91-KAPITAL-27.07.

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

NOKIA

D-R RUBIN ZAREVSKI

LEKCIJA

GI POVRZUVA LUGETO STRANA 14

STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

VTORNIK, 27. JULI. 2010 | BROJ 91 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

PONISKITE CENI NE JA SPASIJA TURISTI^KATA SEZONA NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 26.07.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,11% 0,10% 0 00,14%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 47,69 1,29

NAFTA BRENT EURORIBOR

777,31 1,41%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (26.07) 2.360

OHRID E POPRAZEN OTKOLKU ZA VREME NA VOJNATA KAKO DA SE ZBOGATI PONUDATA NA HARTII OD VREDNOST?

MBI 10

2.345

2.340

2.335 20.7

22.7

24.7

26.7

MAKEDONSKITE ZEMJODELSKI VOVEDNIK DNIK PROIZVODI OTIDOA ZA IZVOZ VOVED SPASIJKA CENITE NA JOVANOVA

BROKERITE SAKAAT FK VARDAR DA GO VIDAT ZELEN^UKOT OSTANUVAAT VISOKI NA BERZA STRANA 9 STRANA 2

@ALNO E DA SE GLEDA OHRID STRANA 2

EVTINITE SRPSKI RABOTNICI PRIVLE^NI ZA ITALIJANSKIOT INVESTITOR

NAJNOVIOT MODEL NA FIAT ]E SE PROIZVEDUVA VO SRBIJA STRANA 13

2 27.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 27 JULI 2010

@ALNO E DA SE GLEDA OHRID iserot na makedonskiot turizam godinava potemne nasproti site o~ekuvawa, najavi i prognozi deka }e do`ivee bleskava turisti~ka sezona. Po site razo~aruva~ki godini so malobrojni turisti, izgleda deka 2010 godina e vrvot na propasta.

Hotelierite velat deka im e polo{a duri od “kriznata” 2001, {to ne e daleku od vistinata.

Ako ste pominale barem eden den vo Ohrid, }e sfatite kolku e o~ajna sostojbata so turizmot vo ovoj grad. @alno e da se gleda Ohrid prazen, osamen, napu{ten, zaboraven... Stotici le`alki na pla`ite, rasfrleni od vetrovite koi gi dr`at niski temperaturite i u{te pove}e gi odvra}aat doma{nite turisti, ostavaat vpe~atok deka “burata” gi odnela site nade`i za dobar biznis. Duri i zakotvenite kaj~iwa pokraj pristani{teto svedo~at deka rabotata ne ja biva. ^ovek ne znae dali pove} e turistite pekaat za kaj~iwata ili kaj~iwata molat za turisti.

A, turistite se brojat na prsti. Ohri|ani so kartoni v raka, na koi pi{uva samo sobi, se obiduvaat da zaprat nekoj od avtomobilite koi vleguvaat vo gradot. No, niv gi ima premnogu, a namernicite se premalku za da im gi napolnat sobite. Tie {to doa|aat se gosti-doma}ini, koi za vreme na vikendite si gi koristat stanovite i ku}ite vo Ohrid. Tie ne mo`at da ja spasat turisti~kata sezona vo Ohrid, me|u drugoto, i zatoa {to ne se mnogu. Ne se dovolno ni za da go blokiraat patot od Ohrid do Skopje vo nedela nave~er, kako {to porano be{e slu~aj.

Drugi gosti re~isi i da nema. Naj`alna e slikata so ohridskite hoteli i

B

vili dol` krajbre`jeto, koi zjaat prazni. Kako nikoga{ dosega Ohrid nudi moderni smestuva~ki kapaciteti, koi se rezultat na privatni investicii. No, investitorite sega se pred bankrot, zaglaveni so krediti vo bankite i finansiski iscrpeni do maksimum.

Bankite ve}e ispraznija nekolku hoteli, koi sega se pod klu~ i ~ekaat da odat na javno naddavawe.

Zarem nekoj vo vaka proma{ena turisti~ka sezona }e ponudi dobra cena za niv? Ovie investicii }e propadnat zatoa {to godinava ~arterite ne sletaa vo Ohrid, zatoa {to nema napliv na Izraelci, Rusi, Holan|ani... Gi nema ni Srbite, Bugarite, Grcite i Albancite. U{te pomalku gi ima Makedoncite. Site izbegaa na more otkako ve}e ne im trebaat vizi.

Cenata na ovoj neuspeh e ogromna. Nea najmnogu }e ja platat privatnite hotelieri zatoa {to tie i najmnogu investiraa.

Gradot }e ostane pokus za prilivot od turisti~ka taksa i tolku. Op{tinata ne ni mo`e da se pofali so golemi investicii za sega da se `ali so golemi zagubi. Na Ohrid kako bumerang mu se vra}a politikata na odvra}awe na turistite {to ja vode{e so godini.

Neuredenite pla`i, nepostoeweto parking, |ubreto, opasnosta {to demne od gliserite i skuterite, nequbeznosta na personalot vo hotelite, restoranite i kafuliwata, neinvestiraweto... Turistite ne mu gi zaboravija ovie maani na Ohrid. Zatoa i ne se vratija, a nadvor ne pu{tija ubav zbor za makedonskiot turisti~ki biser.

Site go sakaat Ohrid, ama nikoj ne pati po nego. Strancite ne dobile ni{to ekstra za da mu se vratat, a doma{nite

MAKEDONSKITE ZEMJODELSKI PROIZVODI OTIDOA ZA IZVOZ

CENITE NA ZELEN^UKOT OSTANUVAAT VISOKI SPASIJKA JOVANOVA

jovanova@kapital.com.mk

prvata mo`nost }e ja iskoristat za da “trknat” do Halkidiki.

Ottuka me ~udi od kade ja izvadi brojkata pretstavnikot na Ministerstvoto za ekonomija minatata nedela deka makedonskiot turizam godinava porasnal za 20%. Kade gi izbroja toj turistite? Vo Ohrid sigurno ne.

Ohrid godinava e eklatanten primer za neuspeh.

Ne e samo ekonomskata kriza taa {to gi odvrati turistite. Ne e ni lo{oto vreme, zatoa {to Ohrid znae da se napolni i za Veligden i za Nova Godina.

Ne e ni viznata liberalizacija, zatoa {to taa im gi ukina vizite samo na Makedoncite. Strancite i prethodno patuvaa niz svetot bez vizi, pa Ohrid go izbiraa zatoa {to im nude{e kulturen i verski turizam. O~igledno toa ne go dobija ili ne im be{e dovolno.

Problemot na Ohrid e {to turisti~kata sezona ja svede na tri nedeli – od 20 juli do 15 avgust. Koga ima{ mnogu malku, lesno }e stigne{ do ni{to. Sega gi nema ni tie turisti.

Ohrid e `rtva na lo{ata turisti~ka politika {to generalno ja vodi Makedonija. Ili koja voop{to ja nema.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

29

M

ilijardi dolari vreden dr`aven imot prodava Rusija za da go spasi buxetot. Vo slednite tri godini na proda`ba }e bidat ponudeni malcinski udeli vo 10 golemi dr`avni kompanii, no dr`avata }e zadr`i 50% od kapitalot, plus edna akcija. Listata za proda`ba e zaklu~ena na preliminarniot sostanok so premierot Vladimir Putin. Celta e privatizacijata da go namali buxetskiot deficit od sega{nite 5% na 2,9% vo 2012 godina. ]e se prodavaat udeli vo Transneft, Rosneft, bankata VTB, Sberbank i vo `eleznicata RZhD. Sli~na rasproda`ba Rusija primeni i vo 90-te godini za vreme na vladata na Boris Jelcin.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Poplavite vo zemjite od regionot i klimatskite promeni predizvikaa nedostig na zelen~uk na pazarite vo sosedstvoto. Ova gi odr`uva cenite na zemjodelskite proizvodi vo Makedonija povisoki za 10%-15% vo odnos na minatata godina

Sosedite se nasladuvaat so makedonskiot zelen~uk

G

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

olem del od makedonskiot zelen~uk godinava zamina kako izvoz vo sosednite zemji. Junskite poplavi vo Hrvatska i Srbija, kade {to iljadnici hektari ostanaa pod voda, i klimatskite promeni pri krajot na juni predizvikaa nedostig na zelen~uk na pazarite vo regionot. Toa ja zgolemi pobaruva~kata za makedonskoto gradinarsko proizvodstvo.

“Cenite na gradinarskite proizvodi }e ostanat visoki”, predviduvaat poznava~ite.

Godi{no od Makedonija se izvezuvaat okolu 500.000 toni zelen~uk, a se procenuva deka od izvoz na ovie kulturi zemjava inkasira nekolku desetici milioni evra godi{no.

Vane \orgiev, pretsedatel na Zdru`enieto na otkupuva~i od Strumica, potencira deka zasega osven bostan nemame drug proizvod {to bi mo`ele da go izvezeme.

“Godinava imame pomal izvoz na bostan poradi nevremeto {to zafati nekoi delovi od zemjava. Da imavme pove}e koli~ini, vedna{ }e gi prodadevme. Zatoa i cenata na bostanot e povisoka za 30%-40%, za razlika od lani. Momentalno ovaa kultura se otkupuva po cena od 8-12 denari za kilogram”, veli \orgiev.

Toj dodava deka sega se fokusirani na industriskata piperka, koja }e izleze na pazarot za 10 dena, i

8 500.000

denari e otkupnata cena na bostanot vo Strumi~ko i e najvisoka vo sporedba so izminatite godini

o~ekuva nejzinata cena da bide visoka, zatoa {to najgolem del }e zamine za izvoz vo zemjite od porane{na Jugoslavija, a pred s$ vo Srbija i Hrvatska. O~ekuvanata cena za industriskata piperka e 22 denari za ekstra klasa. Sepak, otkupuva~ite ostavaat pazarot da poka`e kolkavi }e bidat cenite na piperkata “ajvarka”.

Minatata godina celokupnoto proizvodstvo na crvena piperka be{e otkupeno od doma{nite konzervni fabriki. Mali koli~ini zelena piperka momentalno stojat na zaliha vo Strumica, a se nudat po cena od 10 denari. Zemjodelcite potenciraat deka ovaa cena e niska zatoa {to Bugarija go prekina uvozot.

“Dosega zelenata piperka “ajvarka” ode{e za Bugarija po cena od 60 denari, no Bugarite ve}e ne otkupuvaat, pa zatoa i zaostanale mali koli~ini. Zemjodelcite ~ekaat ovaa piperka da pocrveni i }e ja berat za tri nedeli. Mislam deka pogolem del od “ajvarkata” zamina kako zelena”, veli Riste Velkov, pretsedatel na zdru`enieto na zemjodelci Agrosojuz od Strumi~ko.

Na sli~no mislewe se i prerabotuva~ite. Golemiot

toni zelen~uk se izvezuvaat godi{no od Makedonija

izvoz na sve` zelen~uk mo`e da predizvika nedostig na ovie proizvodi na doma{niot pazar, so {to se doveduva vo pra{awe nivniot opstanok.

Tina Karadakovska od strumi~ka Dentina objasnuva deka 20% od vkupniot izvoz na nivnata kompanija otpa|a na sve`i gradinarski proizvodi, a ostanatite koli~ini gi izvezuvaat konzervirani.

“Od ranogradinarskite kulturi ostana samo u{te bostanot. Toj se izvezuva vo zemjite vo regionot.

Nie sme skoncentrirani na industriskata piperka, ~ija berba treba da zapo~ne za 15 dena. Zasega e rano da predviduvam koi }e bidat cenite, samo va`no ni e vremeto da ne go uni{ti rodot”, veli taa.

Karadakovska se nadeva na bogat rod na piperkite i deka }e gi obezbedi potrebnite koli~ini industriski zelen~uk za prerabotka, zatoa {to nejzinata kompanija ve}e ima sklu~eno dogovori so kooperanti.

Denovive vo Strumi~ko zapo~na rasaduvaweto na domatite koi }e stignat za berba vo vtorata polovina na septemvri. Proizvoditelite se nadevaat i domati da zaminat za izvoz.

NAVIGATOR

27.07.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

ZA[TITA NA TRADICIONALNITE TE PROIZVODI

M

ZORAN STRATEV

KETRIN E[TON

ILMI SELAMI

HUGO ^AVES

vropskata unija v~era stavniot sud gi ograni~i rijat odnosite me|u K Rabotni~ki sozdade F vistinska fudbalska Ei oficijalno ja dobi Umo`nostite na Anti- VVenecuela i Kolumbija, treska vo Makedonija prvata diplomatska korupciskata komisija, a venecuelskiot pretsepred natprevarot so angliski Liverpul

slu`ba koja treba da ja posebno za objavuvawe na podobri slikata na Uni- dr`avnite funkcioneri so jata pred svetot konflikt na interesi

datel duri “stravuva” od vooru`en napad od Venecuela

PONISKITE CENI NE JA SPASIJA TURISTI^KATA SEZONA

OHRID E POPRAZEN OTKOLKU ZA VREME NA VOJNATA Sopstvenicite na ohridskite hoteli pri~inite za namaleniot broj turisti gi gledaat vo lo{ata infrastruktura, nepogodnite vremenski uslovi, ekonomskata kriza i viznata liberalizacija VIKTORIJA MILANOVSKA

I

milanovska@kapital.com.mk

pokraj namalenite ceni na uslugite, Ohrid ja `ivee najlo{ata turisti~ka sezona vo izminatite deset godini. Gradot letovo e prazen, a sostojbata ne ja podobruva ni navalicata na turisti minatiot vikend.

Vo nedelata popladne gradot povtorno be{e prazen.

Razo~aruva~ka e slikata na praznite hoteli i vili dol` ohridskoto krajbre`je, koi godinava gi ima najmnogu na broj. Se gleda deka e investirano vo izgradba na novi smestuva~ki objekti, koi sega zjaat prazni.

“Turisti~kata sezona vo Ohrid godinava }e bide polo{a i od 2001 godina, koga voenite nemiri gi spre~uvaa turistite da letuvaat vo zemjava”, veli Don~o Taneski, pretsedatel na HOTAM (asocijacija na hotelieri).

Spored hotelierite, nitu holandskite turisti ne mo`at da ja krenat na noze turisti~kata sezona vo Ohrid.

“Dvojno e namalen brojot na turisti vo Ohrid vo sporedba so lani. Makedonskite i srpskite turisti gi nema voop{to, a brojot na Bugarite e drasti~no namalen. Sezonava, Holan|anite se pozastapeni, no toa re~isi i ne menuva ni{to.

Cenite na hotelskite uslugi se namaleni, no infrastrukturata e katastrofalna, a i

QUP^O O DIMOVSKI DIM DI MOVSKI Ministerot Dimovski so vospostavenata sorabotka so ovaa organizacija intenzivno }e raboti za naso~uvawe i promocija na razvojot na prerabotkite, {to vo golem del s$ u{te tradicionalno se proizveduvaat.

Zamislata e proizvodite koi }e se izvezuvaat da se standardiziraat, da se za{titat i da se promoviraat nadvor od granicite na zemjata, so edinstvena cel da se za~uva tradicijata vo proizvodstvoto.

Kone~no ova }e bide u{te edna mo`nost svetot da slu{ne i da gi proba tradicionalnite makedonski proizvodi, koi na brojni manifestacii se zakituvaat i so nagradi.

GUBITNIK

LO[ MENAXMENT VO KRIZA

vremenskite uslovi ne ni odat vo prilog”, velat od hotel Granit.

Hotelierite, koi do pred samo nekolku meseci bea optimisti vo odnos na pretstojnata sezona, sega se `alat deka brojot na turisti vo Ohrid e namalen za 50% sporedeno so lani. Pri~inite gi baraat vo lo{ata infrastruktura, nepogodnite vremenski uslovi, ekonomskata kriza i viznata liberalizacija.

“Brojot na turisti vo na{ite smestuva~ki kapaciteti vo sporedba so lani e namalen za 10%. Pri~ina e pred s$ lo{ata infrastruktura, konkretno patot Skopje-Ohrid.

Na stranskite turisti im go predlagame Sveti Naum kako najatraktivna lokacija, a patot dotamu e kako od Skopje do Ohrid”, velat od hotelot Dva bisera, dodavaj}i deka strancite se tolku izrevoltirani {to hotelot moral da go raskine dogovorot za nosewe

3 FAKTI ZA...

59,5% 26,3% 17,4%

akedonija ima odli~en ~en priroden potencijal al za razvoj na zemmjodelstvoto, osobeno naa dtradicionalnoto proizvodstvo, koe se bara na strannte skite pazari. Mle~nite prerabotki, proizvedeni na reku tradicionalen na~in, preku ata mre`ata na me|unarodnata organizacija Slou fud }ee go cija trasiraat patot za promocija kiot i proda`ba na evropskiot pazar.

Ova go najavi ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski po v~era potpi{aniot dogovor so organizacijata Slou fud koja promovira tradicionalni proizvodi od razli~ni zemii. So ovoj dogovor prakti~no zapo~naa aktivnosti za promocija i za{tita na golem broj tradicionalni makedonski proizvodi. Pokraj slatkoto od divi smokvi, koe od neodamna e i oficijalno za{titeno od Slou fud, se planira na ovaa lista da se najdat i mavrovskoto belo sirewe, gali~kiot ka{kaval i drugi zemjodelski proizvodi koi tradicionalno se proizveduvaat, kako i govedata od rasata bu{a.

OD NORMALNOTO ISKORISTUVAWE IZNESUVA ISKORISTENOSTA NA KAPACITETITE NA KOMPANIITE VO JUNI OD OGRANI^UVAWATA ZA PROIZVODSTVOTO PROIZLEGUVAAT PORADI NEDOVOLNATA STRANSKA POBARUVA^KA OD OGRANI^UVA^KITE FAKTORI ZA IDNOTO PROIZVODSTVO SE ODNESUVAAT NA NEDOVOLNATA DOMA[NA POBARUVA^KA

turisti preku operatorot Kontiki.

Se `alat i vo hotelot Milenium palas, kade {to isto taka godinava gi namalile cenite na uslugite.

Polnite smestuva~ki kapaciteti koi vo prethodnite meseci vetuvaa plodna turisti~ka sezona bile rezultat na kongresi i seminari. “Vo juni kapacitetite bea polni kako rezultat na kongresniot turizam. Sega pravime strategii za podobruvawe na sostojbata, kako {to se popusti za pove}e od tri no}evawa i sli~no”, velat od Ineks-Gorica.

Spored Tanevski, namaleniot broj turisti se dol`i i na lo{ata i zadocneta promocija od Agencijata za promocija na turizmot. Turisti~kite agencii re~isi i da ne rabotat so doma{en turizam.

“Na{iot narod ne bara ponudi za Ohrid. Barem kaj nas dosega nikoj ne do{ol da pobara. I sorabotkata so hotelite ne e

M

5,4%

e namalen brojot na turisti vo Makedonija vo periodot januari-maj 2010 godina, sporedeno so istiot period lani

kako {to treba. Tie sakaat sami da si go brkaat biznisot, a koga nemaat turisti nas n$ obvinuvaat. Popustot od 7% {to treba da go dobivame nie kako agencii tie im go davaat direktno na klientite”, veli Miroslav ^onev od Iguana turs.

