93-KAPITAL-29.07.

2 29.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 29 JULI 2010

AKVIZICIITE SE NEPOZNAT POIM ZA MAKEDONSKITE KOMPANII ladiot hrvatski menaxer Emil Tedeski e fraer i polovina. Toj bi trebalo da bide primerot na koj treba da se ugledaat zaspanite makedonski menaxeri koi ne gledaat podaleku od svojata kancelarija i granicite na Makedonija. Hrvatot, ni pove}e, ni pomalku, za 382 milioni evra ja prezed e slovene~ka Droga Kolinska vo koja se proizveduvaat poznatata “kokta”, pa{tetata “argeta”, kafeto “grand”, flipsot “smoki” i u{te m n ogu drugi brendovi poznati na ju-prostorite, koi do pred samo dva meseci bea slovene~ka gordost. Tedeski ne samo {to uspea da vleze na zatvoreniot slovene~ki pazar so prezemawe na ovaa kompanija, tuku so spojuvaweto na Atlantik Grup i na novokupenata Droga uspea da s tane prv ~ovek na najgolemata prehranbena kompanija vo Jugoisto~na Evropa.

Ete, toa e hrvatskiot menaxer koj dobro ja sovladal aktuelnata lekcija po menaxment i biznis.

Internacionalizacijata na d elovnite procesi e preduslov za da se o ps tane vo d ene{niot deloven svet.

Darvin vo svetot na parite stanuva s$ podominanten. Golemite kompanii gi jadat pomalite, silnite stanuvaat posilni, nedovolno silnite sakaat da stanat posilni, spojuvaj}i gi svoite potencijali i kapaciteti. Akviziciite i prezemawata od startot na ekonomskata i finansiskata kriza stanaa u{te poatraktivni. Onie na koi im odi dobro, kompaniite so dobar menaxment, menaxment so vizija, krizata ja iskoris ti ja

M

za da napravat nekoj dobar “dil” i da prezemat nekoja kompanija.

Za `al, ovie trendovi nikoga{ ne ni dojdoa vo Makedoni ja. Vienskiot ins tit ut za spoju vawa, prezemawa i sojuzi, MANDA, vo svoite izve{tai za Jugois to~na Evro pa ja rangira Makedoni ja na dnoto od zemjite vo regionot spored udelot vo brojot na prezemawa.

Makedoni ja u~es tvu va samo so 2% vo vkupnite prezemawa. Po nas e samo Albani ja so 1% ud el.

Lider vo prezemawa i akvizicii e Grci ja so 27% udel, Turcija so 18% i Romanija so 15% udel vo vkupniot broj prezemawa.

Izve{tajot kako izve{taj ne ja vozbudu va m n ogu doma{nata delovna javnost, zatoa {to taa i onaka e naviknata na lo{i izve{tai vo koi po definicija sme rangirani najdolu.

Ona {to treba pove}e da gi voznemiri makedonskite menaxeri e faktot deka d enes svetot se menuva brzo. Ako ne fati{ priklu~ok, lesno mo`e da se slu~i utre da te nema.

Ama, se ~ini deka ni toa ne pali. Psiholo{kosoci jalniot profil na prose~en makedonski menaxer prika`uva ~ovek koj ima `elba i potreba da bide “direktor”, makar i na samo pet lu|e.

No, toj komoditet koj tie smetaat d eka go imaat te{ko go ispu{taat. Nedostigot na poriv, motivacija i ambicija za da se bide podobar od drugiot, da se pro{iri biznisot, da se osvoi nov pazar, da se stane pogolem, spored site analizi e pogubniot moment za makedonskiot biznis.

Tuka nekade treba da se bara su{tinata zo{to

VO NOVATA CENA SE VKALKULIRANI I MENAXERSKITE PLATI I NAGRADI Cenata na parnoto zavisi od cenata na prirodniot gas i mazutot, no i od toa dali direktorite na toplanite }e dobijat nagrada ili poka~uvawe vo platata KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

makedonskite kompanii vo regionalni ramki se mali.

