balkanot, odmorot go minuva vo nekoj od brojnite kampovi. No, ako dosega vo kampiraweto se gleda{e kako na “nu`no zlo”, koe gi koristi krajbre`nite pejzaì za evtin odmor, sega s$ pove}e se vloùva vo kampovite. Ve}e e sosem normalen standard, kampovite da imaat internet-mreà, ~isti i luksizni toaleti, kujni i rstorani {poreti i pe~ki, a za topla voda vo niv i da ne govorime. Zatoa sega na kamperite ne se gleda kako na natrapnici vo turisti~kite destinacii, vo pogolem broj esapeni kako “socijalci” ili, vo pomal broj, zaostanati “hipici”. Opu{tenata atmosfera, direktniot kontakt so prirodata, nevrzanosta za termini za ru~ek ili ve~era... se glavnite karakteristiki na kamperskata filozofija. Zaedni~kite sedenki, pokraj masite so meze i pijalak, se podrazbiraat, zaedno so gitarata. No, vloùvaweto vo modernite kampovi podrazbira i povisoki ceni od nekoga{nite simboli~ni. Vo gr~kite i hrvatskite kampovi cenite se dviàt od 12 pa do 70-tina evra za parcela, plus avtomobil. Kaj podobrostoe~kite evropski kampovi od poodamna postoi trend na simbioza na prevoznoto sredstvo i

upatuvale na {tetnost na supstancijata koja e koristena. Otkako platila 16.5 milioni dolari ot{teta, DuPont se soglasila na kompromis koj gi obvrzuva niv i drugi 7 kompanii da ja promenat vo celost tehnologijata na proizvodstvo na teflonot do 2015 godina.

MODNI REKORDI

BIKINI ZA GINIS

kamp-ku}i~kata, pa ottamu i s$ poluksuznite kampovi, ili trejleri, pa drumovite. Spored podatocite na Hrvatskiot turisti~ki sojuz, brojot na no}evawata vo tamo{nite kampovi ja nadminal brojkata od 14 milioni. Ottamu godine{noto pro{iruvawe na kamp-kapacitetite za 25% izgleda kako nuèn biznis-plan. Ako nekoga{ kamp-ku}i~kite na trkala bea “samodelska” tvorba na dosetlivite avtomehani~ari od hobi, koi kako polàvite vo tekot na sezonata si pravea ku}a za odmor po merka, sega postojat i pomali seriski izvedbi na luksuzni kampprikolki. Novite standardni kamp-ku}i~ki na trkala ~inat okolu 40-tina iljadi evra, a na hrvatskoto primorje letovo e zabeleàn ultra-komforen i luksuzen kamp koj ~inel polovina milion evra! Verojatno mnogumina go zapra{uvale izvesniot [vajcarec, sopstvenikot na toj luksuzen kamp, zo{to dal pari za ku}a na ~etiri trkala, koga moèl za istite da poseduva pristojna vila vo koe bilo mondensko letuvali{te vo Mediteranot? Negoviot odgovor bil ist kako i onoj na posiroma{nite turistinomadi: so kampot, dali evtin ili ultra-skap, moè da se letuva kade bilo. Ne e vrzan za hotelskite bukinzi i nivnite ponudi. Nivnata ku}a navistina e celiot svet...

odnata revija na bikini, odr`ana neodamna vo Tokio, Japonija, i slu`beno vlegla vo Ginisovata kniga na rekordi bidej}i na nea u~estvuvale 323 u~esni~ki. Najgolemata koncentracija na devojki od okolu 20tina godini vo bikini na edno mesto, ne smetaj}i gi pla`ite, se slu~ila vo izvesen trgovski centar. Modnata revija imala reklamen karakter, organizirana od poznatiot proizvoditel na aparati

323

u~esni~ki vo revija na bikini

za ednokratno bri~ewe @ilet. Ovoj pat, kako i {to mu dolikuva na povodot, @ilet ja reklamiral linijata na bri~evi “venus”, nameneta za pone`niot pol