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, brojot na turistite vo zemjava maj 2010 godina iznesuva{e 55.220, a brojot na no}evawata 131.361.

Vo sporedba so maj lani kaj doma{nite ima pad od 1,4%, a kaj stranskite rast od 3%.

PROCENKI...

enaxiraweto na Toni ni Hejvord so edna od najajgolemite nafteni kommpanii vo svetot, Briti{ Petroleum, pretstavuva {kolski ki primer za toa kako ne treba ba da se rakovodi so edna golema ma kompanija koja se soo~uva va so katastrofalna kriza od golemi ekolo{ki i ekonomski ki razmeri.

Negovoto zaminuvawe e zaradi di ona {to toj treba{e da go napravi, a ne uspea.

Rezultat na rakovodstvoto na Hejvord pretstavuva uni{teniot iot Meksikanski Zaliv i milionite ite galoni izleana nafta.

Posledica na lo{oto rakovodstvo, pokraj uni{tenata priroda, pretstavuva i uni{tuvaweto na `ivotite na lu|eto koi `iveat vo toj predel, bidej}i so eksplozijata na bu{otinata Dipvoter Horajzon eksplodira i nivnata mo`nost za zarabotuva~ka.

Hejvord, soo~en so `estokite kritiki za rakovodewe na kompanijata za vreme na krizata so koja ve}e ~etiri meseci se soo~uva, od strana na amerikanskata administracija i svetskata javnost, zaminuva so

TONI IH HEJ EJVORD HEJVORD zarabotka od ~etiri milioni funti, otpremnina koja spored dogovorot {to go ima so kompanijata treba da mu se isplati vo iznos od ednogodi{na plata.

I pokraj politi~kite pritisoci, toj ne uspea da gi definira prioritetite na ovaa kompanija za vreme na najgolemata kriza vo nejzinata istorija, a toa e ne{to {to sekoj dobar menaxer treba da znae da go pravi. Poradi toa i ja snosi odgovornosta - zaminuvawe od izvr{nata funkcija na edna od najmo}nite britanski kompanii.

MISLA NA DENOT

ZORAN KOWANOVSKI minister za odbrana

ANTIKORUPCISKA DA PROVERI KAKO SE TRO[AT PARITE r`avnata komisija za spre~uvawe

D

korupcija da ispita dali ima konflikt na interesi vo vrska so navodite na opoziciskata SDSM za anga`irawe na lice vo rodninska vrska so rakovoditel na eden od sektorite vo Ministerstvoto pri organiziraweto na Regionalnata konferencija od 2008 godina, izjavi v~era ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski.

SDSM go obvini Kowanovski deka mu ispla}al pari na soprug na vrabotena vo Ministerstvoto.

“Ja povikuvame Antikorupciska da poka`e dali ima konflikt na interesi, i dali ima zloupotreba vo tro{eweto na parite. Za nas e isto dali se potro{eni milion evra ili eden denar”, izjavi Kowanovski.

POSTOJAT MNOGU KVALITETI [TO GO KARAKTERIZIRAAT GOLEMIOT LIDER. ME\UTOA, DA IMATE SILNI UBEDUVAWA, DA BIDETE SPOSOBNI DA SE DR@ITE DO NIV I VO DOBRI I VO TE[KI VREMIWA E NAJVA@NATA KARAKTERISTIKA NA GOLEM LIDER

RUDI XULIJANI PORANE[EN GRADONA^ALNIK NA WUJORK

4 27.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...POSETA NA JASENOVAC

...NEPOBEDLIV DUH

...KIPAR

Perez zadovolen od Hrvatska

SAD i Ju`na Koreja gi zapo~naa ve`bite

Decenii na podelenost

zraelskiot pretsedatel, [imon Perez, ja poseti Hrvatska, I I a ne go odmina i koncentracioniot logor Jasenovac.

Toj e zadovolen od toa kako hrvatskata vlada go tretira ovoj logor.

pokraj severnokorejskata zakana za odmazda so nuklearen napad, SAD i Ju`na Koreja, kako {to i planiraa, zapo~naa zaedni~ka voena ve`ba pod imeto “Nepobedliv duh“ na Isto~noto More.

iparskite Grci i Turci s$ u{te se daleku od me|useben K dogovor, a s$ poblisku do me|usebno obvinuvawe za opstrukcija na pregovorite. Re~isi polovina vek traat me|uetni~kite tenzii i podelenosta na ostrovot Kipar.

DVA, TRI ZBORA

“@ivotniot standard na gra|anite ne zavisi od dvi`eweto na kursot, tuku od inflacijata.

Postoi opasnost odmrznuvaweto na platite i penziite pred april 2011 godina da dovede do porast na cenite.”

RADOVAN JELA[I] guverner na Narodnata banka na Srbija

“Presudata na Me|unarodniot sud za pravda otvora hipoteti~ka mo`nost Republika Srpska da go napravi istoto {to i kosovskite Albanci.

Za toa }e se razmisluva duri po izborite vo BiH za tri meseci.”

MILORAD DODIK premier na Republika Srpska

“Nema {to posebno da se komentira za apseweto na razuznava~ite vo SAD. Ve}e rekov deka toa e rezultat na predavstvo, a predavnicite sekoga{ lo{o zavr{uvaat, ili od alkohol ili od droga vo nekoja provalija.

Eve, neodamna eden `ivot taka zavr{i. I ne se znae poradi {to”.

VLADIMIR PUTIN premier na Rusija

GADGETS

NOV SAMSUNG SO AMOLED EKRAN

S

amsung podgotvuva nov aparat so MP3 ured, AMOLED ekran i Android operativen sistem. Noviot telefon }e se vika JP-MB2, a cenata na korejskiot pazar }e dostigne 250 dolari.

Zasega, Azijcite ne najavuvaat koga mo`eme da go o~ekuvame ovoj telefon na

pazarot. Razvojniot koncept e sli~en na iPad ta~-uredot na Epl. Pokraj MP3 uredot, novo kaj JP-MB2 }e bide i 4-in~niot AMOLED ekran, so trimegapikselna kamera i mo`nost za blutut povrzuvawe. Android e operativniot sistem koj }e bide mozokot na ova najnovo delo na Samsung.

POLITIKA

27.07.2010

DVE GODINI OD KOALICIJATA NA VMRO–DPMNE I DUI

N

ajlo{i ili najdobri dve godini od nezavisnosta na Makedonija.

Vaka, zavisno od koja strana na terenot se nao|aat, politi~kite partii gi izbiraa superlativite za da ja ocenat rabotata na vladeja~kata koalicija koja se formira{e pred to~no dve godini.

Opozicijata ovoj vladin sostav go oceni kako eden od najlo{ite dosega.

"Mnogu vetija, a ni{to ne ispolnija. Ne donesoa ni{to

dobro za Makedonija. Ni ~lenstvo vo NATO, ni datum za pregovori, nitu investicii, nitu novi vrabotuvawa, a zemaa ara~ od gra|anite, donesoa kriminal i korupcija, siroma{tija, besparica i o~aj", izjavi pratenikot Andrej Petrov od SDSM. Deka dosega{nite rezultati ne se za falewe se slo`ija i ~lenovite na NSDP, na LDP i na Nova Demokratija.

Od VMRO–DPMNE so sosema sprotiven stav – da ne

bile tie na vlast, te{ko na dr`avata.

“Ne sakame da pomislime {to }e se slu~e{e dokolku nekoja druga garnitura be{e na vlast. Vladata donese ~etiri paketi antikrizni merki koi spre~ija otpu{tawe od rabota, devalvacija na denarot, namaluvawe na platite i penziite, zgolemuvawe na danocite i pridonesite... raboti koi se slu~ija vo mnogu drugi zemji”, veli Aleksandar Nikolovski.

5

MLEKAROT ILIEVSKI ]E SE BRANI OD SLOBODA

Z

avr{i pritvorot za mlekarot Du{ko Ilievski, negoviot tatko i negoviot brat, koi bea uapseni pod obvinenie deka odgleduvale marihuana.

Otkako 12 dena pominaa zad re{etki, Bitolskiot sud donese odluka da gi pu{ti osomni~enite da se branat od sloboda, namesto da odle`at 30 dena pritvor, kolku {to im odredi istra`niot sudija.

Dr`avniot javen obvinitel,

Qup~o [vrgovski, smeta deka ne postojat elementi vrz baza na koi mo`e da se tvrdi deka trite ~lena od semejstvoto Ilievski se organizirana grupa koja odgleduva opojna droga, kanabis sativa. Ova zna~i deka za sudbinata na Ilievski, sepak, }e odlu~uva obvinitelstvoto vo Bitola, po odlukata na Oddelot za organiziran kriminal pri Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Skopje, ~ii obvin-

iteli utvrdile deka ne se nadle`ni za slu~ajot.

Spored Obvinitelstvoto pri~ina za vakvata odluka se policiskite dokazi od koi ne proizleguva deka Ilievski zaedno i organizirano go odgleduvale rastenieto.

"Slu~ajot so Ilievski se pretvori vo ping-pong situacija, pri {to bitolskoto obvinitelstvo ni go prefrla nam, a nie im go vra}ame", velat vo skopskoto obvinitelstvo.

PARLAMENTOT NE USPEA DA GO ISPORA^A BARANIOT KONSENZUS DO EU

DIJALOG NE SE GRADI PREKU NO]!

Propadnaa obidite na vladeja~koto mnozinstvo da izdejstvuva konsenzus so SDSM i vo pet do dvanaest da se

donesat izmenite na sobraniskiot Delovnik na koi Brisel, opozicijata i ekspertskata javnost insistiraat ve}e dve godini. Namesto toa, prodol`uvaat sekojdnevnite partiski prepukuvawa na relacija VMRO–DPMNE - SDSM

KATERINA SINADINOVSKA

N

sinadinovska@kapital.com.mk

amesto baraniot konsenzus, vo Parlamentot i ponatamu te{ki obvinuvawa me|u opozicijata i vlasta. Otkako dvete najgolemi partii, VMRO–DPMNE i SDSM, ne uspeaja da se dogovorat za izmenite na sobraniskiot Delovnik (izglasan pred dve godini samo od VMRO–DPMNE i od DUI, bez opozicijata), na samo eden den pred Sostanokot za stabilizacija i asocijacija vo Brisel, SDSM obvini deka vlasta prodol`uva so partiski vrabotuvawa. Najgolemata opoziciska partija ja napu{ti raspravata na Komisijata za izbori i imenuvawe i celiot den go iskoristi za napadi na vladeja~koto mnozinstvo koe gi predlo`i Boris Arsov i Alma Ma{ovi} za novi ~lenovi na Sovetot za radiodifuzija. Partijata na Crvenkovski tvrdi deka se raboti za partiski vojnici ~ija biografija zboruva dovolno za nivnata nekompetentnost za funkcijata na koja gi nosat, edniot vraboten vo Agencijata za elektronski komunikacii kako sorabotnik

za javni elektronski komunikaciski mre`i, a drugiot vo Carinskata uprava kako vi{ carinik.

“Namesto da gi popravi sostojbite i da raboti na unapreduvawe na nezavisnosta na mediumite, denes VMRODPMNE napravi grub upad vo nezavisno regulatorno telo kako {to e Sovetot za radiodifuzija. Namesto Komisijata za izbori i imenuvawa da gi objavi kandidatite vo dva dnevni vesnici i da gi ispolni site uslovi soglasno ~lenot 29 od Zakonot za radiodifuzna dejnost, VMRODPMNE izbra na sila, po sekoja cena, na dene{nata sednica da izbere, sprotivno na procedurata, dva novi ~lena i da napravi upad vo Sovetot za radiodifuzija” veli pratenikot na SDSM, Emilijan Stankovi}.

Za SDSM vakvoto eklatantno kr{ewe na zakonskite proceduri e samo u{te eden dokaz za arogancijata na vladeja~kata partija, za koja velat deka e direktno vinovna {to so vakvite potezi ja minira evroatlantskata agenda na dr`avata.

Od VMRO–DPMNE vratija deka nema nikakvi zakonski prekr{uvawa. Spored niv, se

raboti za nezavisni eksperti za ~ie imenuvawe ne bil ni potreben javen oglas.

“Toa {to sekoga{ koga Sobranieto izbira ~lenovi na odredeni tela, a nadle`na e Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata, nikoga{ nema javen oglas, e zatoa {to toa voop{to ne e predvideno so zakonot. Vo zakonot e predviden javen

povik, {to e mnogu razli~no.

Javniot povik se odnesuva od institucijata Sobranie do MANU i do drugite institucii koi se nabroeni, a Sobranieto ne mo`e da si upatuva samo na sebe javen povik”, veli pratenikot na VMRO– DPMNE, Ilija Dimovski.

Inaku, edinstvenoto ne{to za koe dvete partii uspeaja da najdat zaedni~ki jazik (po

dvaesetdnevna drama i celodnevni koordinacii) e Anketnata komisija i nejziniot personalen sostav. Otkako imaa problem so predlozite na drugite i VMRO-DPMNE i SDSM se soglasija deka najpogoden za pretsedatel na Komisijata {to treba da ja ras~isti sobraniskata “tepa~ka” od 1-vi juli e pratenikot na DUI, Hajrula Misini, ili “koman-

dant [pati” od Lipkovo. Vo sekoj slu~aj, formiraweto na Anketnata komisija, bez pritoa da se donesat izmenite na Delovnikot, ~ie nedemokratsko izglasuvawe ve}e dve godini e trn vo o~ite na Brisel, nema da pridonese za podobruvawe na vpe~atokot na EU deka vo Makedonija politi~kiot dijalog vo posledniot period bele`i zna~itelen regres.

6 27.07.2010 STRANSKITE BANKI VO MAKEDONIJA GO P

NAJDOBRO POMINA SOS NLB ZA MALKU IZBEGNA

S

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

vetskite bankarski brendovi koi se prisutni i vo Makedonija uspe{no go pominaa stres-testot na Evropskata centralna banka (ECB), no slovene~kata NLB bila na rabot da “padne” na testot. Spored oficijalnite rezultati, adekvatnosta na kapitalot na NLB, dokolku se slu~i najlo{oto scenario {to go predviduva ECB, bi se namalila na samo 6,3%, {to e malku pove}e od zadol`itelniot minimum od 6%. Spored toa scenario bankata mo`e do krajot na idnata godina da zagubi 3,81% od vrednosta na kreditite za kompaniite i u{te 1,15% od izlo`enosta kon naselenieto.

Stres r testot poka`a deka stranskite r banki {to rrabotat vo Makedonija j se stabilni,, no slovene~kata NLB bila na rabota da “padne” na ispitot. Doma{nite eksperti se iznenadeni od “ne`nosta” na Evropa kon bankite, komentiraat deka NBM sproveduva mnogu porigrozni testovi na izdr`livost!

Prethodno, Blumberg ve}e objavi deka najgolemata slovene~ka banka }e treba da se dokapitalizira so okolu 600 milioni evra. Presmetkite proizleguvaat od obvrskite na NLB vo slednite tri godini da vrati dolg od 700 milioni evra, pa za da go zadr`i minimalnoto nivo na adekvatnost na kapitalot od 6% }e & bide potreben dopolnitelen kapital. Poradi toa se o~ekuva NLB, vo koja najgolem akcioner e dr`avata, vo naredniot period da bide pod silen pritisok za da gi obezbedi potrebnite pari za dokapitalizacija.

Rakovodstvoto na NLB Tutunska

banka vo Makedonija za “Kapital” izjavi deka problemite povrzani so dokapitalizacijata na NLB nema direktno da se po~uvstvuvaat vo raboteweto na NLB Tutunska banka.

“NLB Tutunska banka bi imala problem dokolku po~ne da ni se namaluva kapitalot, pa da ne mo`eme da obezbedime kapital za dokapitalizacija od mati~nata banka vo Slovenija. No, bankata raboti solidno vo Makedonija i momentalnoto nivo na adekvatnost na kapitalot iznesuva 13%.

Bidej}i ne planirame da rasteme, nema da imame potreba od

dopolnitelen kapital”, izjavi \ or|i Jan~evski, pretsedatel na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka.

Nacionalnata banka na Grcija, koja isto taka e prisutna vo Makedonija kako sopstvenik na Stopanska banka, gi ispolni uslovite od stres-testot i se poka`a kako stabilna, iako pred objavuvaweto na rezultatite se {pekulira{e deka nema da gi izdr`i stresnite scenarija. Dokolku se ostvari najlo{oto scenario so pad na ekonomijata od 3% pomalku od o~ekuvawata i namaluvawe na vrednosta na dr`avnite obvrznici

za 30%, adekvatnosta na kapitalot na NBG do krajot na 2011 godina bi iznesuvala 7,4%. Vo slednite dve godini NBG bi zagubila 11,92% od vrednosta na kreditite za biznis-sektorot i 7,59% od vrednosta na kreditnata izlo`enost kon gra|anite.

Drugata gr~ka banka koja raboti vo Makedonija, Alfa banka, isto taka poka`a pozitivni rezultati od stres-testiraweto, i vo slu~aj da se ostvarat najcrnite procenki adekvatnosta na kapitalot na bankata bi iznesuvala 8,22%. Vo takov slu~aj, do krajot na 2011 godina Alfa banka mo`e da zagubi

BANKITE VO REGIONOT SE STABILNI!

N

a oficijalnata lista od 91 banki kaj koi se testira{e izdr`livosta i otpornosta na nova ekonomska kriza, ne se najde nitu edna banka od zemjite od regionot. No, centralnite banki vo regionot sprovedoa interni stres-testovi na bankarskiot sektor i rezultatite poka`aa deka bankite se stabilni i bi pre`iveale eventualen negativen {ok.

Spored rezultatite od strestestot vo bankarskiot sektor vo Hrvatska bankite bi izdr`ale pad na ekonomijata so nezna~itelno namaluvawe

Iako pogolem del od bankite od regionot ne bea opfateni so stres-testovite na ECB, centralnite banki sprovedoa interni analizi i rezultatite poka`uvaat stabilnost na bankarskiot sektor na profitite i rezervite, no takov {ok ne bi izdr`alo naselenieto.

Hrvatskata narodna banka (HNB) sprovela stres-test na scenario so pad na ekonomijata do krajot na godinata za 3% i oslabnuvawe na kunata za 10%. Dokolku se ostvari toa scenario bankarskite rezervi bi se stopile za pribli`no 2%, no tie i ponatamu bi bile visoko nad prosekot, bidej}i adekvatnosta na kapitalot kaj hrvatskite banki iznesuva 19% i e za sedum procentni poeni pogolema od minimumot {to

go bara EU. Ova {ok-scenario se poka`alo pogubno za nekolku pomali banki ~ii sopstvenici bi morale da obezbedat dopolnitelen kapital, no celiot sektor vo celina bi ostanal stabilen.

Namaluvaweto na vrednosta na kunata, pak, za 10% dopolnitelno bi go zagrozilo standardot na dol`nicite, odnosno uvoznicite, pove}e otkolku {to toa bi vlijaelo negativno vrz bankite. Padot na kunata vo kombinacija so pad na BDP bi predizvikal celosno

zagu{uvawe na ekonomijata preku otkazi na vrabotenite, namaluvawe na platite i u{te poote`nata otplata na kreditite {to gi zasega bankarite.