Zo{to se dostavuva~i, no ne i lid eri. Zo{to se alkata, no e i sinxirot. ^uvstvoto na ni{to`nost so koe se zadovoluvaat pove}eto makedonski gazdi koi ne sakaat da se stavat vo uloga na dobri menaxeri na nekoi drugi pogolemi gazdi e osnovnata pre~ka zo{to nema akvizicii na makedonski kompanii. Zatoa udelot na Makedonija vo vkupnite akvizicii e minoren.

Od druga strana, istite tie menaxeri koi ne sakaat da se otka`at od svoite komotni fotelji {to im garantiraat avtomobil, patuvawa i status se `alat deka nema investicii vo Makedonija.

Koga }e sfatat deka i tie se golem del od problemot mo`ebi }e se slu~i nekoja pogolema akvizija od koja }e proizleze nova, pogolema, posilna kompanija so vizionerski menaxment i kapacitet za da bide primer i za ostanatite deka spojuvaweto na kompanii i prezemaweto od pogolemi i podobri e normalna rabota koja se slu~uva sekojdnevno i koja go vrti svetot.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

M

PARNOTO POSKAPE ZA 10%

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

77,2

ilioni denari }e potro{i op{tina Strumica za izgradba na infrastrukturata za agroberzata. Najgolem del od grade`nite raboti se ve}e zavr{eni, a pomal del se vo finalna faza, taka {to u{te vo tekot na letoto hrvatskata kompanija Agrokor mo`e da po~ne so izgradba na otkupno-distributivniot centar za zemjodelski proizvodi. Distributivniot centar }e se gradi na povr{ina od 50 hektari, a samo grade`nite objekti }e zafa}aat okolu 11.000 kvadratni metri zatvoren prostor. Agroberzata }e mo`e da prifati i distribuira od 30.000 do 50.000 toni ran i industriski zelen~uk godi{no.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

d avgust godinava doma}instvata i javnite institucii }e pla}aat poskapo parno greewe za 10%. Skopska Toplifikacija na krajnite potro{uva~i }e im napla}a za 10% poskapo parno, dodeka potro{uva~ite na toplinskata energija od toplanata Skopje-Sever od avgust }e imaat frapantno poskapuvawe od duri 40%. Samo toplanata Energetika ostanuva so ista cena za toplinskata energija do krajot na godinata. Regulatornata Komisija go objasnuva poskapuvaweto na parnoto so rastot na cenata na prirodniot gas za re~isi 36% vo izminatite sedum meseci, kako i so porastot na cenata na mazutot na svetskite berzi od 12,5% do juli godinava.

“Kompaniite ne se soglasuvaat so na{ata odluka.

Normalno, i nie ne se soglasuvame so nivnite presmetki i barawa, no ostavame u{te eden ili dva dena da gi vidime nivnite argumenti i da ja doneseme kone~nata odluka. Nie, kako Regulatorna komisija za energetika gi razgledavme nivnite barawa i odlu~ivme kaj trite kompanii za snabduvawe, kako i za distribucijata na Toplifikacija da nema korekcija vo cenata.” re~e Dimitar Petrov, pretsedatel na Regulatornata komisija za energetika.

Toplifikacija bara{e poskapuvawe na parnoto za 50,7%, a na distribucijata za 5,8%.

Snabduvawe-Istok bara poskapuvawe na parnoto od 68%, Snabduvawe-centar-61% i SnabduvaweZapad-70%. Toplanata Skopje-Sever pak, bara{e poskapuvawe od 31% za krajnite potro{uva~i.

Petrov objasnuva deka sostojbata so toplanata Skopje-sever e mo{ne specifi~na, bidej}i konzumot na ovaa toplana postojano se namaluva.

