92-KAPITAL-28.07. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

MCDONALD’S

4 OD 72

KRALOT NA BRZATA HRANA STRANA 14

STRANA 8

]E SE SPASI LI MAKEDONIJA OD NOVA RECESIJA?! NA ZATVORAWE, VTORNIK, 27.07.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,25% 0 1,27% 00,53%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 47,56 1,29

NAFTA BRENT EURORIBOR

78,11 7 1,41%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.07) 2.359

MBI 10

2.358 2.357 2.356 2.355 2.354

INDUSTRIJATA VO JUNI PORASNA ZA 5,4%, AMA ZA [EST MESECI PADNA ZA 5,3% “LO[ITE” KREDITI RAPIDNO SE ZGOLEMUVAAT BANKITE NE MO@AT DA NAPLATAT NAD 300 MILIONI EVRA KREDITI! STRANA 10

NE PORASNA INTERESOT ZA AKCIITE

USPE[NIOT STRES-TEST NA BANKITE NE JA STRESE MAKEDONSKATA BERZA STRANA 9

2.353 2.352 2.351 2.350 2.349 2.348 21.7

23.7

25.7

27.7

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

“[UMADINSKI [UPELKI”!? STRANA 2

NOVITE MERKI NA OBAMA

AKO NE SOZDAVATE NOVI RABOTNI MESTA, PLATETE IM NA LU\ETO DA NE RABOTAT! STRANA 13

2 28.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 28 JULI 2010

“[UMADINSKI [UPELKI”!? rpskite vu vuzeli” minatata nedela se pripojavija vo Makedonija! Po odlukata na Hag deka kosovskata nezavisnost e ~ista kako solza po site me|unarodni standardi! So vakvata odluka ne mo`ea da se pomirat edinstveno “rastroeniot” minister za nadvore{ni raboti na Srbija, Vuk Jeremi} (koj }e bide smenet) i nekolkute na{i intelektualni i novinarski “vuvuzeli” koi go oplakuvaat srpskiot poraz (kojznae po koj pat na otvorena scena), plasiraj}i ja tezata niz makedonskite mediumi deka ova e u{te edna “zavera kon Srbija i srpskiot narod”! I sega vnimavajte – i nas istoto }e n$ sna{lo so na{ata tu`ba za blokadata od Grcija!? Kako da ne ...! Podolgo vreme makedonskite gleda~i i ~itatelskata publika ovde se izlo`eni na “zgolemeno zra~ewe” i kreirawe na defektno javno mislewe, od klasi~ni srpski instalacii. Tie instalacii imaat svoja jasna manifestacija: Koga i kade {to }e stignat ja napa|aat me|unarodnata zaednica (Va{ington i Brisel) vo naporite da & se sozdade “pol pozicija” na Makedonija za brzo integrirawe. Gi urivaat site {ansi za Makedonija. Doa|a prviot ~ovek na eden fond koj ja upravuva najmo}nata mlekarnica vo Makedonija, Srbin po poteklo, i avtomatski si go nao|a mediumot (televizijata i vesnikot) kade {to }e dade intervju! Bidej}i faktot {to se udavivme vo srpsko mleko vo poslednite dve godini (otkako Svedmilk propadna!!!???), vo ovie mediumi }e bide najdobro pretstaven kako “golema pobeda na utepanata makedonska ekonomija”! “Srpskite vuvuzeli” vo Makedonija na ova mol~at! Ponatamu, ovie “vuvuzeli i vuvuzelki”, koi gi ima i vo SDSM i vo VMRO-DPMNE i na treti strani, silno ja napa|aat MPC (Makedo-

nskata pravoslavna crkva) za raznite kriminalni aferi (ne deka gi nema!?), no ne se izjasnuvaat taka nervozno za kriminalot na Jovan Vrani{kovski (srpski egzarh vo Makedonija), kako i za “rastroenosta na srpskite popovi za pra{aweto na aftoke faln os ta na MPC”! Ovie vuvuzeli ne napravile nitu eden prilog, ili tekst da kaàt koja e sudbinata na “Ni{kiot dogovor” so SPC, potpi{an vo 2001 godina pod vodstvo na Vladata na Qub~o Georgievski, od nekolku makedonski vladici so koj dogovor MPC fakti~ki prifatila avtonomnost namesto avtokefalnost!? Ima u{te mnogu ... Nivnata glavna teza denovive e deka Hag na ist na~in, koga }e se izjasnuva za tu`bata na Makedonija protiv Grcija, }e se izjasnel vo korist na Atina. Ova ne e to~no, i e samo pusta èlba na “vuvuzelite” oti taka najmnogu im odgovara vo nivnata prikazna - kade {to Makedonija i Srbija se “bliznaci” i treba zaedno da se borat protiv “zaverata na me|unarodnata zaednica kontra nas”. Vistinata e na drugo mesto ... Ve uveruvam deka, koga i da bide toa, Makedonija od Hag }e dobie “preodna” za tu`bata. ]e bideme zadovolni od neobvrzuva~kata odluka na Sudot. Is to kako {to sme zadovolni od stavovite na glavnite vo NATO i EU vo nivnite izjavi sekoj mesec. A tie se: ve razbirame, pravdinata e na va{ata strana ... No, vo politikata vaàt pragmatizmot i interesite, i zatoa re{ete go bilateralniot problem so Grcija, a nie ve ~ekame ...!? Ona {to e klu~no opasno za nas e {to }e dojde den (mnogu brzo) koga na zaedni~ka masa, sepak, }e sednat “krvnite neprijateli” - Ha{im Ta~i i Boris Tadi}, i }e zboruvaat za idninata na regionot (!?) kako posledica na kone~no

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Vladata tvrdi deka so najnovite, {esti, izmeni vo Zakonot za rabotni odnosi se prilagoduva kon evropskite pravila za regulirawe na odnosite me|u rabotnicite i rabotodava~ite QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

ragrani~uvawe me|u Kosovo i Srbija ...!? Ajde “srpski {upelki”, odgovorete sega na ovaa dilema ako pred vas stoi slednata konstelacija: Kosovo proglasi nezavisnost! Srbija nudi fer podelba na Kosovo, so kompenzacii na albanski teritorii vo Pre{evskata Dolina (teritoriite preku Tabanovce - Pre{evo, Medvexa, Bujanovac). Milorad Dodi}, premierot na Republika Srpska vo Bosna i Hercegovina, tvrdi deka nikoj ne mo`e da spre~i Srbite vo Bosna da “odigraat” isto kako Albancite na Kosovo, proglasuvaj}i ednostrana nezavisnost!? Hrvatska vo 2011 vleguva vo EU, a Makedonija ne e vo NATO, i nema aber za pregovori so EU! Pred dva dena analiti~ari i “zvanici” vo Brisel komentiraa deka ovaa sostojba vo Makedonija i vo regionot e opasna za Skopje, bidej}i so toa samata se stava na masata kade {to }e se re{avaat “site srpski problemi”, pred Belgrad da stane “kompleten i saniran” za vlez vo EU. Kade e sega tuka na{ata avtenti~na vizija za idninata na Makedonija!? Ova de~ki ne e pra{aweto za imeto!? Ova e pra{aweto za opstanokot! Ajde “vuvuzelki”! Gi ~ekam va{ite kolumni ...

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

REAKCII NA PREDLOG-IZMENITE VO ZAKONOT ZA RABOTNI ODNOSI

SDSM: SE NAMALUVAAT PRAVATA NA RABOTNICITE

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

au~no-istra`uva~ki proekti na javni i privatni univerziteti vo Makedonija }e finansira Ministerstvoto za obrazovanie. Na konkursot se prijavile pove}e od 350 profesori i istra`uva~i. Proektite se od oblasta na prirodno-matemati~kite, medicinskite, tehni~kite, op{testvenite i od humanisti~kite nauki. ]e traat dve godini i za sekoj od niv MON }e odvoi po 1,2 milioni denari za dvete godini. Parite se obezbedeni so posledniot rebalans na buxetot. Ministerot Nikola Todorov o~ekuva ovie proekti da pridonesat za unapreduvawe na naukata vo Makedonija. Vo minatite godini za vakvi proekti se obezbeduvale najmnogu po 300.000 denari godi{no..

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

abotodava~ite pove}e nema da imaat obvrska da gi ~uvaat rabotnite mesta na vrabotenite koi se na porodilno otsustvo. Po vra}aweto na rabota vrabotenata }e ja ~eka “isto ili sli~no rabotno mesto”, predviduva edna od novite predlog-izmeni vo Zakonot za rabotni odnosi koi v~era na sobraniska sednica predizvikaa èstoka diskusija. Opozicijata tvrdi deka ovaa {esta izmena na Zakonot e edno od nizata poniùvawa za rabotnicite. Tie tvrdat deka so novite izmeni postojano se zgolemuvaat pravata na rabotodava~ite i se namaluvaat pravata za {trajk. Poso~uvaj}i ja vladinata kampawa “Rodi treto dete” prateni~kata Stanka Anastasova od SDSM re~e deka so ovaa izmena Vladata }e gi destimulira idnite majki da ra|aat deca, a Flora Kadriu od Nova Demokratija e decidna deka ne smee da postoi formulacija koja dava mo`nost da se zameni rabotata na odredena rabotni~ka. Jani Makraduli ja obvini Vladata deka gi prezema ovie merki za da si ja olesni rabotata koga gi brka rabotnicite koi “ne pripa|aat na soodvetna politi~ka opcija”. “Tokmu ova se slu~i neodamna vo edna strumi~ka op{tina, koga gradona~alnikot od redovite na VMRO-DPMNE go popolni rabotnoto mesto na èna koja po vra}aweto od porodilno otsustvo ostana bez rabota”, re~e Makraduli, iako i toga{ ne vaèa izmenite koi s$ u{te ne se

stapeni na sila. Zamenik-ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski, na ovie obvinuvawa odgovori deka rabotnite mesta naj~esto }e se menuvaat pri transformacija na odredeni pretprijatija, no i deka e podgotven da prifati odredeni izmeni predlo`eni od pratenicite. Izmenite vo Zakonot nalagaat i rabotni~kite 30 dena pred rokot na poroduvawe da mu soop{tat na rabotodavecot koga }e po~nat da koristat porodilno boleduvawe. Pratenicite ja smetaa za sporna i zakonskata odredba za ~uvawe delovna tajna, so ~ii izmeni rabotnikot ne smee da otkriva nikakvi informacii koi bi mu {tetele na rabotodava~ot. “Vakva kategorija ne postoi vo na{eto pravo”, istakna prateni~kata na SDSM, Vesna Bendevska, dodavaj}i deka so ovaa izmena nagolemo se kr{at pravata na vrabotenite. SE PREDLAGAAT NEUSTAVNI ODREDBI? Sprotivno od Ustavot, koj ne dozvoluva dete pomalo od 15 godini da raboti, sega{nite izmeni vo Zakonot za rabotni odnosi definiraat odredba so koja “vo raboten odnos ne smee da stapi dete pod 15 godini, dokolku so toa se popre~uva negoviot obrazoven proces ili dokolku rabotata bi imala {tetni posledici vrz negoviot razvoj”. Za Vlado Bu~kovski od SDSM evropskite direktivi koi gi nalagaat ovie izmeni se kosat so na{iot Ustav. “Ako pretendirate licata pomladi od 18 godini da bidat opfateni so rabotnoto

zakonodavstvo, toga{ mora da go smenite Ustavot. Od edna strana, roditelite odgovaraat krivi~no ako decata ne odat na u~ili{te, a od druga strana im davate mo`nost da rabotat”, re~e toj. Pratenikot na SDSM, Emilijan Stankovi}, vo odnos na ovaa predloèna izmena, izjavi: “Velevte deka znaeweto e sila, znaeweto e mo}, a na ovoj na~in samo go stimulirate vrabotuvaweto na lica koi na 15 godini i ne moàt da go imaat zavr{eno zadolìtelnoto sredno obrazovanie”. Zamenik-ministerot Ristovski od ovie obvinuvawa se odbrani deka stanuva zbor za rabota na dete vo strogo navedeni sportski, kulturni ili artisti~ki nastani koi ne traat podolgo od ~etiri ~asa. “Prakti~no, se regulira edna aktivnost koja moè da ja realizira edno dete pomalo od 15 godini”, re~e Ristovski, dodavaj}i deka i vo ovoj del }e ima prostor za prifa}awe odredeni zabele{ki. Zakonot za rabotni odnosi pretrpuva izmeni po {esti pat. So sega{nite izmeni se regulira i za{titata na mladite na rabotno mesto, informiraweto na rabotnicite za uslovite vo koi }e rabotat i obezbeduvaweto soodvetna obuka i dokvalifikacija, ednakviot tretman na maìte i ènite pri vrabotuvaweto, za{titata pri prefrluvaweto na sopstvenosta na pretprijatijata i sl.

NAVIGATOR

28.07.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

JA ZNAE FORMULATA ZA USPEH

[

ANTONIO MILO[OSKI

MILUTIN MRKOWI]

KOCE TRAJANOVSKI

NIK KLEG

rpskiot minister za ako se trudi da ja ublauri 40% od Britancite vete mobilni ekipi S soobra}aj }e bide do- I`i rabotata so odlo- Dne bi glasale povtorno D na MNR podelija ma}in na potpi{uvaweto `uvaweto na Zakonot za za Liberal demokratskata 2.000 biometriski paso{i na makedonski iselenici vo stranstvo

na alijansata na `elezni- transfer na zemji{teto kaj partija zatoa {to sklu~i ci na Srbija, Hrvatska i op{tinite, fakt e deka taka koalicija so konzervativSlovenija tie gubat golemi prihodi nata partija

VLEGUVA LI MAKEDONIJA VO NOVA RECESIJA?!

INDUSTRIJATA VO JUNI PORASNA ZA 5,4% AMA ZA [EST MESECI PADNA ZA 5,3% ]e bide li dovolen ednomese~niot rast na industriskoto proizvodstvo za da ja spasi makedonskata ekonomija od nova recesija?! Padot na industrijata vo prvata polovina od 2010 godina iznesuva 5,3%, investiciite se namaleni za 23%, a nevrabotenosta e 33,5%. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

ndustriskoto proizvodstvo vo juni po~na da se oporavuva i beleì blag porast od 5,4% vo odnos na istiot mesec lani, no na zbirna osnova, padot na industrijata vo prvata polovina od 2010 godina iznesuva 5,3% vo sporedba so istiot period lani. Dràvniot zavod za statistika obelodeni deka nekoi od klu~nite industriski granki s$ u{te stradaat i nivnata rabota postojano se namaluva. Spored najnovite podatoci za juni, tekstilnata industrija beleì pad od 12%, prehranbenata od 2,5%, drvnata industrija od 12,3%, a izdava~kata dejnost, vo koja spa|a pe~atewe i reprodukcija na materijali, ima namaluvawe od 16,5% na godi{no nivo. Od tekstilnite kompanii, koi vrabotuvaat ogromen del od vkupniot broj vraboteni vo zemjava, komentiraat deka sostojbata vo nivnata industrija e s$ u{te mnogu te{ka, {to se potvrduva i statisti~ki. “Ovie podatoci ja odrazuvaat krizata vo tekstilnata industrija. Iako moè da se kaè deka vo poslednite dve nedeli se ~uvstvuva malo zaìvuvawe na sektorot, sepak, stravuvame deka od krajot na avgust i vo zimskite meseci nara~kite naglo }e

12%

pad na proizvodstvoto ima vo tekstilnata industrija, koja vrabotuva najmnogu lu|e

501,1 5,4 4,8

MILION @ITELI @IVEAT VO EU, ZA RAZLIKA OD 499,7 MILIONI VO J ANUARI 2009 GODINA MILIONI DECA LANI SE RODENI VO DR@AVITE OD EU, A NAJGOLEM NATALITET IMA VO IRSKA MILIONI SMRTNI SLU^AI SE REGISTRIRANI VO UNIJATA VO 2009 GODINA

ZORAN ALEKSOV vo gradot, so ureduvawe na sportskite tereni, sreduvawe na re~noto korito... Postoi samo edna pre~ka koja mo`e da gi odlo`i site ovie proekti. Tie ne smee da bidat uni{teni od bavnata i neefikasna lokalna administracija, koja e bolka na celoto op{testvo, i da bidat “potkupeni” od lokalnite mo} nici, posebno vo grade`nata sfera. Dokolku Aleksov im odolee i im se sprotistavi na ovie vlijanija, toga{ ima golemi {ansi da uspee bidej}i ve}e ja ima formulata za uspeh.

GUBITNIK

se namalat, {to zna~i deka povtorno armija rabotnici }e treba da bidat prateni na prinuden odmor”, komentiraat od najgolemite tekstilni kompanii vo zemjava. Sepak, odredeni industrii pokaùvaat poseriozno zakrepnuvawe. Spored najnovite statisti~ki podatoci, metalskata industrija porasna za 16,2%, a snabduvaweto so elektri~na energija, voda i gas za duri 49,5%. Iako statistikata objavuva pozitivni dvièwa vo ovie industrii, menaxerite na del od najgolemite metalski kompanii stravuvaat od povtorna recesija. Spored niv, rastot vo metalskata industrija vo juni se dolì pred s$ na pobaruva~kata za metali na globalno nivo poradi realizacijata na nekoi pokrupni kapitalni proekti vo zemjite koi izlegoa od recesija. No, cenite na metalite na svetsko nivo povtorno po~naa da pa|aat. “S$ u{te sostojbata e neizvesna. Ovie pikovi vo vtoriot kvartal od godinava

3 FAKTI ZA...

tip izbroja 4.000 divogradbi. I tuka uka nema da se zastane. ne. Op{tinata }e prodol`i so sot voveduvawe red vo haosot so nezakonsko gradewe, e, ni koj vo izminatite godini rezultiral so iljadnicii objekti koi se izgradenii te bez dozvola od nadle`nite institucii. Ovaa inicijativa e na an gradona~alnikot Zoran Aleksov. Taa e potvrda na bodosega{niot stil na rabotewe na Aleksov, koj se am, odlikuva so pragmatizam, efikasnost i upornost. Blagodarenie na ovie postulati, Aleksov uspea od Centralniot registar na nacionalno nivo da napravi najreformska institucija. Dokolku istata formula na rabota ja primeni na lokalno nivo – vo op{tina [tip, golemi se {ansite da ja pretvori vo najnapredna lokalna zaednica vo zemjava. Prvite potezi na {tipskiot gradona~alnik vetuvaat deka reformite i razvojnite aktivnosti nema da izostanat. Aleksov, osven so divogradbite, se zafati i so sreduvawe na soobra}ajniot haos

PA\A^KI REJTING ne garantiraat deka definitivno krizata pominala, moèbi pove}e se rezultat na nekoi sanacii na golemite ekonomii. Za realniot sektor, s$ u{te ne moè so sigurnost da se kaè deka krizata zavr{ila. To~no e deka ima blago poka~uvawe na operativnite planovi, no ako se zeme predvid deka prvi~no imavme popesimisti~ki planovi za periodot {to sledi, ne treba podobruvawata da se sfa}aat apsolutno”, veli generalniot direktor na Makstil, Aleksandar Panov. Ekonomskite analiti~ari komentiraat deka padot na industrijata vo prvite {est meseci kumulativno seriozno }e se odrazi vrz stapkata na BDP i stravuvaat deka u{te eden negativen kvartal }e zna~i deka ekonomijata povtorno vleguva vo recesija. “Dvièweto na industriskoto proizvodstvo e seriozen pokazatel za dvièweto na celata ekonomija. Toa u~estvuva so okolu edna ~etvrtina vo bruto-doma{niot proizvod.