Srpskiot bankarski sektor, spored rezultatite od stres-testovite, i ponatamu se odlikuva so visoka kapitaliziranost i likvidnost i bankite se otporni na nadvore{ni i vnatre{ni potresi. Od Narodnata banka na Srbija (NBS) ocenuvaat deka duri i da se ostvari najpesimisti~koto scenario za ovaa

i slednata godina bankarskiot sektor bi bil sposoben so postoe~kiot kapital i rezervite da gi apsorbira site mo`ni zagubi. I vo Srbija najgolemi problemi imaat pomalite banki. Od NBS smiruvaat deka nema nikakvi potencijalni opasnosti za {teda~ite vo bankite, no evidentno e deka sostojbata vo finansiskiot sektor po ekonomskata kriza se vlo{uva.

Gr~kiot bankarski sektor, koj be{e opfaten so stres-testovite od ECB, isto taka se poka`a deka bi

POMINAA STRES TESTOT VOLFGANG [ABL

MINISTER ZA FINANSII NA GERMANIJA Duri i vo takvi stresni situacii, koi re~isi e nevozmo`no da se ostvarat, bankite poka`aa stabilnost i otpornost.

da zajmuvaat krediti od mati~nite banki, a tie da ne bidat vo mo`nost da im pomognat”, ocenuva porane{niot guverner na NBM, Qube Trpeski.

EVROPA GI OMEKNA KRITERIUMITE Otkako se objavija dolgoo~ekuvanite rezultati od stres-testot vo evropskiot bankarski sektor, investitorite

STRES-TESTOT GO “STRESE” EVROTO

Kako posledica na objavuvaweto na rezultatite od stres-testovite, na krajot na minatata nedela zapre ~etirinedelniot porast na vrednosta na evroto vo odnos na dolarot. Minatata nedela evroto se namali za 0,2% vo odnos na dolarot i v~era zavr{i so vrednost od 1,2909 dolari.

Padot na vrednosta na evroto se tolkuva kako realen dokaz deka stres-testovite ne uspeaja da ja vratat celosno doverbata na investitorite vo evropskiot finansiski sektor. Se o~ekuva{e deka najmalku 11 banki, me|u koi i pogolemite banki od Grcija, Germanija i [panija, }e poka`at poslabi rezultati na testovite, no sega investitorite se skepti~ni za rezultatite, bidej}i spored niv testovite ignoriraat pogolem del od realnite negativni {okovi {to mo`e da se slu~at.

Sepak, kakvi se ocenkite na investitorite za stres-testovite }e poka`at berzanskite indeksi nedelava, koi se o~ekuva da reagiraat kako posledica na objavuvaweto na rezultatite od stres-testovite.

Poup, me|unaroden analiti~ar, koj o~ekuval ECB da im postavi porigorozni scenarija i kriteriumi koi }e doka`at kolku navistina e stabilen evropskiot bankarski sektor.

Investitorite go kritikuvaa na~inot na analizirawe na stabilnosta na bankarskiot sektor u{te pred da bidat sprovedeni stres-testovite, poso~uvaj}i deka vladite {to gi poznavale kriteriumite od testovite se dogovorile so nivnite banki da gi dokapitaliziraat za da nema katastrofalni rezultati koi mo`e da go stresat celiot finansiski pazar.

“Neuspehot ovde ne e na bankarite, tuku vo samiot stres-test. Germanija, na primer, gi sprovede testovite vo celosna tajnost za da mo`e vladata vo slu~aj na slabi rezultati vedna{ da gi dokapitalizira tie banki”, komentira analiti~arot Ri~ard Krenfild.

Ekspertite analiziraat deka vo kriznoto scenario padot na vrednosta na obvrznicite e mnogu pomal otkolku {to realno se slu~i vo posledniot period. Spored niv, iako pove}eto banki nekako uspeaja da gi pominat testovite i da manifestiraat stabilnost, tie se nao|aat vo prili~no “stresna” sostojba.

Eks-guvernerot Trpeski komentira deka e iznenaden od “ne`nosta” na ECB kon evropskite banki i veli deka doma{nite banki pominuvaat niz mnogu postresni testovi.

“Smetam deka ova bea mnogu “blagi”

SIETE @ENERAL, GOLEM STRES 6,73% od vrednosta na kreditnata izlo`enost kon kompaniite i 7,68% od vrednosta na kreditite za naselenieto. Kako najdobro kapitalizirana vo uslovi na nova finansiska kriza se poka`a Sosiete `eneral so stapka na adekvatnost od 10% vo najlo{ slu~aj.

Doma{nite eksperti velat deka eventualnite problemi na ovie banki nema da se odrazat vrz nivnoto rabotewe vo Makedonija.

“Stranskite banki koi se prisutni vo Makedonija rabotat po regulativite {to gi propi{uva Narodnata banka i tie mora da ispolnuvaat mnogu postrogi i porigorozni uslovi od onie {to gi postavi Evropskata centralna banka. Zatoa ne se o~ekuva problemite na mati~nite banki da se odrazat vrz raboteweto na nivnite banki-} erki. Edinstveno mo`e da imaat problem dokolku se pojavi potreba

izdr`al nova finansiska kriza, iako se o~ekuva{e najgolem del od gr~kite banki da ne gi ispolnat kriteriumite na otpornost od negativni vlijanija. Od {est banki, koi bea podlo`eni na stres-testirawe, samo ATE bankata poka`a slabosti vo uslovi na pad na ekonomijata i izbivawe na nova kriza. Vo takov slu~aj adekvatnosta na kapitalot na bankata bi se namalila na 4,36%, a zagubata do krajot na idnata godina od kreditnata izlo`enost kon firmite bi iznesuvala 5,02% od vrednosta. Zagubata od vrednosta na kreditite za gra|anite vo uslovi na pad na ekonomijata za 3% pod o~ekuvawata i namaluvawe na kamatite i vrednosta na dr`avnite obvrznici bi bila 9,24%. Ostanatite banki kako NBG, EFG Eurobank, Piraeus, Hellenic Postbank i Alpha bank gi zadovolija kriteriumite na ECB.

i analiti~arite izrazija somne`i vo “strogosta” na testovite. Spored niv, kriteriumite za testirawe ignoriraat pogolem del od realnite negativni {okovi {to mo`e da se slu~at, a ECB ja namali stapkata na adekvatnost na kapitalot na 6% za da mo`e {to pove}e banki da go pominat testot.

Spored Bazelskite standardi minimalnata stapka na adekvatnost na kapitalot treba da iznesuva 8%, a vo makedonskiot bankarski sektor iznesuva visoki 16,8%. Tokmu poradi kvalitetot na stres-testot i omeknuvaweto na kriteriumite, analiti~arite i investitorite skepti~no gi primija rezultatite.

“Ne gledam ni{to stresno vo ovie testovi. Toa e kako da gi pratite ovie banki na vikend za odmor i rehabilitacija”, komentira Stefan

kriteriumi {to gi ispolnija evropskite banki i poradi toa nema dramati~no lo{i rezultati. NBM sproveduva stres-testovi po mnogu porigorozni scenarija i uslovite {to treba da gi zadovolat makedonskite banki se mnogu postrogi od evropskite. No, toa e dobro bidej} i taka se zgolemuva i se odr`uva stabilnosta na bankite na mnogu povisoko nivo”, komentira Trpeski.

PADNAA SAMO SEDUM BANKI Iako se o~ekuva{e deka pove}e golemi banki ne }e mo`at da go pominat stres-testot, sepak, spored oficijalnite rezultatiti od ECB, samo sedum banki ne }e mo`at da izdr`at eventualna nova finansiska kriza. Toa se germanskata Hypo real estate, gr~kata zemjodelska banka ATE i pet {panski {tedilnici,

REZULTATI OD STRES-TESTOVITE KAJ NAJGOLEMITE BANKI RBS

Britanskata banka Royal bank of Scotland gi pomina testovite bidej}i i vo najlo{oto scenario adekvatnosta na kapitalot bi iznesuvala 11,2%.

BARCLAYS

U{te edna britanska banka koja poka`a stabilnost vo uslovi na kriza so adekvatnost od 13,7%.

SOCIETE GENERALE

Francuskata banka, koja vo Makedonija ja poseduva Ohridska banka, ostvari najdobri rezultati od site opfateni francuski banki i poka`a otpornost na nova kriza so adekvatnost na kapitalot od 10%.

DEUTSCHE BANK

Germanskata Deutsche bank gi pomina testovite so adekvatnost na kapitalot od 6,6%, blisku do minimalnata granica od 6%.

NBG

Najgolemata gr~ka banka, NBG, za koja se {pekulira{e deka nema da gi izdr`i testovite, najlo{oto scenario go pomina so stapka na adekvatnost od 7,4% do krajot na 2011 godina.

27.07.2010

7

QUBE TRPESKI

PORANE[EN GUVERNER NA NBM Stranskite banki koi se prisutni vo zemjava rabotat po regulativite {to gi propi{uva Narodnata banka na Makedonija i tie mora da ispolnuvaat mnogu postrogi i porigorozni uslovi od onie {to gi postavi Evropskata centralna banka. Poradi toa ne se o~ekuva problemite na mati~nite banki da se odrazat vrz raboteweto na nivnite banki-}erki. Edinstveno mo`e da imaat problem dokolku se pojavi potreba da zajmuvaat krediti od mati~nite banki, a tie da ne bidat vo mo`nost da im pomognat.

Banca Civica, Cajasur, Diada, Espiga i Unnim.

Hypo real estate e edinstvenata germanska banka od vkupno 14 {to bea opfateni so testiraweto, koja ne gi ispolni uslovite za stabilnost, bidej}i spored kriznoto scenario adekvatnosta na kapitalot bi padnala na 4,7%, {to e pomalku od ona {to go propi{a kako minimum ECB. Najdobri rezultati poka`aa HSH Nordbank, Landesbank Berlin i Deutsche Bank, dodeka, pak, na rabot na minimalnata adekvatnost na kapitalot se najde Postbank.

Germanskiot minister za finansii [abl komentira deka “duri i vo takvi stresni situacii, koi re~isi e nevozmo`no da se ostvarat, bankite poka`aa stabilnost i otpornost”.

Za dokapitalizacija na ovie sedum banki potrebni se vkupno 3,5 milijardi evra. Analiti~arite prethodno procenuvaa deka za dokapitalizacija na evropskiot bankarski sektor }e bidat potrebni me|u 30 i 90 milijardi evra, no testovite poka`aa deka finaniskiot sistem e postabilen

otkolku {to se o~ekuva{e. Rezultatite od stres-testovite, koi imaa za cel da ja vratat doverbata kaj investitorite vo bankite, poka`aa deka vo slu~aj na vlo{uvawe na ekonomskata sostojba vo Evropa bankite }e pretrpat zagubi od okolu 566 milijardi evra.

ECB gi sprovede stres-testovite vrz osnova na tri glavni scenarija. Spored prvoto scenario se analizira{e stabilnosta na bankite vo uslovi ako ekonomijata zakrepnuva so rast od 1% godinava i 1,5% idnata godina, kako {to se o~ekuva. Vtoroto scenario predviduva pad na ekonomskata aktivnost za 3% pod o~ekuvawata i namaluvawe na kamatite na pazarite na kapital. So drugi zborovi, ova scenario treba{e da poka`e so kolku “zdrav” kapital raspolagaat bankite, koj nema da bide izlo`en na negativnite vlijanija od padot na eknomijata.

Tretoto scenario se bazira{e na pad na vrednosta na obvrznicite i sposobnosta na bankite da ostanat likvidni ako vrednosta na dr`avnite obvrznici {to gi poseduvaat se namali za 30%.

MAKEDONSKITE BANKI ISPOLNUVAAT M MNOGU PORIGOROZNI K KRITERIUMI! arodnata banka vo zemjava z (NBM) isto taka redovno, na sekoi tri meseci, im prireduva stres-situacii na bankite za da ja sled sledi nivnata stabilnost i otpornost na negativni {okovi od finansiskite fi pazari. Spored poslednite rezultati od prviot kvartal kreditnite portfolija poka`uvaat tendencija na vlo{uvawe, odnosno zgolemuvawe na vrednosta na lo{ite krediti koi bankite ne mo`at da si gi naplatat. Vo prvite tri meseci od godinata lo{ite krediti se zgolemile za 0,6% poeni i so toa 9,7% od vkupnite krediti se somnitelni i sporni za naplata. No, i pokraj toa, od oddelot za bankarska supervizija vo NBM velat deka ne se zabele`uvaat dramati~ni negativni promeni vo bankarskiot sektor i toj ostanuva stabilen.

“Spored rezultatite od prviot kvartal godinava nema alaramantni negativni promeni vo odnos na stabilnosta na bankarskiot sektor. Prodol`uva trendot na vlo{uvawe na kreditnite portfolija na bankite poradi blagoto zgolemuvawe na nefunkcionalnite krediti, no i toa bankite mo`at da go apsorbiraat, bidej}i vo prethodniot period generiraa profiti so koi mo`at da gi pokrijat ovie zagubi, a ne na smetka na kapitalot na bankite. Od aspekt na likvidnosta na bankite nema nitu povlekuvawe na depoziti”, komentiraat od NBM. Eks-guvernerot Trpeski komentira deka e iznenaden od “ne`nosta” na ECB kon evropskite banki i veli deka doma{nite banki pominuvaat niz mnogu postresni testovi.

“Smetam deka ova bea mnogu “blagi” kriteriumi {to gi ispolnija evropskite banki i poradi toa nema dramati~no lo{i rezultati. NBM sproveduva stres-testovi po mnogu porigorozni scenarija i uslovite {to treba da gi zadovolat makedonskite banki se mnogu postrogi od evropskite.

No, toa e i dobro, bidej}i taka se zgolemuva i se odr`uva stabilnosta na bankite na mnogu povisoko nivo”, komentira Trpeski. Od ostanatite pokazateli, adekvatnosta na kapitalot koja poka`uva kolku bankite se podgotveni da gi apsorbiraat zagubite vo raboteweto poradi site rizici na koi se izlo`eni, zaklu~no so mart godinava, iznesuva 16,8%.

Kolku e povisoka stapkata na adekvatnost, tolku bankite se postabilni. Vo Makedonija minimalniot zakonski limit za adekvatnost e 8%, kako {to sega nalagaat Bazelskite odredbi, no spored najnovite informacii se o~ekuva Bazel da propi{e stapka na adekvatnost od minimum 14%. Vo naredniot period se o~ekuva adekvatnosta na kapitalot blago da se namali i vo makedonskiot bankarski sektor, glavno poradi trendot na vlo{uvawe na kreditnite portfolija i rastot na nenaplatlivite krediti.

Profitabilnosta kaj doma{niot bankarski sektor, pak, e enormno niska. Zaklu~no so prviot kvartal prinosot na bankite od sopstveniot kapital (ROE) iznesuva samo 1,1% i e eden od najniskite vo Evropa.

N

8 27.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

ZEMJODELSTVOTO NE SE OSTAVA NA GOSPOD

a{ite gradinarski proizvodi se prodavaat kako alva na balkanskite pazari. Super, s$ }e izvezeme!!! No, do koga? Mo`ebi narednata godina Srbija i Hrvatska nema da bidat zafateni so poplavi i }e nemaat potreba od zgolemen uvoz na domati i piperki, a nie po kojznae koj pat }e bideme svedoci na frlawe na domati na asfaltot, gazewe na lubenicite so traktori, blokadi... Zarem godine{nata situacija na zadovolitelen izvoz i stabilni i relativno visoki ceni na doma{niot pazar ne e dovolna pouka deka e krajno vreme da se vnese pove}e plan i analiza vo proizvodstvoto. Ne mo`eme da promovirame `elba za moderno zemjodelstvo so stihijno proizvodstvo i so psihologija: ako eden proizvod dobro pominal ovaa godina, }e go zasadime u{te pove}e i narednata!

Neophodno e sledewe na trendovite, brzo adaptirawe i soodvetno planirawe. [to li }e se slu~i za samo dva meseci ako dojdat regionalnite kompanii za konzervirawe ovo{je i zelen~uk i go otkupat na{eto proizvodstvo, a doma{nite konzervni fabriki ostanat bez surovina.?

Doma{nata konzervna industrija }e treba da stavi katanec na vrata.

Neophodno e zemjodelskoto proizvodstvo ve}e edna{ kone~no da se organizira.

Da se potpi{uvaat i da se po~ituvaat dogovorite me|u otkupuva~ite i proizvoditelite. Toa }e generira stabilnost i za ednite i za drugite, namesto kako sega samo mal del od proizvodstvoto da se predade spored

N

prethodno definirani uslovi, a s$ ostanato da odi na kvanta{ki vo Strumica. Ako

LEKCIJA Uspe{niot obid na turskiot minister za nadvore{ni raboti, Ahmet Davutoglu, da ja pozicionira Turcija kako mo}na regionalna sila koja pomaga i posreduva vo sreduvawe na kriznite sostojbi od Balkanskiot region, do Bliskiot Istok i Bagdad, rezultira{e so mnogu privrzanici kon noviot turski imix. Lekcija od koja mora ne{to da se nau~i. gledniot vesnik "Fajnen{al tajms" minatata nedela ja objavi analizata za uspehot na nadvore{nata politika na Turcija, koja ja zajaknuva svojata pozicija vo zemjite od Balkanot.

Za zgolemenoto tursko vlijanie najmnogu govori faktot {to vo nepolna godina turskiot minister za nadvore{ni raboti, Ahmet Davutoglu, realiziral bezmalku 100 patuvawa. Uspe{niot obid da ja pozicionira Turcija kako mo}na regionalna sila koja pomaga i posreduva vo sreduvawe na kriznite sostojbi od Balkanskiot region, do Bliskiot Istok i Bagdad, rezultira{e so mnogu privrzanici kon noviot turski imix. Lekcija od koja mora ne{to da se nau~i.

Deka vlijanieto na Turcite na ovie podra~ja ne popu{ta, dokaz e i slednata istoriska lekcija od koja mo`ete da izvle~ete svoi zaklu~oci. Prikaznata zapo~nuva vaka.

Verojatno najpoznatite napla}a~i na danoci vo istorijata bile Turcite.

I den denes go upotrebuvame zborot “ara~”, {to zna~i danok dobien preku proces na sistematsko i temelno sobirawe sredstva za sultanot. Ova go pravele vo site delovi na Evropa i Azija koi se nao|ale pod nivno vladetelstvo. Od Viena do Egipet, “me|unarodnoto iskustvo” koe go steknuvale na toj na~in im ovozmo`uvalo superioren know how, koj i denes e osnova za sovremenite dano~ni sistemi. Ka`ano vo sovremena forma, buxetskiot deficit kreiran od turskite vladateli preku golemi tro{ewa moralo da se re{ava so u{te pogolemi danoci i zafa}awa kaj rajata.

U

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

se smeni starata prikazna, za zemjodelcite }e dojdat podobri denovi koga nema da zavisat samo od vladinite subvencii.