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

FUN BUSINESS

26.07.2010

[OPING-STANDARDI

KOJ ШTEDI NE ZNA^I I DEKA IMA

Glavniot sovet e da vnimavate tokmu na prisutnosta na za{titnata marka pri kupuvaweto odredeni proizvodi, odnosno da gi izbegnuvate onie “no name” (“bezimeni”), poevtini produkti

oi proizvodi treba da gi imate predvid koga kupuvate, odnosno na koi proizvodi ne treba da {tedite, makar i vo vreme na finansiska kriza? Me|u standardnite internet-vodi~i za s$ i se{to denovive vnimanieto go privle~e sajtot WalletPop (Volitpop, odnosno onomatopeja na zvukot koga se otvora pari~nikot) so negovata lista proizvodi koi e podobro i, dolgoro~no gledano, poisplatlivo da gi imate na va{ata {opinglista. Glavniot sovet e da vnimavate tokmu na prisutnosta na za{titnata marka pri

kupuvaweto odredeni proizvodi, odnosno da gi izbegnuvate onie “no name” (“bezimeni”), poevtini produkti.

Za ovoj vodi~ ultimativno e kupuvaweto originalni peleni, iako ponekoga{ porivot da se za{tedi pa|a tokmu na ovie proizvodi zaradi postojanata zastapenost vo doma{niot buxet. Na vtoro mesto, mo`ebi iznenaduva~ki, se nao|aat sosovite i dodatocite za jadewata, kako {to se majonezot, ke~apot, senfot i raznite miksovi za meso. Potoa na listata doa|aat toaletnata hartija i hartienite bri{a~i.

Poevtinata varijanta zna~i i pomalku prirodni celulozni vlakna, {to podrazbira i pomalku kvalitet. Ne treba da se {tedi nitu na gaxetite od formatot na MP3 pleerite i sli~no, bidej}i niskata cena na nekoi od niv zna~i i kratkotrajna upotreba. Na listata, po evtinite vre}i za |ubre (koi znaat da vi napravat haos ako se skinat, bidej}i se pomalku kvalitetni) i bojata za varosuvawe yidovi (poevtinata zna~i deka ima pomala gustina, pa treba da se nanese vo pogolemo koli~estvo, odnosno pove}e pati, {to odzema i vreme) se nao|aat i prerabotkite od sirewe. Poto~no, onoj

Pivo od “bezna~aen” brend ne zna~i i dobar vkus po ru~ekot K

vid ka{kaval vo “slajs” forma, odnosno listovi za vo sendvi~, koi od pomalku poznatite proizvoditeli se razlikuvaat i po cenata, no i po vkusot. Polo{, sekako. Ne treba da {tedite nitu na dodatoci za proizvodite na Epl. Ako ve}e ste kupile skap proizvod od paletata na izumite na Stiv Xobs, toga{ evtinite dodatoci mo`at samo da go rasipat. Mo`ete da si go rasipete i vkusot po ubaviot ru~ek ili ve~era so limenka pivo od “no name” proizvoditel, kako i {pagetite so sli~en proizvoditel na domatno pire. Vo vtoriot slu~aj, ako ve} e morate, podobro e da koristite obi~en ke~ap.

18 26.07.2010

BIZNIS-SPORT

TAJGER I NATAMU NAJSKAPO PLATEN

SPORTS ILLUSTRATED GI PROGLASI SPORTISTITE SO NAJGOLEMA PLATA SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ode~kiot sportski magazin vo SAD, Sports Ilustrejted (Sports Illustrated) gi objavi platite na najskapo platenite

sportisti vo svetot, na koj dominiraat amerikanskite atleti. Evidentno e deka i pokraj globalnata finansiska kriza, “sportsmenite” i natamu zarabotuvaat ogromni pari, iako ve}e izvesno vreme na sila e golemata recesija, koja zatvori nekolku stotici ijladi kompanii

{irum svetot i osobeno go zabavi razvojot na marketin{kiot sektor. No, reklamiraweto na proizvodi so liceto na slavnite sportisti, o~igledno deka ostanuva nadvor od globalnite tekovi i kako takvo i natamu vrti ogromni sumi pari. Od analizata na

“Sports Ilustrejted” moè da se zabeleì deka najdobro platenite sportisti moèbi zagubile po nekoj dolar vo odnos na prihodot od minatata godina, no sepak eden, dva, pa moèbi i 10%pomalku od lani, ne ukaùvaat na nikakva kriza ili problem za bankarskite smetki

na vrvnite sportisti. Pome|u prvite deset, petmina se Amerikanci dodeka ostanatite doa|aat od Evropa, Ju`na Amer-