“Kaj ovaa toplana, metodologijata za presmetka

O

na cenata na parnoto stanuva neprimenliva, zatoa {to imaat nivo na tro{oci koi se neophodni, a brojot na krajnite potro{uva~i se namaluva i sega{nite potro{uva~i vsu{nost treba da gi pokrijat celokupnite tro{oci na toplanata, {to e neizdr`ano. Nie zimava mu prepora~avme na menaxmentot da raboti poinaku. Poskapuvaweto na parnoto od 40% }e va`i dokolku kompanijata odlu~i deka vo sega{nata cena na toplinskata energija ne gi zeme predvid nivnite realni tro{oci i istite da gi presmetuvame vo slednata korekcija na cenata na parnoto na krajot od godinata”, objasnuva Petrov.

Re{enieto na problemot za `itelite i kompaniite na teritorijata na Skopje-Sever, Butel i ^air, Petrov ja locira{e vo mo`nosta za op{tinite, gradot Skopje i toplanata Skopje-sever da se dogovorat za javno-privatno partnerstvo koga stanuva zbor za snabduvawe so toplinska energija.

Pretstavnicite na skopskite toplani ne sakaat da ja komentiraat odlukata na Regulatorna i kolku navistina se opravdani nivnite barawa za poskapo parno, neposredno pred po~etokot na grejnata sezona.

Pretsedatelot na Komisijata, Petrov, gi potvrdi i informaciite deka vo cenata na parnoto se presmetuvaat i direktorskite plati i nagraduvawa {to menaxerite na kompaniite gi dobivaat vo tekot na godinata. Toa zna~i deka i gra|anite i javnite i delovnite prostorii preku cenata na parnoto pokrivaat del od platite na direktorite.

“Soglasno metodologijata za formirawe na cenata na toplinskata energija, se priznavaat menaxerskite nagradi i plati. Vo ovoj del ne se soglasuvame so na~inot na dostava na podatocite od strana na kompaniite.

Inaku, metodologijata gi priznava sekoga{ i platite i nagraduvawata na menaxerite. Mora da ima menaxeri, mora da ima plata. Gra|anite ja pla}aat krajnata cena na toplinskata energija, tie pla}aat s$ i ne slu~ajno postojano sme vo sudir so kompaniite”, objasnuva Petrov.

Kon krajot na 2009 godina, doma}instvata dobija poskapo parno greewe od 3% do 7,5%, a delovnite objekti, bolnicite, u~ili{tata i gradinkite i do 20%. Poskapuvaweto be{e razli~no zavisno od toa od koja toplana se koristi parnoto.

NAVIGATOR

29.07.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

PO^NA PREGOVORI SO EU ohana Sigurdardotir, r, aktuelnata premierka ka na Island, poznata po svojata dolga politi~ka ka te kariera, vo devedesettite godini na minatiot vek, k, bi koga za vlakno go izgubi pretsedatelskoto mestoo na partijata na socijall demokratite, re~e “]e dojdee to moeto vreme!”- fraza {to a. do den denes e poznata. ta Vo momentot, premierkata te navistina gi “`ivee” svoite pet minuti. iBez razlika dali nejzisnata tajna formula za uspeh le`i vo faktot {to taa e proglasena za edna od 100-te najmo}ni `eni vo svetot, ili pak faktot {to e ma`ena so li~nost od ist pol, premierkata Sigurdardotir se poka`a kako vistinski lider vo svojata dr`ava.

So aplikacija za ~lenstvo za Evropskata unija, podnesena samo godina i polovina prethodno, Island pred dva dena oficijalno gi zapo~na pregovorite so Evropskata unija.