Godinava zemjodelcite pominaa dobro, ne zatoa {to imaa pokvalitetno proizvodstvo, ne zatoa {to imaa pogolemo proizvodstvo, ne zatoa {to se poorganizirani, tuku zatoa {to poplavite go uni{tija rodot vo Hrvatska i Srbija, pa nedostigot na hrana go kompenziraa so uvoz. No, ovaa sezona poka`a u{te edna rabota.

Godine{niov dobar plasman ne smee da bide okura`uvawe, tuku predupreduvawe deka ne smeat vo idnina da prodol`at so stihijno proizvodstvo.

Ovaa sezona da ne bide samo zala`uvawe deka rabotite odat na podobro, tuku motiv plus navreme da si odrabotat dogovori za izvoz i za otkup.

Ne sekoja godina }e imame vakov leten “podarok” od Gospod. Ne treba da ~ekame da mu se stemni na kom{ijata, za da ni osamne nam.

ISPRAVKA Vo kolumnata objavena vo "Kapital" na 26 juli 2010 godina (ponedelnik) od kolumnistot Ilija Dimovski e napravena nenamerna gre{ka. To~niot naslov na kolumnata e “Kolku polo{o za Makedonija, tolku podobro za SDSM”, a ne kako {to be{e objaveno “Plan za politi~ka radikalizacija na Makedonija”.

Eden od nizata turski vladeteli bil i sultanot Abdul Mexid I, koj po ni{to ne se razlikuval od ostanatite sultani koi sakale da vojuvaat, da tro{at i ne pra{uvale za cenata na nivnite odluki. Postoela samo mala razlika koja Abdul go obele`ala vo istorijata. Toj go imal evropskiot son. Sakal Turcija da ja vidi vo zaednicata na evropskite narodi.

Taa negova sklonost kon Evropa, kombinirana so sultanskite naviki koi gi imal, go pravela mnogu razli~en od drugite prethodnici. Za da gi impresionira Evropejcite sultanot Abdul ja izgradil palatata Dolmabah~e vo evropski stil i za toj megalomanski proekt potro{il 35 toni zlato, {to po sega{ni ceni bi iznesuvalo okolu 1,5 milijardi dolari. Pari~en ekvivalent na 14 toni zlato e upotreben samo za vnatre{noto ureduvawe, a vo palatata se nao|a i najgolemiot luster vo svetot, koj e izraboten od ~e{ki kristal. Sultanot na ovoj proekt potro{il mnogu pove}e otkolku {to imal, smeel i mo`el.

No, za nego ova bilo nezna~ajno vo odnos na negovata evropska vizija i cel. Toj sakal da gi impresionira svetot i Evropa. Prikaznata ne zavr{uva tuka.

Vo toj obid da privle~e evropski sojuznici i prijateli najmnogu uspeal da im se dodvori na Francija i na Velika Britanija. Ne{to {to vo prv moment izgleda kako uspeh, za kratko vreme prerasnuva vo qubov od interes. Imeno, vo periodot vo koj na Britanija i Francija im trebal sojuznik vo borbata protiv ruskata dominacija vo Jugoisto~na Evropa tie gledale na Turcija kako strate{ki interes. Í

vetuvale brda i dolini, no i vleguvawe vo evropskoto semejstvo na “civilizirani” narodi dokolku gi sproveduva reformite. Qubovta rezultirala i so sojuzni{tvo vo zaedni~kata vojna koja ja povele protiv Rusija, koja na istokot seriozno go zagrozuvala interesot na evropskite sili. Turcija bila iskoristena vo ovaa vojna koja ne bila nejzina.

Na doma{en teren Abdul se soo~uval so neverojaten pritisok na politi~kite eliti od sopstvenite redovi. Kako apsoluten vladetel ne se zagri`uval okolu ovie uka`uvawa, bidej}i imal svoja agenda, vo koja slepo veruval i ja sledel. Reformite koi gi sproveduval so ukazi bile formalno voveduvani, so cel da se dostigne brojkata zakoni od “evropskata agenda”. Vo 1856 godina zapo~nuva i period na golemi reformi vo ekonomijata, sudstvoto i reorganizacija na vojskata. Ne e te{ko da se pogodi koi bile mentorite. Reorganizacijata na finansiskiot sistem ja napravil po francuskiot model, isto kako i sudskite reformi. Za prvpat vovel vo praktika ne{to {to nalikuvalo na Evropskiot parlament. [to bi rekle na{ite evropski politi~ari, vo toj period Turcija zaklu~ila mnogu evropski poglavja.

Za vozvrat dobila samo ograni~ena pomo{ vo re{avaweto na granicite so ju`niot sosed, i toa bilo s$.

Vo praktika rabotite se dvi`ele mnogu te{ko.

Sekade, osven vo delot na danocite, koi prodol`ile da bidat dominanten izvor na prihodi. Tie ve}e ne bile ara~, tuku dobile forma na realna i pravi~na raspredelba vrz nasele-

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

nieto. Na toj na~in e vospostaven sistem so koj prodol`ile da se finansiraat tro{ocite, koi naj~esto i nemale opravduvawe. Vo istorijata sultanot Abdul Mexid }e bide zapameten i kako prv sultan, apsolutisti~ki vladetel vo Osmanliskoto carstvo, koj izdal dr`avni obvrznici. Ovaa merka bila iznudena otkako stanalo jasno deka rajata ne mo`e pove}e da se optovari so novi danoci i drugi merki koi go polnat buxetot.

Ova, vsu{nost, bilo i po~etok na krajot.

Osmanliskoto carstvo prv pat pozajmuva pari na stranskite pazari za da se finansira vo 1854 godina za vreme na Krimskata vojna.

Sleduvale zadol`uvawa vo 1855, 1858 i 1860 godina. Ova e polesniot del. I kako {to voobi~aeno se slu~uva, sleduva{e priznanie deka carstvoto ne mo`e pove}e da gi otpla}a dolgot i ratite. Kako preku no} prestanale evropskite simpatii kon Turcija. Qubovta se gubi zaedno so interesot, koj naj~esto se sveduva na pari i drug kapital, nezavisno od sojuzni{tvata i sprovedenite reformi.

Abdul Mexid umira na 39-godi{na vozrast od tuberkuloza, zaedno so turskiot evropski son.

Denes Turcija go `ivee svojot son i grabi napred so svojata agenda. Dovolno za da se ostvari sonot na novite generacii vo Turcija.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.360

MBI 10

2.590

2.355

MBID

107,25 107,20 107,15 107,10 107,05 107,00 106,95 106,90 106,85 106,80

2.585

2.350 2.580 2.345 2.575

2.340 2.335

2.570

20/07/10

21/07/10

22/07/10

23/07/10

24/07/10

25/07/10

20/07/10

26/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

21/07/10

22/07/10

23/07/10

24/07/10

25/07/10

26/07/10

OMB

20/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

22/07/10

17.03.2010 9

Brokerite najmnogu bi sakale da vidat novi kompanii na Makedonska berza koi se zanimavaat so finansii, posebno bankarstvo, maloproda`ba i farmacija, no i sport.

P

penovski@kapital.com.mk

o primerot na svetskite elitni fudbalski klubovi, koi imaat pogolemi prihodi od nekoi korporacii, brokerite sakaat da go vidat fudbalskiot klub Vardar da kotira na Makedonska berza. Ova se odnesuva i na drugite fudbalski klubovi vo Makedonija, no, sepak, spored brokerite, za po~etok golema atraktivnost bi pretstavuvalo, a so toa bi se privleklo i golemo vnimanie kaj investitorite, koga eden den na kotacija bi se na{ol najtrofejniot klub.

Vo nedostig na novi kompanii, neophodni za zgolemuvawe na interesot na investitorite na Makedonska berza, pra{avme del od brokerskite ku}i koi kompanii bi sakale da gi vidat na kotacija. Del od niv komentiraat deka dovolni se i ovie {to gi ima momentalno na kotacija, samo treba da se razrabotat, odnosno da se predizvika interes za niv.

Del, pak, smetaat deka so ogled na sega{nata sostojba na Makedonska berza pove}e od neophodno e da se javat novi kompanii na kotacija.

No, pra{awe e dali, voop{to,

LO[ START NA NEDELATA

B

se nadevam, so tek na vreme }e is~ezne. Ima kompanii, kako onie od IT industrijata, na primer Duna kompjuteri, koi uspe{no rabotat i bi bilo ubavo da kotiraat na Makedonska berza, potoa Rio Kafe, Bato i Divajn pe~atnicata.

Ne se samo ovie. Svetski trend e i sportski klubovi, fudbalski ili ko{arkarski, da kotiraat na berza. Drugo e koga nekoj ima investirano vo toj klub, a drugo e koga istiot se gradi samo so sponzorstva.

Akcionerskiot kapital s$

26/07/10

MAKEDONSKA BERZA

BROKERITE SAKAAT FK VARDAR DA GO VIDAT NA BERZA postoi interes kaj firmite za takvo ne{to.

Brokerite najmnogu bi sakale da vidat novi kompanii koi se zanimavaat so dejnosti od oblasta na finansiite, posebno bankarstvoto, maloproda`nite sinxiri i farmacevtskite kompanii.

“Ubavo bi bilo na berza da se najdat nekoi kompanii od maloproda`nite sinxiri koi uspe{no rabotat. Tuka bi gi spomenal Tineks, Vero i Tobako, koi uspe{no rabotat i pokraj krizata. Isto taka, ne e lo{o da se vidat i nekoi kompanii koi se zanimavaat so farmacija, na primer nekoj sinxir apteki. Interesno bi bilo da go vidime eden den i FK Vardar da kotira na Berza. Da vidime {to }e se slu~uva so klubot toga{“, veli Marjan Popovski od brokerskata ku}a Novi Triglav.

So vakviot stav se soglasuva i Kiril Mitrovski, direktor vo brokerskata ku}a Investbroker. Toj istaknuva deka vo Makedonija ima kompanii koi s$ u{te ne se izlezeni na berza, no ~ii akcii bi bile interesni za trguvawe.

“Postojat kompanii koi mnogu uspe{no rabotat i koi sme gi ubeduvale da preminat vo akcionersko dru{tvo i da kotiraat na Berzata. No, kaj niv s$ u{te ima doza skepticizam vo pogled na akcionerstvoto, {to,

24/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KAKO DA SE ZBOGATI PONUDATA NA HARTII OD VREDNOST?

METODI PENOVSKI

9

27 .07.2010

u{te e najevtin na~in za finansirawe na kompaniite, no i na op{tinite, dokolku finansiite za nekoi proekti gi obezbeduvaat preku izdavawe obvrznici”, veli Mitrovski.

Sega, od akciite koi se ve}e na kotacija na Makedonska berza najinteresni za trguvawe se Komercijalna banka i Alkaloid. Vo grupata deset najlikvidni akcii za prvoto polugodie godinava tie se edinstvenite akcii koi mo`at da se pofalat so promet pogolem od 100 milioni denari.

ledo izdanie na trguvaweto na Makedonska berza na startot od ovaa nedela. Realiziraniot promet od 5,88 milioni denari e re~isi za polovina pomal od prometot koj be{e realiziran minatiot petok na posledniot den na trguvawe koga be{e napraven promet od okolu 10,22 milioni denari.

Na v~era{niot den na trguvawe bea ostvareni 83 transakcii, pri {to nema{e nitu edna bloktransakcija.

Slab promet v~era ima{e i kaj akciite i kaj obvrznicite, pri {to nitu kaj ednite, nitu kaj drugite ne be{e realiziran promet pogolem od milion denari.

Najgolem promet v~era be{e napraven so trguvaweto so akcijata na Alkaloid, pri {to bea istruvani 243 akcii so vkupna vrednost od 935.000 denari.

Kaj obvrznicite najgolem promet od 742.000 denari be{e ostvaren so obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Slabite rezultati koi v~era bea postignati vo ramkite na Makedonska berza bea dopolneti i so

padot na trite berzanski indeksi. Osnovniot berzanski indeks MBI10 v~era{niot den go zavr{i so poniska vrednost za 0,11%, taka {to ovoj indeks }e go startuva dene{noto trguvawe od nivo na 2.355,75 indeksni poeni.

So poniska vrednost dene{noto trguvawe vo ramkite na Makedonska berza }e go zapo~ne i MBID indeksot.

Negovata vrednost na krajot od v~era{niot den iznesuva{e 2.580,36 indeksni poeni i e za 0,10% poniska vo odnos na vrednosta koja ovoj indeks ja ima{e na po~etokot od dene{noto trguvawe.

Dvi`eweto na MBI-10 i na MBID go slede{e i OMB indeksot ~ija nova vrednost iznesuva 107,07 indeksni poeni po zabele`aniot pad od 0,14%.

V~era duri 9 hartii od vrednost imaa pad na cenite, a najgolem pad na cenata od 2,86% ima{e akcijata na Prilepska pivarnica. Pet akcii v~era go zavr{ija trguvaweto so pogolema cena, pri {to najgolem rast ima{e kaj akcijata na naftenata rafinerija Okta, i toa za 3%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

26.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30.850.081,78

-4,34%

-10,34%

-9,02%

-4,22%

0,41%

21.07.2010

420.180

Илирика ГРП

19.865.328,33

-4,72%

-4,49%

-1,39%

-0,10%

5,82%

21.07.2010

0,01

320.420

Иново Статус Акции

17.315.289,39

-3,02%

-9,18%

-11,13%

-12,16%

-6,72%

23.07.2010

3.100,20

0,01

737.847

KD Brik

22.929.683,12

-1,28%

1,16%

9,09%

6,66%

20,39%

23.07.2010

0,00

0

0

KD Nova EU

21.591.889,23

-2,42%

-7,94%

-5,84%

-5,30%

11,03%

23.07.2010

КБ Публикум балансиран

26.085.003,36

-1,00%

-5,66%

-2,36%

-1,85%

-0,24%

23.07.2010

ОКТА Скопје

%

1.958,00

3

64.614

ЗК Пелагонија Битола

2.199,90

2,32

Топлификација Скопје

3.600,22

Комерцијална банка Скопје 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Прилепска Пиварница Прилеп

26.07.2010 Просечна цена (МКД)

Гранит Скопје Македонски Телеком Скопје Тутунска банка Скопје Макпетрол Скопје

%

Износ (МКД)

10200

-2,86

306.000

630,92

-1,42

395.585

420

-0,55

84.000

3800,6

-0,47

190.030

27.500,00

-0,21

27.500

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

54.562

26.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

34.997

26

3.850,21

390,18

9,87

0,88

обични акции

50.154

48

58,42

7.500,00

341,43

21,97

0,22

Вкупно Официјален пазар

85.151

74

-41,00

-68,93

3.071.377

630,92

105,83

5,96

0,63

обични акции

10.481

9

-52,32

%

KMB (2009)

2.014.067

3.100,20

533,81

5,81

0,90

Вкупно Редовен пазар

10.481

9

-52,32

MPT (2009)

112.382

27.500,00

/

/

0,77

ВКУПНО

95.632

83

-42,49

-0,10

935.600

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

3100,2

0,01

737.847

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

0,61

2199,9

2,32

420.180

STIL (2009)

14.622.943

185,00

0,11

1.673,00

2,58

630,92

-1,42

395.585

TPLF (2009)

450.000

3.600,22

61,42

58,62

1,06

3.600,22

0,01

320.420

ZPKO (2009)

271.602

2.199,90

/

/

0,29

3850,21

Комерцијална банка Скопје ЗК Пелагонија Битола Гранит Скопје Топлификација Скопје

1.431.353

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

26.07.2010 Просечна цена (МКД)

Алкалоид Скопје

Вкупно издадени акции

26.07.2010

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

26.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, понеделник - 26.07.2010)

10 27.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

OHRIDSKA BANKA SE DOKAPITALIZIRA SO 5 MILIONI EVRA

A

kcionerite na Ohridska banka donesoa odluka bankata da se dokapitalizira so okolu 5 milioni evra od svojata mati~na banka od Francija, Sosiete @eneral. Kapitalot }e se pozajmi so izdavawe na 116.037 obi~ni akcii so pravo na glas, po pat na privatna ponuda. Od bankata velat deka celta na zgolemuvaweto na akcionerskiot kapital na Ohridska banka od strana

IK BANKA OTVORA NOVA EKSPOZITURA NA SKOPSKIOT AERODROM

na postoe~kiot francuski investitor e zgolemuvawe na kapitalnata baza vo funkcija na poddr{ka na regulatornite barawa za adekvatnosta na kapitalot i poradi barawata od biznis-zaednicata za pogolema kreditna aktivnost. Nominalnata i proda`nata vrednost na edna akcija iznesuva 2.650,00 denari. Sekoja od akciite nosi pravo na eden glas na Sobranieto na akcioneri.

I

K banka ja {iri mre`ata na banki, otvora nova ekspozitura na skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki. Od bankata velat deka otvoraweto na u{te edna nova ekspozitura zna~i ispolnuvawe na strate{kata opredelba da bidat {to poblisku do svoite klienti. Preku novata ekspozitura na IK banka na klientite }e

im bidat na raspolagawe site proizvodi i uslugi na bankata kako {tedni vlogovi, platen promet vo zemjata i stranstvo, elektronsko bankarstvo, kreditirawe na pravni i fizi~ki lica, transakciski smetki, menuva~ko rabotewe, brz transfer na pari, VISA, MasterCard i Maestro plate`ni karti~ki, e-komerc i drugo. So toa distributivnata mre`a

na filijali i ekspozituri {irum zemjata sega broi vkupno 20 lokacii rasporedeni vo 11 gradovi. IK banka vo prvata polovina od ovaa godina ja zgolemi svojata aktiva za 28%.

Vo ovoj kontekst, bankata prodol`uva da se razviva i raste, a do krajot na ovaa godina planirano e otvorawe na dopolnitelni filijali i ekspozituri vo dr`avata.

IDC ADRIATIK PREDVIDUVA

MAKEDONSKIOT IT PAZAR DO 2014 ]E DOSTIGNE 212 MILIONI DOLARI

Vladinite silni investicii vo informati~ko op{testvo go `ivnaa makedonskiot IT pazar koj vo 2009 porasna za 7,2%. Stopiranite vlo`uvawa vo ovoj segment i silnata ekonomska kriza }e predizvikaat 2010 godina da zavr{i so pad pogolem od 12% VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

N

asproti rastot na makedonskiot IT pazar vo 2009 godina, godinava analiti~kata ku}a IDC Adriatik o~ekuva zna~itelen pad od 12,1%.

So ogled na faktot {to rastot vo 2009 godina se pripi{uva glavno na vladinite investicii vo proekti za razvoj na informati~ko op{testvo, drasti~niot pad godinava }e se dol`i na drasti~no namalenite proekti vo ovoj segment i generalno namalenata pobaruva~ka za IT uslugi i proizvodi.

Vakviot stav go delat i kompaniite od makedonskiot IKT sektor koi velat deka ekonomskata kriza i recesijata godinava silno ja pogoduvaat ovaa industrija. Vladinite proekti mo`ebi predizvikaa statisti~ki porast vo IT sektorot, no toa ne go po~uvstvuvaa doma{nite kompanii od ovoj sektor, komentiraat tie i dodavaat deka razvojot na informati~koto op{testvo i na informati~kata industrija se dve razli~ni raboti.