TAJGER VUDS -GOLF (90,5$)

RO@E FEDERER – TENIS (61,7$)

ajdobriot teniser vo istorijata na N sportot, [vajcarecot Ro`e Federer go zagubi prvoto mesto na ATP listata,

merikanskiot golfer Tajger Vuds, do`ivea seriozna {teta na svojot imix godinava, otkako bea obelodenite negovite mnogubrojni vonbra~ni qubovni vrski. Toj ostana bez soprugata, bez del od sponzorite, no i natamu so 90,5 milioni dolari e najdobro plateniot sportist na planetava. Kaj nego e zabele`an pad od 10% vo odnos na minatata godina.

1 FIL MIKKELSON – GOLF (61,6$)

3 A

ko nekoj mo`e da go simne Tajger Vuds od golferskiot, no i od sponzorskiot tron vo SAD, toa e Fil Mikkelson vo posledno vreme edinstveniot konkurent na crnomurestiot {ampion. Mikkelson s$ pove}e mu se pribli`uva na Vuds na PGA tur listata, a predviduvawata odat dotamu {to na pomla-diot golfer mu ja prognoziraat liderskata pzicija do krajot na godinata.

LEBRON XEJMS – KO[ARKA (45,7$)

ebon Xejms ve}e nekolku sezoni e najpopularniot, a voedno i najdobro plateniot ko{arkar vo NBA ligata. Toj kako ~len na timot na Klivlend Kavalirs vo izminatata seozna inkasira{e 45,7 milioni dolari, no so transferot vo Majami Hit, Lebron dobrovolno se otka`a od celi 50 milioni, {to }e gi zarabote{e vo narednite {est sezoni, dokolku ostane{e vo Kavsi.

2 FLOJD MEJVATER J. – BOKS (60,2$) epobedeniot {ampion vo N polute{ka kategorija, amerikanskiot bokser Flojd Mejvater pom-

7 D

ejvid Bekam e polovina godina povreden, a ve}e nekolku godini e nadvor od svojata najdobra forma. Sepak, toj ne be{e najskapo plateniot fudbaler, poradi svoeto fudbalsko znaewe tuku poradi fenomenalniot stajling po koj pa|aa i ma`ite i `enite. Beks i natamu e vo vrvot, a toa {to samo Mesi zarabotuva pove}e od nego e u{te eden plus za Angli~anecot.

ne uspea da dojde do u{te edna titula na Vimbldon, a ne se proslavi mnogu nitu na ostanatite turniri. Sepak, toj mo`e sa pofali deka e najdobro plateniot teniser, a po Tajger Vuds voop{to i najplaten sportist. Semejniot imix na Federer e idealen za marketing agenciite.

ladiot, iako vo momenov u`iva vo svoite penzionerski denovi, toj s$ u{te e na plata kaj svoite sponzori. Ogromni 60, 2 milioni dolari za edna godina, gi frla vo dlaboka senka daleku poafirmiranite te{ka{i, koi redovno go odzemaat celoto mediumsko vnimanie.

LIONEL MESI – FUDBAL (44$)

6 A

DEJVID BEKAM – FUDBAL (40,5$)

rgentinecot ja predvodi listata na najdobro platenite fudbaleri. Lionel Mesi e najdobriot vo svojot sport, no bledoto izdanie vo dresot na reprezentacijata za vreme na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika sekako deka vlijae{e i vrz negoviot proda`en potencijal. “Mesijata” vo novata sezona vleguva so godi{ni primawa od 44 milioni dolari.

KRISTIJANO RONALDO – FUDBAL (40$) R7 pred nekoj den stana tatko C i toa samohran, pa verojatno zarabotkata od 40 milioni po sezona

}e mu pomogne da se snajde vo roditelskite gri`i. Kristijano Ronaldo e prvata yvezda na Real Madrid, so najmnogu prodadeni dresovi vo svetot. Toj e fudbalska ikona, a za da dojde na vrvot od ovaa lista, verojatno }e treba da odigra dobro i na nekoj biten natprevar.