Ona {to Sigurdardotir ja pravi vistinski lider i pobednik, e faktot {to

J NIKOLA TODOROV

JUXEL INAN

VASKO NAUMOVSKI

MOM^ILO KRAI[NIK

K banka vleguva vo gruo~no e deka ne e povle~en dbieno e baraweto na golemuvaweto na buxeZ`uva~ki tot za nau~no-istra- Ipata aktivni i dina- Tdatumot za zapo~nuvawe Oporane{niot pretsedaproekti e dobar mi~ni banki vo zemjava, pregovori za ~lenstvo vo tel na sobranieto na Repoteg za podignuvawe na kvalitetot na obrazovanieto vo Makedonija

so najavi za pogolem obem na kreditirawe i konkurentni kamatni stapki

EU, no kritikite se silni publika Srpska 10 godini i nikako ne treba da se porano da go napu{ti ignoriraat zatvorot vo Hag

EDNOGODI[NIOT SPOR DOBI MIROQUBIVA RAZRE[NICA

VLADATA I EVN SE SMIRIJA Za vicepremierot za ekonomski pra{awa i medijator vo sporot me|u Vladat i avstriskiot investitor, Vladimir Pe{evski, EVN e primer za investitor kakov {to & treba na Makedonija.

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

osle to~no edna godina Vladata i avstriskata energetska kompanija EVN si podadoa raka za primirje i toa vo vladinata zgrada. Trojca vladini pretstavnici, vicepremierot Vladimir Pe{evski, ministerot za ekonomija Fatmir Besimi i direktorot na Elektrani na Makedonija, Vlatko ^ingoski, si podadoa raka vo znak na prijatelstvo so pretsedatelot na Upravniot odbor na EVN, Ginter Ofner.

Konkreteno re{enie nema, no pretstavnicite i na dvete “zavojuvani strani” najavija deka se dogovorile site dosega{ni nedorazbirawa da gi re{at vonsudski.

Vicepremierot Pe{evski izjavi deka Vladata i EVN postignale soglasnost, re{enijata na site otvoreni pra{awa i problemi da gi baraat vo ramkite na pravniot sistem preku otvorena i transparentna postapka.

“Vladata si dava rok od tri meseci da gi re{i site otvoreni pra{awa so avstriskiot investitor. Dotoga{, site sudski aktivnosti, kako i zaka`anoto sudsko ro~i{te vo Skopje vo septemvri i ro~i{teto pred Arbitra`niot sud vo Va{ington, }e bidat odlo`eni”, objasni Pe{evski.

“Se dogovorivme problemite da gi re{avame vo sudska postapka, a ne vo me|usebni

P

GUBITNIK VLADIMIR PE[EVSKI

GINTER OFNER

VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA

PRETSEDATEL NA UO NA EVN

”Sega znaeme kade treba da se dvi`ime, no involviranite strani ostanuva da davaat energija i da go turkaat procesot napred. EVN e investitor kakov {to & treba na Republika Makedonija“. dogovori, no vo ramkite na makedonskoto pravosudstvo.

Otkako }e zavr{i sudskata postapka, }e se povle~e tu`bata od EVN do Vladata dostavena do Me|unarodniot arbitra`en sud vo Va{ington, a vo me|uvreme postapkata }e bide stavena vo miruvawe.

Rokot za re{avawe na sporot ne e preciziran odnapred i se predviduva na sekoi tri meseci postapkata da se prolongira, se do postignuvawe na kone~niot dogovor.

Ova jas bi go opi{al na sledniov na~in - procesot e staven na {ini. Sega znaeme kade treba da se dvi`ime, no involviranite strani ostanuva da davaat i ponatamu energija i da go turkaat procesot napred. Pravecot ve}e

3 FAKTI ZA...

20.798 2,4% 4,4%

JOHANA SIGURDARDOTIR i pokraj problemite so slu~ajot “Ajs-sejf” i ribolovnata politika od koja vo najgolema mera zavisi ekonomijata na Island, za koi nagolemo se sprotivstavuvaa zemjite-~lenki na EU deka nema da dozvolat da zapo~nat pregovorite dodeka ne se re{at ovie problemi, Island, sepak gi zapo~na pregovorite i se o~ekuva da stane zemja-~lenka ve}e narednata godina.