"Definitivno sme mnogu pogodeni od ekonomskata kriza, duri i kompaniite kako na{ata koi rabotat i vo regionalni ramki.

Pobaruva~kata e mnogu namalena i go ~ekame tretiot kvartal koga }e znaeme kako }e se odvivaat rabotite do krajot na godinata", veli Toni Petreski, direktor na Inet. Toj tvrdi deka potro{uva~kata na novi softveri i na IKT

5,2% na godi{no nivo se o~ekuva da raste IT pazarot vo Makedonija do 2014 godina

servisi e svedena na nula, poradi {to procenuva deka proektiraniot pad od 12% }e bide duri i pogolem.

Makedonskite IT kompanii se svesni deka vo krizni uslovi edinstveniot dvigatel mo`e da bidat vladite koi pottiknuvaj}i i finansiraj}i IT proekti mo`at da iniciraat rast vo ovaa visokoprofitabilna dejnost.

Site se soglasuvaat vo edno, deka investiraweto vo informati~ko-komunikaciski tehnologii e od klu~no zna~ewe za kompaniite i najmalku treba da se krati tokmu na ovie tro{oci.

"Fakt e deka ako kompaniite sakaat da se razvivaat i da osvojuvaat novi pazari mora da imaat dobar IKT sistem, dobra podato~na infrastruktura, koja }e im ovozmo`i brzo i lesno da doa|aat do informacii i zaklu~oci", veli Goran Mitreski, direktor na Kabtel grup.

Toj konstatira deka, za `al, makedonskite kompanii s$ u{te pravat nelogi~ni potezi da gi kratat buxetite tamu kade {to najmalku treba. Za edna kompanija da bide uspe{na mora da investira vo dobra IT infrastruktura i kadar koj }e ja koristi istata, deciden e toj.

[TO KONSTATIRA[E IDC? Vo 2009 godina rastot na makedonskiot IT pazar iznesuva{e 1,8% vo odnos na minatata

godina i dostigna 164,4 milioni amerikanski dolari. Mereno vo denari, pazarot porasnal za 7,2%. Godi{nata studija na kompanijata za ispituvawe na IT pazarite, IDC Adriatiks, konstatira deka zemjata postignala IT potro{uva~ka od 79 dolari po `itel so {to postigna 9,5% od prosekot na EU koj iznesuva 832 dolari.

"Rastot na IT pazarot vo Makedonija mo`e da mu se pripi{e na naplivot na dr`avno tro{ewe vo ovoj sektor, osobeno nabavkata na 72.000 laptopi za obrazovniot sektor i vo

nekolku proekti koi baraat intenzivna upotreba na informati~kata tehnologija.

Istovremeno, tro{eweto na IT vo ostatokot na realniot sektor i vo doma}instvata be{e silno pogodeno od ekonomskoto opa|awe”, veli izvr{niot direktor na IDC Adriatik, Boris @itnik. Proda`bata na desktop kompjuteri, sistemi i serveri opa|a sekoja godina, a kupuvaweto laptopi, tro{eweto IT uslugi, odr`uvawe i na licencirawe go dvi`e{e makedonskiot IT pazar.

Prihodite od IT uslugi vo 2009 porasnaa za 15,8%

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,28%

4,57%

5,30%

6,31%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60% 11,10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5075

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

47,6913

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

В.Британија

фунта

73,4681

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,6016

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,9491

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,6336

61,7

48,2

73,8

45,2

Извор: НБРМ

vo sporedba so prethodnata godina, proda`bata na softver porasna za 8,2%, dodeka na hardver se namali za 4,3%. Spored toa, udelot na IT uslugite vo vkupniot IT pazar vo zemjata se zgolemi za 3,1%, na softverot se zgolemi za 0,7%, dodeka udelot na hardverot se namali za 3,9 procentni poeni od prethodnata godina.

Aleksandar Ugrinoski, lokalen pretstavnik na IDC Adriatik, potencira deka makedonskiot pazar vo 2009 godina za prvpat go nadminal bosanskiot kade {to `iveat pet

milioni lu|e i ima golem priliv na donatorski sredstva.

Karakteristi~no za makedonskiot pazar e i toa {to ima enormen porast na IT uslugite, dvojno pove}e od drugite zemji vo Adriatik regionot.

IDC o~ekuva tro{eweto na IT vo Makedonija vo 2010 godina da opadne za 12,1%, od najvisokata to~ka vo 2009 godina. Vo period od pet godini se o~ekuva IT pazarot da prodol`i da raste so godi{na stapka od 5,2% i da dostigne 212 milioni dolari vo 2014 godina.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

27.07.2010

11

GRADONA^ALNICITE BARAAT

PRODA@BATA NA GRADE@NO ZEMJI[TE POD ITNO KAJ OP[TINITE

Proda`bata na grade`no zemji{te }e otide vo racete na gradona~alnicite kon krajot na 2011 godina namesto od 1 januari 2011 godina, kako {to prvi~no be{e planirano. Tie se nezadovolni {to i potoa Vladata }e ima diskreciono pravo da im gi odzema predmetite bez nikakvo obrazlo`enie.

VIKTORIJA MILANOVSKA

I

milanovska@kapital.com.mk

pokraj baraweto na op{tinite Vladata da ja zabavi proda`bata na dr`avno zemji{te, koja e naglo zgolemena neposredno po najavite deka istata }e se prefrli vo nadle`nost na samite op{tini, ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, v~era najavi deka nema da se zapazi ni prvi~no predlo`eniot rok za prefrlawe na ovaa nadle`nost na lokalno nivo.

Toj na v~era{nata tribina za nacrt-zakonot za upravuvawe so grade`no zemji{te soop{ti deka namesto vo januari 2011 godina se o~ekuva Zakonot da stapi na sila desetina meseci podocna, vo oktomvri idnata godina.

Gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, smeta deka odlo`enoto stapuvawe na sila }e go zabavi lokalniot ekonomski rast.

"So odredbata Zakonot da stapi na sila edna godina po negovoto donesuvawe go zabavuva ekonomskiot razvoj", veli Zaev. Toj ja kritikuva i odredbata vo predlog-zakonot

deka e neophodna soglasnost od Vladata pri sklu~uvawe na javno-privatni partnerstva i koncesii.

I gradona~alnikot na Ara~inovo, Bastri Bajrami, na v~era{nata debata izrazi razo~aranost poradi postojanite odlo`uvawa na stapuvaweto na sila na Zakonot za upravuvawe so grade`no zemji{te, klu~en za op{tinite.

I pokraj nekoga{nite najavi na Vladata deka upravuvaweto so grade`noto zemji{te }e se prefrli od centralna na lokalna vlast, vo predlo`eniot Zakon ostanuvaat odredbite deka Vladata mo`e vo koja bilo faza na proda`ba ili dolgoro~en zakup na zemji{teto da intervenira i da go zeme predmetot od op{tinata. Pritoa, nema pravo da obrazlo`i zo{to.

Spored gradona~alnicite na nekolku op{tini vakvite diskrecioni prava ne se dobri ni za investitorite, ni za op{tinite, koi na ovoj na~in dobivaat uloga na administrator.

Zakonot za grade`no zemji{te, koj treba{e da stapi na sila od 1 januari 2011 godina, spored Janakieski ima za cel intenziven ekonomski razvoj

na op{tinite preku mo`nosta da privlekuvaat stranski i doma{ni investicii.

"Ova }e ovozmo`i pobrz vlez na stranski investicii, odnosno }e ovozmo`i op{tinite da privlekuvaat stranski investicii, a od druga strana }e ima eden transparenten sistem koj }e bide na uvid na site gra|ani na Makedonija", re~e Janakieski, dodavaj}i deka op{tinite }e dobijat edna ingerencija pove}e, a vo rok od edna godina tie treba da gi zgolemat svoite kapaciteti.

Za taa cel, Ministerstvoto planira zaedno so ZELS I USAID da se napravi treningcentar koj na nekoj na~in }e gi obu~uva lu|eto {to }e upravuvaat so grade`noto zemji{te preku proces na licencirawe, vo zavisnost od goleminata na op{tinite, tie postepeno da se steknuvaat so pravoto za upravuvawe.

VLADATA MORA DA GO IMA POSLEDNIOT ZBOR Janakieski istakna deka cenovnicite za proda`ba na grade`noto zemji{te }e bidat predlagani od strana na sovetite na op{tinite, no pritoa mora da bidat odobreni od strana na Vladata i, spored nego, osobeno zna~ajna novina

17.03.2010 11

Lokalnata vlast }e go prodava zemji{teto, no cenata po koja }e se prodava mora da bide odobrena od Vladata vo Zakonot e sproveduvaweto elektronsko javno naddavawe koe ovozmo`uva pogolema transparentnost na celiot proces na raspolagawe so zemji{teto. “Zakonskoto re{enie gi obvrzuva site op{tini da vodat registar na otu|eno i dadeno pod zakup, neizgradeno,

grade`no zemji{te, i po eden primerok na sekoi ~etiri meseci vo godinata da dostavuvaat do Ministerstvoto za transport i vrski�, dodade toj.

Spored gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, so ovoj Zakon }e se napravi golem is~ekor vo procesot

na decentralizacija.

"Ova }e zna~i zabrzuvawe na lokalniot ekonomski razvoj, a za investitorite -namaluvawe na procedurata i postapkata za dobivawe grade`na dozvola, odnosno investitorite na edno mesto }e ja dobivaat celokupnata dokumentacija", veli Trajanovski.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 27.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

EVTINITE SRPSKI RABOTNICI PRIVLE^NI ZA ITALIJANSKIOT INVESTITOR

NAJNOVIOT MODEL NA FIAT ]E SE PROIZVEDUVA VO SRBIJA Srpskata ekspertska javnost tvrdi deka Fiat vo Srbija ima podobri uslovi otkolku koj bilo drug investitor i deka dr`avata go natplatila negovoto doa|awe vo zemjata

O

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

dlukata na italijanskiot proizvoditel na avtomobili Fiat da go prefrli proizvodstvoto na noviot model L-0 od torinskata fabrika Mirafjori vo Kraguevac & zadade udar na italijanskata vlada, sindikatite, no i na rabotnicite vo Italija.

Prviot ~ovek na Fiat, Serxo Marikone, objasni deka kompanijata se odlu~ila na takov ~ekor zatoa {to vo Italija ima problem so sindikatite, a vo Kraguevac mo`e da obezbedi sigurno proizvodstvo.

Fiat vleze vo Srbija pred s$ zaradi evtinata rabotna sila i zaradi brojnite povolnosti vo raboteweto, pa zatoa ne e ~udno {to ovaa kompanija e podgotvena da gi trpi pritisocite na italijanskata vlada, smetaat srpskite analiti~ari. Tie tvrdat deka vladata na Srbija na Fiat mu ovozmo`ila odli~na ponuda za investirawe, kakva {to retko koja dr`ava & dava na stranska kompanija.

Srpskiot ekspert za stranski investicii, Milan Kova~evi}, veli deka Srbija “skapo go

18

iljadi "fiat punto" bile proizvedeni i prodadeni minatata godina

plati” doa|aweto na Fiat i deka niedna dr`ava od regionot ne bi napravila takvi otstapki za investitorite.

“Pred s$, tie kaj nas imaat evtina rabotna sila, {to pretstavuva glavna pri~ina za doa|awe na stranski investitori. Sega koga vrednosta na dinarot padna, rabotnata sila e u{te poevtina!”

Za italijanskata kompanija da pristigne vo Srbija vladata na Fiat mu ovozmo`i dano~ni i carinski olesnuvawa i veti vlo`uvawe vo infrastrukturata na sopstven tro{ok.

“Fiat dobi otstapki koi se odnesuvaat na brojot na rabotnici, a na krajot duri go finansiravme i kupuvaweto na “puntoto” od sopstveniot buxet, so cel da ja zgolemime proda`bata”, veli Kova~evi}.

Toj zabele`uva deka Srbija skapo ja plati ovaa investicija i deka za nejzinoto ostvaruvawe bile napraveni mnogu otstapki. “Jas ne znam

nieden primer deka nekoja dr`ava od regionot mu pomognala na nekoj investitor tolku mnogu. Ako sega ovaa rabota ostane samo na eden model, toa sekako e lo{ primer za vodewe biznis. Na ovoj na~in poka`uvame deka gi potplatuvame investitorite za da dojdat kaj nas.”

FIAT PRED DRUGITE INVESTITORI Portparolot na Unijata na rabototdavci na Srbija, Dragoqub Raji}, isto taka smeta deka niskite plati se edinstvena pri~ina za pristignuvaweto na Fiat vo Srbija. Toj dodava deka “platite vo Fiat se dvi`at od 1.600 do 2.200 evra, dodeka vo Zastava tie se okolu 320 evra”.

“Vistina e deka Fiat vo Srbija ima podobri uslovi,

GRCIJA ]E KONFISKUVA IMOTI NA DANO^NITE DOL@NICI

G

r~koto Ministerstvo za finansii predupredi deka }e zapo~ne postapki za konfiskuvawe i rasproda`ba na skapi vili i nedvi`en imot na dano~nite dol`nici, bidej}i minatata nedela iste~e dadeniot rok za regulirawe na dolgovite kon dr`avata.

Ministerstvoto za finansii im dade ultimatum na 990 dol`nici koi imaat imoti na gr~kite ostrovi

Mikonos i Santorini. Pri proverkite bilo utvrdeno deka 990 lica koi dol`at danoci vo visina od 6,7 milioni evra poseduvaat vkupno 2.971 imoti na spomenatite ostrovi.

Spored podatocite na Ministerstvoto za finansii samo 25% od sopstvenicite na nedvi`nosti na ostrovite Mikonos i Santorini platile danok. Do krajot na godinata gr~kata vlada se nadeva deka }e

sobere 1,5 milijardi evra od nenaplatenite dolgovi na dr`avata

MIKONOS

KINEZI ZAINTERESIRANI ZA PRISTANIШTETO VO RIEKA isokata kineska delegacija, Vpokana koja ja poseti Hrvatska na na hrvatskiot parla-

ment, ja poseti upravata na pristani{teto vo Rieka i se sretna so upravitelot na pristani{teto, Bojan Hla~.

“G. Jiarui e eden od kineskite ministri koj zaedno so partnerite e zainteresiran za rabotata na pristani{teto, kako i za razvojnite planovi za vo idnina. Ova iskustvo toj }e im go prenese na kineskite

biznismeni zainteresirani za u~estvo vo proektot za pristani{teto”, izjavil rakovoditelot na pristani{teto po sostanokot so kineskata delegacija. Kineskite stopanstvenici se zainteresirani za soobra}ajnata ruta preku Rieka, koja pretstavuva najbrz i najevtin pat za kineskata stoka do sredna i jugoisto~na Evropa, dodeka ovaa rabotna poseta }e pridonese za ekonomskata sorabotka me|u ovie dve zemji

RIEKA

LIBIJCI SAKAAT DA GO KUPAT TELEKOM SRBIJA ibiskata telekomunikaL ciska kompanija, LAP Grin N, soop{ti deka e

zainteresirana za kupuvawe na mnozinskiot paket-akcii na Telekom Srbija.

Generalniot direktor na kompanijata, Abdulaset Elzabi, razgovaral so premierot na Srbija, Mirko Cvetkovi}, za zainteresiranosta na ovaa kompanija za srpskiot telekom.

Cvetkovi} na sostanokot so generalniot direktor na

libanskata kompanija & posakal “dobredojde” na kompanijata na javnoto naddavawe, pri {to na Elzabi mu naglasil deka vladata na Srbija }e obezbedi fer i transparenten proces za proda`ba na akciite. Vo soop{tenieto se naveduva deka ovoj sostanok voedno bil i prodol`uvawe na neodamne{nite razgovori na Cvetkovi} so libiskiot premier, Mahmud Bagdadi.

Kompanijata LAP Grin N minatata godina ostva-

rila nekolku me|unarodni akvizicii, dodeka kupuvaweto na Telekom Srbija, dokolku se ostvari, bi bila prva investicija nadvor od afrikanskiot kontinent.

LAP Grin N upravuva so telekomunikaciski kompanii i poseduva licenci za rabota vo osum afrikanski zemji, me|u koi Niger, Uganda, Ruanda, Bregot na Slonovata Koska, Sudan, Zambija, Togo i Siera Leone.

otkolku koj bilo drug investitor, a vo ovoj moment dr`avata definitivno go natplati negovoto doa|awe vo zemjata. Dokolku vo Kraguevac se pravat barem 100.000 avtomobili, toa mo`e da bide isplatlivo, bidej}i so toa zna~ajno bi se namalil uvozot, a bi se zgolemil izvozot”, veli Raji}.

Toj naglasuva deka so ogled na faktot {to italijanskata vlada injektirala mnogu pari vo Fiat Italija, mala e verojatnosta deka taa tolku lesno }e dozvoli da se prefrli del od prizvodstvoto vo Srbija.

“Fiat vo Srbija treba da vlo`i okolu 700 milioni evra, no tie sredstva treba da mu gi ovozmo`at italijanskite banki i vladata”,

K

O

M

E

R

veli Raji}.

Profesorot Bo{ko @ivkovi} od srpskiot Ekonomski institut predupreduva deka “Srbija nema pove}e pari za na vakov na~in da gi subvencionira stranskite investitori”.

“Postojat dva osnovni na~ini za da se privle~at investicii: da se podobri kvalitetot na instituciite i da se namali rizikot na vlo`uvawe. Mislam deka Srbija malku pove}e treba da poraboti na prvata, a ne na vtorata. Ne mo`e beskone~no da se zgolemuva iznosot na subvenciite. Treba pove}e da se raboti na ureduvawe na sistemot”, veli @ivkovi}. Od druga strana, pretsedatelot na sindikatot na Zastava avtomobili, Zoran Mihajlovi}, se pla{i od novo odlo`uvawe na proizvodstvoto na noviot model na Fiat vo Kraguevac.

“Mislam deka im dadovme mnogu pove}e od {to i samite o~ekuvaa. Bez ogled na toa {to stanuva zbor za kompanija koja treba pazarno da raboti, tie od gradot dobija besplatno zemji{te. Od druga strana, ni italijanskata vlada ne mu ovozmo`i na Fiat proda`ba na avtomobilite po sistemot “staro za novo”, a na kompanijata & predlo`i da

C

I

J

A

L

E

N

poraboti na sopstveniot plasman na razli~ni pazari. A, sega, italijanskata vlada saka da se zame{a!”, veli toj.

“Fiat ovde ne dojde zaradi toa {to nas n$ saka premnogu, tuku najmnogu zaradi toa {to ima evtina rabotna sila i korist od okolnostite. Tie imaat bescarinska zona vo Zastava, a, isto taka, proizvoditelite na komponentite koi }e gi donesat }e bidat nekolku godini oslobodeni od pla}awe na komunaliite za zemji{teto i infrastrukturata. Isto taka, do avgust 2010 godina treba{e da zapo~ne so proizvodstvo, no navodno zaradi krizata i toa se odlo`i za godina i polovina”, veli Mihajlovi}.