10 I

MANI PAKVAJO – BOKS (38$)

ALEKS RODRIGEZ –BEJZBOL (37$)

ilipinskiot bokser Mani Pakvajo e edinstveniot sportist od Azija, koj se najde me|u desette najplateni vo svetot. Toj e dominanten {ampion vo sredna kategorija, a spored popularnosta vedna{ zad Mejvater. Inaku svojata internacionalna popularnost toj }e se obide da ja valorizira na parlamentarnite izbori vo Filipini, kako ~len na Liberalnata partija.

ika i Azija. Najmnogu zarabotuvaat golferite, pa potoa teniserite, bokserite, ko{arkarite i fudbalerite.

ako popularnosta na bejzbolot e dramati~no opadnata me|u gleda~ite vo SAD, klubot Wujork Jenkis i natamu go u`iva svojot kulten status. A kako predvodnik na ovaa ekipa, Aleks Rodrigez e desettiot najplaten sportist vo svetot, so zarabotka od 38 milioni evra po sezona. “A-rod” va`i za najdobriot Ol-raund igra~ vo istorijata na bejzbolot.

SPORT

26.07.2010

SPORT

LIGA EVROPA

NA HOXSON RABOTATA VO LIVERPUL, MU ZAPO^NUVA VO SKOPJE!

TRANSFERI

KEDIRA SE SOGLASI DA ODI VO REAL

ermanskiot fudbaler Sami Kedira e èlba na noviot trener na Real Madrid, @oze Muriwo koj be{e voodu{even so igrite na s$ u{te mladiot reprezentativec na poslednoto svetsko prvenstvo vo Ju`n Afrika. Iako Portugalecot otkako e na “kormiloto” na madridskiot klub, napravi kilometarska lista od posakuvani fudbaleri, zasega malkumina se odzvaa na negovata pokana. No, Kedira e eden od retkite {to javno se izjasni deka e zainteresiran za karierata da ja prodolì pome|u “kralevite”. “Se razbira deka sakam da odam vo Real Madrid, otkako ottamu izjavija deka se zainteresirani za mene. Real e najgolemiot klub vo svetot, a Muriwo eden od najtrofejnite treneri. Toj otsekoga{ me fasciniral so postavenata taktika, so koja {to moàm da se identifikuvam. Muriwo forsira tvrda igra na sredina, so brzi kontranapadi i hirur{ka K

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

Germanskiot reprezentativec posakuva od godina da igra vo timot na Muriwo preciznost vo napadatot. Toa mene mi odgovara”, izjavi Kedira. Aktuelnot dogovor na Kedira so [tutgart e na sila do 2011 godina, no od redovite na ovaa ekipa objavija deka zainteresiranite klubovi mo`at da go otkupat fudbalerot za 15 milioni evra. “To~no e deka sakam da ja promenam sredinata, toa mu go ka`av i na mojot agent. Zasega edinstveno Real mi e vo mislite, no idninata na mojata kariera }e bide poznata vo narenite nekolku dena”, dodava germanskiot reprezentativec. Za Kedira zainteresirani se i od timot na Baern Minhen, od kade {to ve}e podolgo vreme se obiduvaat da gi obezbedat negovite uslugi. L

akedonskiot klupski fudbal, sprotivno na site predviduvawa gi beleì moèbi najbleskavite momenti na internacionalna scena. Duri dve ekipi, svojot evropski prestoj go prodolìja do prvata nedela od avgust, {to odamna ne sme se naviknale da go gledame. Rabotni~ki go eliminira{e ermenskiot Mika i vo tretoto kolo }e igra protiv golemiot Liverpul, najtrofejniot klub {to nekoga{ gostuval vo Skopje, ~ija lista na osvoeni pehari, ja nadminuva edinstveno onaa na Real Madrid ili Milan. Naredniot ~etvrtok, na nedovr{enata nacionalna arena Filip Vtori, nekade pome|u kranovite i bagerite, “crvenite” od Debar maalo }e igraat protiv “crvenite” od Enfild Roud. Rabotni~ki, vo ovoj istoriski me~ }e izleze so startniot, najdobriot sostav so koj vo momentov raspolaga trenerot Zoran Stratev, dodeka pak noviot “kormilar”na Liverpul, Roj Hoxson na svojot prv oficijalen natprevar, }e ima golemi problem so ekipata, bidej}i pogolemiot del od standardnite prvotimci s$ u{te ne ni zapo~nale so trening. “Se pla{am deka nema da imam dovolen broj fudbaleri vo presret na po~etniot me~ od Liga Evropa. U{te postojat nadeì deka }e podgotvime u{te nekoj igra~ od standardniot sostav, no treba da se sogledaat faktite i da se izleze na terenot so ona {to e vozmo`no. Prestojnite dva me~a }e bidat neizmerno te{ki za nas. Sepak, i klubot }e treba da re{i dali Liga Evropa e prioritet, bidej}i ako menaxmentot e raspoloèn, timot da se bori za titulata vo Premier ligata, toga{ sportskata nauka ni veli deka e mnogu te{ko igra~ite da bidat vo natprevaruva~ki proces u{te na po~etokot vo avgust, a potoa vo maj narednata godina da tr~aat za trofejot”, izjavi