Dali uspehot na Island se dol`i na dobrite sosedi ili dobrata politika, e samo retori~ko pra{awe!

e jasno definiran“, objasni Pe{evski.

Vladinite i pretstavnicite na EVN vetija deka ednogodi{niot spor }e zavr{el so razumna, fer i prifatliva odluka i za dvete strani. „Ubeden sum deka }e sozdademe situacija vo koja sekoj }e dobie, i Makedonija i EVN, no pred s$ gra|anite. ]e se obideme da gi re{ime site otvoreni pra{awa, ne samo me|u Vladata i EVN, tuku i problemite so site drugi u~esnici vo energetskiot sektor vo Makedonija. Potrebni se nekolu meseci za da se re{at”, izjavi Ofner.

Sega Vladata ima dijametralno sprotivno mislewe za avstriskiot investitor. Ako pred edna godina EVN, spored

“]e se obideme da gi re{ime site otvoreni pra{awa, ne samo me|u Vladata i EVN, tuku i so site drugi u~esnici vo energetskiot sektor vo Makedonija”. premierot Nikola Gruevski, be{e primer za najlo{ investitor vo zemjava, sega bil odli~en investitor.

“EVN e investitor kakov {to & treba na Republika Makedonija”, istakna Pe{evski.

Pred to~no edna godina, ELEM pokrena sudska postapka za naplata na okolu 200 milioni evra, re~isi kolku {to Avstrijcite pred tri godini platija za ESM distribucija. Stanuva zbor za nenaplateni pobaruvawa {to porane{noto ESM gi imala od potro{uva~ite vo periodot 1995-2004 godina. Za naplata na ovie pari pred sudovite s$ u{te ima 400.000 tu`bi kon potro{uva~ite, od koi dosega EVN naplatila mnogu mal del.

PROCENKI...

[TO SAKA DA KA@E BRISEL? remierot, ministerot za nadvore{ni raboti, ti, opozicijata, ekspertite..., e..., site se izredija so komentari ri za briselskata sredba na Sovetot za stabilizacija i asocijacija, osven ~ovekot vo Vladata zadol`en tokmu za ovaa problematika – zamenikkpretsedatelot zadol`en za evropski pra{awa, Vasko ko Naumovski.

Za volja na vistinata, vicepremierot “ja potka~i” temamata, davaj}i {tura izjava so prvi~na ocenka na sostanokot, ot, vo koja se veli: “Od osobeno no zna~ewe za Makedonija e {to EU smeta deka nema potreba da ja menuva preporakata dadena vo oktomvri, {to e pokazatel deka Makedonija e na vistinskiot pat”.

Ekspertite tolkuvaat deka vo Unijata ne postoi takva praktika, edna{ dodeleniot kandidatski status da bide suspendiran, taka {to i po ovaa izjava ostanuva vpe~atokot deka Naumovski ne ka`al ni{to. Osobeno za~uduva i ona {to mo`e da se zaklu~i spored kratkata izjava na

P

VASKO NAUMOSKI vicepremierot, a imeno toa deka toj e zadovolen od sostanokot (samo zatoa {to ne ni e odzemena preporakata ?!) i deka ne sfa}a kolku Makedonija treba da gi zasuka rakavite vo naredniot period okolu nejzinata evropska agenda.

Ministerot Milo{oski i premierot, koi nedvosmisleno ja razbraa porakata {to im ja isprati Brisel, sepak barem se potrudija da go iskoristat sekoj prostor za tolkuvawe na porakata vo polza na Vladata.