Padot na industrijata vo prvata polovina od godinata }e se odrazi negativno i vrz vkupniot BDP”, veli profesorot Dimitar Eftimoski od Ekonomskiot institut vo Skopje. Osven industrijata, i nekolku drugi realni pokazateli uka`uvaat deka postoi seriozen rizik za makedonskata ekonomija da padne vo recesija. Prilivot na stranski investicii vo prvite ~etiri meseci od godinata iznesuva samo 70 milioni evra, {to e za 23% pomalku od istiot period lani, a se zgolemi i stapkata na nevrabotenost i zaklu~no so prviot kvartal od 2010 godina iznesuva 33,5%. Vo juni godinava, nevrabotenosta se zgolemi za dopolnitelni 1,2% i so toa brojkata na nevraboteni dostigna do 330.556. Vo prviot kvartal, BDP padna za okolu 0,9%. Dokolku i vtoriot kvartal bide negativen, toa oficijalno }e zna~i vlez vo nova recesija.

PROCENKI...

amo edna godina po izborot na vladiniot kabinet na premierot ot Bojko Borisov, 66% od Bugarite te se nezadovolni od rabotata ta i personalnite re{enija vo bugarskata vlada. Tie se zalaagaat za seriozni promeni na oddelni ministri vo kabinetot ot na Borisov. So vakviot stav av vo bugarskata javnost pod od znak pra{alnik se doveduva va i kredibilitetot na samiot ot premier ~ija popularnost e zna~itelno padnata. Anketata na agencijata Berrometer Info, sprovedena po povod godi{ninata od izborot ot na vladata poka`uva deka ka prv na „listata za otstrel” e zamenik-premierot i minister za finansii Simeon Djankov, ~ija smena baraat 34% od anketiranite, a po nego sledat prvite lu|e na Ministerstvoto za trud Totju Mladenov so 25% i na Ministerstvoto za ekonomija, energetika i turizam Traj~o Trajkov so 22%. Faktot deka re~isi polovina od anketiranite Bugari smetaat deka vo poslednava godina `iveat polo{o, voop{to ne odi vo prilog na premierot Borisov koj pri

BOJKO BORISOV prezemaweto na vlasta veti podobar `ivot za gra|anite i posilna dr`ava. Seto ova proizleguva od nepopularnite merki koi gi prezede Borisov vo nasoka na spravuvawe so posledicite od ekonomskata kriza. Tokmu zgolemenata starosna granica za penzionirawe e edna od merkite koja najmnogu go pla{i Bugarite i koja predizvika seriozen pad na popularnosta na vladata vo celina i na premierot Borisov.

MISLA NA DENOT

JUXEL INAN

glaven izvr{en direktor na IK banka

IK BANKA NEMA DA GI POSKAPI KREDITITE

K Banka ne planira zgolemuvawe na kamatite na kreditite, izjavi v~era Juxel Inan glaven izvr{en direktor na bankata, koja otvori svoja ekspozitura na aerodromot Aleksandar Veliki vo Skopje. “Vo IK banka imame silni izvori i politika na rast za ovaa i za slednata godina i vo toj kontekst ne planirame da gi zgolemime kamatite na na{ite krediti. Zadovolni sme so momentalnite kamatni stapki”, re~e Inan. Spored Inan, vo Makedonija postoi zdrava klima za razvoj na bankarskiot sektor i na malite i srednite pretprijatija. Toj smeta deka vo zavisnost od izvorite na sredstva, sekoja banka }e se obide vo idnina da ponudi krediti po {to e mo`no popovolni uslovi.

[TO E TOA [TO SAKATE DA GO PRAVITE? AKO NE JA SAKATE RABOTATA, ODETE SI OTTAMU. NE MORA DA OSTANETE SO EDNA RABOTA DO KRAJOT NA @IVOTOT. AKO JA MRAZITE, NIKOGA[ NEMA DA BIDETE USPE[NI VO NEA

LI IAKOKA PORANE[EN LEGENDAREN MENAXER NA KRAJSLER

4 28.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SKAPA JAHTA

..SRBIJA I GOLEMITE SILI

...PRESUDA

]e zaplovi jahtata na Filip Cepter

Tadi} gradi dobri odnosi

35 godini zatvor za egzekutorot na Crvenite Kmeri

ahtata na sopstvenikot na {vajcarskata kompanija Cepter, S Jbrodogradili{te Filip Cepter, koj ima srpsko poteklo, se gradi vo hrvatskoto vo Kraqevic. Ovoj brod dolg 50 metri bi trebalo da bide gotov do krajot na septemvri.

rpskiot pretsedatel Boris Tadi} za vreme na burnata rasprava vo parlamentot izjavi deka pregovorite se edinstven pat za nao|awe stabilno re{enie za Kosovo i deka Srbija nema da si zabele`uva so “golemite sili“.

zloglaseniot ubiec na Crvenite Kmeri, Kaing Guek Eav, poznat pod prekarot Duch, v~era be{e osuden na 35 godini O zatvor. Semejstvata na iljadnicite lu|e ubieni vo zatvorot S-21 ne se zadovolni od namaluvaweto na kaznata.

DVA, TRI ZBORA

“Srbija i Kosovo treba da zapo~nat pregovori i pokraj odbivawato na Belgrad da ja priznae kosovskata nezavisnost. Im pora~av na Pri{tina i na Belgrad deka nivnata idnina e vo Evropskata unija. Se nadevam deka tie }e napravat ~ekor napred i }e zapo~nat pregovori KETRIN E[TON pretstavnik na EU za nadvore{na politika i bezbednost

“Ne mislam deka koj bilo treba da mi zaviduva bidej}i vo kompanijata {to ja prezedov vo Hrvatska ne mi cvetaat ru`i. Nitu tamu imam poddr{ka nitu ovde. Mnogu e te{ko da opstane srpska firma na hrvatskiot pazar, no ne se predavam” RODOQUB DRA[KOVI] sopstvenik na srpskata kompanija Svislion

“Turcija u{te ne e zrela za da se priklu~i kon EU. Dokolku pra{aweto za prisoedinuvawe na Turcija kon EU treba{e da se re{ava deneska, Turcija nema{e da e vo sostojba da se prisoedini kon EU i EU nema{e da e vo sostojba da ja prifati” GIDO VESTERVELE minister za nadvore{ni raboti na Turcija

GADGETS

NAJTENOK, NAJMAL I NAJLESEN LAPTOP

egionalnoto pretstavni{tvo na To{iba gi prezentira{e trite novi modeli na kompanijata koi, poddr`uvaj}i ja tradicijata za inovacii, pretstavuvaat vistinska revolucija kaj prenosnite kompjuteri. Ovie modeli potsetuvaat na inovativnata tradicija na kompanijata koja godinava slavi 25 godini otkoga na pazarot go isfrli prviot laptop T1100. Site tri mode-

li }e se najdat vo proda`ba naesen. Libretto W100 e prviot laptop so dvoen ekran {to poddrùva Windows 7 operativna programa i so goleminata od 17,8 santimetri, lesno moè da go sobere vo va{iot xeb. AC 100 e ultratenok i lesen ured so poklopka, koj e idealen za sledewe na mediumite, surfawe, ~itawe i editirawe dokumenti, mejlovi i drugi poraki vo dvièwe. Portg R700 vo momentov e najtenkiot i najlesniot laptop na pazarot.

POLITIKA

28.07.2010

PO^NA POSTAVUVAWETO NA SKULPTURATA "GEMIXII"

ve figuri od vkupno sedum, kolku {to }e ja so~inuvaat skulpturata “Gemixii”, v~era bea postaveni na gradskiot kej vo Skopje, vo blizina na Kameniot most. Figurite se izraboteni od bronza i se izleani vo Firenca, a postavuvaweto go vr{at stru~ni timovi od italijanskiot grad. Oficijalnoto promovirawe na skulpturata “Gemixii”, koja e del od proektot “Skopje 2014”, se o~ekuva da se

slu~i deneska. Dosega, od proektot "Skopje 2014" se postaveni nekolku skulpturi, me|u koi i skulpturite na Goce Del~ev, Dame Gruev i na Metodija Andonov^ento. Izgradbata na del od skulpturite od proektot "Skopje 2014" be{e osporena od Ustaven sud. Me|utoa, Vladata najavi deka Detalniot urbanisti~ki plan, poradi koj i bea zabele{kite na Sudot (poradi toa {to bil donesen

po skratena, namesto po redovna postapka), povtorno }e bide razgledan i donesen, so {to najavuvaat deka nema da zapre nivnata izgradba.

INTERPELACIJA ZA JANKULOVSKA NA SEDNICA VO PETOK

obraniskata sednica na koja }e se rasprava za interpelacijata na ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, }e se odr`i vo petok, 30 juli. Baraweto za interpelacija go podnese opozicijata po sobraniskiot incident od 1 juli, zatoa {to Jankulovska (zaedno so sobraniskiot spiker, Trajko Veqanovski) spored SDSM e najodgovorna za skandalot. Opozicijata ja obvini ministerkata i

za vr{ewe pritisok vrz zakonodavnata vlast, povikuvaj}i se na pismoto na Jankulovska vo koe taa "odnapred gi kvalifikuva, osuduva i im se zakanuva na pratenicite na SDSM", kako {to izjavi Andrej Petrov od SDSM. Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, imaj}i go predvid vulgarniot re~nik {to be{e vo upotreba na sednicata za negova interpelacija, im sugerira{e na

pratenicite ovoj pat da ja vodat diskusijata na soodvetno nivo, potsetuvaj}i deka sekoj nosi odgovornost za svojata postapka. Za vo ~etvrtok e zaka`ana sednica na koja }e bidat postavuvani prateni~ki pra{awa. Praktikata }e ostane ista kako i dosega: po dve pra{awa do premierot i vladata }e postavat pretstavnicite na opozicijata, a po edno pratenicite od mnozinstvoto.

POLITI^KATA SCENA PODGOTVENA ZA NEGATIVEN IZVE[TAJ OD BRISEL?!

VEQANOVSKI: ODGOVORNOSTA ZA IZVE[TAJOT ]E JA SNOSIME SITE!

Na samo nekolku ~asa pred objavuvaweto na zaklu~ocite od sostanokot na Komitetot za asocijacija i stabilizacija prviot parlamentarec odgovornosta za negativniot izve{taj ja locira i kaj vlasta i kaj opozicijata. VMRO-DPMNE i SDSM vinata si ja prefrlaat edna na druga

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

oliti~kata scena vo Makedonija e podgotvena za negativen izve{taj od Brisel. Dodeka makedonskata delegacija vo Brisel, predvodena od ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski i dr`avniot sekretar za sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor, Ilham Isamni, v~era gi ~eka{e zaklu~ocite od sostanokot na Komitetot za asocijacija i stabilizacija, vo Makedonija ve}e se poso~ija "vinovnicite" za eventualniot negativen izve{taj od Brisel. Zaklu~ocite ne bea objaveni do zatvoraweto na v~era{noto izdanie na "Kapital".

Na samo nekolku ~asa pred zavr{uvaweto na sostanokot, na koj treba{e da bidat izneseni zaklu~ocite za napredokot na zemjava vo odnos na reformite, pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, re~e deka odgovornosta za eventualniot negativen izve{taj }e ja snosat site, ne amnestiraj}i se sebesi. “I jas, i opozicijata i vlasta", re~e toj. "Zadovolen sum od politi~kiot dijalog {to se odviva{e me|u parlamentarnite grupi vo poslednite 20 dena, {to dovede do odredeni rezultati. No, ne sum zadovolen {to ne bea izglasani izmenite na sobraniskiot Delovnik. Poradi toa, nesomneno } e bidat upateni kritiki za rabotata na Sobranieto", izjavi Veqanovski. So vakvata izjava na prviot parlamentarec ne se slo`ija

nitu vladeja~kata VMRO-DPMNE, nitu opozicijata. Tie vinata za negativniot izve{taj si ja prefrlaat me|usebe. “Opozicijata namerno ne se pojavi na sednicata vo sabotata, na koja se glasaa izmenite za Delovnikot, so cel da go bojkotira edinstveniot uslov za Sobranieto da dobie pozitivna ocenka”, re~e pratenikot na VMRODPMNE, Ilija Dimovski. Spored pratenikot na SDSM, pak, Jani Makraduli, vakvite obvinuvawa se samo alibi i opravduvawe za lo{iot signal koj go prati Sobranieto so toa {to bez konsenzus i bez prisustvo na opozicijata vo sabotata rasprava{e za izmenite na Delovnikot. Iako do zatvoraweto na vesnikot sostanokot s$ u{te ne be{e zavr{en, "Kapital" neoficijalno doznava deka nereformiranoto sudstvo,

korupcijata i nedostigot na politi~ki dijalog se glavnite zabele{ki {to se o~ekuva da se spomenat. Kako {to prenesoa del od diplomatite, Brisel zabeleùva {to na{ata dràva ne uspea vo poslednite nekolku meseci so zabrzano tempo da raboti na evropskite reformi. Najkriti~nata to~ka, spored niv, e korupcijata. "Zagriùvaat konfliktite na interes, pereweto pari i Zakonot za finansirawe na politi~kite partii", velat tie. Iako, oficijalno, sporot za imeto ne se nao|a na agendata, sepak, se o~ekuva i toj da bide del od temite za koi }e se razgovara na sostanokot. Na zaedni~kiot sostanok na Komitetot za asocijacija i stabilizacija, {to se odrà na po~etokot od juni ovaa godina vo Makedonija,

zabele{ki bea upateni za politi~kite kriteriumi, za reformite vo pravosudstvoto, javnata administracija i za borbata protiv korupcijata.

Spored poznava~ite, ovie zabele{ki so sigurnost }e se preslikaat i vo izve{tajot na Komitetot za asocijacija i stabilizacija.

MUFTIITE VO ODBRANA NA REISOT REXEPI

“RAMADANI MO@E DA BIDE POGLAVAR SAMO VO TUNGUZIJA” Nema kraj na vnatre{nite vojni vo Islamskata verska zaednica. Dodeka razre{eniot oxa, Ramadan Ramadani, tvrdi deka ima dovolno poddr{ka za da go simne od vlast poglavarot Sulejman Rexepi, muftiite stojat zad svojot oficijalen voda~ MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

otorna laga i namerna {pekulacija – so vakva ostra retorika Islamskata verska zaednica gi demantira informaciite deka duri sedum muftistva se na stranata na razre{eniot oxa, Ramadan Ramadani (poznat kako navoden glaven propovednik na vahabizmot vo Makedonija), i ja poddr`uvaat inicijativata za smena na poglavarot na IVZ, Sulejman Rexepi. “To~no e samo toa deka 12 muftistva od vkupno 13, kolku {to gi ima vo RM vo ramkite na edinstvenata legitimna Islamska verska zaednica, mu dadoa poddr{ka na muftistvoto na IVZ na Skopje za razre{uvawe na liceto Ramadan Ramadani od slu`bata hatib na Isabegovata xamija vo Skopje,

kako i za negovata suspenzija stoi vo reakcijata na IVZ. Reagiraa i del od muftiite. Velat deka Ramadani laè i deka nema poddr{ka nitu kaj muftiite, nitu kaj vernicite. Muslimanskiot narod vo Makedonija ne saka da ~ue za vahabizam. IVZ funkcionira perfektno. Ima edinstvo me|u muftiite i site nie visoko ja po~ituvame institucijata reis-ul-ulema, {to vo momentov e na{iot poglavar Sulejman Rexepi", izjavi za "Kapital" bitolskiot muftija, Plumi Veliu. Bitolskiot muftija veli deka haosot vo IVZ se dolì na ambiciite na Ramadani da sedne na poglavarskoto mesto: "Ramadani moè da bide reis vo Tunguzija, no ne vo Makedonija. Moèbi toj se doìvuva i se pretstavuva kako ma~enik, nadevaj}i se deka toa }e go napravi popopularen me|u vernicite, no,

vistinskata ma~eni~ka e IVZ, poradi nasilnite dejstva na Ramadani koi kulminiraa so incidentot vo Isa-begovata xamija", izjavi Veliu. V~era, nitu samiot Ramadani ne mo`e{e da potvrdi deka pove}e od polovinata muftistva go poddr`uvaat. Toj i ponatamu tvrdi deka vremeto na Rexepi e pominato, no nema konkretna brojka za lu|eto {to bi glasale za toj da stane poglavar. "Inicijativata za razre{uvawe na Rexepi i spas na IVZ podrazbira dve fazi: stabilizacija, {to }e nastane so razre{uvaweto na Rexepi, i konsolidacija, {to }e zna~i izbor na novo rakovodstvo na IVZ. Jas } e bidam klu~nata li~nost vo fazata na konsolidacija, poradi poddr{kata {to ja dobiv kaj vernicite trpej}i go pritisokot {to vrz mene go vr{i aktuelnoto rakovodstvo na IVZ", veli Ramadani.