Od {este novi modeli koi gi planira Fiat, spored dogovorot so Srbija, dva sigurno }e se izrabotuvaat vo Kraguevac. Za da se proizveduva paralelno i punto neophodno e da se prodadat 30.000 vozila, za proizvodstvoto da bide rentabilno i so nego da se prodol`i i po april narednata godina.

Se procenuva deka na srpskiot pazar godi{no mo`e da se prodavaat okolu 20.000 avtomobili, a da se izvezuvaat 10.000.

O

G

L

A

S

SVET BIZNIS POLITIKA

13

27.07.2010

PROMENA VO RAKOVODSTVOTO NA BRITANSKATA NAFTENA KOMPANIJA

AMERIKANEC DOA\A NA ^ELO NA BRITI[ PETROLEUM

}} Amerikanecot Robert Dadli dojde na mestoto na Toni Hejvord, koj ve}e tri meseci ne uspeva da se spravi so golemite problemi predizvikani od eksplozijata na platformata Dipvoter Horajzon vo Meksikanskiot Zaliv.

B

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ordot na direktori na Briti{ Petroleum v~era za izvr{en direktor go imenuva Amerikanecot Robert Dadli, koj dojde na mestoto na Toni Hejvord, koj ve}e tri meseci ne uspeva da se spravi so golemite problemi predizvikani od eksplozijata na platformata Dipvoter Horajzon vo Meksikanskiot Zaliv.

Postavuvaweto na Amerikanec na ~elo na naftenata kompanija so sedi{te vo London go poka`uva zna~eweto i va`nosta {to SAD ja ima za Briti{ Petroleum, bidej}i edna tretina od izvorite na nafta i gas, rafineriite i ostanatite biznis-interesi se nao|aat vo SAD, dodeka 40% od akcionerite vo kompanijata se Amerikanci.

Ovoj ~ekor voedno pretstavuva i potvrda na bordot na direktori deka kompanijata ima namera vo narednite godini da se soo~i so posledicite koi nastanaa od istekuvaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv. Odnosno, da gi snosi

tro{ocite za ot{teta od tu`bite protiv kompanijata koi vredat desetici milijardi dolari, a isto taka i da se soo~i so novite regulacii za iskoristuvawe na naftata na amerikansko tlo.

Amerikanskite mediumi pi{uvaat deka vo najdobar interes na kompanijata e da prodol`i ponatamu da raboti so sve`o liderstvo.

Robert Dadli, 54-godi{en Amerikanec, koj porasnal vo Misisipi, pominuvaj}i go letoto na Zalivot koj denes e totalno uni{ten od eksplozijata na bu{otinata Dipvoter Horajzon, posledniov mesec e zadol`en za odgovornosta {to BP ja ima za izlevaweto na naftata. Osven toa, toj e poznat i po toa {to upravuval so oddelot na BP vo Rusija, kade {to izdejstvuval vospostavuvawe kontrola vrz operaciite na ruskoto tlo, i pokraj strogite barawa na ruskata vlada.

Upravniot odbor na BP smeta deka ova negovo iskustvo }e mu pomogne vo izvr{uvaweto na novite rabotni obvrski, bidej}i toj ima politi~ki ve{tini da go “ubedi sekoj ~ovek”, od pretsedatelot Barak Obama, do ribarite vo Misisipi, a,

XONSON KONTROLS DVOJNO JA ZGOLEMI KVARTALNATA DOBIVKA

A

merikanskiot proizvoditel na avtomobilski delovi, Xonson Kontrols, vo izminatoto trimese~je ja duplira{e svojata dobivka, najmnogu blagodarenie na zgolemenoto proizvodstvo na avtomobili i kamioni.

Neto-dobivkata na kompanijata so sedi{te vo Milvoki vo tretiot kvartal od nejzinata fiskalna godina, koj zavr{i na krajot od juni, porasnala na 418 milioni dolari, ili 61 cent po akcija, vo odnos na istiot period od minatata godina, koga profitot iznesu-

val 167 milioni dolari ili 26 centi po akcija. Prihodite od proda`bata porasnale za 22%, na 8,54 milijardi dolari.

Na dobrite rezultati na Xonson Kontrols najmnogu vlijanie ima{e rastot na proizvodstvoto na avtomobili i kamioni vo SAD vo ovaa godina za 17%.

Vo soop{tenieto stoi deka kompanijata postignala dogovor za zgolemuvawe na svojot udel vo fabrikata vo Ju`na Koreja za proizvodstvo na akumulatori. Udelot vo Dek-

isto taka, kompanijata smeta i deka toj najsovesno }e go izvr{i ras~istuvaweto na Meksikanskiot Zaliv, za podocna sigurno da operira so vadeweto nafta od dlabokite izvori pokraj isto~niot breg na SAD. ISTORISKA PROMENA Spored planot prezentiran od strana na upravniot odbor na kompanijata Robert Dadli oficijalno treba da zastane na ~elo na kompanijata na 1 oktomvri, a slednite dva meseci treba da bidat period za tranzicija.

Ovaa promena oficijalno se objavuva denes, koga kompanijata treba da gi objavi finansiskite rezultati za vtoriot kvartal od ovaa godina i da ja soop{ti ponatamo{nata strategija za spravuvawe so posledicite koi nastanaa od izlevaweto na naftata.

Iako golemite nafteni kompanii retko postavuvaat lu|e na visoki pozicii koi se nadvor od nivniot rang, sepak, analiti~arite na situacijata poso~uvaat deka Robert Dadli ostanuva “neizvalkan” od site problemi so koi ovaa naftena kompanija se soo~uva vo poslednite nekolku godini, me|u koi e i eksplozijata

K lor Korp vo Ju`na Koreja }e bide zgolemen za 50%, na 90%, za {to kompanijata }e potro{i 90 milioni dolari.

ITALIJANSKITE DIPLOMATI [TRAJKUVAAT PROTIV BUXETSKOTO [TEDEWE

I

talijanskite diplomati vo Rim i niz svetot denes {trajkuvaat vo znak na protest protiv "kastreweto" na buxetot, nametnat na nivnoto ministerstvo so planot za {tedewe na vladata na Silvio Berluskoni, obvinuvan deka ja "urnisuva" nacionalnata diplomatija.

Protestnite aktivnosti ja zafatija i La Farnezina (sedi{teto na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo Rim) i 325-te pretstavni{tva na Italija vo stranstvo (ambasadi, konzulati, postojani pretstavni{tva i kulturni instituti), {to }e ja namalat svo-

jata aktivnost do minimum, soop{ti sindikatot Sindame, koj gi pretstavuva vrabotenite vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.

Planot za buxetsko {tedewe vreden 24,9 milijardi evra predviduva zamrznuvawe na platite na vrabotenite na tri godini i namaluvawe za 10% na buxetite na ministerstvata.

POVLEKUVAWETO NA AJFON 4 BI ^INELO 1,5 MILIJARDI DOLARI

O

tkako javno bea soop{teni problemite povrzani so priemot na signal kaj Ajfon 4 se pojavija glasini za mo`noto povlekuvawe na ovoj ured od pazarot.

Spored procenkite na analiti~arite na kompanijata Bernstein Risr~, povlekuvaweto na Ajfon 4 od pazarot e malku verojatno, no vo slu~aj Epl da se odlu~i za takov ~ekor, toa kompanijata

bi mo`elo da ja ~ini 1,5 milijardi dolari.

Procenkite se temelat na pretpostavkata deka Ajfon go ~ini Epl 250 dolari, a momentalno se prodadeni, ili se nao|aat vo distributivna mre`a okolu {est milioni uredi. Od druga strana, se procenuva deka za{titnoto ku}i{te koi Epl im go ponudi na svoite korisnici za da go re{at problemot so priemot na signal kompanijata ja ~ini

vo rafinerijata vo Teksas, problemite so gasovodot na Aljaska, kako i nesre}nata eksplozija na Dipvoter Horajzon, kade {to zaginaa 11 lica, a milioni galoni nafta bea izleani vo Meksikanskiot Zaliv, sozdavaj}i ekolo{ka i ekonomska katastrofa.

Vnatre vo kompanijata Dadli se sre}ava so predizvikuva~ki zada~i za podobruvawe na razni{aniot moral na vrabotenite, dodeka treba da ja reformira tvrdoglavata praktika na davawe prednost na profitot i prezemaweto rizik pred bezbednosta i za{titata na okolinata.

“Kompanijata treba da ja resetira svojata nasoka i da ja obnovi doverbata, nadvor i vo organizacijata”, pi{uva "Wujork tajms".

Zaminuvaweto na Toni Hejvord e o~ekuvano, pred s$ zaradi kritikite {to Briti{ Petroleum gi dobi za lo{iot odgovor kon krizata so koja se soo~i.

“Negovoto zaminuvawe bilo planirano, no poznava~ite na situacijata velat deka se ~ekalo stabilizirawe na situacijata i kone~no sopirawe na izlevaweto na naftata od bu{otinata vo

okolu 1 dolar, dodeka Epl toa ku}i{te go napla}ala 29 dolari.

O

M

E

R

Toni Hejvord (levo) i Robert Dadli Meksikanskiot Zaliv”, pi{uva "Vol strit `urnal".

Dodeka portparolot na BP vele{e deka “Toni Hejvord e izvr{en direktor koj ja ima hrabrosta na celiot bord na direktori”, administracijata na Obama istaknuva{e deka voop{to ne e zadovolna so negoviot odgovor na krizata.

Toni Hejvord, sega ve}e biv{ izvr{en direktor na BP, samo vo 2009 godina zarabotil C

I

J

A

L

E

N

~etiri milioni funti, dodeka negovata kariera momentalno stagnira.

Od kompanijataa soop{tuvaat deka negovoto zaminuvawe bilo neizbe`no.

Minatata nedela kompanijata pregovara{e za proda`ba na del od svojata sopstvenost vo Teksas, Egipet i Kanada na Korporacijata Apa~e, vo vrednost od 7 milijardi dolari, za da sobere sredstva i da ja plati {tetata.

O

G

L

A

S

FEQTON

14 27.07.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: NOKIA

NOKIA GI POVRZUVA LU\ETO SR\AN IVANOVI]

N

ivanovic@kapital.com.mk

okia e edna od najstarite evropski kompanii, no te{ko deka pettiot brend vo svetot }e be{e poznat kako proizveduva~ na hartija ili elektronika za osvetluvawe. Vistinskata istorija na Nokia zapo~nuva koga kompanijata zaponuva da investira vo telekomunikaciite, no vistinskiot probiv na pazarot go bele`i so pojavata na mobilnata telefonija.

Denes Nokia “povrzuva” edna tretina od svetskata populacija, so {to e apsoluten lider vo proizvodstvoto i proda`bata na mobilni telefoni. Vo paletata ponudi na ovaa kompanija ima i evtini i skapi, telefoni izraboteni od zlato, platina i dijamanti, no i od reciklirana plastika, za site socijalni i starosni grupi.

Korenite na Nokia odat daleku vo 1865 godina so osnovaweto na drvnata industriska kompanija vo jugozapadna Finska od strana na rudarskiot in`ener Fredrik Idestam. Triesetina godini podocna be{e osnovana kompanijata Finnish Rubber Works, a vo 1912 godina so rabota po~na Finnish Cable Works. Postepeno, sopstvenosta na ovie dve kompanii i Nokia po~na da preminuva vo racete na samo nekolku sopstvenici.

Kone~no, vo 1967 godina ovie tri kompanii se spoija vo Nokia Korporacija.

Na po~etokot od 1980-te Nokia ja zacvrsti svojata pozicija na pazarot za telekomunikacii i potro{uva~ka elektronika preku akviziciite na kompaniite Mobira, Salora,

Nokia e najgolem svetski proizvoditel na mobilni telefoni i dr`i pove}e od edna tretina od svetskiot pazar na ovie proizvodi. Iako doa|a od mala zemja (Finska ima samo pet milioni `iteli), brendot uspea da stekne planetaren uspeh i da se najde na pettoto mesto na listata na Businessweek za najskapoceni brendovi vo svetot so vrednost od 34,9 milijardi dolari za 2009 godina. A, s$ po~nalo kako fabrika za hartija...

Sedi{teto na Nokia, najgolemata kompanija vo Finska Televa i {vedskata Luksor.

Vo 1987 godina Nokia go kupi delot za potro{uva~ka elektronika na germanskata kompanija German Standard Elektrik Lorenc, kako i francuskata Okeanik. Vo docnite 1980-ti Nokia stana najgolema skandinavska kompanija za informaciska tehnologija preku akvizicijata na oddelot na Erikson za podato~ni sistemi. Vo 1989 godina Nokia napravi zna~ajna ekspanzija na svojata industrija za kabli vo kontinentalna

Evropa preku prezemaweto na holandskata kompanija NKF. Od po~etokot na 1990te Nokia se koncentrira{e na svojot osnoven biznis, telekomunikaciite, i zatoa se oslobodi od biznisite so informaciska tehnologija i bazi~nite industriski operacii.

HARTIJA ILI TELEFON, PRVI VO KOMUNIKACIJATA Interesen e faktot deka Nokia u{te od svoeto osnovawe bila vo biznisot so komunikacii. Vo sredinata na

19 vek hartijata bila toga{no sredstvo za komunikacija, a Nokia proizveduvala hartija.

Potoa, na po~etokot od 20 vek so osnovaweto na fabrikata za guma bila izvr{ena tehnolo{ka promena. Gumata i pridru`nite hemikalii bile najmoderni tehnologii vo toa vreme. Sledna golema tehnolo{ka promena bil prodorot na elektri~nata energija vo domovite i fabrikite, {to dovede do formirawe na fabrikata za kabli vo 1912 godina, koja gi proizveduva{e za potrebite na telegrafskata

industrija i, sekako, na toga{ novata naprava - telefonot.

Po 50 godini rabotewe vo ramki na oddelot za kabli Nokia go otvori oddelot za elektronika i so toa go poplo~i patot na novata era vo telekomunikaciite.

Sleduva{e decenija mo{ne va`na za prodorot na Nokia na pazarot za telekomunikacii.

DIZAJNOT E NAJBITEN! Dizajnot otsekoga{ bil va`en za Nokia i dene{nite mobilni telefoni se smetaat za primer {to ostanatite go

sledat. Zemete gi, na primer, {arenite maski {to mo`at da se menuvaat, {to gi pretvorija mobilnite telefoni vo moden detaq preku no}.

Me|utoa, Nokia otsekoga{ razmisluvala na toj na~in, pa i vo 1960-te, koga eden ogranok na kompanijata proizveduval guma, bile lansirani na pazarot gumeni ~izmi vo razli~ni boi, a bil period koga i proizvoditelite na ~izmi ja sledele logikata na Henri Ford koja veli - mo`e da bide sekoja boja, s$ dodeka e crna! Me|utoa 1960-te bea

PRIKAZNI OD WALL STREET

NOVIOT KRAL NA ^

N

Nedostigot na ~okolado vo detstvoto mo`e da bide edinstveno objasnuvawe za “|avolsko” lukavite potezi na trguvawe so kakao na ovoj prili~no prose~en i skromen berzanski trgovec so surovini, Toni Vord.

egoviot poteg na berzite zvu~i neverojatno glamurozno. Cenite na osnovnata sostojka na ~okoladoto se zgolemija na nivno najvisoko nivo vo poslednite 33 godini otkako negoviot hex-fond otkupi golem del od svetskite akcii na kakao.

Vedna{ po vakviot poteg lu|eto vedna{ po~naa na Vord da gledaat kako na ekvivalent na bra}ata Nelson i Vilijam Hant, koi ja prezele kontrolata so srebro na svetskite pazari vo periodot od 1979-1980 godina, so prezemawe na pogolemiot del akcii od ovoj metal. Ottoga{, mnogumina na pazarot na surovini, po~nuvaj}i od surova nafta do kakao, gledaat kako na poligon za al~ni brokeri

i lesna platforma za ve{ta~ko zgolemuvawe na cenite na {teta na potro{uva~ite.

No, sepak, realnosta e poinakva.

Negoviot triumf so kakaoto ne e rezultat na blagovremeni trejderski potezi, tuku istite sleduvaat po deceniski pozicionirawa vo biznisot so kakao.

Vord e roden vo voena familija vo srceto na britanskiot establi{ment. Svoeto obrazovanie go steknuva na Marlborough College, koj pretstavuva edno od elitnite privatni u~ili{ta od internatski tip vo Velika Britanija.

Po napu{tawe na u~ili{teto vo 1979 godina zapo~nuva vedna{ so rabota vo London kako pripravnik vo Sime Darby, planta`a-kompanija vo maleziska sopstvenost, kade

{to negovata prva rabota bila zemawe mostri za ~aj.

Edna godina podocna toj se priklu~uva na brokerska firma EF Haton so sedi{te vo London, naso~uvaj}i go svojot interes kon kakaoto. Otoga{ toj ja zadr`uva negovata fascinacija so primarnata sostojka na ~okoladoto i Afrika, koja e srceto na proizvodstvoto na kakao. Vo EF Haton svojata kariera ja zapo~nuva kako pripravnik, koj mora da vodi bitka za sekoj klient protiv konkurencija od pove}e od 100 drugi kakao-trgovci i brokeri vo Evropa i vo SAD. Vo toj period trguvawata s$ u{te bea staromodni so koristewe teleks i egzoti~ni patuvawa vo civilno-voeno nestabilni podra~ja na afrikanskite zemji.

FEQTON

27.07.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii pova`ni od drug aspekt za Nokia. Vo ovaa decenija po~na prodorot na Nokia na pazarot za telekomunikacii.

Vo 1963 godina tie go razvija radiotelefonot, a dve godini podocna sleduvaa data-modemite - dolgo vreme pred op{tata javnost i da slu{ne za niv. Vo 1980-te site gledaa vo mikrokompjuterite kako slednata “golema rabota”, pa i Nokia ne be{e isklu~ok, kako golem proizvoditel na kompjuteri, monitori i TV-aparati. Tie denovi konceptot na High Definition TV, satelitski programi i teletekst-uslugi samo ja podgrevaa imaginacijata na potro{uva~ite. Vo me|uvreme, se slu~uvaa promeni. Prvata mre`a za mobilna telefonija, NMT, be{e pretstavena vo Skandinavija vo 1981 godina, a Nokia gi napravi prvite telefoni za vo avtomobil {to rabotea na taa mre`a. Za volja na vistinata, vo po~etokot na 1980-te ima{e mobilni telefoni vo bukvalna smisla na zborot,

DALI STE ZNAELE DEKA...