MISLA NA DENOT

DOBRILA ANDONOVSKA

hirurg i ~len na koordinativnoto telo na `eni na SDSM

DENARI IZNESUVA PROSE^NATA NETOISPLATENA PLATA VO MAJ GODINAVA

DUPKATA VO ZDRAVSTVOTO E 50 MILIONI EVRA ri neodamne{niot rebalans na buxetot Vladata n$

P

PORASNALA VREDNOSTA NA PROSE^NATA NETO-PLATA VO SPOREDBA SO ISTIOT PERIOD LANI

OD VRABOTENITE VO ZEMJAVA NE ZELE PLATA VO MAJ

ubeduva{e deka transferira novi 20 milioni evra za potrebite na zdravstvoto. Nie velevme deka parite }e bidat iskoristeni edinstveno za krpewe na dupki, a dupkata vo zdravstvoto denes e barem 50 milioni evra.

Toa ne go velime nie, tuku holandskiot trast fond, koj vie go anga`iravte, & pora~a na Vladata Dobrila Andonovska, hirurg na Klinikata za hirur{ki bolesti vo Skopje i ~len na koordinativnoto telo na `eni na SDSM. Taa upati ostri kritiki do Vladata i Ministerstvoto za zdravstvo poradi toa {to predizvikale kolaps na javnoto zdravstvo.

“Pra{awe e dali voop{to vo Makedonija denes mo`e da se zboruva za sistem na javno zdravstvo. Toj postoi na hartija i se koristi samo za partiski vrabotuvawa, korupciski skandali, a pred s$ za zapostavuvawe na gra|anite i nivnoto zdravje”, re~e Andonovska.

NIKOJ NEMA[E DA GO ZAPAMETI DOBRIOT SAMARJANIN AKO SE [TO IMA[E BEA DOBRITE NAMERI. IMA[E TOJ I PARI, ISTO TAKA

MARGARET TA^ER PORANE[NA BRITANSKA PREMIERKA OD KONZERVATIVNATA PARTIJA

4 29.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ANTIFA[IZAM

...NESRE]A

...KINESKI ZALIV

Josipovi}

Avion so 146 patnici se sru{i vo Pakistan

Po 10 dena zatvoren puknatiot naftovod

atni~ki avion „erbas“ od Pakistan so 146 patnici i pet ~lenovi na ekipa`ot se sru{i na ridovite kaj Islamabad.

Ne se najdeni pre`iveani patnici. Pri~inata s$ u{te e nepoznata, no vremenskite priliki bile lo{i.

inezite vo Dalian odvaj izleguvaat na kraj so samo 1.400 toni nafta koi istekuvaat od naftovodot po eksplozijata na K 16 juli. Kone~no e zatvorena puknatinata na naftovodot.

rvatskiot pretsedatel Ivo Josipovi}, vo dru{tvo na P H stotici privrzanici na antifa{izmot od Hrvatska i od Srbija, vo mestoto Srb go otvori obnoveniot spomenik Vostanie.

DVA, TRI ZBORA

“Razuznava~kite podatoci vrz koi se temele{e tvrdeweto za ira~kata zakana pred voenata intervencija vo mart 2003 godina bea tenki.

Sepak, veruvam vo mo`nosta re`imot na Husein da ima trgnato nastrana del od svoite nuklearni resursi za da mo`e da se obnovi proizvodstvoto.”

HANS BLIKS porane{en glaven inspektor na Obedinetite nacii za oru`jeto za masovno uni{tuvawe vo Irak

“Amerikanskite tajni voeni dokumenti za Avganistan, koi istekoa vo mediumite, ne otkrivaat ni{to novo, no ja opravduvaat odlukata za prerazgleduvawe na strategijata na SAD za centralnoaziskata zemja kon krajot na minatata godina.”

BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

“Vo Germanija se ra|a turska elita. Prvpat otkako po~naa da doa|aat gastarbajterite vo 60-te i 70-te godini kaj nas po~na da se sozdava turska elita. Pred deset godini nikoj ne bi pomislil deka toa e mo`no” ANETE [AVAN ministerka za obrazovanie na Germanija

GADGETS

BELIOT AJFON ]E ZADOCNI merikanskiot proizvoditel na telefoni Epl objavi deka u{te edna{ go odlo`uva po~etokot na isporakata na beliot Ajfon i ne precizira koga mo`eme da go o~ekuvame na pazarot. Kako {to objavija od kompanijata, beliot Ajfon ima nekoi barawa {to vo kompanijata zasega ne mo`at da gi ispolnat, a

A

koga go zapo~nale proektot ne mo`ele da gi predvidat.

Navodno, vo proizvodstvoto na beliot Ajfon 4 se pojavile nedostatoci vo komponentite od koi treba da se proizvedat nijansite na ovoj telefon.

Poznava~ite na modernite tehnologii od SAD potenciraat deka telefonot mo`e da se o~ekuva do krajot na ovaa godina.

POLITIKA

29.07.2010

MILO[OSKI: PROBLEMOT SO IMETO ZAGLAVEN VO IRACIONALNITE POZICII

"MOJOT PRATENIK" SO ANALIZA ZA RABOTATA NA PARLAMENTARCITE

a sostanokot na Sovetot za stabilizacija i asocijacija vo Brisel stanalo zbor i za sporot za imeto, potvrdi {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski.

Vo izjavite po sredbata so negoviot albanski kolega, Ilir Meta, Milo{oski re~e deka vo Brisel Makedonija izrazila posvetenost na problemot so imeto, za ~ie skore{no re{avawe zemjava

ojot pratenik, publikacijata {to makedonskoto Sobranie ja izdava na sekoi {est meseci so informacija za srabotenoto od pratenicite, izleze po sedmi pat. Vo ovoj broj stoi deka pratenik koj predlo`il najgolem broj predlog-zakoni e Stanka Anastasova od prateni~kata grupa na VMRO–DPMNE, so podneseni vkupno 15 predlozi. Pobednik vo kategorijata amandmani

N

}e prodol`i so pregovori so Grcija. Dijagnosticiraj} i ja su{tinata na problemot, Milo{oski posredno ja obvini Grcija za iracionalnost.

"Mislam deka re{avaweto na makedonsko-gr~kiot spor ne go ograni~uvaat rokovi, tuku go ograni~uva nedostigot na politi~ka volja, ili insistiraweto na odredeni iracionalni pozicii koi se te{ko razbirlivi vo 21 vek",

re~e ministerot Milo{oski po sredbata so albanskiot {ef na diplomatijata. Meta, od svoja strana, izrazi nade` deka problemot naskoro }e bide samo minato za zemjava, koja toj iskreno se nadeva deka "}e si go zazeme svoeto mesto vo NATO i EU".

"Makedonija gi ispolni site potrebni uslovi za da stane ~lenka na NATO. Se nadevam deka vo bliska idnina }e zapo~nat pregovorite so EU.

M

e pratenikot od SDSM, Tome ^ingovski, so podneseni 362 amandmani.

Statisti~arite od “Mojot pratenik” izbroile najmnogu postaveni prateni~ki pra{awa od strana na prateni~kata na ND, Flora Kadriu (vkupno 18 na plenarnite sednici za prateni~ki pra{awa).

Pratenicite od opozicijata dominiraat me|u parlamentarcite koi naj~esto se javuvaat za diskusija, a so 59 prijavuvawa

5

za u~estvo vo sobraniskite raspravi na prvo mesto vo ovaa kategorija e prateni~kata na SDSM, Vesna Bendevska, koja vodi i po brojot na pobarani repliki (vkupno 104). Najgolem broj opravdani otsustva vo periodot od januari do juni kako prateni~ka grupa imaat pratenicite od DPA. Duri 29 parlamentarci nikoga{ nemaat diskutirano na plenarna sednica, a 17 ne pobarale zbor.