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

6 28.07.2010 RAST I VO VREME NA KRIZA

TURCIJA – ZEMJA NA EKONOMSKATA REVOLUCIJA

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o decenii na Turcija & velat deka ne e podgotvena da se priklu~i vo Evropskata unija (EU) bidej}i e ekonomski unazadena za da se kvalifikuva za ~lenstvo vo evropskoto semejstvo. No, toj argument ve}e ne vaì. Denes Turcija e brzoraste~ka sila so cvrsto jadro na me|unarodno konkurentni kompanii, koi ja pretvoraat ovaa nacija vo pretpriemni~ko àri{te. So izvozot im se priklu~uva na bogatite pazari vo Rusija i Bliskiot Istok, a istovremeno privlekuva investicii vredni stotici milioni dolari. Zo{to Turcija e interesna za opservacija vo ovoj moment? Zatoa {to krizata ja preìvuva so ekonomski bum. Turcija postignuva stapki na rast na koi moè da im pozavidat i zapadnite zemji. Istanbul stanuva centar na ekonomskata

Turcija e brzoraste~ka ekonomska i politi~ka sila so cvrsto jadro na me|unarodno konkurentni kompanii, koi ja pretvoraat ovaa nacija vo pretpriemni~ko àri{te mo} na zemjata. Turcija e prijatel i dolgogodi{en ekonomski partner na Makedonija. Moè li makedonskite kompanii da iskoristat ne{to od ekonomskata revolucija vo Turcija? Dodeka dràvite vo Evropa se prezadolèni i vodat bitka za namaluvawe na buxetskiot deficit za da izlezat od ekonomskata kriza, Turcija prijavi ekonomski rast od neverojatni 11,7% vo prviot kvartal godinava (vedna{ zad Kina). So toa go postavuva pra{aweto & treba li Turcija na Evropa ili Evropa na Turcija? Vo Ankara velat deka o~igledno Evropa ne znae kako da se odnesuva kon Turcija bidej}i ovaa zemja so svojata armija, industrija i infrastruktura e najmo}na vo regionot. Tie komentiraat deka

odnosot na Evropa kon Azija nema sekoga{ da bide tolku dobar kako denes i deka Turcija e edinstvena dràva koja moè da pridonese za za~uvuvawe na harmoni~nata ramnoteà od Balkanot do Mediteranot. Dokolku EU ne gi odredi preciznite rokovi za vlez na Turcija i ne objasni {to to~no se o~ekuva od Turcija vo naredniot period, Ankara }e se naso~i kon drugi opcii. Tie se islamskiot svet i silnata vrska so Bliskiot Istok. Turskite intelektualci smetaat deka EU ednostavno ja ignorira Turcija i deka vo Unijata pred Turcija vlegle dràvi koi so godini nemale vrska so evropskite politi~ki i ekonomski vrednosti. Spored niv, vo pozadina e vsu{nost stravot na nekoi ~lenki na EU od

verskata i kulturnata razli~nost na zemjata. ZEMJA KADE [TO IDEITE STANUVAAT STABILNA VALUTA Turcija mnogu podocna ja doìvea industriskata revolucija, no uspea mnogu brzo da se prilagodi. Nejzinata ekonomija sega e 17-ta po golemina vo svetot, a bilbordite vo Istanbul reklamiraat 3G(treta generacija) mobilni telefoni so mnogu pobrza konekcija od onie vo London ili Frankfurt. Prikaznata e sli~na za pretpriema-~ite i univerzitetskite centri koi gi poddrùvaat. Tehni~kiot univerzitet na Bliskiot Istok (METU) go otvori prviot turski tehnopark vo Ankara vo 1991 godina, 40 godini po vospostavuvaweto na istraùva~kiot park na

Univerzitetot Stenford. Dve dekadi podocna Turcija ima samo dvojno pomalku (38) tehnoparkovi od Obedinetoto Kralstvo i nejzinite univerziteti pomagaat vo iskoristuvawe na tehnologijata i vidoizmenuvawe na nacionalnata ekonomija preku industrija koja vo osnova e izvozna. Isto kako vo Italija, turskiot model na sorabotka vo nasoka univerzitet-industrija upatuva na toa deka pravata na intelektualna sopstvenost pripa|aat na profesorot individualec namesto na akademskata institucija za koja toj raboti. Ahmet Akar, pretsedatel na METU, veli deka negoviot univerzitet lobiral i izrabotil nacionalen zakon za univerzitetski tehnoparkovi, no toj nema kapital vo nitu edna od 250 kompanii

TURCIJA STANUVA SVETSKA GRAD

urskite grade`ni kompanii denes rabotat vo pove}e od 80 dr`avi. Kranovite i buldo`erite rabotat na Bliskiot Istok, Centralna Azija i Afrika, na izgradba na brani, stadioni i avtopati{ta. Se gradi vo Dubai, Irak, Kazahstan, a poslednava godinava i vo pogolem del od Afrika. Turcija e pove}e orientirana kon tekstilnata i avtomobilskata industrija i kon turizmot, no grade`niot sektor na Turcija & donese rekorden rast na ekonomijata od 11,7%, vo prviot

Turcija e pove}e orientirana kon tekstilnata i avtomobilskata industrija i kon turizmot, no grade`niot sektor na Turcija & donese rekorden rast na ekonomijata od 11,7%, vo prviot kvartal godinava, {to e najgolema ekspanzija vo izminative {est godini kvartal godinava, {to e najgolema ekspanzija vo izminative {est godini. Iako turskite grade`nici s$ u{te ne se rivali na svoite kokurenti vo Evropa, SAD, Kina i vo Japonija, vrednosta na turskite raboti vo stranstvo e zgolemena od 750 milioni dolari od 2000 godina na 23,6 milijardi dolari vo 2008 godina. Turskata vlada se nadeva na zgolemuvawe na vrednosta na me|unarodnite dogovori na 50

milijardi dolari do 2015 godina. Avtomobilskiot sektor e bez somnenie edna od pogolemite uspe{ni prikazni na zemjata. Pome|u 2000 i 2008 godina, proizvodstvoto vo ovaa granka porasna za 250%, so porast na izvozot od 22% na 79% – rezultat na toa {to proizvoditelite od Isto~na Azija gi iskoristija ve{tata rabotna sila, niskite startni tro{oci i sektorot za delovi koj ve}e izvezuva{e vo Evropa.

Stategijata be{e zagarantiran uspeh s$ dodeka se drì pazarot za izvoz, no namaluvaweto ostavi traga vrz èdta na Evropa za novi vozila. „Nie sme centar za izvoz, pa vo golema mera rastot zavisi od zdravata evropska ekonomija”, veli Sinan Goksen, potpretsedatel na akcionerski istraùvawa vo Ekspres invest, brokerska ku}a od Istanbul. Proizvodstvoto na vozila vo 2009 opadna za 25% vo spored-

ba so nivoto vo 2004 godina. Doma{nata proda`ba isto taka opadna za 24%. Prihodite od izvoz vo celiot sektor padnaa za celi 34% od 22 milijardi dolari na 14,5 milijardi, bidej}i kapacitetot opadna za 31% i proizvoditelite gi namalija cenite. Sepak, dobrata vest za Turcija e deka proizvodstvoto i izvozot povtorno rastat. Vo prvata polovina od godinava proizvodstvoto porasna za 46%, izvozot za 52%, a prihodite od izvoz za

28.07.2010 koi rabotat na univerzitetskite tehnopolis-centri. „Na{a glavna ideja e da go poddrìme pretpriemni{tvoto vo Turcija i da dademe model na sorabotka so industrijata” veli toj. No, Akar ne ja zanemaruva ulogata na parite vo pretpriemni~kiot svet. Vo april METU be{e doma}in na godi{niot kongres na Evropskata mreà na biznis-angeli vo Istanbul. „Po~nuvame so ideite za biznis na mladite lu|e i imame po~etni~ki fond koj moè da dade po~etni~ki kapital za edna kompanija od 250.000 turski liri (160.000dolari)”, izjavi Akar. Ankara e centarot na odbranbenata industrija na Turcija, pa METU sorabotuva so vladata i korporaciite vo toj sektor. „Imame kompanija koja podgotvuva softver za helikopteri i ima potpi{ano dogovori za sorabotka so odbranbenata industrija”, veli Akar. Druga kompanija vo tehnopolis-centrite na METU dizajnira{e sistem za targetirawe i izraboti laserski upravuvan hardver, koj denes se koristi vo FBI. Vo 2005 godina, Univerzitetot Sabanci vo Istanbul ja vospostavi Inovent, kompanija za tehnolo{ka komercijalizacija koja kupuva kapital od 20% do 40% od biznisite za koi smeta deka imaat potencijal. Inovent isto taka postavi fond, sli~en na onoj na METU, so kapital od 250.000 turski liri. Elbruz Ilmaz, menaxer za razvoj na biznis vo Inovent, veli deka nivniot fond prezema rizici koi drugite voobi~aeno ne bi gi prezele. „Kapitalistite koi vloùvaat obi~no baraat pozreli zdelki. Nie odime i vo drugi u~ili{ta, razgovarame so profesorite za toa dali imaat zna~ajni novini vo odredeni aplikacii. Osven {to investirame, isto taka i patentirame, pa na nekoj na~in sme tehnolo{ki brokeri, so golemo iskustvo vo pravata na intelektualna sopstvenost”, veli toj. BORBA PROTIV SIVATA EKONOMIJA Mnogu od evropskite zemji imaat pri~ina da & zaviduvaat na Turcija, koja o~ekuva brzo zazdravuvawe od ekonomskata kriza. Po namaluvaweto na BDP od 4,75% vo 2009 godina, spored proekciite na Me|unarodniot monetaren fond, bruto-doma{niot proizvod se o~ekuva da porasne do 6,25% vo 2010 godina. No, vakvoto pozitivno gledi{te ne smee da go zaseni skromniot napredok koj Turcija go postignuva vo namaluvaweto na sivata ekonomija. Dodeka 53% od rabotnata sila bile neprijaveni vo 2004 godina, okolu 44% izbegnale pla}awe na danok vo 2009 godina. I pokraj otvoraweto na pazarot na trud vo zalezot na ekonomskata kriza, sivata ekonomija i ponatamu predizvikuva glavobolka vo

vladeja~kata Partija na pravda i razvoj (AKP). Upravitelite na kompaniite koi ne gi prijavuvaat vrabotenite ja osiroma{uvaat buxetskata kasa za zna~aen dano~en prihod i imaat pomali tro{oci vo odnos na prijavenite firmi. Primarni `rtvi od globalnata ekonomska kriza bea malite kompanii – glavnite rabotodavci na neprijaveni rabotnici. I pokraj ova, brojot na neprijaveni vraboteni porasna za 1% me|u mart 2009 i mart 2010 godina bidej}i rabotnicite izbiraat neprijavena agrarna rabota za da vrzat kraj so kraj. I pokraj vakviot porast na neprijaveni vrabotuvawa, predizvikan od krizata, se zabele`uva bavno, no sigurno begstvo od sivata ekonomija. „S$ pogolemata va`nost na finansiskiot sektor e zna~ajna za namaluvawe na neprijavenite vrabotuvawa. Ekonomijata s$ u{te se zasnova na gotovina. Koga toa }e se smeni, kompaniite i vrabotenite }e mora da gi prijavat svoite prihodi”, veli Emre Igit, direktor na istra`uvawa vo Global sekjuritis. Isto taka, mo{ne e va`no da se smeni javnoto mislewe. Mnogu Turci, parite i zlatoto s$ u{te gi ~uvaat pod pernica kako merka na pretpazlivost. Vo me|uvreme, vladata se obiduva da gi namali tro{ocite za vraboteni so cel neregistriranite dru{tva formalno da vlezat vo ekonomijata. Namaluvaweto na tro{ocite na rabotodavcite za socijalno osiguruvawe za celi 5% vo 2008 godina be{e dobredojdeno vo biznis-zaednicata. Vladeja~kata Partija za pravda i razvoj (AKP), isto taka, pobara od rabotodavcite, platite da gi prefrlaat na smetkite na nivnite vrabo-

teni, namesto da gi „ke{iraat”. Namaluvaweto na korporativnoto odano~uvawe od 30% na 20% na po~etokot od 2006 godina predizvika pomiruvawe na kompaniite so dano~nata vlast. I pokraj vakvite merki, potrebno e AKP da donese zakon za namaluvawe na rigidnosta na pazarot na trudot. „Vo Turcija e skapo da se otpu{ti rabotnik bidej}i tro{ocite za prekin na rabotniot odnos se pogolemi vo odnos na drugite zemji~lenki na OECD. Ovie tro{oci treba da se namalat iako vakvata odluka bi nai{la na otpor kaj sindikatite”, veli Inan Demir, glaven ekonomist vo Finansbank. Vladata e pod pritisok da odredi strogi kazni za neregistriranite firmi. Od vitalno zna~ewe e da se smeni misleweto na javnosta deka vakvite firmi moè da pominat nekazneti. „Rabotodavcite znaat deka nema da bidat strogo kazneti za vakvite aktivnosti, no dokolku se zajaknat mehanizmite za sproveduvawe, postoi golema verojatnost vakvata praktika da se smeni”, smeta Demir. Sepak, golem del od naselenieto bara potvrda deka }e ima pridobivki od pla}aweto danok. „Lu|eto treba da znaat deka moè da dobijat mnogu pove}e vo javnite slu`bi na toj na~in”, veli Sengul Dagdeviren, glaven ekonomist i rakovoditel na istraùvawe vo ING Bank Turcija. Vo obid da se izbegne nov bran na nevrabotenost – problem so koj AKP se bori u{te od svojot prv mandat vo 2002 – }e bidat primeneti site merki za namaluvawe na sivata ekonomija na miren na~in. Isto taka, mala e verojatnosta AKP da vovede nekoi strukturalni reformi so ogled na toa deka se nabliùvaat izborite vo 2011 godina.

Avtomobilskiot sektor e bez somnenie edna od pogolemite uspe{ni prikazni na zemjata

AHMET DAVUTOGLU [efot na turskata diplomatija posreduva{e vo pove}e krizni situacii, koristej}i ja zabrzano raste~kata ekonomska i politi~ka mo} na svojata zemja za da sozdade novi prijatelstva

ZGOLEMENO E VLIJANIETO NA TURCIJA VO REGIONOT NA BALKANOT Turskoto vlijanie na Balkanot e zna~itelno zgolemeno, a Turcija se pretvora vo mo}na regionalna sila koja pomaga i posreduva vo sreduvaweto na kriznite sostojbi od balkanskiot region, do Bliskiot Istok i Bagdad, pi{uva „Fajnen{l tajms”, objasnuvaj}i deka toa se slu~uva otkako ministerot za nadvore{ni raboti Ahmet Davutoglu ja prezede odgovornosta za turskata diplomatija pred pove}e od edna godina. Vo ovoj period Davutoglu ima nad 100 patuvawa vo stranstvo so misija za promovirawe na novata vizija na Turcija. [efot na turskata diplomatija posreduva{e vo pove}e krizni situacii, koristej}i ja pritoa zabrzano raste~kata ekonomska i politi~ka mo} na svojata zemja za da sozdava novi prijatelstva. Prisustvoto na premierot Rexep Taip Erdogan na komemoracijata na `rtvite od masakrot vo Srebrenica e znak za vklu~uvawe na Turcija vo zamrsenata balkanska sostojba. Oficijalna Ankara vo izminatite 12 meseci pomaga{e i posreduva{e vo sporovite me|u Srbija, Hrvatska i Bosna i Hercegovina, a se vklu~i aktivno i vo pomiruvaweto na sprotivstavenite muslimanski frakcii vo Srebrenica. Tursko-srpskoto prijatelstvo e posebno iznenaduvawe poradi vekovnata naso~enost na srpskiot nacionalizam kon nekoga{nite otomanski Turci. Ona {to sega gi zbli`uva ovie dve zemji e nivnata frustrira~ka bitka za priklu~uvaweto kon Evropskata unija.

Vo Ankara velat deka o~igledno Evropa ne znae kako da se odnesuva kon Turcija. A, Turcija so svojata armija, industrija i infrastruktura e najmo}na zemja vo regionot.

DE@NA SILA celi 45% vo odnos na istiot period vo 2009 godina. „Postoi potreba da go orientirame sektorot kon istra`uvawe i razvoj, kako i kon razvoj i proizvodstvo na novi modeli. Ova e itno potrebno, so ogled na noviot bran na pobaruva~ka na elektri~ni vozila vo globalniot avtomobilski sektor”, velat analiti~arite. Zasega, samo Reno objavi deka ima namera da proizveduva elektri~ni vozila vo Turcija, koi se dizajnirani vo Francija. „Potrebno e da razmisluvame 10 godni odnapred, so ogled na toa deka se o~ekuva edno od pet vozila prodadeni vo

Evropa da e elektri~no, kako i da se osigurame deka mo`eme da gi dizajnirame i da gi proizveduvame ovde”, veli Erkan Tezer, rakovoditel na Asocijacijata na avtomobilski proizvoditeli vo Turcija (OSD). Za taa cel, minata godina Vladata donese paket zakonodavni merki nudej}i dano~ni i drugi olesnuvawa za proizvoditelite koi }e postavat centri za istra`uvawe i razvoj vo Turcija. Deset od 13te proizvoditeli na avtomobili vo zemjata ve}e otvorija vakvi centri. Pred s$ se raboti za mehanizam za regulirawe na rabotnata sila, {to be{e problem so ogled na nedamne{nata recesija.

Piramida na mirot, izveduva~ Sembol konstrak{n, Turcija

8 28.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

w KOMENTAR

EDNA LASTOVI^KA NE ZNA^I PROLET!

ndus tri jata po~na kone~n o da zaìvuva i posle nekolku mese~nite padovi, Dràvnata statistika n$ izraduva objavuvaj}i rast na industriskoto proizvodstvo vo juni od 5,4%. No, dovolen li e ednomese~niot porast da ja izvle~e ekonomijata od nova recesija?! Edna lastovi~ka ne nosi prolet! Kumulativno, vo prvata polovina od godinata, industrijata beleì pad od 5,3% sporedeno so istiot period lani, koga ostvari istoriski najgolemi padovi. Nekolku klu~ni industriski granki, kako tekstilnata, prehranbenata, drvnata industrija i rudarstvoto i ponatamu beleàt namaluvawe na rabotata. Duri i vo metalskata industrija, koja statisti~ki zakrepnuva, s$ u{te postojat seriozni rizici poradi namaluvaweto na cenite na metalite na svetskite berzi. Industriskoto proizvodstvo e eden od najva`nite pokazateli za dvièweto na bruto-doma{niot proizvod i ottuka povtorno se otvora dilemata dali makedonskata ekonomija povtorno e na ~ekor do recesija?! Osven pokazatelite za industriskoto proizvodstvo, deka krizata stivnuva ne vlevaat otimizam nitu ostanatite realni ekonomski pokazateli. Saldoto na stranski investicii vo prvite ~etiri meseci od godinata iznesuva samo 70 milioni evra, {to e za nad 20% pomalku od lani, a stapkata na nevrabotenost se prodlabo~i do 33,5%. Realniot sektor strada od te{ka nelikvidnost, kompaniite odvaj preìvuvaat, a bankite te{ko davaat krediti. Zagriùva~ki za Makedonija, isto taka, e {to zagriùva oporavuvaweto

i na evropskata ekonomija, osobeno vo zemjite koi se na{i najgolemi trgovski

4 OD 72 Od 2000 do 2009 godina imalo priliv na stranski direktni investicii vo na{iot region so vkupen iznos od okolu 72 milijardi dolari. Od tie 72 milijardi dolari Makedonija uspeala da privle~e okolu ~etiri milijardi dolari, odnosno samo 5,5% od investiciite {to se sleale vo regionot. Zna~i, vo period od devet godini investicii imalo, ama malku doa|ale vo Makedonija ovi rabotni mesta, transfer na tehnologija, zgolemena produktivnost i konkurentnost, korista od stranskite direktni investicii ve}e im e dobro poznata na site. Postojnata Vlada na VMRO-DPMNE pokaà golema ambicija da privle~e stranski investicii. Javnosta be{e bombardirana so aktivnostite {to Vladata gi isplanira i gi realizira{e. Prvo, ~isto formaciski, za prvpat ima{e agencija i dvajca ministri so isklu~ivi zadolènija za privlekuvawe stranski investitori. Trojcata ~elni lu|e angaìrani vo ovoj proces imaat presti`no obrazovanie i iskustvo od karieri vo stranstvo. Vladata angaìra{e ogromni resursi i se potro{ija mnogu pari. Premierot vo pridru`ba na celi timovi patuva{e vo stranstvo za da ja promovira zemjata. Balonot se vee{e nad zgradata na Vladata. Se platija skapi reklami prikaàni na stranski televizii. Se izgradija slobodni ekonomski zoni. Se ispratija redica dobro plateni promotori vo brojni stranski zemji. Seto ova e ubavo, ama rezultati nema. Narodot veli: golem obrt – mal }ar. Parite se potro{ija, javnosta se umori od site najavi. Seto toa e dobro poznato. Sogleduvaj}i deka fijaskoto so stranskite direktni investicii e o~igledno, Vladata, po pravilo, koristi dve obrazloènija za neuspehot. Ednoto e deka za vlez na stranski investitor e potrebno vreme, toa e srednoro~en proces. Se soglasuvam, ama taa teza }e be{e prifatliva ako Vladata {to gi veti stranskite investicii be{e na vlast edna godina. Za

N ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

partneri. Makedonija kako “najblizok” sosed na Grcija, nastrada zaedno so nejziniot imix i ni sozdade dopolnitelni problemi na patot na zakrepnuvaweto. I me|unarodnite institucii i ekspertite po~naa da gi revidiraat procenkite za rastot na BDP do krajot na godinata kon ponegativni i re~isi site prognoziraat deka ekonomijata }e stagnira! Vladata, pak, e ispravena pred isku{enieto kako da & pomogne na zemjata da izdr`i vo borbata protiv krizata? Bidej}i ekonomijata se kompaniite, logi~no e da se razmisluva kako nim da im se pomogne polesno da ja prebrodat ovaa kriza. Na primer, neka po~nat da se realiziraat kapitalnite proekti koi so godini se provlekuvaat kako stavki vo dr`avnite buxeti, a Vladata neka demonstrira na delo kolku e taa dobar partner i neka po~ne navreme da im gi pla}a obvrskite na kompaniite za izvr{enite raboti. Taka tie }e imaat pove}e pari, pove}e }e rabotat i pove}e }e vrabotuvaat, a vrabotenite pove}e }e tro{at. ]e raste BDP!

nejzina àl, pominuvaat celi ~etiri godini od vladeeweto na VMRO-DPMNE. Vtoroto obrazloènie na Vladata za neuspehot kaj stranskite investicii e svetskata ekonomska kriza. Dali e ova prifatlivo obrazloènie? Ne e. Krajno vreme e toj mit da se razbie. Spored relevantni podatoci od OON, vo 2009 godina stranskite direktni investicii vo Makedonija iznesuvale 124 dolari po ìtel. Toa e najnisko nivo vo celiot region na Jugoisto~na Evropa (Albanija, BiH, Hrvatska, Makedonija, Srbija i Crna Gora). Za sporedba, vo BiH prilivot na investicii e 135 dolari po ìtel, vo Srbija 196 dolari, vo Albanija 316 dolari, vo Hrvatska 592 dolari i vo Crna Gora 2.185 dolari po ìtel. Prosekot za cel region e 321 dolari po ìtel, {to zna~i prilivot vo Makedonija e samo 38,7% od prosekot za regionot. Vo 2009 godina, vo sporedba so 2008 godina, padot na stranskite direktni investicii po ìtel e najvisok vo Makedonija i Hrvatska i iznesuva 58%, dodeka padot kaj site drugi zemji od regionot e pomal i e vo opseg od 1% vo Albanija do 53% vo BiH. Vo 2009 godina od vkupniot priliv na stranski investicii vo regionot, vo iznos od 7,5 milijardi dolari, Vladata na Makedonija privlekla samo 3,3%, {to e pomalku od 3,6%, kolku {to be{e u~estvoto na Makedonija vo 2006 godina, vo poslednata godina koga ekonomijata ja upravuva{e vlada na SDSM. Da zaklu~ime, vo 2009 godina, ozna~ena kako godina na svetska ekonomska kriza, Makedonija ima najnizok priliv na investicii po ìtel vo regionot i najvisok procentualen pad na stran-

skite investicii, zaedno so Hrvatska. Zna~i, krizata ne moè da se koristi kako izgovor, ja gubime bitkata so drugite vo regionot. Makedonija ima{e lo{i ostvaruvawa kaj investiciite po ìtel i vo prethodnite godini. Vo 2008 godina investiciite po ìtel vo Makedonija iznesuvaa 294 dolari, so {to na{ata zemja be{e pretposledna, so samo {est dolari po ìtel povisok priliv od BiH. Vo 2007 godina isto taka bevme pretposledni so priliv od 350 dolari po ìtel, so podobro ostvaruvawe samo od Albanija. Vo 2006 godina, poslednata godina koga ekonomijata ja upravuva{e vlada na SDSM, imavme investicii po ìtel od 176 dolari, {to be{e podobro od Albanija i BiH. Interesno e i malku poznato deka vo 2008 godina stranskite direktni investicii po ìtel vo Makedonija pretstavuvale 54% od prose~niot iznos po ìtel za cel region, {to e, zamislete, ist procent na u~estvo kako i vo 2004 godina, koga nema{e skapi reklami, promotori i baloni. Stra{no e {to lo{ite ostvaruvawa kaj stranskite direktni investicii ne se karakteristika za Makedonija samo vo izminatata godina, tuku i za celata dekada. Zaklu~no so 2000 godina kumulativniot priliv na stranski direktni investicii vo Jugoisto~na Evropa iznesuval 5,7 milijardi dolari. Zaklu~no so 2009 godina, zna~i ne samo za taa godina, tuku kumulativno dotoga{, stranskite direktni investicii vo Jugoisto~na Evropa dostignaa 77,6 milijardi dolari. Toa zna~i deka od 2000 do 2009 godina imalo priliv na stranski direktni investcii vo na{iot region so vkupen iznos od okolu 72

M-r ZORAN JOVANOVSKI Potpretsedatel na SDSM

milijardi dolari. Od tie 72 milijardi dolari Makedonija uspeala da privle~e okolu ~etiri milijardi dolari, odnosno samo 5,5% od investiciite {to se sleale vo regionot. Zna~i, vo period od devet godini investicii imalo, ama malku doa|ale vo Makedonija. Ova e porazitelen zaklu~ok za nas kako zemja, a pretstavuva isklu~itelno va`en aspekt na stranskite investicii. Kaj kogo }e otidat vo regionot, ottamu }e se “pokrie” cel region. Re{enieto e tolku ednostavno. I ne e povrzano so stranstvo. Povrzano e so ona {to treba da go napravime sami kaj nas doma, vo zemjata. Strate{ki, dve raboti koi mora vo paket da se odrabotat. Prvo, vlez vo NATO, po~etok na pregovori i vlez vo EU. Toa zna~i bezbednosen ~ador nad zemjata, prifatlivo evropsko nivo na funkcionirawe na pravnata dr`ava, {to obezbeduva pravna i sopstveni~ka sigurnost na investitorite, efikasna javna administracija. Vtoro, ekonomija koja e dinamizirana, ima odr`livi performansi i jasni komparativni prednosti vo odnos na regionot. Operativno, koga “proizvodot” e kvaliteten, kanalot na distribucija (promotori, reklami i sl.) e vtorostepen. Izgleda teoretski, neostvarlivo? Ostvarlivo e.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.360

MBI 10

2.595

MBID

107,70

2.585

2.357

28 .07.2010

OMB

107,50

2.575 2.354

107,30 2.565

2.351

107,10 2.555

2.348

106,90

2.545

2.345

2.535

21/07/10

22/07/10

23/07/10

24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

21/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

106,70 22/07/10

23/07/10

24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

21/07/10 22/07/10 23/07/10 24/07/10 25/07/10 26/07/10 27/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

BANKITE GI POLO@IJA STRES - TESTOVITE, INTERESOT ZA NIVNITE AKCII NE PORASNA

STRES TESTOVITE NA BANKITE NE JA “STRESOA” BERZATA

17.03.2010 9

I pokraj uspe{no pominatiot stres-test na evropskite banki koi rabotat i vo Makedonija, trguvaweto vo ramkite na Makedonskata berza ne reagira{e na toa.

slu{aat deka se pravat nekoi stres- testovi na banki i tolku”, smeta Aleksandar Manev izvr{niot direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika fund menaxment. Spored nego, na{ite banki se strogo regulirani finansiski institucii od strana na NBRM koja redovno pravi vakvi testovi i kontroli. Duri i samite banki kaj nas vo pogled na nivnoto rabotewe se konzervativni poradi {to ne se izlo`uvaat na rizici, {to ne e slu~aj so nivnite mati~ni banki, koi iako gi pominaa stres-testovite, sepak planiraat da se dokapitaliziraat. Tokmu spored Manev toa }e bide vistinskiot test za bankite, odnosno mnogu e biten na~inot na koj istite }e ja napravat dokapitalizacijata. Sepak, uspe{nite strestestovi se siguren signal deka na globalno nivo se vra}a doverbata vo finansiskite institucii. “Globalno zemeno, uspe{nite stres-testovi kolkutolku ja vra}aat doverbata vo finansiskite institucii {to smetam deka }e se odrazi pozitivno na portfolijata na fondovite. Konkretno, koga nastana krizata taa najmnogu se odrazi vrz finansiskite institucii poradi {to fondovite bea prinudeni da se oslobodat od investicite vo ovoj sektor i da pribegnat kon posigurni investicii.

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

vropskite banki koi se sopstvenici na Ohridska banka, Stopanska banka od Skopje, Alfa banka i NLB Tutunska banka vo Makedonija uspe{no gi pominaa stres-testovite na koi bea podloèni. Navidum uspe{niot stres-test ja vrati doverbata vo finansiskite institucii na globalno nivo. Kako rezultat na toa berzanskite indeksi vo Amerika, Evropa i Azija se pridviìja vo nagorna linija. Uspe{nite rezultati od stres-testot ne se odrazija, a spored misleweto na pove}ete doma{ni investiciski sovetnici, nema nitu vo bliska idnina da se odrazat vrz prometot na Makedonska berza. “Od uspe{nite stres-testovi na pove}eto banki, me|u koi i onie na NBG, NLB i Societe general koi se mati~ni banki na Stopanska banka od Skopje, NLB Tutunska banka i Ohridska banka Ohrid, moè da o~ekuvame samo indirektni posledici. Direktni ne o~ekuvam da ima, osobeno vo pogled na dvièweto na nivnite akcii kaj Makedonska berza. Pri~ina za toa e {to lokalnite investitori ne navleguvaat vo detalni analizi i na rabotite ne gledaat tolku globalno. Od mediumite

OBVRZNICITE POVTORNO NAJINTERESNI ZA INVESTITORITE

Pozitivniot stres - test nema da go zgolemi interesot za akciite na bankite koi kotiraat na Makedonska berza Sega mo`no e da ima prestruktuirawe na investiciskata strategija kaj fondovite naso~ena povtorno kon vlo`uvawe vo ovie finansiski institucii. Sepak, za takov poteg s$ u{te e rano bidej}i se potrebni dopolnitelni analizi. Kaj proda`bata na udeli od fondovite smetam deka istata }e ostane i ponatamu konstantna”, ni izjavi Manev. So stavot na Manev se soglasuva i Zorica Petkova investiciski sovetnik vo brokerskata ku}a Auktor. “Vo na{ata dr`ava bez razlika na rezultatot na strestestot, bankite se stabilni. Vo vreme na recesija tie duri rabotea i profitabilno. Sepak, moe mislewe e

deka pozitivnite informacija od stres-testovite nema da pridonese kon nekoj bum vo pogled na interesot za akciite na bankite koi kotiraat na Makedonska berza. Zatoa smetam deka i ponatamu s$ }e ostane po staro odnosno i ponatamu kaj investitorite }e ima interes za istite hartii od vrednost koi najve}e se trguvaa i dosega”, smeta Petkova. Spored nea, za da ima nekoe pridvi`uvawe kaj Makedonskata berza pobitni se pozitivnite politi~ki informacii, a ne ~isto ekonomskite. Taa smeta deka {tom }e se objavi nekoja pozitivna politi~ka vest istata najprvo }e se odrazi vrz Makedonskata berza.

bvrznicite povtorno go privlekoa interesot na investitorite. Duri 40% od vkupniot promet ostvaren v~era na Makedonskata berza otpa|a na prometot napraven so trguvawe so obvrznicite. Vo tekot na v~era{niot den na Makedonska berza be{e ostvaren vkupen promet od okolu 6,15 milioni denari od koi 2,43 milioni denari im otpa|aat na obvrznicite. Od taa suma duri 2,11 milioni denari se realizirani so obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Kaj akciite najgolem promet be{e realiziran so akcijata na Makedonski telekom. V~era bea istrguvani vkupno1705 akcii od Makedonski telekom so vkupno realiziran promet vo iznos od okolu 716.000 denari. Dosega najtrguvanite akcii na Alkaloid, Komercijalna banka i Granit go zavr{ija v~era{niot den so realiziran promet vo iznosi od okolu 589.000 denari, 370.000 denari i 547.000 denari posledovatelno. Zgolemeniot promet so obvrznici pridonese da dojde do rast na berzanskiot indeks na obvrznici OMB i toa za 0,53%. Vrednosta so koja ovoj indeks }e go po~ne

utre{noto trguvawe sega iznesuva 107,64 indeksni poeni. Ostanatite dva berzanski indeksa go prodol`ija svoeto dvi`ewe vo nadolna linija od prethodniot den. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ja namali svojata vrednost za 0,25% vo odnos na vrednosta koj ovoj indeks ja ima{e na po~etokot od v~era{noto trguvawe. Novata vrednost na MBI-10 na krajot od v~era{niot den iznesuva 2349,89 indeksni poeni. Za 1,27% namaluvawe na vrednosta be{e registrirano i kaj MBID indeksot. Dene{noto trguvawe vo ramkite na berzata ovoj indeks }e go po~ne so vrednost od 2547,70 indeksni poeni. Statistikata na Makedonskata berza v~era povtorno registrira{e pogolem broj na hartii od vrednost koj ja namalile svojata cena. Ovaa brojka v~era iznesuva{e 8 hartii od vrednost, a niven predvodnik so pad od 6,67% be{e akcijata na Arcelormittal Skopje (HRM). Brojot na hartii od vrednost koi v~era{niot den go zavr{ija so rast iznesuva{e 7 od koi duri 4 se obvrznici za denacionalizacija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

27.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.157.481,63

-1,99%

-9,33%

-4,84%

-3,34%

1,13%

26.07.2010

547.290

Илирика ГРП

20.163.682,59

-2,90%

-4,40%

2,24%

1,09%

6,22%

26.07.2010

0,03

589.247

Иново Статус Акции

17.281.726,49

-3,43%

-8,79%

-11,13%

-12,33%

-6,77%

26.07.2010

0,00

KD Brik

22.966.813,60

-1,08%

1,10%

10,47%

6,79%

20,54%

26.07.2010

0,00

KD Nova EU

21.561.381,69

-2,63%

-7,78%

-5,62%

-5,46%

10,85%

26.07.2010

КБ Публикум балансиран

26.078.653,04

-0,40%

-5,53%

-2,16%

-1,87%

-0,26%

26.07.2010

3.000,00

66,67

60.000

634,91

0,63

3.851,29 0 0

Пелагонија Транс Прилеп Гранит Скопје Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

27.07.2010 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Скопје Македонијатурист Скопје Макпетрол Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

Износ (МКД)

140

-6,67

1.400

205

-3,84

10.250

2399,68

-2,76

227.970

27050

-1,64

324.600

743,45

-0,87

123.412

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Гранит Скопје Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје

27.07.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

27.07.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

27.07.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.851,29

390,18

9,87

0,88

54.562

7.500,00

341,43

21,97

0,22

GRNT (2009)

3.071.377

634,91

105,83

6,00

0,63

KMB (2009)

2.014.067

3.088,75

533,81

5,79

0,89

MPT (2009)

112.382

27.050,00

0,75

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

420

0,00

716.100

REPL (2009)

3851,29

0,03

589.247

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

0,61

634,91

0,63

547.290

STIL (2009)

14.622.943

185,00

0,11

1.673,00

2,58

3088,75

-0,37

370.650

TPLF (2009)

450.000

3.599,93

61,42

58,62

1,06

27.050,00

-1,64

324.600

ZPKO (2009)

271.602

2.199,90

0,29

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

27.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

обврзници

39.632

13,24

обични акции

39.288

-21,67

Вкупно Официјален пазар

78.920

-7,32

обични акции

21.157

101,86

21.157

101,86

100.076

4,65

Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 27.07.2010)

10 28.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NBM NAZNA^I NOV VICEGUVERNER

arodnata banka ja predloì Anita Angelovska-Beòska za nov viceguverner na NBM na mestoto na Emilija Nacevska, a Sobranieto go prifati predlogot. So toa Beòska vo slednite sedum godini }e ja izvr{uva funkcijata viceguverner na NBM. Taa od 2004 godina rabotela vo NBM kako glaven ekonomist i aktivno u~estvuvala vo kreiraweto na monetarnata politika, izgotvuvaweto i sledeweto

na ostvaruvaweto na makroekonomskite proekcii za monetarniot sektor, realniot sektor i bilansite na pla}awa, kako i izrabotkata na analizi i istraùvawa za makroekonomskata politika. Osven vo Narodnata banka, Beòska rabotela dve godini vo MMF vo Va{ington, a prethodno i vo makedonskoto Ministerstvo za finansii kako dràven sekretar i rakovoditel na trezorskiot sektor.

SVETSKITE MEDIUMI SO SOMNE@I ZA STRES TESTOVITE

e~isi site svetski mediumi {to gi objavija rezultatite od strestestovite na evropskite banki analiziraat deka kriteriumite na testovite bile mnogu meki i poradi toa rezultatite gi prifa} aat so odredena doza skepticizam. Najmnogu se polemizira okolu nivoto na adekvatnost na kapitalot na bankite od samo 6%, {to treba da bide ispolneto, i vrednosta na dr`avnite obvrznici {to

Po obrazovanie Be`oska e magister po ekonomski nauki, a diplomirala na Ekonomskiot fakultet vo Skopje.

gi poseduvaat ovie banki. Osven toa, mediumite, isto taka, pi{uvaat deka scenarijata ne bile dovolno stresni i pove}e uslovi bile izostaveni, kako na primer rizikot od promena na vrednosta na valutite ili eventualnoto bankrotirawe na Grcija, i kako toa }e se odrazi vrz bankarskiot sektor. Mediumite zaklu~uvaat deka strestestovite bile napraveni samo za da se demonstrira stabilnost, odnosno {to e

mo`no pomal broj banki da ne gi pominat testovite.

“LOШITE” BANKARSKI PLASMANI RAPIDNO SE ZGOLEMUVAAT

BANKITE NE MO@AT DA NAPLATAT NAD 300 MILIONI EVRA KREDITI!