Nokia “povrzuva” edna tretina od svetskata populacija, so {to e apsoluten lider vo proizvodstvoto i proda`bata na mobilni telefoni. Vo paletata ponudi na ovaa kompanija ima i evtini i skapi, telefoni izraboteni od zlato, platina i dijamanti, no i od reciklirana plastika, za site socijalni i starosni grupi no bea glomazni i te{ki. Vo 1987 godina Nokia go proizvede prviot mobilen telefon {to mo`e{e slobodno da se nosi vo raka i ottoga{ “mobilkite” po~naa da gi namaluvaat svoite dimenzii vo obratna proporcija so rastot na pazarot. NMT be{e prviot standard za telefonija {to obezbedi me|unaroden roaming. Na Nokia & obezbedi dragoceno iskustvo za nejzinoto u~estvo

vo razvojot na Globalniot sistem za mobilni komunikacii (GSM). Toa e digitalen standard {to po~na da se {iri vo 1980-te, a ja zacvrsti svojata pozicija vo slednata decenija za denes da opfa}a re~isi dve milijardi lu|e kako korisnici na ovaa mre`a za mobilna telefonija vo svetot, vo pove}e od 200 zemji. Prviot komercijalen GSM povik vo svetot be{e napraven vo 1991 godina vo Helsinki od strana na toga{niot finski premier Hari Holkeri,

Novata revolucija na Nokia e tvist-tehnologija na mobilnite telefoni

^OKOLADOTO Toa be{e svet na vodewe biznis preku organizirawe ve~eri, {to za Vord, so ogled na negovoto u`ivawe vo dobra hrana i fino vino, pretstavuva{e lesnotija.

Brzo potoa se iska~uva na vrvot na trgovijata so kakao i kafe, no sega vo *Phibro, legendarnata divizija za trguvawe so surovini na Salomon Smit Barni.

Tri decenii po negovoto vleguvawe vo svetot na kakaoto negovite konkurenti i poznanici go opi{uvaat kako najvlijatelniot trgovec na ovoj pazar. Duri i rivalite velat deka namesto da bide {pekulator, toj, vsu{nost, e golem analiti~ar, koj veruva

15

vo ona {to }e se dobie kako ishod na temelnoto istra`uvawe.

Negoviot perfekcionizam gi natera trgovskata ku}a i hex-fondot kaj koj stana koosnova~ vo 1998 godina, Armajaro, da rasporeduvaat personal i toa sekoja godina na Bregot na Slonovata Koska, koja e najgolemiot proizvoditel na kakao vo svetot, so cel da se sledi kako odi proizvodstvoto za da dobie prednost pred rivalite vo prognoziraweto na goleminata na proizvedenite koli~ini kakao.

Sepak, bez ogled na negovoto vnimanie na detali, negovata kariera ima podemi i

padovi. Vo 1996 godina toj natrupa ogromna koli~ina kakao vo London, zemaj} i obvrska za isporaka na 300.000 toni zrna kakao, {to vo toa vreme be{e ednakvo na 10% od svetskite posevi, oblo`uvaj}i se deka posevite na Bregot na Slonovata Koska taa godina nema da gi ispolnat o~ekuvawata.

Sepak, na kraj, `etvata be{e uspe{na i toj pretrpe golemi zagubi kako rezultat na padot na cenata.

Ona {to se slu~i neodamna so cenata na kakaoto na pazarite na surovini, spored poznava~ite, e posledica na Vordovoto bavno gradewe pozicii preku kupuvawe

so mobilen aparat na Nokia, se razbira.

LIDERI VO TELEFONIJATA Vo 1980-te, za vreme na erata na prviot ~ovek na Nokia, Kari Kairamo, kompanijata se {ire{e agresivno vo novi oblasti, blagodarenie pred s$ na brojnite akvizicii.

Vo docnite 1980-ti i ranite 1990-ti Nokia vleta vo seriozni finansiski problemi, za koi glavna pri~ina bea golemite zagubi {to gi prave{e nejziniot oddel za televizori (ovie problemi se najverojatno pri~inata za Kairamo da si go odzeme `ivotot vo 1988 godina).

Nokia po~na da se osloboduva poleka od oddelite za televizija i kompjuteri.

Jorma Olila, koj stana glaven direktor vo 1992 godina, donese strategiska odluka kompanijata da se koncentrira isklu~ivo na telekomunikacii. Zatoa, do krajot na decenijata Nokia prodol`i da se osloboduva od site nejzini ne-telekomunikaciski sektori. “Eksplozijata” na popularnosta na mobilnata telefonija {to se slu~i mina-

fju~ersi vo oktomvri lanskata godina, a so datum na isporaka vo juli godinava.

Ekspertite smetaat deka za ovie fju~ersi od negova strana bila platena cena od 2.100 do 2.200 funti od ton. Pred istekot na ovie fju~ersi vo juli cenata na kakaoto porasnala na 2.732 funti za ton. Vedna{ potoa od Armajaro gi {okiraa u~esnicite na ovoj pazar so toa {to prezedoa fizi~ka isporaka na 240.100 toni kakao zrna po gorenavedenata cena. {to e ednakvo na 7% od svetskata `etva i {to pretstavuva najgolema isporaka na kakao vo poslednive 14 godini.

Nokia prvobitno (vo 1865 godina) be{e kompanija planirana da proizveduva toaletna hartija Prepoznatliviot rington ”Nokia tune”, vsu{nost, e baziran vrz gitarska melodija od 19 vek, imenuvana kako “Gran Vals”, od {panskiot muzi~ar Francisko Tarega.

Ovoj rington prvobitno bil nare~en “Grande Valse” vo mobilnite telefoni na Nokia, no vo 1998 godina bil preimenuvan vo ”Nokia tune” zatoa {to stanal tolku mnogu prepoznatliv za Nokia, pa lu|eto postojano go narekuvale “zvukot na Nokia”.

tata decenija be{e nad site najoptimisti~ki prognozi na Nokia, {to predizvika kriza vo nejziniot sistem na logistika. Ova gi natera ~elnite lu|e da gi usovr{at site logisti~ki operacii i denes ovoj sistem e edna od glavnite prednosti na Nokia vo odnos na nejzinite rivali. Vo 2004 godina problemite vo oddelot za mre`na oprema predizvikaa organizaciski promeni i otpu{tawa vo kompanijata.

Ova go naru{i javniot imix na Nokia vo Finska i predizvika brojni sudski procesi, a ima{e i dokumentarna TV-emisija so kriti~ki naboj kon firmata. I pokraj ovie periodi~ni krizi, Nokia postignuva{e fenomenalni uspesi vo oblasta {to taa ja odbra kako glavna - mobilnite telefoni. Ovoj rast se slu~i prvenstveno vo erata na Jorma Olila, koj

Nokia e stavena na listata na Fortune od 20 kompanii vo svetot za 2006 godina na koi lu|eto najmnogu im se voshituvaat.

Nokia e vo momentov najgolemiot svetski proizvoditel na digitalni kameri, bidej}i proda`bata na mobilni telefoni opremeni so kamera ja nadminuva onaa na konvencionalnite kameri.

Vo prviot del od filmskata trilogija Matriks, likot Neo, tolkuvan od Kianu Rivs, koristi mobilen telefon Nokia 8110.

ja napu{ti Nokia vo juni godinava za da sedne na ~elo na nafteniot gigant Shell. Noviot CEO na Nokia e Oli-Peka Kalasvuo. Na 19 juni Nokia i Simens objavija deka gi spojuvaat svoite oddeli za oprema vo mobilnite i fiksnite telefonski mre`i i taka ja kreiraa najgolemata kompanija za mre`na oprema vo svetot. Dvete kompanii imaat po 50% udel vo novata kompanija so sedi{te vo Helsinki, koja se vika Nokia Simens Mre`i.

Kompanijata predviduva godi{ni proda`bi od 16 milijardi evra i za{teda na tro{oci od 1,5 milijardi evra do 2010 godina. Okolu 20.000 vraboteni na Nokia }e bidat prefrleni vo novata kompanija.

Vo utre{niot broj: Kako McDonald’s stana najpoznat svetski brend vo ugostitelstvoto

FUN BUSINESS

16 27.07.2010 TOP-MODEL: @IZEL BUNDHEN

NETIPI^EN MODEL ZA USPEH So 30 godini @izel ima 150 milioni evra vo banka, harmoni~no semejstvo so Tom Brejdi i sinot Benxamin i nitu edna damka vo nejziniot profesionalen i privaten `ivot

Z

a nea velat deka e sosema netipi~na manekenka i topmodel. Ja nema po `oltiot pe~at, ne ja vrzuvaat za skandalite so poznatite.

Vsu{nost, ja smetaa za ikona na novata era vo svetot na top-modelite zatoa {to nejzinoto sveto trojstvo go so~inuvaat posvetenosta na rabotata, disciplinata i izbegnuvaweto skandali. Pred nekolku dena @izel Bundhen napolni 30 godini.

Taa nejzina godi{nica od `ivotot gi sveduva rezultatite od decenija i pol dolgata kariera, zaokru`ena samo so epiteti. Najseksi `ena na svetot.

Najbogat model na svetot, so konto, kako {to procenuva magazinot

“Forbs”, od 150 milioni evra. Oma`ena za eden od najposakuvanite ma`i na dene{nicata, igra~ot na amerikanski fudbal Tom Brejdi, so kogo zasega go imaat sinot Benxamin.

Mnogumina se pra{uvaat zo{to tokmu @izel, od site ubavi i prekrasni devojki na svetot koi imaat isto ili poubavo telo i lice od nea, uspeala?

Kako tokmu @izel uspeala da odolee na “slatkiot `ivot” vo svetot na top-modelite i ostanatite selebriti, vo koj povremeno znaele da se udavat i Naomi Kempbel i Kejt Mos? Top-model, a bez minuta “sta`” vo nekoja presti`na klinika za odviknuvawe od droga, alkohol ili druga zavisnost?

Pa, pogore gi nabroivme komponentite na nejzinoto “sveto trojstvo”.

Spored site dosega{ni fotografi, urednici i sorabotnici na modnite spisanija i televiziski emiisii so koi sorabotuvala, @izel nikoga{ ne zadocnila na snimawe.

Patem, nikoga{ ne prigovara na uslovite, nikoga{ nema histeri~ni ispadi, nikoga{ ne gi maltretira ~lenovite na ekipata okolu nea so nevozmo`ni barawa od tipot jajca od japonska potpolo{ka, servirani so takov i takov kavijar i {i{e najskapo-ceno {ampawsko.

Ako Kempbel se proslavi so izjavata deka ne stanuva od krevet, za da odi na snimawe, bez 10.000 dolari, @izel ne go minuva denot vo krevet ako nema

snimawe, za koe dobiva i po 20.000 dolari.

Potoa, nevozmo`no e da bide snimena vo toaletot na nekoj ekskluziven bar kako {mrka kokain vo svitkana banknota od eden dolar, nitu se pojavuva vo nepristojno razgoleno izdanie vo privatniot `ivot, ako ne se raboti za snimawe na editorijal za seksi dolna obleka ili kostimi za kapewe. Zgora na toa, od parite {to gi zarabotila minatata godina izdvoila i 1,5 milion dolari kako pomo{ za nastradanite od zemjotresot na Haiti.

Germanska disciplina kaj najpoznatata Brazilka }e re~at nekoi. Hm, imalo i }e ima Germanki vo ovoj biznis, no nekoi se poznati po razni kaprici. Brazilkata @izel

SVETOT NA SOVRШENI KOPII

TEШKO E DA SE PREPOZNAE REMEK-DELO Faktot {to s$ po~esto se slu~uvaat gre{ki, duri i vo mnogu poznatite aukciski ku}i kako {to se Sotbi i Kristi, e znak za pretpazlivost za kolekcionerite

R

uskiot naften magnat Viktor Vekselberg izdvoi 2,9 milioni dolari za platno na svojot sonarodnik Boris Kudstodijev. Tokmu ruskite oligarsi se tie koi ja krevaat cenata na pazarot na umetnosti. Imotot na ovoj bogat Rusin, spored podatocite na “Forbs”, vredi okolu 6,4 milijardi dolari, no Vekselberg vo ovoj slu~aj ne pomina dobro. “Odaliska” e falsifikat, utvrdija stru~wacite. Vekselberg pokrena tu`ba protiv najpoznatata svetska aukciska ku}a Kristi, koja, vsu{nost, i mu go prodade platnoto.

Na vrabotenite vo aukciskata ku}a im izbegal podatokot deka stanuva zbor za la`na atribucija, iako od Kristi tvrdat deka ne napravile gre{ka.

Na kineskiot pazar se razvija tolku kvalitetni izrabotki, {to nitu najgolemite stru~waci za odreden avtor ne uspevaat da otkrijat dali stanuva zbor za original ili ne. Kineskite rabotilnici, dokolku se ostvarat najmra~nite predviduvawa, mo`at da go sru{at celiot profitabilen pazar, bidej}i vo bliska idnina ne }e mo`e da se pravat razliki dali odredeno delo, na primer na Pikaso, e originalno ili ne. “Vo Praga postoi rabotilnica koja e specijalizirana za izrabotka

na la`ni sliki od Vlah Bukovec. Do talentiranite avtori na kopiite ne mo`e nikako da se dojde, a samo nekolku se poznati vo celata istorija na falsifikuvawe na umetni~ki dela”, tvrdat galeristite.

Se smeta deka najmalku 10% od umetni~kite dela koi se nao|aat vo muzeite niz svetot se falsifikati.

Vistinska detektivska rabota e potrebna za da se otkrie dali nekoe umetni~ko delo e la`no, a toa go poka`uva i izlo`bata “Istra`uvawe odblizu: la`ni umetni~ki dela, gre{ki i otkritija” vo londonskata Nacionalna galerija. Site 40 sliki, kolku {to se izlo`eni tamu, svedo~at za predizvicite na navedenite izvori na tie umetni~ki dela. Se pravat najrazli~ni istra`uvawa - infracrveni, iks-zraci, mikroskopi, kombinacija na nau~ni dela, no i istorisko istra`uvawe - so cel slu`bata da gi razotkrie slikite koi pogre{no im

se pripi{ani na slavnite umetnici.

“Bogorodica so dete” e edna od najpoznatite novi atribucii koi otidoa vo obratna nasoka. Za taa slika edinstveno se znae{e so sigurnost deka e delo na nekoj od najgolemite umetnici od periodot na renesansata, no nikoj ne znae{e za kogo to~no stanuva zbor.

Deka deloto go naslikal genijalniot Rafael vo 1991 otkri stru~wakot Nikolas Peni i potoa britanskiot nacionalen muzej ja otkupi od vojvodata od Nortumberland za 35 milioni funti.

Pred tri godini profesorot Xejms Bek objavi cela kniga vo koja objasnuva zo{to taa slika ne e na Rafael.

Misterijata ne e do kraj razre{ena, a raspravite na stru~wacite s$ u{te traat.

Ova ne e prv pat aukciskata ku}a Kristi da e tu`ena za la`na atribucija. Multimilijarderot Vilijam Koh & plati na ovaa ku}a 311.804 dolari za ~etiri {i{iwa

@IZEL – sozdadena od ubavina, no i red, rabota i disciplina

Bundhen e rodena vo grat~eto Tres de Majo, vo semejstvo so germansko poteklo. Majka & Vawa Nonenmaher bila bankarska slu`beni~ka, a tatko & Valdir Bundhen pisatel i univerzitetski profesor. @izel ima blizna~ka Patricija, 5 minuti pomlada od nea, i u{te 4 sestri: Rakel, Graciela, Gabriela i Rafaela. Kako u~eni~ka @izel bila tolku slaba {to “normalno” deka go zalu`ila prekarot Oliva Palito, odnosno Oliva na Popaj, na portugalski jazik. Podocna sakala da igra odbojka i imala golema `elba da bide profesionalen igra~, pa da stigne i do presti`niot dres na brazi-lskata reprezentacija, koja so decenii vladee vo svetskata odbojka, i vo ma{ka i vo `enska konkurencija, no po nagovor na majka & Vawa oti{la na kurs za manekenki.

Ostanatoto e istorija...

Koga kako 14-godi{na devojka @izel oti{la na u~ili{na ekskurzija vo Sao Paolo ironijata na sudbinata posakala da bide zabele`ana od skautite na edna modna agencija vo tolku zabranuvanata institucija koga se vo pra{awe top-modelite – restoranot na Mekdonalds. Po prvite manekenski obuki zavr{ila “samo” na vtoroto mesto na nacionalniot brazi-lski izbor na lice na godinata na Elit.

Prva bila nekoja devojka po ime

vino, koi navodno mu pripa|ale na Tomas Xeferson.

Podocna se dozna deka tie ne bile na Xeferson.

Golemite aukciski ku}i ~estopati se spogoduvaat so klientite, a s$ pomalku tu`bi izleguvaat vo javnosta.

Najuglednite Sотби i Kristi mnogu retko si dozvoluvaat gre{ki. Zatoa, ne e ~udo {to tu`bata na ruskiot oligarh gi razdrma umetni~kite krugovi. Najspomenuvan po lo{o me|u kolekcionerite e wujor{kiot galerist Eli Sakai. Toj kupuval originali od najgolemite majstori.

Vo podrumot na galerijata imal rabotilnica, kade {to negoviot vraboten izrabotuval sovr{eni kopii, kako na primer taa na Mone.

Taka Sakai so istite dokumenti na eden kolekcioner mu go prodal originalot, a na drug kopijata.

Klaudija Menezes, koja denes ne ja pameti nikoj osven potesnoto semejstvo, ili eventualno ulicata vo koja `ivee. Na svetskiot izbor vo Ibica vo 1995 godina bila ~etvrta i ottoga{ zapo~nala nejzinata kariera na model.

Slednata godina se seli vo Wujork, denes nejzin vtor dom.

Nejzinata prva naslovna stranica za “Vog” vo 1999 godina se smeta za presvrtnica vo svetot na modniot svet, bidej}i nejzinata pojava bila prosledena so naslovot “Vra}awe na seksi modelite”.

Toa zna~elo kraj na erata za modelite so “heroin {ik” izgled.

Slednata godina se pojavuva na naslovnata stranica na rok-magazinot “Roling stoun” i toa kako samo 4-ta manekenka vo istorijata na ovaa muzi~ka “biblija”, {to & go nosi epitetot “Najubavata devojka na svetot”. Ottoga{ nastapuva decenijata na @izel: ja ima na naslovnite stranici na “Harpers Bazar”, “El”, “Vog”, “Meri Kler”, na stranicite na presti`niot kalendar na Pireli, “Veniti fer”, “Forbs”, “Wuzvik”...

Dosega se izbroeni pove}e od 500 naslovni.