Na nedovr{enata nacionalna arena Filip Vtori, nekade pome|u kranovite i bagerite, “crvenite” od Debar maalo }e igraat protiv “crvenite” od Enfild Roud

Filip Vtori so polovina kapacitet za Liverpul

Se pla{am deka nema da lerii imam dovolen broj fudbaleri vo presret na po~etniot me~~ od Liga Evropa. U{te postostoojat nade`i deka }e podgotvime u{te nekoj igra~ raa~ od standardniot sostav, no treba da se sogledaat faktite i da se izleze na terenot so ona {to e vozmo`no. Prestojnite dvaa me~a }e bidat neizmerno te{ki za nas Hoxson, za britanskiot vesnik Dejli Post (Daily Post). Najverojatno deka po katastrofalniot rezultat vo minatogodi{noto prvenstvo, upravata na Liverpul }e se obide da ja povrati slavata vo Anglija i kone~no po dve decenii pauza da se obide da dojde do 24 titula vo klupskata istorija. Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka se prili~no to~ni predviduvawata deka Liverpul vo Skopje }e pristigne so rezervniot sostav, po {to makedonskata publika }e ostane

uskratena od mo`nosta vo `ivo da ja vidi igrata na Fernando Torez, Stiven Xerard i najnovata akvizicija na “crvenite” Xo Kol, koj minatata nedela vo gradot na “bitls” pristigna otkako pove}e nema{e trpenie za kadrovskata politika na negoviot mati~en klub ^elzi. Neblagodarno e da se pravat prognozi za eventualniot ishod, pod impresijata na toa dali Hoxson na dvome~ot so Rabotni~ki }e raspolaga so prviot ili vtoriot sostav na svojot tim. Se razbira deka

Roj Hoxson so vtoriot tim }e brka pobeda nad Rabotni~ki klasata klasata na golemite i skapi yvezdi na Liverpul e nedosti`na za fudbalerite na makedonskiot protivnik, no i vo slu~aj “romanti~arite” da gi odmerat silite so rezervite na angliskiot klub, toa povtorno nema da bide ni malku lesno. Sigurno deka mladite i s$ u{te ne doka`ani fudbaleri na Liverpul }e se obidat da mu ostavat dobar vpe~atok na Hoxson i da se obidat da storat ne{to vo Liga Evropa, kade {to najverojatno nema da se smeta na skapo platenite yvezdi.

ELFZBORG NOVA STANICA ZA DEBITANTITE

Ekipata na Teteks, vo presret na kvalifikaciskite natprevari od evropskite kupovi, dobi najmali {ansi za nekakov uspeh. No, debitantot se izbori za plasman vo tretoto kolo od kvalifikaciite i e na samo eden ~ekor do mesto vo grupnata faza od Liga Evropa. Za razlika od timot na Rabotni~ki, tetovci iraat so daleku pomalku afirmiraniot tim na Elfzborg od [vedska. Elzfzorg e ekipa so dolga tradicija i samo so pet osvoeni tituli vo doma{noto prvenstvo, od koi prvite ~etiri se osvoeni pred pedeset i pove}e godini, dodeka poslednata e izborena vo 2006-ta. Ne stanuva zbor deka {vedskata ekipa e lesen protivnik, no {ansite na Teteks za postignuvawe na istoriskiot uspeh, najgolemiot vo analite na makedonskiot fudbal se ogromni.