Te{kata sostojba vo koja zapadna ekonomijata, nelikvidnosta na kompaniite i zagrozeniot ìvoten standard na gra|anite dovedoa do rapiden porast na “lo{ite” krediti. Bankarite maka ma~at za da si gi naplatat pobaruvawata, a ekspertite o~ekuvaat deka ovoj negativen trend so silno tempo }e prodolì do krajot na godinata. Toa moè da ja naru{i likvidnosta i adekvatnosta na kapitalot, osobeno kaj pomalite banki. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

rednosta na nenaplatlivi krediti postojano se zgolemuva i gi vlo{uva bankarskite portfolija. Spored poslednite podatoci za maj, bankite ne moàt da naplatat pove}e od 300 milioni evra dadeni krediti ili okolu 10% od vkupnite plasmani. Trendot na porast na nenaplatlivi krediti ne zapira od po~etokot na godinata i toa e u{te eden dokaz deka krizata ne stivnuva, tuku naprotiv, gra|anite i kompaniite s$ pove}e ne moàt navreme da si gi reguliraat obvrskite kon bankite. Strukturata na najrizi~nite krediti pokaùva deka zaklu~no so maj 110 milioni evra se sporni za naplata od gra|anite i pove}e od 200 milioni evra od kompaniite. Bankarite velat deka ovie negativni trendovi se odraz na realnite sostojbi vo ekonomijata. Potvrduvaat deka imaat seriozni problemi pri naplatata na dadenite krediti i vo obid da se za~uva stabilnosta na kreditnite portfolija kreditiraweto e svedeno na minimum. “Docneweto na otplatata na kreditite e generalen problem i trendot na vlo{uvawe na kreditnoto portfolio prodolùva. Glavna pri~ina za toa, pred s$, e te{kata sostojba vo koja se nao|a ekonomijata. Kompaniite stradaat od nelikvidnost

HRVATSKA NE MO@E DA NAPLATI 3 MILIJARDI EVRA OD KREDITI!

Problemot so naplatata na kreditite e deset pati pogolem vo Hrvatska. Spored najnovite podatoci od Hrvatskata narodna banka, bankarite tamu ne moàt da naplatat pove}e od 3 milijardi evra najrizi~ni krediti. Od niv, 1 milijarda se od gra|anite i dvojno pove}e od biznis-sektorot. Vrednosta na nenaplatlivi krediti vo odnos na krajot na godinata se zgolemila za 12%. No, sepak, procentot na sporni krediti kako udel vo vkupnata kreditna izloènost na hrvatskiot bankarski sektor, koja iznesuva okolu 35,5 milijardi evra, vo sporedba so makedonskiot e pomal. Hrvatskite analiti~ari predviduvaat deka ovaa godina “lo{ite” krediti }e go dostignat rekordot, a s$ u{te ne moè da se tvrdi i deka so krajot na godinata }e zavr{i i ovoj negativen trend. i poradi toa ne moàt navreme da si gi servisiraat obvrskite kon nas. Vo takvi uslovi nie, bankarite, odbivame da prezemame dopolnitelni rizici, duri i po cena parite da ostanat “neoplodeni” vo bankata. Nastojuvavme so nepla}a~ite da imame proaktiven pristap, {to podrazbira razgovor so niv za nao|awe na mo`nost za nadminuvawe na ovie problemi, kako na primer reprogramirawe na dolgovite. Dokolku se iscrpat site mo`ni alternativi za naplata na kreditot, toga{ kako krajna merka se aktivira obezbeduvaweto na kreditot, odnosno hipotekata”, komentiraat bankarite. MALITE BANKI VO GOLEMI PROBLEMI Ekspertite komentiraat deka te{kata sostojba vo ekonomijata }e se zadrì i do krajot na godinava i predupreduvaat deka ban-

karite i ponatamu }e imaat seriozni problemi da si gi naplatat kreditite. No, spored niv, i pokraj rastot na vrednosta na problemati~ni krediti, ne moè da se o~ekuvaat seriozni potresi vo bankarskiot sektor vo Makedonija, bidej}i tuka bankite se za{titeni kako vo niedna druga zemja. Konzervativnata politika {to ja vodat gi {titi od negativnite trendovi vo ekonomijata. No, ovoj negativen trend moè najmnogu da gi pogodi pomalite banki. “Postoi opasnost za bankarskiot sektor, osobeno za pomalite banki, koi moè da imaat poseriozni problemi so naplatata na somnitelnite i sporni pobaruvawa, i toa pove}e se odrazuva vrz nivnata likvidnost. Tie vo zemjava pove}e rabotat so biznis-sektorot, a toj te{ko izleguva od krizata.

Ovoj trend verojatno }e prodolì do krajot na godinata, bidej}i periodot {to sleduva ne vetuva brzo zakrepnuvawe i podobruvawe na sostojbite vo ekonomijata”, komentiraat ekonomskite analiti~ari. SPORNITE KREDITI ]E JA NAMALAT ADEKVATNOSTA NA KAPITALOT?! Rekordniot porast na somnitelni i sporni krediti do krajot na godinata moè da ja namali adekvatnosta na kapitalot vo makedonskite banki, koja pokaùva kolku se stabilni i sigurni za{tedite i depozitite. Vo po{iroka smisla, adekvatnosta na kapitalot pokaùva kolku bankite se podgotveni da gi apsorbi-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,26%

4,59%

5,28%

6,32%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,05%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,5063

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

11,10%

47,565

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,7265

во денари

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,3118

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,9174

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,6387

61,7

47,9

73,6

45,4

Извор: НБРМ

raat zagubite vo raboteweto poradi site rizici na koi se izlo`eni, taka {to kolku e povisoka stapkata na adekvatnost, tolku bankite se postabilni. Spored poslednite podatoci od NBM, zaklu~no so mart adekvatnosta na kapitalot vo bankarskiot sektor iznesuva 16,8%, no analiti~arite komentiraat deka porastot na nenaplatlivite krediti do krajot na godinata }e vlijae na namaluvawe na likvidnosta na bankite. NAPLATATA NA KREDITI TE[KO ODI I VO REGIONOT Nepovolnite promeni vo ekonomskoto opkru`uvawe, zaedno so ekspanzivniot krediten rast vo minatite

godini, sozdadoa preduslovi za zgolemuvawe na u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti vo re~isi site zemji. Pritoa, zemjite koi bea najpogodeni od globalnata finansiska kriza imaat i najizrazen rast na u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti. Makedonija se nao|a vo gorniot del na listata na analizirani zemji, kade {to u~estvoto na nenaplatlivite pobaruvawa vo vkupnite krediti e najvisoko. Osven makedonskite bankari, najgolemi problemi so naplatata na kreditite imaat i bankarite od Romanija, Litvanija, Letonija, Srbija, Crna Gora, Grcija.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

28.07.2010

PO NAJNOVATA AKCIJA ZA RASPREDELBA NA ZEMJODELSKO ZEMJI[TE

ZEMJODELCITE NEZADOVOLNI OD MALITE PARCELI Zemjodelcite koi apliciraat za dr`avno zemji{te od Vladata mo`at da dobijat najmnogu 10 hektari, povr{ina koja za niv e neisplatliva. Najdobri prinosi i najniski tro{oci se postignuvaat na povr{ina od 50-60 hektari.

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

edelava }e se otvorat aplikaciite za zemawe pod zakup zemjodelsko zemji{te od posledniot oglas na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, za raspredelba na zemjodelsko zemji{te vo sedum regioni vo zemjava. So ovoj oglas pod zakup bea ponudeni 2.559 hektari. I pokraj insistiraweto na zemjodelcite, i na ovoj oglas, kako i na prethodnite, ostanuva ograni~uvaweto deka zemjodelcite mo`at da apliciraat samo za povr{ina od 10 hektari. Za zemjodelcite i za ekspertite ova e seriozen ograni~uva~ki faktor za razvojot na moderno zemjodelstvo vo zemjava. Tie apeliraat do Vladata da gi zgolemi povr{inite koi im gi dava pod zakup na zemjodelcite. “Za da se primenat minimalni agrotehni~ki i agrohemiski merki vo zemjodelstvoto mora da raspolagate so povr{ini od 50-60 hektari. Ne mo`ete da rabotite ekonomi~no so povr{ini od 10 hektari. Povr{inite pomali od 50

hektari se nerentabilni, neisplatlivi i na niv ne moète da primenite sovremena mehanizacija. Kolku e pogolema povr{inata, se nabavuva pogolema mehanizacija koja dava mnogu poniski tro{oci po edinica proizvod”, veli korisnik na dràvno zemjodelsko zemji{te, koj saka{e da ostane anonimen. Ekspertite potenciraat deka treba da se odi na okrupnuvawe na parcelite za da moè da se primeni sovremeno zemjodelsko proizvodstvo. “Treba da se vovede visokoproduktivna mehanizacija, so koja se dobiva proizvodstvo po poniska cena, {to }e dade i poevtina ponuda na zemjodelski proizvodi. Primenata na takva mehanizacija i proizvodstvo so niska cena moè da se izveduva samo na parceli so kvadraten ili pravoagolen oblik i dimenzii od najmalku 500h500 metri ili 500h400metri”, veli profesorot vo penzija, Boris Anakiev. Toj potencira deka edna od pri~inite za skapoto proizvodstvo na p~enica vo Makedonija e tokmu rascepkanosta na parcelite. Na malite povr{ini se àli i zakupec od Ov~epolieto koj

smeta deka mu se potrebni pogolemi povr{ini za da moè normalno da preìvee edno semejstvo. “Ovaa povr{ina {to ja dobivame od 10 hektari e mala. Jas morav da gi registriram site ~lenovi od moeto semejstvo za da zemam 25 hektari zemjodelsko zemji{te pod zakup. So deset hektari p~enica jas ne moàm da se prehranam, a kamoli da primenuvam agrotehni~ki i agrohemiski merki. Za da proizvedam 25 toni p~enica, koga }e oddelam pari za |ubrewe, ètva i orawe, jas }e vlezam vo minus”, ni izjavi farmer i od Svetinikolsko. Dopolnitelen problem za zemjodelcite koi navistina ja obrabotuvaat zemjata se neregularnostite pri raspredelbata na zemji{teto. Tie tvrdat deka dràvnoto zemjodelsko zemji{te se dodeluva na partiski kadri od vladeja~kite partii, koi ne go obrabotuvaat zemji{teto. “Zemji{teto za koe aplicirav se raspredeli po partiski klu~. Ne moè zemjodelci od drugi mesta da go zemat pod zakup ova zemji{te, koga glaven uslov za zemawe na istoto e mestoto na ìveewe

SLOVENIJA, HRVATSKA I SRBIJA FORMIRAAT @ELEZNI^KA ALIJANSA Dodeka makedonskata `eleznica i Ministerstvoto za transport i vrski se zanimavaat samo so doma{nite problemi, `eleznicite vo regionot razvivaat inicijativi, otvoraat novi proekti i vizii za zgolemuvawe na profitabilnosta i frekvencijata na nivnite prugi.

inistrite za soobra}aj na Slovenija, Hrvatska i Srbija vo petok vo Belgrad }e potpi{at dogovor za osnovawe na zaedni~ko pretprijatie. Trojcata ministri Milutin Mrkowi} na Srbija, slovene~kiot minister za soobra}aj Patrik Vla~i} i hrvatskiot minister za more, soobra}aj i infrastruktura Boìdar Kalmet dojdoa do ovoj zaklu~ok na sostanokot vo Brdo kaj Kraw, koj se odrà denovive. Tamu tie postignaa dogovor za formirawe na alijansa na èleznicite na trite dràvi ~ija {to cel e prevozot na stoka i patnici da bide poefikasen, porentabilen i pobrz. Koga toa }e se postigne patot od Qubqana do Istanbul da se skrati od sega{nite 57 na 35 ~asa. Zajaknatata sorabotka vo oblasta na èlezni~kiot, posebno na tovarniot soobra}aj na tranzitniot panevropski Koridor 10, od Germanija kon Turcija treba da im donese benefit na site ovie zemji. Stanuva zbor za oìvuvawe na koridorot 10, koj od Germanija i Avstrija preku Slovenija, Hrvatska i Srbija, odi kon Turcija. Zaradi toa, zaedni~kata kompanija na slovene~kata, hrvatskata i srpskata èleznica }e bide so sedi{te vo Qubqana, so

cel zaedno da nastapat na pazarot i na ovoj koridor da privle~at {to pove}e soobra}aj i prihodi za site tri èleznici, odnosno nacionalni èlezni~ki operatori. Site tri dràvi imaat interes na podra~jeto na koridorot 10 da ja zgolemat konkurentnosta i frekfentnosta na soobra}ajot na èleznicata, posebno vo tranzitniot tovaren soobra}aj, otstranuvaj}i gi administrativnite prepreki na granicite i carinskite postapki. Vakvite incijativi na nacionalnite èlezni~ki operatori ne se novi. Nekolku meseci nanazad ministrite i direktorite na èlenizicite na ovie zemji se sre}avaat i razgov-

araat za razdvi`uvawe na transportot dol` Koridorot 10. Vo izjava za Kapital, direktorot na Makedonski `eleznici-Transport, Oliver Derkoski izjavi deka i tie imaat namera da se vklu~at vo ovie razgovori, se ~ini deka Makedonija e izzemena od poslednava inicijativa i pokraj toa {to Koridorot 10 minuva i niz na{ata zemja. Direktorot Derkoski koj na ovaa funkcija dojde pred nekolku meseci tvrdi deka zateknal mnogu lo{a finansiska sostojba i katastrofalen vozen park. Toj pri prezemaweto na funkcijata najavi nabavka na novi patni~ki vozovi i namaluvawe na nepotrebnite tro{oci. (V.J)

17.03.2010 11 Samo so primena na moderna mehanizacija mo`eme da postigneme poniski ceni

2.559

hektari se oglaseni so posledniot javen povik za zakup na zemji{te

na aplikantot. Mojata firma e so sedi{te vo ova selo, a zemji{teto go zedoa zemjodelci od drugi op{tini”, veli Voj~o Todosiev, zemjodelec od Ko~ansko. Vkupniot broj bodovi za dobivawe zemji{te e 100. Oddale~enosta od mestoto na `iveewe do zemji{teto {to K

se dodeluva nosi 60 bodovi, a visinata na zakupninata 40 bodovi. Spored metodologijata na Svetskata organizacija na trudot kolku e pomal brojot na zemjodelsko naselenie, tolku e porazviena dr`avata. So vakvata raspredelba na zemji{teto vo Makedonija C

hektari e maksimalnata povr{ina za koja mo`at da apliciraat zemjodelcite

samo se zgolemuva brojot na naselenie koe se zanimava so zemjodelstvo. Za sporedba, vo SAD so zemjodelstvo se zanimava samo 1% od naselenieto, vo EU ovaa brojka e od 1%-2%, a vo Makedonija 18% se zemjodelci. O

12 28.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SPOREDBA ME\U HRVATSKATA I SRPSKATA METROPOLA

POGOLEMITE PLATI NE ZNA^AT PODOBAR @IVOT Hranata, komunaliite i drugite redovni tro{oci se zna~itelno poevtini vo Belgrad. Poevtiniot leb, dnevnite vesnici i cigarite vo Belgrad go pravat ovoj grad “Meka” za hrvatskite vikenda{i VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

880 402

ivotniot standard vo Zagreb i Belgrad, dva glavni grada pome|u sosedni dràvi, skoro e identi~en spored paritetot na kupovnata mo}, bidej}i zaradi golemata razlika vo cenite, za ista koli~ina pari moè da se dobie skoro istata koli~ina na proizvodi i uslugi. Dodeka prose~nata plata vo Zagreb iznesuva 880 evra, vo Belgrad prosekot e 402 evra. Iako zagrep~anite imaat pove}e od dva pati pogolema plata, nivniot ìvoten standard e pribli`no ist, bidej}i cenite na osnovnite ìvotni namirnici vo Belgrad, se dvojno pomali otkolku vo Zagreb. Sekoj zagrep~anec koj odi vo Belgrad, se iznenaduva od niskite ceni na taksi- prevozot, cenite vo restoranite, no podobrite poznava~i na okolnostite vo glavniot grad na Srbija, zboruvaat za toa kako cenite zaradi inflacijata, koja ovaa godina po~na da go ru{i kursot na dinarot vo odnos na evroto, K

evra e prose~nata plata vo Zagreb

evra e prose~na plata vo Belgrad

sekoj den s$ pove}e i pove} e. Zaradi toa, spored nekoi od niv, cenovno Belgrad ve} e go nadminal Zagreb. Prvo toa se odnesuva na cenite na nedvi`nostite, garderobata, brendiranite luksuzni proizvodi, dodeka cenite na hranata, knigite, cigarite i dnevnite vesnici, s$ u{te se daleku poniski od onie vo Zagreb. Iako Zagreb ima za polovina pomalku `iteli od Belgrad, buxetot mu e za dva pati pogolem. Zagrepskiot buxet za 2010 godina iznesuva 1,5 milijardi evra, dodeka vo Belgrad toj iznesuva 739,6 milioni evra, a aktuelniot gradona~alnik na Belgrad, Dragan Xilas, ~esto go zema Zagreb za primer po ~ij koncept saka da go razviva i da investira vo glavniot grad na Srbija. Sepak, treba da se naglasi deka Zagreb svojot razvoj vo poslednite godini go

finansira{e so pomo{ na golemi krediti, a takvata sostojba vo Belgrad {totuku zapo~nuva, so najavata na golemi infrastrukturni proekti, kako gradewe na podzemna èleznica i nekolku va`ni mostovi. Goran Bakula, ekonomski analiti~ar vo Nezavisniot hrvatski sindikat, kaùva deka Zagreb i voJugoslavija, otsekoga{ imal pogolem standard i povisoki ceni od Belgrad, posebno kaj prehranbenite proizvodi. Toj tvrdi deka razlikata vo paltite vo poslednite godini zna~itelno e namalena, a cenite na prehranbenite proizvodi i nekoi uslugi, daleku se poevtini vo Belgrad. CENITE NA NEDVI@NOSTITE SE IZEDNAÊNI Miroslav Kova~evi}, ekonomski analiti~ar od Srbija, tvrdi deka Zagreb s$ u{te ima daleku podobar standard od Belgrad, no veruva deka

ZAGREB

БЕЛGRAD

so ovaa startna osnova, i golemiot potencijal za vlo`uvawe, Belgrad ima mo`nost i ponatamu da go podobruva svojot standard, za razlika od Zagreb, kade {to ve}e se prisutni site evropski trgovski sinxiri i banki. “S$ u{te se vidlivi daleku poniskite ceni, na primer za strujata ili razli~nite komunalni uslugi vo Belgrad, otkolku vo Zagreb, a spored cenite na nedvi`nostite ili luksuznite uvezeni proizvodi, mislam deka cenite se izedna~eni”, tvrdi Kova~evi}. Toj ka`uva deka na padot na standardot na gra|anite na Belgrad, ovaa godina

zna~itelno vlijaela inflacijata, odnosno padot na vrednosta na doma{nata valuta. Na po~etokot od godinata za 1 evro mo`elo da se dobijat ne{to pove}e od 90 dinari, a denes kursot ve}e iznesuva 106 dinari. “Toa na mnogu od gra|anite im ja namali kupovnata mo}, sporedeno so platite koi gi dobivaat", dodava Kova~evi}. Belgrad zaradi svoite niski ceni, vo poslednite godini stana vistinska “Meka” za vikend-turistite od Slovenija i Hrvatska, a ovaa godina na toa dopolnitelno vlijanie ima{e i deviznata razlika, bidej}i za edno evro mo`e da se dobijat pove}e dinari, so {to se

pottikna i {opingot na gra|anite od Hrvatska vo sosednata dr`ava. Golemata razlika vo cenite na poedine~nite proizvodi, na primer cigarite, uslugite vo avtomobilskiot servis, stomatolo{kite uslugi i sli~no, gi privlekuvaat gra|anite na Hrvatska, posebno onie koi `iveat na granicata. Deka stanuva zbor za golema razlika vo cenite i za{tedite za doma{niot buxet, govori i toa deka zaradi rastot na cenite na cigarite vo Hrvatska i padot na kupovnata mo} zaradi krizata, zna~ajno porasna poedine~niot uvoz na cigari na gra|anite na Hrvatska od Srbija.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