No, ednoglasna e ocenkata deka nejziniot primer na harmonija na redot, rabotata i disciplinata zna~at mnogu pove}e od ubavoto lice.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

FUN BUSINESS

27.07.2010

GLOBALNA GASTRONOMIJA

BITKATA ZA AZIJA

Se raboti za strate{ki vlog vo idniot razvoj i promenata na svetskata slika za “brza” gastronomija, bidej}i so “~ikenizacijata” najmnogu e opfatena srednata klasa na op{testvata na pazarite vo razvoj

K

drugite konkurenti na pazarot so milijardi gladni usti. Se raboti za toa deka Jam! sozdal sopstven sinxir dostavuva~i od vkupniot profit na na surovini i sopstvena Kentaki frajd ~iken pri- distribucija. Vo zemjite kade {to sega nastapustignuva od Kina vaat konkurentite e mnogu te{ko da se obezbedi strate{ki vlog vo idniot ambala`a za pakuvawe razvoj i promenata na na hranata za nosewe, svetskata slika za “brza” ili, pak, da se sozdadat gastronomija, bidej}i so odnosi so polna doverba “~ikenizacijata” najmso dostavuva~ite. nogu e opfatena srednata Kolku kineskiot pazar klasa na op{testvata na e biten za strategijata pazarite vo razvoj. na Jam! govori podatokot Korporacijata Jam! (Yum!) deka i na taa teritose brza vo namerata rija ja ima organizirano za osvojuvawe na noproda`bata vo tri odvite pazari pred ve~no voeni divizii, kako i vo gladniot Mekdonalds, SAD (spomenatite brenbidej}i i dvete kompanii dovi Kentaki frajd ~iken, se borat so recesijata Pica Hat i Tako Bel). vo nivnite amerikanski Podatokot, pak, deka 33% restorani. Amerikancite od operativniot profit s$ pove}e vnimavaat kolku na korporacijata minabanknoti izvlekuvaat od tata godina do{le od kinivnite pari~nici na neskiot pazar govori deka kasite na restoranite so vo bliska idnina toj ne brza hrana. samo {to mnogu }e mu se Pred 23 godini vo Kina pribli`i na amerikanskie otvoren prviot Kentaki ot izvor na prihod, tuku frajd ~iken restoran, vo mo`e i da go nadmine. blizina na pekin{kiot Ovie proekcii se baplo{tad Tjenanmen. ziraat na podatocite Osvojuvaweto na Kina deka godinava Jam! } od strana na Jam!Brends e ja zaokru`i so 475 podocna e kopirano od novi restorani vo Kina,

oj e eden od najgolemite amerikanski osvojuva~ki pohodi? Avganistan?

33%

Irak?

Ne! Kina e ve}e osvoena, a sleduvaat Indija i Rusija. Dobro, ne se raboti za voeno osvojuvawe, tuku ona so hrana, poto~no so kulturata na ishranata. I, ovoj pat ne se raboti za Mekdonalds, kako vo minatoto, koga ovoj brend be{e sinonim za strate{koto amerikansko prisustvo na ne~ija teritorija, tuku za Kentaki frajd ~iken (Kentucky fried chicken).

Kako {to neodamna analizira{e “Blumberg biznisvik” (Bloomberg businessweek), sinxirot restorani na Kentaki, Pica Hat i Tako Bel, obedineti pod zaedni~kiot brend~ador na korporacijata Jam!Brends (Yum!Brands) ve}e broi 37.000 restorani vo 110 zemji.

No, ne se raboti samo za zasenuvawe na slavata na amerikanskata kolonizacija na svetot so hranata na Mekdonalds, tuku za ne{to pobitno. Se raboti za

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

pokraj postoe~kite 509 od minatata godina. Kentaki frajd ~iken vo Kina ima tri pati pove}e restorani otkolku Mekdonalds, iako Mekdonalds docne{e so otvorawe na prviot restoran vo Kina samo tri godini. Zatoa Mekdonalds najavuva duplirawe na negovite kapaciteti na kineskiot pazar, napomenuvaj}i deka, sepak, ima mesto za site golemi svetski igra~i. I dvete svetski fastfud marki go temelat nivniot optimizam na jakneweto na srednata klasa vo kineskoto op{testvo i nejzinite potro{uva~ki naviki.

Pokraj Kina, na biznishorizontot na Kentaki frajd ~iken se nao|a i Indija, kade {to dosega ima “samo” 70 restorani, pokraj 160 sestrinski restorani na Pica Hat i prven~eto na Tako Bel, otvoreno vo mart godinava. Ovie brojki }e bidat igra~ka vo sporedba so indiskiot biznis-plan, koj planira ekspanzija na brojkata na restorani na 1.000 do 2015 godina.

Efektot bi bil 50.000 novovraboteni rabotnici i profit od 100 milioni dolari.

K

O

M

E

Pile{ko “a-la Kentaki” namesto “pekin{ka patka”

Prv pat zadocni na nekoj pazar: Mekdonalds vo Kina R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

17

SPORTLIFE

18 27.07.2010 FORMULA 1

TEMNATA STRANA NA FORMULATA SR\AN IVANOVI]

D

ivanovic@kapital.com.mk

irektivata upatena od {efovite na Ferari kon Felipe Masa, so koja toj be{e suptilno informiran deka treba

da go propu{ti klupskiot kolega Fernando Alonso, gi potseti fanovite na Formula 1 na “temnata strana” na ovoj sport, koja i pokraj golemite napori na Internacionalnata avtomobilisti~ka federacija (FIA) i ponatamu e prisutna na Gran pri vikendite.

Fer-plejot od {eesettite

i sedumdesettite godini od minatiot vek is~ezna so turbo-motorite vo osumdesettite i vleguvaweto na golemite korporacii vo devedesettite.

Vo minatoto voza~ite se pridr`uvaa do svojot nepi{an kodeks, vo koj natprevarot be{e ozna~en kako sveta rabota, a `ivotot na kolegata kako najgolem

prioritet. Site se se} avaat na golemiot “vitez” Xejms Hant koj zagubi nekolku tituli bidej}i se otka`uva{e od trkite za da mu pomogne na voza~ot vo nevolja. Da ne be{e negovata brza reakcija vo Nirburning, Niki Lauda nema{e da go pre`ivee te{kiot sudar. No, otkako Hant go napu{ti ovoj

svet, so nego zamina i seto vite{tvo na Formula 1, koj stana mesto na studeni, kompetitivni i neretko podmolni tipovi.

Vo poslednata decenija ili dve zabele`ani se golem broj incidenti, grubi kr{ewa na pravilata, kako i ne~esno odnesuvawe na pilotite i nivnite

atprevaruva~kata 2009 godina ja obele`a “cunamito” predizvikano od Nelson Pike junior, koj izjavi deka kako voza~ na Reno bil primoran da se sudri vo ogradata, za da go propu{ti sovoza~ot Fernando Alonso. Pet Simonds i Flavio Brijatore bea otstraneti od sportot, no, po `albata nivnata kazna be{e zameneta so pari~na globa.

RASIZAM

nogu ne{ta se slu~uvale vo Formula 1, no toa nikoga{ ne bilo mesto na rasisti~ki ispadi. Pri~inata za toa e deka prviot crnomuren voza~ se pojavi pred pet godini. I vedna{ po negovoto pojavuvawe Luis Hamilton stana `rtva na rasisti~ki provokacii, po {to i FIA mora{e itno da intervenira i da ja zapo~ne svojata antirasisti~ka kampawa.

M

2

3

LAGA

L

SEKS -SKANDALOT NA MAKS MOZLI

4

5

“STEPNIGEJT”

S

TRITE TIMA VO INDIJANAPOLIS

6

7

TIMSKITE NAREDBI VO AVSTRIJA

MIHAEL [UMAHER

G

8

9

KARANICATA NA SENA I PROST

ZAGINUVAWETO NA SENA

10

1

“KRA[GEJT”

N

uis Hamilton gi izla`a stjuardite na patekata vo Avstralija deka samiot re{il da go pomine Jarno Truli, iako vo isto vreme na patekata be{e prisutno bezbednosnoto vozilo, koga soglasno pravilata e zabraneto preteknuvaweto. Istragata poka`a deka Hamilton dobil precizna naredba da go pretekne Truli, po {to 2009 godina stana najkontroverznata vo istorijata na Formula 1.

epak, 2007-ta godina be{e obele`ana od aferata “Stepnigejt”, so koja be{e obelodeneta industriskata {piona`a na Meklaren, ~ij menaxment “yirnal” vo planovite na Ferari. Meklaren be{e kaznet so 100 milioni evra, {to e najgolemata kazna vo istorijata na ovoj sport, a nekolkumina dobija do`ivotni zabrani da rabotat {to bilo vo Formula 1.

D

eka na Ferari im odi so timskite naredbi se poka`a u{te vo 2002ta godina koga na trkata vozena za golemata nagrada vo Avstrija na Rubens Bari~elo mu be{e naredeno da go propu{ti Mihael [umaher. Od Ferari posakuvaa [umi da dojde do maksimalen broj bodovi, po {to Bari~elo ednostavno mora{e da priko~i malku.

N

amesto vo timot na Meklaren da u`ivaat vo najtalentiranata voza~ka postava {to nekoga{ bila aktivna vo Formula 1, rakovodstvoto mora{e da go gasi “po`arot” zapalen od suetite na Airton Sena i Alan Prost. [ampionite ednostavno ne mo`ea da se podnesat, po {to na krajot Prost pobara da bide zamenet vo drug klub.

V

o 21 vek i ne e nekoja vest dokolku vo javnost izleze video so eksplicitna sodr`ina. No, kaj Maks Mozli, toga{niot pretsedatel na FIA, pokraj toa {to milioni lu|e go vidoa vo orgija so nekolku devojki, pogolema {teta za negoviot ugled predizvika nedvosmislenata nacisti~ka ikonografija. Sepak, i pokraj toa, Mozli na izborite istata 2007 godina be{e reizbran na pretsedatelskata funkcija.

G

luposta na lu|eto {to go vodat {ampionatot izleze na videlina za vreme na trkata vo Indijanapolis, koga poradi tehni~ki nedorazbirawa od trkata bea otstraneti bolidite {to koristea pnevmatici na Mi{elin. Amerikanskite gleda~i ja prosledija najdosadnata trka vo istorijata, koja glavno se sostoe{e od sinhronizirano vozewe na Mihael [umaher i Rubens Bari~elo.

ermanecot e najuspe{niot, no voedno i najkontroverzniot voza~ vo istorijata na ovoj {ampionat. Do prvata titula dojde otkako namerno se sudri so Dejmon Hil i toa mu pomina kaj sudiite. Dve godini podocna istoto go napravi i so @ak Vilnev, no, toga{, sepak, be{e kaznet. Mnogumina se se}avaat koga vo svojata posledna sezona vo Ferari na kvalifikaciite vo Monako toj ednostavno go parkira{e bolidot na vlezot vo posledniot svijok.

S

ekako deka nesre}niot sudir vo Imola, koga `ivotot go zagubi golemiot Airton Sena, e eden od najcrnite momenti vo istorijata na ova natprevaruvawe. Na ovoj incident se nadovrza pove}egodi{niot sudski spor vo koj prvoobvinet b{e Ser Frenk Vilijams, sopstvenikot na timot na Vilijams, koj se tovare{e deka vo bolidot na Sena upotrebil materijal so somnitelen kvalitet.

timski {efovi, po {to e s$ pomal brojot na naviva~ite koj se se}ava na slavnoto minato na “dobrite momci”.

Sleduva listata na desette najkontroverzni momenti od istorijata na Formula 1, momenti koi ve teraat da razmislite dali ovoj sport mo`e da se narekuva sport, voop{to.

SPORT

27.07.2010

SPORT

KO[ARKA

MEKEJLEB PREKU MAKEDONIJA VO SIENA

TRANSFERI

LIVERPUL BEZ TORES VO SKOPJE

Z

a dva dena vo na{iot glaven grad, ili podobro re~eno na edinstveniot standardiziran stadion vo Makedonija, }e se odigra natprevarot me|u Rabotni~ki i golemiot Liverpul, vo tretoto kvalifikacisko kolo od Liga Evropa.

Iako ve}e od pred nekolku dena e najaveno deka premierliga{ot vo ovoj duel }e nastapi so tim sostaven od rezervni fudbaleri, poleka zgasnuvaat nade`ite deka na Filip Vtori publikata }e mo`e da vidi nekoja od yvezdite na Liverpul, makar i vo “civilka”.

Ve}e e potvrdeno, i toa od menaxerot Roj Hoxson, deka ekipata ja napu{ta Fernando Tores, koj posakuva da se najde vo redovite na ^elzi, od kade {to, pak, za negovite uslugi davaat celi 50 milioni funti.

“Fernando e re{en da go napu{ti klubot. Toj nema nikakvi nedorazbirawa so mene, no ima so klubot. Postojat nekoi neras~isteni K

O

M

E

R

C

I

J

A

SR\AN IVANOVI]

N

ivanovic@kapital.com.mk

Tores e re{en da go napu{ti klubot so koj ima neras~isteni smetki smetki me|u nego i menaxmentot, raboti koi se slu~ile pred moeto doa|awe vo klubot i raboti {to mene ne me interesiraat. Jas nekolku pati se obidov da go ubedam da ostane, no se pla{am deka site metodi za ubeduvawe od moja strana se iscrpeni”, izjavi Hoxson.

S$ u{te ne e sigurno i dali vo timot }e ostane kapitenot Stiven Xerard, koj ve}e podolgo vreme e cel na Real Madrid, no i na drugi klubovi nadvor od angliskoto prvenstvo. Spored poslednite izve{tai i najnovata akvizicija na Liverpul, Xo Kol, e nadvor od kakov bilo treningproces i e daleku od natprevaruva~ka forma, po {to sigurno nema da patuva za Skopje.

L

E

N

O

G

19

L

A

S

ajnoviot ~len na makedonskata ko{arkarska reprezentacija, Amerikanecot Bo Mekejleb, ja napu{ti ekipata na Partizan i premina vo redovite na Montepaski od Siena, eden od najkvalitetnite klubovi vo italijanskiot {ampionat.

Mekejleb pred nekolku dena stana sopstvenik na makedonski paso{, {to, vsu{nost, mu pomognalo za polesno da dobie anga`man, bidej}i sega e del od ne~ij nacionalen sostav.

Vo minatata sezona Mekejleb nastapuva{e vo timot na belgradski Partizan, kade {to be{e eden od najzaslu`nite {to ovaa ekipa obezbedi plasman vo fajnl-for zavr{nicata od Evroligata. Toj vo prosek postignuva{e po 13,4 poeni, dodeka najdobriot natprevar go odigra protiv Panatenaikos vo top 16 fazata, koga be{e strelec na 22 poeni.

Crnomurniot ko{arkar karierata ja zapo~na na univerzitetot vo rodniot Wu Orleans, dodeka vo Evropa dojde preku turskiot tim Mersin. Vistinska afirmacija do`ivea po sezonata pominata vo crno-beliot dres, kade {to pokraj uspehot vo najkvalitetnoto ko{arkarsko natprevaruvawe na “stariot kontinent”, zaedno so ostanatite soigra~i toj be{e promoviran vo {ampion na regionalnata jadranska liga, na {ampionatot na Srbija, kako i pobednik vo nacionalniot kup na na{iot

Crnomurniot ko{arkar karierata ja zapo~na na univerzitetot vo rodniot Wu Orleans, dodeka vo Evropa dojde preku turskiot tim Mersin.

Vistinska afirma-cija do`ivea po sezonata pominata vo crno-beliot dres, kade {to pokraj uspehot vo najkvalitetnoto etnoto ko{arkarsko r r natprevaruvawe natprevar r ruvawe na “stariot stariot kontinent”, ent”,, zaedno so ostanatite soigra~i ~i toj be{e promoviran vo {ampion mpion na rregionalnata jadranska ska liga,, na {ampionatot na Srbija, bija, j , kako i pobednik vo nacionalniot nalniot kup na na{ na{iot {iot severenn sosed.

severen sosed. Nesomneno e deka makedonskata ata selekcija so ovoj ko{arkar ar }e dobie mnogu, osobenoo otkako vo sostavot pove}e go nema Vrbica Stefanov, koj, isto kako i svojot naslednik ik na plejcija, del mekerskata pozicija, mina od karierata pomina vo timot na Montepaski.

Toj ve}e e priklu~en vo reprroja ezentacijata, koja vo momentov gi igra poslednite podgotvitelni gotvitelni et na kvalisredbi vo presret arednoto evfikaciite za narednoto ropsko prvenstvo. o.

Inaku, reprezentacijata ntacijata vo momentov e vo Ohrid, kade na igra dve {to vo dva dena sredbi so selekcijata ekcijata na `uvaweto na Katar. Po otka`uvaweto ~evi so Crna predvidenite me~evi Gora i Bregot naa Slonovata koska, toa }e bidee poslednata minuvaweproverka pred zaminuvawede {to to za Ukraina, kade na 2 avgust go igra ikaprviot kvalifikaciski natprevar..

Od belgradski Partizan, noviot reprezentativec na Makedonija premina vo italijanskiot {ampionat

FORMULA 1

NOVA BLAMA@A NA FERARI

E

kipata na Ferari dojde do dvojna pobeda na Formula 1 trkata vozena za golemata nagrada na Germanija na patekata vo Hokejnhajm, no timot zaraboti i kazna od 100 iljadi evra poradi izdavawe timski naredbi na svoite piloti.

So posredstvo na Rod Smedli, ~ovekot zadol`en za komunikacii vo Ferari, na 20 kruga do krajot na Felipe Masa suptilno mu be{e soop{teno deka negoviot klupski kolega Fernando Alonso e pobrz.

Samo eden krug podocna Masa go propu{ti Alonso, po {to Brazilecot dobi nova poraka od Smedli.

“Dobro e, sega samo sledi go. @al mi e”. Timskite naredbi se zabraneti so Pravilnikot na Internacionalnata avtomobilisti~ka federacija (FIA), kako rezultat na golemite zloupotrebi vo minatoto, koga vo glavna uloga bea {efovite na Meklaren i povtorno Ferari.

“Mislam deka ja zaslu`iv pobedata. Dobro startuvav, odli~no se snajdov so mekite gumi, no malku se ma~ev so tvrdite. S$ na s$, ova e dobra trka za timot”, mnogu

I pokraj toa {to od Ferari negiraa deka eksplicitno mu naredile na Masa da go propu{ti Alonso, od FIA ekspresno reagiraa so kaznata od 100 iljadi evra, koja dokolku sleduva `alba od nekoj od ostanatite klubovi mo`e da bide i zgolemena ili preina~ena

100

iljadi evra e kaznata za Ferari poradi izdavawe timski naredbi

Italijanskiot tim povtorno so timski zabrani rezignirano zvu~e{e M Masa na oficijalnata pres-konferencija, a otkako be{e pra{an za timskata naredba toj mnogu diplomatski odgovori: “Mislam deka ne treba da odgovaram na toa pra{awe. Vozevme timski i toa e najva`no”, izjavi Brazilecot, koj ja propu{ti {ansata da triumfira na edna trka po nezgodata {to ja ima{e minatata godina vo Montreal, koga po te{kata povreda na

glavata propu{ti polovina od sezonata.

Iako [panec, vtoriot voza~ na Ferari se prave{e deka e Angli~anec, otkako od nego be{e pobarano da ja objasni somnitelnata situacija so timskata direktiva.

“Vsu{nost, i ne znam {to to~no se slu~i na svijokot broj {est. Vidov deka Felipe zabavi i jas ednostavno go pominav. Ovaa pateka e mnogu

te{ka k za preteknuvawe. Jas ja iskoristiv {ansata i dojdov do mnogu zna~ajna pobeda”, veli Alonso.

I pokraj toa {to od Ferari negiraa deka eksplicitno mu naredile na Masa da go propu{ti Alonso, od FIA ekspresno reagiraa so kaznata od 100 iljadi evra, koja dokolku sleduva `alba od nekoj od ostanatite klubovi mo`e da bide i zgolemena ili preina~ena.