SVET BIZNIS POLITIKA

28.07.2010

NOVITE MERKI NA OBAMA

AKO NE NEMA NOVA RABOTA, PLATETE IM NA LU\ETO DA NE RABOTAT! Amerikancite se skloni da gi poddr`uvaat nadomestocite za nevrabotenite, no vo isto vreme taa politika stanuva neproduktivna, zatoa {to ne gi pottiknuva lu|eto da baraat nova rabota, da steknuvaat novi ve{tini i znaewa neophodni za da se najde nova rabota.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

e e nevoobi~aeno amerikanskiot pretsedatel na svoite redovni konferencii za mediumite preku konkretni primeri da ja ilustrira negovata uspe{na politika. Minatata nedela se slu~i ne{to nevoobi~aeno na edna takva konferencija. “Pretsedatelot na SAD, Barak Obama, na konferencija za mediumite pretstavi trojca amerikanski gra|ani - eden avtomehani~ar, eden trener vo fitnes-centar i edna èna koja se zanimava so proda`ba na nedvi`nosti - koi tolku dolgo vreme se bez rabota, so {to jasno se pokaùva neuspehot na ekonomskata programa na Obama”, pi{uva "Vol strit ùrnal", pra{uvaj}i kade se pretsedatelskite spin-doktori, koga najmnogu ima potreba od niv?! Negovata cel o~igledno bila da se lobira pove}e za osmoto po red, od po~etokot na recesijata, prodolùvawe na nadomestocite za nevrabotenite. Ovie nadomestoci se dodeluvaat ve}e 99 nedeli po red, osnosno re~isi dve

polni godini. Obama pritoa gi napadna republikancite deka vo Senatot ja blokiraat odlukata za prodol`uvawe na nadomestocite, iako ovie baraat rashodite za nadomestoci da se za{tedat preku drugite buxetski stavki. Vesnikot go povikuva Obama da go priznae neuspehot na svojata politika, bidej}i i po 18 meseci i 862 milijardi dolari potro{eni na nadomestoci za nevrabotenite s$ u{te na edno novootvoreno rabotno mesto doa|aat pet lu|e koi baraat rabota. Se o~ekuva okolu 2,5 milioni Amerikanci naskoro da go izgubat pravoto na nadomest za nevraboteni. [to }e se slu~i toga{? Amerikanskiot potpretsedatel, Xo Bajden, gi pofali pottiknuva~kite merki so koi bea za~uvani ili otvoreni tri milioni rabotni mesta. PRE^KI ZA OTVORAWE NOVI RABOTNI MESTA Pretsedatelot Obama i demokratite vo Kongresot ne sakaat da priznaat deka nivnite zakoni i nadomestoci za nevrabotenite stanaa gravna pre~ka vo sozdavaweto novi rabotni mesta, zaklu~uva vesnikot. Od fevruari minatata godina nevrabotenosta vo SAD porasnala od 8,1% na 9,5%, dodeka privatnata indus-

trija izgubila 2 milioni rabotni mesta. Spored vkupnata ekonomija vo izminatata godina, rabotodava~ite s$ u{te ne se podgotveni da vrabotat novi rabotnici. Ekonomistite koi se zalagale za pottiknuva~kite merki velat deka toa e nesfatlivo, dodeka "Vol strit ùrnal" smeta deka pri~inata e vo toa {to rabotodava~ite se pla{at od novi tro{oci koi vladata moè da im gi nametne. Vo ovoj slu~aj, demokratite se tie koi ja pottiknuvaat nevrabotenosta, bidej}i ako ne{to se subvencionira, treba da se dobie pove}e od toa. Ako se pla}aat lu|eto da ne rabotat, toga{ tie najverojatno nema ni da rabotat, dodeka golema e verojatnosta da se odloì potragata za rabota ili da se ~eka nekoja popovolna odluka. Lorens Kats, ekonomist koj se zanimava so pazarot na trud, vo istraùvaweto za Nacionalnoto biro za ekonomski istraùvawa zaklu~uva deka “ednonedelniot porast na potencijalnoto vremetraewe na nadomestot go prodolùva prose~noto traewe na periodot na nevrabotenost za 0,16 do 0,20 nedeli”. Majkl Feroli, od X.P Morgan êjs, vrz osnova na nekolku

BP SO KVARTALNA ZAGUBA OD 17,2 MILIJARDI DOLARI

ritanskata naftena grupacija, Briti{ Petroleum, v~era ja soop{ti svojata rekordna zaguba vo vtoriot kvartal od ovaa fiskalna godina, otkako izdvoi milijardi dolari za tro{oci za sanacija na ekolo{kata katastrofa vo Meksikanskiot Zaliv. Kompanijata vo izminatoto trimese~je rabotela so netozaguba od duri 17,2 milijardi dolari, dodeka vo istiot period od minatata godina

zabele`ala dobivka od 4,39 milijardi dolari. Tro{ocite povrzani so izlevaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv, dosega ja dostignaa brojkata od 32,2 milijardi dolari. Od Briti{ Petroleum objavija deka izvr{niot direktor na kompanijata, Toni Hejvord }e ja napu{ti svojata dol`nost na 1 oktomvri, a nego }e go zameni Amerikanecot Robert Dadli.

DOJ^E BANK SO BLAG RAST NA DOBIVKATA

ode~kata germanska banka, Doj~e Bank objavi kvartlni rezultati za vtoroto trimese~je, podobri od o~ekuvanite, najmnogu blagodarenie na jakneweto na segmentot na maloproda`noto i transakciskoto bankarstvo. Grupacijata vo vtoroto trimese~je ostvarila 1,2 milijardi evra neto-dobivka, nasproti 1,1 milijarda evra dobivka od istiot period od minatata

godina. Sporedeno so rabotata, analiti~arite na Blumberg, vo prosek o~ekuvale profit od 1,05 milijardi evra. Dobivkata pred dano~eweto, porasnala za 16% na 1,5 milijardi evra. Neto- prihodite, pak padnale okolu 10%, za 7,16 milijardi evra. Akciite na Doj~e Bank momentalno bele`at rast pogolem od 2%, na berzata vo Frankfurt.

NOVI “SPECIJALNI ODNOSI” POME\U VELIKA BRITANIJA I INDIJA

edum~lenata britanska delegacija na ~elo so premierot Dejvid Kameron zamina vo Indija, so cel da izgradi “novi specijalni odnosi” pome|u London i Wu Delhi, najavi Fajnen{al Tajms. Ona {to ne odi vo prilog na misijata e globalniot prenos na mo}ta od Zapadot kon Istokot, koj trae ve}e 100 godini, smeta vesnikot. Nekoi od diplomatite se pla{at

deka zaradi koaliciskiot dogovor so Indija, se ~ini deka Velika Britanija ja potcenuva Indija, bidej}i odnosot na ovie dve zemji ne bil ramnopraven vo minatoto. Izvori vnatre vo vladata smetaat deka koaliciskite nadvore{no- politi~ki celi stanuvaat jasni, a Kameron i minsterot za nadvore{ni raboti smetaat deka SAD, Francija i Indija se trite najva`ni

partneri za Britanija. Celta na patuvaweto pretstavuva obid da se otvorat pra{awata za sektorite za finansiski uslugi, osiguruvawe, proda`ba i zakonodavstvoto za britanskite kompanii. Ovie dve zemji se dlaboko istoriski povrzani, a skoro dva milioni Indijci `iveat vo Velika Britanija, a Indija momentalno e vtor najgolem investitor tamu.

6,7

milioni Amerikanci se bez rabota vo poslednite 6 meseci

istraùvawa zaklu~il deka “prodolènata dostapnost na nadomestocite za nevrabotenite lu|e ja zgolemuva stapkata na nevraboenost za 1,5%”. Istraùvaweto na Rej êti od univerzitetot Berkli, od 2006 godina, po~nuva so re~enicata: “Poznato e deka nadomestocite za nevrabotenost go prodolùvaat periodot na nevrabotenost”. REKORDNA NEVRABOTENOST Vo ovoj moment, rekordni 6,7 milioni Amerikanci se bez rabota najmalku {est meseci. Toa e 45,5% od vkupniot broj nevraboteni lica. Vo fevruari minatata godina tie bile 23,4%. Amerikancite se skloni da gi poddrùvaat nadomestocite za nevrabotenite, no vo isto vreme taa politika stanuva neproduktivna, zatoa {to ne gi pottiknuva lu|eto da baraat nova rabota, nitu da sovladuvaat novi ve{tini i poznavwa potrebni za da se pronajde novo rabotno K

mesto. Obama objavi deka saka privremeno da gi namali danocite na malite kompanii, no toa namaluvawe nema da se po~uvstvuva so ogled na toa {to od 1 januari treba da nastapi edno od najgolemite zgolemuvawa na danoci za mali i sredni kompanii vo istorijata na SAD. Zgolemuvaweto na danocite na kapitalnata dobivka najmnogu }e gi pogodi start ap kompaniite i pretprijatijata vo razvoj, ~ij kapital treba da raste. C

Pretsedatelot Barak Obama e vo pravo koga kaùva deka ima “u{te mnogu rabota” za toa kako Amerikancite da si gi vratat rabotnite mesta. Ima malku raboti vo ìvotot koi deprimiraat pove}e od dolgoro~nata nevrabotenost. No, pla}aweto na lu|eto da ne rabotat i dodavaweto re~isi 30 milijardi dolari deficit na 1,4 bilioni dolari ne moàt da gi nadomestat bavniot ekonomski rast i sozdavaweto rabotni mesta vo privatniot sektor. O

FEQTON

14 28.07.2010 NAJSKAPOCENI SVETSKI BRENDOVI: MCDONALD’S

KRALOT NA BRZATA HRANA SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

a site kontinenti, vo sekoe vreme, bukvalno na site jazici i pod vlijanie na site kulturi, hamburgerot na McDonald’s ima ist vkus. Toa e najgolemiot i najpoznatiot sinxir restorani za brza hrana vo svetot, prisuten vo re~isi site zemji na ovaa planeta vo koi McDonald’s re~isi misionerski ja propagira zapadnata kultura i amerikanskiot na~in na ìveewe. “Re{ivme da ja posetime isto~na Evropa vedna{ po padot na @eleznata zavesa. Moravme vedna{ da otpatuvame za da ja po~uvstvuvame atmosferata, bidej}i za kratko na sekoj ~ekor }e niknat restoranite na McDonald’s” - ova e izvadok od romanot The Slipper na britanskata pisatelka Eileen McDowell, vo koj se konstatira deka triumfot na SAD vo Studenata vojna so SSSR be{e ozna~en so vleguvaweto na ovaa kompanija na teritorijata na postkomunisti~kite zemji, potpisni~ki na Var{avskiot pakt. Najstariot restoran na McDonald’s vo Belgrad, smesten kaj Zeleni venac, be{e bezbroj pati kr{en, potpaluvan i demoliran kako rezultat na gnevot na Srbite, razluteni od amerikanskata politika kon niv i nivnata dràva. Moèbi e neblagodarno sinxirot restorani za brza hrana da bide odgovoren za dejstvuvaweto na amerikanskite politi~ari, no prikaznata za McDonald’s e olicetvorenie na ”american dream”, na sonot na sekoj doselenik koj vo 17-ot, 18-ot, pa duri i vo 21 vek se re{il da go

Unikatniot biznis-model na kompanijata, koj mnogu se razlikuva od konkurencijata, ovozmo`i restoranite da se otvoraat zad sekoj agol, najmnogu poradi toa {to licencata se nudi pod zakup ili, pak, se prifa}a partnerstvo so lokalni biznismeni. 15% od restoranite se vo sopstvenost na kompanijata, dodeka od ostanatite menaxmentot naplatuva zakupnina, licenca ili, pak, go deli profitot od partnerstvoto. I ne e tolku te{ko da se izdavaat prava za brendot, ~ija vrednost e proceneta na neverojatni 32,2 milijardi dolari.

napu{ti vekovnoto ogni{te na svoite predci i da emigrira vo “noviot svet”, kade {to denes restoranite na McDonald’s se na sekoj ~ekor.

Vkupno 31.000 restorani vo svetot se vodat pod brendot na McDonald’s. Unikatniot biznis-model na kompanijata, koj mnogu se razlikuva od konkurencijata, ovozmo`i restoranite da se otvoraat zad sekoj agol, najmnogu poradi toa {to licencata se nudi pod zakup ili, pak, se prifa}a partnerstvo so lokalni biznismeni. 15% od restoranite se vo sopstvenost na kom-

panijata, dodeka od ostanatite menaxmentot naplatuva zakupnina, licenca ili, pak, go deli profitot od partnerstvoto. I ne e tolku te{ko da se izdavaat prava za brendot ~ija vrednost e proceneta na neverojatni 32,2 milijardi dolari. MCDONALD’S SE RODI NA AERODROM Osnova~ot na kompanijata, Patrik Mekdonald (Patric McDonald), go otvori prviot restoran koj vo 1837 godina

go dobi imeto Aerodrom, najmnogu poradi faktot deka se nao|a{e vo lobito na aerodromot vo Monrovija, Kalifornija. Tamu patnicite mo`ea za deset centi da dobijat hamburger, dodeka sok od portokal } e gi ~ine{e dopolnitelni pet centi. Toa, vsu{nost, be{e i kompletnoto meni na restoranot. Sinovite na Patrik, Ri~ard i Moris Mekdonald, tri godini podocna go premestija vo

San Bernardo, na lokacija oddale~ena okolu 60 kilometri od aerodromot Monrovija, a namesto Aerodrom za imeto na restoranot go upotrebija svoeto prezime. Dvajcata re{ija namesto hamburger i sok~e na posetitelite da im ponudat pogolem izbor, pa vo menito bea vklu~eni i gotveni jadewa i alkoholni pijalaci. No, nabrzo iskustvoto im poka`a deka edinstveniot prihod tie go pravat

PRIKAZNI OD WALL STREET

MENAXEROT NA O MENAXER VO POS

L Lari Elison

ari Elison, osnova~ot i glaven izvr{en menaxer na korporacijata Oracle, koja e proizvoditel na softveri, se najde na vrvot na listata koja ja napravi Wall Street Journal za najdobro plateni glavni izvr{ni menaxeri na kompanii za poslednata dekada. Iznosot na negovite godi{ni primawa kako kompenzacija za negovoto menaxirawe dostignuva neverojatni 1,84 milijardi dolari.

Vtoroto mesto od ovaa lista go zazede Beri Diler, so vkupni godi{ni primawa vo iznos od 1,14 milijardi dolari. Diler e pretsedatel na onlajnsajtovite za patuvawa IAC InterActive i Expedia.com, koi svojata dejnost ja po~naa vo 2005 godina. Vedna{ po Diler sleduva glavniot izvr{en menaxer na Occidental Petroleum, Rej Irani, so vkupni godi{ni primawa vo iznos od 857 milioni dolari, potoa Stiv Xobs od Apple so vkupen iznos od 749

milioni dolari, a na petto mesto doa|a Ri~ard Ferbank, glavniot izvr{en menaxer na finansiskata korporacija Capital One Financial. Spored analizata na vesnikot, ~etvorica od 25-te najdobro plateni glavni izvr{ni menaxeri rabotele vo finansiskiot sektor, od koi dvajca na Wall Street, i toa porane{niot glaven izvr{en menaxer na Lehman Brothers, Ri~ard S. Fuld, so vkupni primawa vo iznos od 457 milioni dolari zazemaj}i ja 11-ta pozicija, i

FEQTON

28.07.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii od hamburgerite, sok~iwata i milk{ejkot, koj toga{ zapo~na da se prodava vo revolucionernite aparati za me{awe. “Sistemot na brza usluga” za prv pat be{e vospostaven vo McDonald’s, a toa podrazbira{e deka za 15 centi posetitelite dobivaa hamburger so sok~e ili milk{ejk, i toa za mnogu kratko vreme. Za tie potrebi tie vospostavija ekspeditivna proizvodstvena linija koja ima{e za cel da ja zabrza uslugata, so {to be{e vospostaven prviot restoran za brza hrana, ne{to {to deneska go imame na sekoj ~ekor. Vo 1958 godina, zaintrigiran od faktot deka duri osum ma{ini za milk{ejk se kupeni vo eden lokalen restoran vo San Bernardo, biznismenot Rej Kroc re{i da gi poseti bra}ata Mekdonald. Toj vedna{ ja vide mo`nosta za vloùvawe, po {to zapo~na sorabotkata koja podocna }e se pokaè kako istoriska za razvojot na McDonald’s. Kroc ne moè{e da gi ubedi bra} ata deka e potrebno da se sozdavaat fran{izi so ostanatite restorani vo Amerika, no dobi dozvola toa samiot da go napravi. Vedna{ po vra}aweto vo rodniot îkago toj go otvori svojot prv restoran pod brendot na McDonald’s. Interesno, no nekolku godini podocna bra}ata Mekdonald go registriraa brendot, po {to Kroc mora{e da plati 25 iljadi dolari za da go vrati pravoto vrz sopstveniot restoran, {to be{e pet pati pove}e od prvobitnata

PROBLEMI SO USPEHOT

Prviot restoran e otvoren vo 1940-ta godina vo San Bernardo, Kalifornija

Uspehot na kompanijata be{e ostvaren pred s$ poradi golemoto vizionerstvo na Rej Kroc, koj vo 1961 godina za, vo toa vreme ogromna, suma od 2,7 milioni dolari go otkupi delot od bra}ata Makdonald, po {to akciite na kompanijata gi pu{ti na berza, prodavaj}i gi za cena od 22 dolari po par~e. Toa od McDonald’s napravi multimilionersko pretprijatie, koe od 1985 godina e del od indeksot Dow Jones Industrial Average, koj go so~inuvaat 30 najgolemi kompanii vo SAD. investicija. Sepak, toa ne be{e pre~ka za kompanijata da raste, bidej}i vo 1959 godina ima{e 34 restorani otvoreni od bra}ata, na {to Kroc dodade u{te 67 lokacii, po {to sinxirot

za brza hrana raspolaga{e so 101 restorani. FENOMENALNIOT RAST I POBEDATA VO “BURGER-VOJNATA” Vo 60-te i 70-te godini od minatiot vek McDonald’s

startuva{e so reklamnata kampawa “Otvorete ja zlatnata arka”, aludiraj}i na svoite restorani koi bea bojadisani vo zlatna boja. Toa & donese neviden uspeh na kompanijata, koja svojot

Bra}ata Mekdonald se osnova~i na prviot restoran

ORACLE - NAJPLATEN SLEDNATA DEKADA porane{niot glaven izvr{en menaxer na Citigroup, Sendi Vejl, koj ja zazede 19-ta pozicija na listata so vkupni primawa vo vrednost od 361 milioni dolari. Na listata koja ja napravi Wall Street Journal ne se najdoa imiwata na, mo`ebi dvajcata najbogati direktori, Voren Bafet i Bil Gejts, poradi toa {to Bafet od Berkshire Hathaway Inc dobiva samo nominalna kompenzacija, a dodeka Gejts vo 2008 godina se povle~e od pozicijata

glaven izvr{en menaxer na Majkrosoft. Vo svojata analiza vesnikot predvid gi zema platite, bonusite, povolnostite i realiziranite dobivki od limitiranite akcii i opcii, isklu~uvaj}i gi novite grantovi na vakvi akcii i opcii. Istra`uvaweto poka`uva deka samo nekoi od ovie najdobro plateni direktori za ovaa dekada uspeale da obezbedat golema dobivka za svoite akcioneri. Goleminata na ovie nadome-

stoci i na~inite preku koi kompaniite se obiduvaat da gi usoglasat istite so dobivkite za akcionerite stanaa `estoka politi~ka debata vo poslednite 10 godini, osobeno vo presret na smetkovodstvenite malverzacii vo po~etokot na ovaa decenija, koi dovedoa do kolaps na Wall Street vo 2008 godina. Vakvite akcii i opcii rabotat mnogu dobro vo nasoka menaxerite na kompaniite da prezemaat prili~no rizi~ni potezi,

{to moè da ja digne cenata na akciite, no na kratok rok, za na kraj seto toa da donese lo{i posledici za kompaniite. Akcionerite na Oracle bea svedoci na re~isi troen rast na nivnite akcii, dodeka kaj Apple imavme sniùvawe na vrednosta na nivnite akcii za re~isi 12 pati. Istoto se slu~i i so akciite na Dell kaj koi vo poslednata dekada e zabeleàn pad na akciite od 60%, iako glavniot izvr{en direktor i osnova~

Golemiot uspeh donese i golemi glavobolki za menaxmentot, koj treba{e da se spravi so iljadnici partneri, zakupnici i dostavuva~i. Ona {to be{e najbitno vo 90-te e da se zadrì standardot i kvalitetot na ponudata, bez razlika vo koj del od svetot se prodava. Toa rezultira{e i so otvorawe na fakulteti za hamburger, vo koi do denes diplomiraa pove}e od 40 iljadi lu|e. Denes McDonald’s e mnogu kritikuvan za toa deka na lu|eto im prodava nezdrava hrana, pri~initel za golem broj kardiovaskularni bolesti, koi vo posledno vreme se javuvaat na epidemiolo{ko nivo. Sinxirot restorani na brza ishrana e prvoobvinet vo mediumskata osuda, koja e predizvikana od faktot deka pove}e od 50% od Amerikancite imaat problem so teìnata. Ova dobi na teìna koga na kampawata & se pridruì i poznatata voditelka Opra Vinfri, ~ie televizisko {ou so godini e najgledano vo svetot. Seto ova pridonese za poleka da se menuva konceptot koj ve}e 70 godini e na sila. Napraveni se prvite obidi za “zdrava” brza hrana, koi barem zasega se na marginite na pobaruva~kata. No, i pokraj toa McDonald’s i ponatamu e vode~kiot sinxir restorani vo svetot, nekolkukratno nadminuvaj}i ja konkurencijata. Toa e najmo}niot brend, a voedno i sinonim za restoranite za brza hrana. rast delumno go dolè{e i na zabrzanata proda`ba na avtomobili vo SAD. Amerikancite bez problem vozea so kilometri do najbliskiot restoran, a toga{ bea vovedeni i McDrive pristapnite mesta, kade {to posetitelite moèa da pazarat i od svoeto vozilo. Ovoj uspeh na kompanijata be{e ostvaren, pred s$, poradi golemoto vizionerstvo na Rej Kroc, koj vo 1961 godina za, vo toa vreme ogromna, suma od 2,7 milioni dolari go otkupi delot od bra}ata Mekdonald po {to akciite na kompanijata gi pu{ti na berza, prodava}i gi za cena od 22 dolari po par~e. Toa od McDonald’s napravi multimilionersko pretprijatie, koe od 1985 godina e del od indeksot Dow Jones Industrial Average, koj go so~inuvaat 30 najgolemi kompanii vo SAD. Vo docnite 70-ti i na po~etokot od 80-te godini zapo~na da se intezivira marketin{kata vojna so

sinxirite za brza hrana Burger King i Wendy’s. Odgovorot na McDonald’s pristigna so zgolemuvaweto na svojata ponuda, od {to proizlegoa nadaleku poznatite sendvi~i McChicken i McNuggets. Sledstveno na menito kompanijata poraboti i na internacionalizacija na svojot brend, po {to vo 1967 godina vo Kanada be{e otvoren prviot McDonald’s. Prvite ~ekori za napu{tawe na severnoamerikanskiot kontinent bea napraveni istata godina, koga bea otvoreni lokacii vo bazite na amerikanskata vojska, za nabrzo da go napu{tat amerikanskiot princip i svoite hamburgeri da im gi ponudat na ostanatiot del od ~ove{tvoto. Do 1991-ta godina vkupno 3.600 restorani bea otvoreni nadvor od SAD. Vo naredniot broj na Kapital }e ~itate za neverojatniot uspeh na Google. Kako preku Internet da se zarabotat milijardi?

Lari Elison, osnova~ot i glaven izvr{en menaxer na korporacijata Oracle, ima godi{ni primawa od neverojatni 1,84 milijardi dolari na kompanijata, Majkl Del, vo 1980 godina vo svojot dom donese 454 milioni dolari prihod. Od desette najplateni glavni izvr{ni menaxeri na kompanii duri ~etiri vo poslednata dekada vodat kompanii koi na svoite akcioneri im donesoa zagubi. Tie kompanii se IAC/InterActive, Countrywide, Capital One i Cendant Corp. Disparitetot me|u primawata koi gi imaat ovie menaxeri i nagradata na akcionerite za svojata investicija e prili~no depresiven. Ovoj disparitet, spored Xesi Frid, profesor po pravo na Harvard

University, sugerira deka postoi “zna~itelno preplatuvawe bez performansi i rezultat” od strana na menaxerite. Sepak, spored Stiven Kaplan, professor na University of Chicago’s Booth School of Business, menaxerite koi zarabotuvaat golemi sumi pari krajot od denot go zavr{uvaat so pozitivni rezultati . Vo slu~ajot so Oracle, negoviot 65-godi{en menaxer i osnova~, Lari Elison, za samo deset godini uspea da go zgolemi kapitalot na svojata kompanija za re~isi tri pati i toa od 36 milijardi dolari na 98 milijardi dolari.

FUN BUSINESS

16 28.07.2010 NUDIZAM

OSVOJUVAWE NA SLOBODATA Ako do pred vek i pol lu|eto i voop{to ne odele na more – osven ako ne `iveele pokraj nego – zatoa {to bilo skapo i zatoa {to vladeelo ubeduvaweto deka vodata mu {teti na zdravjeto, toga{ op{testvenite revolucii od {eesettite godini na minatiot vek sozdadoa svoeviden kult od goloto i ison~ano telo

o pred stotina godini malku koj odel na plaà zaradi kapewe ili son~awe. Edna od mpri~inite imala ekonomski karakter, bidej} i malkumina imale dovolno pari za da patuvaat na godi{enodmor. Pokraj toa bil mnogu rasprostranet i stravott od vodata i uveruvawe-to deka da se bide vo more podolgo od nekolku minuti e mnogu opasno. Do polovinata na 19-tiot vek lu|eto vleguvale vo voda samo zaradi zdravstveni pri~ini, po preporaka na lekar, i toa zadolìtelno oble~eni vo toga{nite kostimi za kapewe, koi go prekrivale teloto od glavata do peticite. Zaradi ovie pri~ini postoela i posebna “profesija” od sezonski karakter, pomo{nici za kapewe, koi gi spu{tale i gi izvlekuvale lu|eto od moreto. I toa samo maìte, bidej}i za ènite bila potrebna cela edna mala “armija” od asistenti. i. Za niv imalo posebnoo konstruirani “ma{inii za kapewe”, svoevidnii ku}i~ki: vo niv sedelee ènite, skrieni od qubopitnite pogledi, pa taka cela ku}i~ka bila spu{tana vo vodata so pomo{ na ~ekrek. ISTORIJATA NA SOBLEKUVAWETO Otkako pred 150tina godini se pro{irila vesta deka kapeweto v more i ne e taka opasno po zdravjeto, poimotnite pripadnici ci na srednata klasa poitale le na plaà. No, duri otkako vo 20-tite godini od minatiot vek modnata “prvosve{teni~ka” Koko [anel ja promovirala ison~anata ènska koà kako privilegija na srednata i visokata klasa, moème da govorime i za po~etocite na turizmot. Do toga{ da se bide ison~an zna~elo deka se zanimavate so prosta fizi~ka, naj~esto naporna zemjodelska rabota, na otvoreno: blediot ten bil rezerviran za gra|anskiot op{testven sloj, aristokratijata i onie vo nivnata blizina. Za moda so “ison~an” ten od masoven karakter moè da stane zbor od {eesettite godini navamu, kako svoevidna pridobivka na seksualnata revolucija na “decata na cve}eto”. Golotija bez potemnet ten ne biduva. A nudizmot ili naturizmot (razgolenosta vo prvata varijanta na terminot, odnosno prirodnosta vo vtorata) odi i ponatamu, pa promovira potpolna razgolenost na celoto telo na javno mesto

Sen-Trope - Od turisti~ki bum ribarsko mesto do

i - Te`ok pat do Via Krup na Kapr nudisti~ki raj

od ograni~en karakter. Odnosno, namesto kade O k {to, spored nepi{aniot dogovor, i drugite kapa~i se razgoluvaat do kraj. Nekoi protivnici na nudizmot smetaat deka se raboti za lu|e koi uìvaat vo egzibicionizmot, ili pak deka uìvaat vo nivnite nesovr{eni tela. Za niv ne e va`no da imaat stegnati muskuli, zgora pravilno rasporedeni po teloto, koi }e gi pokaùvaat kako na crveniot moden tepih. Za nudistite golotijata e stil na ìvot so podobro zdravje i potpolna integracija so prirodata, kako vo praistorijata. Kako i da e, denes nudisti~kite plaì se smetaat za sosem “politi~ki korektni” vo pogolemiot del od zemjite, ili barem onie koi go esapat turizmot kako bitna industriska granka. Nudizmot duri se smeta i za barometar za slobodata vo op{testvoto. Sekako, za najvisokata skala na toj mera~, bidej}i poslednive decenii se nametna toplesot kako kompromisno re{enie.

POLUOSTROVOT NA (POLU)GOLITE A bidej}i na na{ite krajezerski plaì nema zaìveano duri nitu kompromisnoto re{enie, redoven e slu~ajot na “preventivno prepla{uvawe”. Pa, zatoa, koga }e se pojavi nekoja devojka vo toples-izdanie, nejzinata fotografija redovno zavr{uva vo vesnicite. Poluintimniot ~in stanuva ekstra javen, i zatoa ne e te{ko da se pogodi deka istata toples-devojka e nekoja turistka od stranstvo, nezapoznaena so ovde{niot voajerizam od masoven karakter. Ottamu, ne moè da za~udat odgovorite na doma{nite selebriti od pone`niot pol, koi “priznavaat” deka praktikuvaat toples- son~awe, pa duri i nudisti~ko, ama samo na nekoja podale~na turisti~ka destinacija. Zna~i, kade se praktikuva nudizmot? Na balkanskata turisti~ka mapa ne se nepoznati hrvatskite, slovene~kite, crnogorskite i bugarskite plaì, a pos-

lednive decenii i gr~kite, led kako ka liberalni vo toj pogled. Gi ima na stotina po legalni i u{te tolku le “divi”. Denes nudisti~kite “di plaì pla ne samo {to ne se ogradeni kako bunkeri ili atomski skrivnici, so crveno svetlo na voena crv podgotvenost, tuku so pod godini nanazad postojat god specijalizirani kampovi, spe pravi pra mali grat~iwa, so sloboden protok na goli lu|e vo prodavnici, restorani i ostanati konres sumerski sodrìni kako sum su po{ta, ppo{ benzinska stanica, ambulanta i sportski aam tereni. tter Na crnomorskite plaì, na primer, duri i nema ogradi koi gi delat regularnite od nudisti~kite kapa~i, sli~no kako i plaìte na Istra ili vo okolinata na Dubrovnik. Na edna od najsevernite jadranski to~ki ve} e polovina vek postoi kampot za nudisti Koversada (nasproti grat~eto Vrsar), kako {to i na najju`nata crnogorska dràvna to~ka, to~k tamu kade {to zavr{uva poznatata i zavr dolga dolg ulcinska Golema m plaà, postoi nejziniot nudisti~ki n “vrsnik”, pozna“ tata ta Ada na Bojana, turisti~ka naselba tu za t.n. 24-~asovni nudisti. nu Sepak, istoriskSe iot io “primat” vo podale~noto sosedpo stvo stv go drì maliot zaliv zal Kandarola na hrvatskiot ostrov tro Rab, kade {to vo 1936 godina bile gosti gost angliskiot kral Edvard Osmi i negovata Edv pridru`ni~ka Volis pri Simpson. Volis zaSim plivala potpolno gola, pliv pa iako i prethodno i taa plaà bila poznata p kako nudisti~ka, ottoga{ n se narekuva Angliska. No, zatoa, pak, Edvard prestanal da bide ve}e Osmi, a i angliski kral, voop{to: dve godini podocna prifatil da abdicira samo za da moè da se oèni so fatalnata Volis, koja kako razvedena èna ne bila videna za dovolno primerna kralica. SLAVNI PLA@I I U[TE POSLAVNI KAPAÎ Deka rabotite se menuvaat, duri i vo konzervativnite sredini, ne govori faktot {to Kamila Пarker e sega{nata princeza, maèna za princot ârls, od vtor obid, odnosno vo vtor brak. No, da gi ostavime dinastiite na strana. Eve go kratkiot pregled na vode~kite nudisti~ki mesta vo Evropa. Plaàta Tahiti

vo Sen Trope (Azuren breg, Francija) e edno od àri{tata na evropskiot nudizam. Maloto ribarsko mesto stanauva slavno otkako vo nego zapo~nale redovno da doa|aat umetnicite Pablo Pikaso i @ak Prever. Otkako vo {eesettite godini na minatiot vek tamu bilo videno slavnoto bikini ispolneto so seks-simbolot Briìt Bardo, “cel svet” poital tokmu na plaàta Tahiti. Ovaa plaà nema pesok, nitu sitni kamen~iwa, tuku e karpesta, no taa `rtva ne e ni{to nasproti prisutniot glamur. Glavnata turisti~ka scena na Sen Trope e plaàta Pamplona, vo ~ija blizina se nao|a i hotelot Biblos vo stilna sredozemna palata i 500 evra za no} vo ekot na sezonata. Spored ekskluzivnosta, sledat plaìte Crvenoto edro i Niki, kako i Port Lekat kraj Perpiwan, so plaà dolga 1.000 metri, so nudisti~kite sredi{ta “Vila Afrodita” i “Klub Oaza” vo blizinata. Na italijanskiot del od Sredozemjeto, na bregovite na Liguriskoto More kraj Firenca, se nao|a Santa Marija, plaà so neobi~no ime (Sveta Marija) za elita vo toples. Tuka elitata doa|a zatoa {to vo sezonata ima пazar na otvoreno so tezgi na koi ima dizajnerska obleka so golem popust, no seto ostanato e mnogu skapo. Cenite na nedvi`nostite se me|u najvisokite vo Evropa, a ne se doa|a lesno nitu do leàlki i ~adori i {atori za sonce, bidej}i nekoi od niv se rezervirani za celo leto. Ostrovot Kapri, pak, s$ u{te se pameti po slavnata fotografija na @aklin Kenedi, toga{ ve}e Onazis, kako bosa {eta po poplo~enite ulici na gradot. Edna od najpoznatite plaì na ovoj ostrov e Via Krup, koja imeto go dobila po patekata, ~ija izgradba pred 100 godini ja finansiral toga{niot magnat za ~elik Fridrih

Krup. Patekata Krup od gradot Kapri vodi do kamenestata nudisti~ka plaà. Prethodnite 3 decenii nudistite se izma~uvale simnuvaj}i se po o{tetenata pateka polna so ostri karpi, no pred 2 godini taa e obnovena. Prvoto nudisti~ko odmorali{te vo [panija e otvoreno vo 1979 g., kraj mestoto Estepona na Kosta del sol (Son~ev breg, na {panski). Estepona se nao|a me|u Malaga i Gibraltar, a vo sklop na odmorali{teto ima bazen, xakuzi, sauna, salon za masaà i teniski igrali{ta. Potoa sledat plaìte na Dinite vo Marbeqa i Benalnatura vo Benalmadena, i dvete vo oblasta Andaluzija. Na plaàta na peso~nite dini kraj Marbeqa vo ekot na sezonata potpolno golite kapa~i se brojno izedna~eni so “normalnite”, polugolite. Benalnatura se smeta za turisti~ki raj na Andaluzija. Iako se nao|a me|u stanbeni blokovi, “izolirana” e od niv so palmi, kaktusi i aloa, pa gostite imaat ~uvstvo deka se nao|aat na pust ostrov. Nudistite, koga se vo [panija, odat i na Balearskite Ostrovi, posebno na Ibica. Koga vo pra{awe e Grcija, toga{ kako najizvikana i najpoznata nudisti~ka plaà vaì Crvenata plaà na ostrovot Krit. Iako na gr~koto krajbre`je mnogu plaì so crvenkast ili rozov pesok se vikaat Crveni plaì, tokmu ovaa koja se nao|a na ostrovot – koj, patem, }e bide godine{na odmorska destinacija i na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama i negovoto semejstvo – e vistinskata za nudistite. Plaàta e poznata po prirodnata ubavina, no tokmu stopenosta so prirodata uslovuva dostapnost do civilizaciski pridobivki, kako leàlki, ~adori i osveìtelni pijalaci, samo vo sezonskiot {pic.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

FUN BUSINESS

28.07.2010

ZAKON I RED ZA SELEBRITI

TEMNITE STRANI NA YVEZDITE

tiot crnomuren akter, Vesli Snajps. Federalniot sud vo Atlanta na poznatiot Blejd mu ja potvrdi presudata donesena u{te vo 2008 godina, poradi nepla}awe 12 milioni dolari danok za periodot od 1999 do 2001 godina. Za da ja izbegne dolgata raka na amerikanskata pravda Snajps odreden period prestojuval vo Namibija, a potoa se obidel da se preseli vo nekoja druga amerikanska sojuzna dr`ava, no bezuspe{no. Za sli~en grev pred zakonot kako onoj na ^arli [in se tovari negoviot avstraliski kolega, poznatiot Mel Gibson. Svojata fizi~ka nadmo} Gibson ja zloupotrebi protiv negovata qubovnica, Oksana Grigorieva, a razdelbata na parot poleka dobiva sapunska dimenzija. Gibson, koj do neodamna be{e poznat kako isklu~itelno religiozen, primeren tatko na sedum deca, ja otkri svojata temna strana, prvo tepaj}i ja Oksana, a potoa rasfrlaj}i se so nekorektni izjavi protiv homoseksualcite, Evreite i ostanatite verski zaednici (samiot Gibson e privrzanik na katoli~ka sekta koja se vika “starokatolici”). Uapsen be{e po prijava od

Filmskite yvezdi s$ po~esto vo privatniot `ivot igraat negativci koi zakonot “gi brka” kako prekr{iteli po razni osnovi: zatajuvawe danok, semejno nasilstvo, vozewe pod dejstvo na alkohol ...

el Gibson, prenesuvaj}i ja lutinata od “Pobesnetiot Maks” vo privatniot `ivot, dobi tu`ba od negovata porane{na `ena za pretepuvawe. [on Koneri, za mnogumina najdobriot taen agent Xejms Bond, u~estvuva vo “matni” biznisi so nedvi`nosti, a Harison Ford, alijas

Blejd Raner, zatajuva danok. Od ovie temni strani na akterite koi na filmskoto platno ovekove~ija kultni junaci moè da se napravi filmsko scenario za banda kriminalci, bazirano na realniot ìvot na yvezdite. Pokraj spomenatite trojca, po dlaboki izleti “od onaa strana” na zakonot poznati se i Vesli Snajps, Lindzi Lohan, ârli [in ... Na po~etokot na letoto edno lo{o scenario od realniot ìvot na akterot ârli [in za nego zavr{i so “hepi end”. Iako mu se zakanuva{e maksimalna zatvorska kazna vo traewe od osum godini, [in, sepak, se provle~e so obvrskata vo zatvor da pomine samo 17 dena. Obvinet e za nasilstvo vrz negovata sopruga, Bruk Miler (29), a deloto (tepaweto na soprugata) go napravil ovoj

Mel Gibson nasilnik K

januari, po Boìk. Kako olesnitelni okolnosti za vakvoto ublaùvawe na kaznata bile zemeni faktite deka akterot i negovata sopruga bile alkoholi~ari (zna~i nepresmetlivi) i deka po karanicata koja zavr{ila so fizi~ka presmetka parot se odlu~il da se lekuva od zavisnosta. Inaku, na ârli [in ne mu e prv pat da digne raka na èna – pove}e pati bil obvinuvan za istoto zlostorstvo. Vo kriminalnoto dosie na {kotskiot akter [on Koneri nema stranici so semejno nasilstvo (sepak, [kotlan|anecot e poznat kako golem xentlmen), no, dosega{nite rezultati od istragata {to se vodi protiv najpoznatata Bondova inkarnacija najavuvaat deka i vo ovoj slu~aj se raboti za kriminal koj ne e ni malku naiven. Vo fokusot na procesot se akterot i negovata sopruga, Mi{elen, koi se obvineti za zatajuvawe danok i malverzacii vo biznisot so nedvi`nosti. Sedumdesetidevetgodi{niot [kotlan|anec izbegnal da O

plati danok vo vrednost od 1,6 milioni evra, a se somni~i i kako eden od glavnite u~esnici vo somnitelnite kupoproda`bi na vili vo Marbeqa, vo blizinata na Malaga ([panija). Vo maj {panskite inspektori go voo~ile poznatiot akter kako del od sinxirot investitori koi na mestata na vilite, sprotivno na urbanisti~kiot plan, gradele luksuzni apartmani. Pokonkretno, kako {to pi{uva {panskiot vesnik “Sur”, Koneri ja prodal svojata vikendi~ka za devet milioni evra, a potoa istata bila sru{ena za na istoto mesto da bide izgraden kompleks so 72 grade`ni edinici, iako regulacioniot plan predviduva samo pet ku}i na ovaa grade`na lokacija. Igraweto so ogan, kako {to mo`e da se opi{at obidite da se zatai danok vo SAD ({to go odnese vo zatvor i eden Al Kapone, na koj mu pomina sekoj drug kriminal, no ne i zatajuvaweto danok), go stavi zad re{etki vo rok od tri godini i poznaK

Oksana od policijata na Los Anxeles i vo momentov ja ~eka presudata. No, vo me|uvreme stigna del od kaznata – agencijata koja go zastapuvala slavniot akter go izbri{ala od listata na klienti. Formalnata kazna od 90 dena zatvor ja stigna rusokosata glumica i peja~ka Lindzi Lohan (24). Osudena e poradi prekr{uvawe na uslovnata kazna na kaliforniskiot sud, {to na Lindzi & be{e izre~ena za vozewe vo pijana sostojba so voza~ka dozvola so pominat rok, kako i za poseduvawe kokain.

[on Koneri xentlmen O

SPORTLIFE

18 28.07.2010 NAJBOGATI SPORTSKI KLUBOVI

JUNAJTED I NAJZADOL@EN 1 I NAJBOGAT

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ekako deka timot na Man~ester Junajted ne e najtrofejniot klub vo Evropa. Toa e Real Madrid, a me|u “kralskiot” i klubot od severot vo Anglija ima nekolku klubovi koi mo`at da se pofalat so brojni tituli osvoeni vo evropskite i nacionalnite prvenstva. Junajted ne e nitu najtrofeen vo Anglija. Tamu primatot s$ u{te go dr`i ekipata na Liverpul. Edno prvenstvo pove}e ima golemiot rival,

koj najavi golema rekonstrukcija na timot so cel da odbegne vo narednata sezona konkurentot od Man~ester da dojde do nivniot skor od 23 trofei. Man~ester i Liverpul vodat u{te edna mrtva trka. I dvata kluba se prezadol`eni, so bankarski minus od okolu 800 milioni dolari, {to e seriozna zakana za idninata na ovie ekipi. Tie ja predvodat listata na “za malku bankrotirani” klubovi vo angliskata Premier liga, a vedna{ zad niv e timot na Arsenal, ~ii dolgovi se neverojatni 107% od vrednosta na klubot. E, tuka se krie vistinskata

mo} na Man~ester Junajted. 'Crvenite |avoli" raspolagaat so pazarna vrednost od 1,8 milijardi dolari, po {to 800-te milioni se nekoi “bezvezni# 40% od celiot “kola~". Toa go pravi timot finansiski najstabilen vo Evropa i mu ovozmo`uva da ostane na vrvot na fudbalskiot krem, kade {to e postojano prisuten vo poslednite dve decenii. Man~ester Junajted e najpopularniot klub vo svetot, so armija od 120 milioni registrirani naviva~i. Sleduva listata na 10 najbogati klubovi vo svetot, objavena vo amerikanskiot magazin "Forbs".

MAN^ESTER JUNAJTED (1,83 MILIJARDI $) Bogatstvoto so koe raspolaga semejstvoto Glejzer e ogromno. Ne deka Amerikancite se ne{to premnogu pametni ili, pak, kojznae kolku sofisticirani vo rakovodeweto so klubot, no zatoa imaa sre}a da dojdat do kontrolniot paket-akcii vo momentite koga nikoj ne saka{e. Junajted denes e sinonim za mo}nost vo svetot na sportot.

ordosta na Teksas e najvredniot klub vo SAD i vtor vo svetot, voop{to. Iako za re~isi 200 milioni zaostanuva zad Man~ester Junajted, Kaubojs e izvonredno bogat klub i eden od najdobrite vo NFL. Amerikanskiot fudbal e najpopularniot sport na severnoamerikanskiot kontinent, a Kaubojs e, sekako, me|u najpopularnite.

WUJORK JENKIS (1,6 MILIJARDI $)

ret na listata na "Forbs} e najslavniot bejzbol tim, Nujork Jenkis. Najgolemite legendi na ovoj sport svoevremeno nastapuvale za ovoj gigant, koj e del od tradicijata na Golemoto jabolko. Jenkis e sinonim za bejzbolot, a golema uloga vo kreiraweto na brendot ima i Holivud, vo ~ija produkcija se snimeni desetici visokobuxetni filmovi.

VA[INGTON REDSKINS (1,55 MILIJARDI $)

toriot po vrednost bejzbol klub vo Amerika e timot na Redskins od Va{ington. Iako glavniot grad na SAD e daleku od ekonomskata mo} na golemite centri kako Wujork, Los Anxeles, Filadelfija ili Majami, sepak, ovaa ekipa uspea da se vme{a vo podelbata na plenot i od svoeto ime da napravi eden od najgolemite brendovi vo sportot, voop{to.

WU INGLAND PATRIOTS (1,36 MILIJARDI $)

o dvata bejzbol timovi sleduva u{te eden od NFL ligata. Ovaa ekipa doa|a od mestoto kade {to angliskite puritanci ja oformile prvata kolonija vo noviot svet. S$ u{te teritorijata na Wu Ingland, koj opfa}a tri sojuzni dr`avi, e naselena so mo}nici i bogata{i. Tokmu Patriots ja otslikuva nivnata patriotska i dr`avotvorna uloga, po {to i investiciite se golemi.

REAL MADRID (1.32 MILIJARDI $)

WUJORK XAJANTS (1,18 MILIJARDI $)

WUJORK XETS (1,17 MILIJARDI $)

HJUSTON TEKSANS (1,15 MILIJARDI $)

DALAS KAUBOJS (1,65 MILIJARDI $)

ralskiot klub e sekako najtrofejniot fudbalski tim na site vremiwa, a kako takov sosema e razbirlivo da bide del od ovaa lista. 1,32 milijardi dolari e proceneta vrednosta na ekipata, koja go ima oformeno i najsovremeniot marketin{ki pristap vo sportot, voop{to. Sepak, ogromnite tro{oci ne mu dozvoluvaat na Real Madrid da mu se pribli`i na bogatstvoto so koe raspolaga Junajted.

ARSENAL (1,18 MILIJARDI $)

imot na menaxerot Arsen Venger za prv pat godinava se najde na listata od deset najbogati klubovi vo svetot na "Forbs". Arsenal kone~no mo`e da zdivne od izgradbata na noviot stadion, koja za malku }e go bankrotira{e klubot. Sepak, dolgovite na “Top~iite” se pregolemi za da mo`e da se konstatira nekakva relaksiranost vo finansiskata sostojba na timot.

P V

toriot klub od Wujork me|u desette najvredni e u{te eden ~len na NFL ligata. Ovaa ekipa tri pati go ima osveno Superbolot, posleden pat vo 2007 godina, {to e sam po sebe dovolen fakt za da se objasni golemoto bogatstvo. Koga ste {ampion, a doa|ate od najgolemiot grad na SAD, toga{ parite ne pretstavuvaat problem.

ujork e golem, bogat i mo}en grad. Ekipata na Xets samo edna{ go osvoila Superbolot i toa vo dale~nata 1968 godina, no i toa e dovolno za da se obezbedi bogatstvo pogolemo od edna milijarda dolari. Iako Xets e daleku od nekakov golem kvalitet koj mo`e na klubot da mu obezbedi golemi uspesi vo bliska idnina, wujor~ani redovno kupuvaat vleznici i suveniri so klupskoto logo.

vaa ekipa e oformena pred pomalku od deset godini, nema trofei vo NFL, zna~ajni pobedi, nitu, pak, tradicija na koja mo`e da se potpre. Sepak, menaxmentot na klubot se obiduva so ogromni vlo`uvawa da go zajakne brendot, koj, eve, po samo nekolku godini e desetti tim vo svetot spored svojata vrednost. [to li }e slu~e{e dokolku Teksa{anite uspeeja da go osvojat Superbolot?

SPORT

28.07.2010

SPORT

REAL MADRID

[PANSKITE SPORTISTI GO OBELE@AA MESEC JULI

MISTER REAL GO NAPU[TI BERNABE SR\AN IVANOVI]

esecot {to poleka izminuva be{e prepoln so golemi i vozbudlivi natprevaruvawa vo pove}e sportovi. Interesno, no na site niv triumfiraa [panci, bez razlika dali se raboti za ekipni ili poedine~ni sportski disciplini. [panskata fudbalska reprezentacija na 11 juli ja sovlada Holandija vo golemoto finale na svetskoto fudbalsko prvenstvo. Samo dva dena prethodno na neoficijalnoto svetsko prvenstvo vo tenis, ili Gren slem turnirot vo Vimboldon, pobedi Rafael Nadal. Kako kruna na uspehot e pobedata na Alberto Kontador, koj vo nedelata ja osvoi tretata titula na Tur de Frans, najstarata, a voedno i najpresti`na velosipedska trka vo svetot. “Prekrasno e da se K

Kontador & ja donese poslednata titula na [panija pridonese na uspehot na {panskiot sport, koj vo posledno vreme bele`i izvonredni rezultati. Rezultati na koi mnogu zemji ni zaviduvaat”, izjavi Kontador za vreme na priemot {to go ima{e kaj {panskiot premier, Hoze Luis Zapatero. “[panskiot sport e vo spektakularen zamav”, istakna Zapatero, o~igledno voodu{even od faktot deka vo negoviot mandat reprezentativcite bele`at istoriski podvizi. Ostanuva u{te kon krajot na avgust na svetskoto prvenstvo vo Turcija i ko{arkarite na [panija da ja odbranat titulata svetski prvak. L

ivanovic@kapital.com.mk

tkako re~isi napolni polnoletstvo vo timot na Real Madrid, klupskata ikona Raul Gonzales go napu{ti klubot. Toj celata svoja kariera ja pomina na Santjago Bernabe, kade {to se pojavi vo dale~nata 1992 godina, kade {to pristigna od redovite na gradskiot rival Atletiko. Toj debitira{e za ekipata na Real u{te na 17-godi{na vozrast, a ne uspea da gi sokrie solzite koga nekolku iljadi naviva~i dojdoa za da se prostat od nego. “Ova e teòk den za mene, mnogu teòk. Da se igra za Real Madrid otsekoga{ bilo son za mene. Toa e najgolemiot son {to postoi. No, i ponatamu se ~uvstvuvam kako igra~ i taka sakam da ostane s$ dodeka ne me izdade teloto”, izjavi Raul na svojata posledna pres-konferencija, kako aktiven igra~ na Real Madrid. Toj svojata kariera razmisluva da ja prodolì vo Anglija ili Germanija. Ve}e pristigna bleskavata ponuda od menaxerot na Man~ester Junajted, Ser Aleks Ferguson, koj e uveren deka iskusniot [panec }e moè lesno da se vklopi vo negoviot tim. Mnogu izvesno e i deka Raul bi moèl da se preseli vo timot Hamburg, kade {to prethodno od “kralskiot klub” dopatuva Rud van Nistelruj, u{te edna yvezda vo zalez.

Sakam naviva~ite da znaat deka vo sekoj duel, start, {ut ili probiv davav s$ od sebe. Im blagodaram na site {to me poddr`uvaa. Celo vreme bev sre}en vo Real Madrid, no sega za mene po~nuva nov `ivot

godini Raul go brane{e dresot na Real Madrid

Raul se misli me|u Anglija i Germanija Sepak, najblisku do [panecot se ~ini deka e timot na [alke 04 od Gelzenkirhen. “Sakam naviva~ite da znaat deka vo sekoj duel, start, {ut ili probiv davav s$ od sebe. Im blagodaram na site {to me poddr`uvaa. Celo vreme bev sre}en vo Real Madrid, no sega za mene po~nuva nov `ivot”, istakna 33-godi{niot fudbaler.

Na pra{aweto dali bi do{ol vo Madrid kako fudbaler na druga ekipa toj odgovori: “Toa bi bilo mnogu te{ko za mene. Ne bi mo`el da zamislam takva situacija”. Vo 16 godini minati vo Real Raul postigna 232 gola vo 741 natprevari. Tri pati triumfira{e vo Ligata na {ampionite i {estpati vo

{panskoto prvenstvo. Toj e eden od najtrofejnite fudbaleri na najtrofejniot klub vo Evropa. “Ova ne e zbogum, tuku samo doviduvawe”, mu re~e na odewe pretsedatelot na klubot Florentino Perez, javno navestuvaj}i deka za Raul sekoga{ }e ima mesto vo Real Madrid.

ARGENTINA

MARADONA OSTANUVA VO SELEKCIJATA

kipata na Ferari dojde do dvojna pobeda na Formula 1 trkata vozena za golemata nagrada na Germanija na patekata vo Hokejnhajm, no timot zaraboti i kazna od 100 iljadi evra poradi izdavawe timski naredbi na svoite piloti. So posredstvo na Rod Smedli, ~ovekot zadol`en za komunikacii vo Ferari, na 20 kruga do krajot na Felipe Masa suptilno mu be{e soop{teno deka negoviot klupski kolega Fernando Alonso e pobrz. Samo eden krug podocna Masa go propu{ti Alonso, po {to Brazilecot dobi nova poraka od Smedli. “Dobro e, sega samo sledi go. @al mi e”. Timskite naredbi se zabraneti so Pravilnikot na Internacionalnata avtomobilisti~ka federacija (FIA), kako rezultat na golemite zloupotrebi vo minatoto, koga vo glavna uloga bea {efovite na Meklaren i povtorno Ferari. “Mislam deka ja zaslu`iv pobedata. Dobro startuvav, odli~no se snajdov so mekite gumi, no malku se ma~ev so tvrdite. S$ na s$, ova e dobra trka za timot”, mnogu

Dali }e ostanam toa }e se znae po sostanokot so pretsedatelot na federacijata. ]e mora da se po~eka dali toj e podgotven da gi ispo~ituva moite barawa rezignirano zvu~e{e Masa na oficijalnata pres-konferencija, a otkako be{e pra{an za timskata naredba toj mnogu diplomatski odgovori: “Mislam deka ne treba da odgovaram na toa pra{awe. Vozevme timski i toa e najva`no”, izjavi Brazilecot, koj ja propu{ti {ansata da triumfira na edna trka po nezgodata {to ja ima{e minatata godina vo Montreal, koga po te{kata povreda na glavata propu{ti polovina od sezonata. Iako [panec, vtoriot voza~ na Ferari se prave{e deka e Angli~anec, otkako od nego be{e pobarano da ja objasni somnitelnata situacija so timskata direktiva. “Vsu{nost, i ne znam {to to~no se slu~i na svijokot broj {est. Vidov deka Felipe zabavi i jas ednostavno go pominav. Ovaa pateka e mnogu te{ka za preteknuvawe. Jas ja iskoristiv {ansata i dojdov do mnogu zna~ajna pobeda”, veli Alonso.

I pokraj toa {to od Ferari negiraa deka eksplicitno mu naredile na Masa da go propu{ti Alonso, od FIA ekspresno reagiraa so kaznata od 100 iljadi evra, koja dokolku sleduva `alba od nekoj od ostanatite klubovi mo`e da bide i zgolemena ili preina~ena.

Maradona i ponatamu selektor