RAZLI^NI TOLKUVAWA NA PORAKITE OD BRISEL

NEMA OTVORENI KRITIKI AMA NE SE O^EKUVA NI POZITIVEN IZVE[TAJ?!

Iako porakite od Brisel za {efot na makedonskata diplomatija Antonio Milo{oski se pozitivni i ohrabruva~ki,

ekspertite predupreduvaat deka ako ne se popravat zabele{kite, vo noemvri }e dobieme negativen izve{taj.

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ako ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski v~era se obiduva{e da ja ubedi javnosta deka od Brisel zav~era dobivme ohrabruvawe za prodol`uvawe na reformite, analiti~arite ne mu poveruvaa do kraj.

Tie poinaku ja protolkuvaa izjavata na evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File, koj e zagri`en za intenzitetot na reformiskiot proces vo Makedonija. Spored ekspertite, ova se serizoni zabele{ki, koi Makedonija mora da gi popravi dokolku ne saka da se soo~i so negativen izve{taj od Evropskata komisija vo noemvri.

Milo{oski e ubeden deka dobivme tri poraki od EK i od ministerot za nadvore{ni raboti na Belgija, koja pretsedava so Evropskata unija.

“Prvata poraka be{e deka reformite na Makedonija se zadr`ani na edno dobro nivo i deka treba da prodol`at, a vtorata deka politi~kiot dijalog vo Makedonija ne e odgovornost samo na vlasta, tuku i na opozicijata. Tretata poraka be{e deka Makedonija, dokolku prodol`i so vakvo tempo, mo`e da ja o~ekuva pozitivnata preporaka za zapo~nuvawe na pregovorite, kako {to ja ima{e lani”, objasni Milo{oski.

No, pretsedatelkata na Nacionalniot sovet za evrointegracii, Radmila [e} erinska, smeta deka porakite

I

od Brisel ve}e nekolku pati sme gi ~ule.

“Zatoa treba seriozno da se raboti na reformite, koi kako kriti~ni ni gi poso~i evrokomesarot Fule dokolku ne sakame da se soo~ime so polo{ izve{taj vo noemvri. Ostana u{te mnogu malku vreme da se popravat zabele{kite. Ako Makedonija gi dobie ovie "blagi" zabele{ki od Komitetot za asocijacija i stabilizacija, ~ii zaklu~oci gi pravi vo sorabotka so Vladata, Evropskata komisija i so Evropskiot sovet, toga{ dokolku ne se napravi ni{to do noemvri, logi~no e da o~ekuvame polo{ izve{taj.

Toj izve{taj go podgotvuva samata Komisija i bez diplomatski rakavici }e ni gi soop{ti zabele{kite", veli [ekerinska.

Sli~en e stavot i na univerzitetskiot profesor Stevo Pednarovski. Spored nego, ocenata na evrokomesarot Fule e diplomatska retorika za toa deka vo Makedonija postoi zastoj vo reformite.

"Vakvata poraka na Fule ja potvrdi tezata na slovene~kiot evropratenik Zoran Taler deka vo Brisel navistina postoi zagri`enost vo odnos na intenzitetot na reformite i za toa dali reformskiot kurs nazaduva. Dokolku dinamikata na reformite zna~ajno ne se promeni do noemvri, Makedonija sigurno }e se soo~i so polo{ izve{taj", veli Pendarovski.

Nitu partiite od albanskiot blok vo zemjava ne se mnogu voodu{eveni od izjavite na evropretstavnicite.

"Porakite na Brisel ja otslikuvaat realnosta. Postojat reformi vo koi dinamikata na sproveduvawe ne e najposakuvna, a vo nekoi oblasti se bele`i i zastoj. Pa zatoa porakite od Brisel, koi stignaa na nesvojstven jazik, treba da se sfatat najserizono so cel da se spre~i negativno da vlijaat vrz noemvriskiot izve{taj od Komisijata", velat od koalicionata partija vo Vladata, DUI. Za razlika od DUI, premierot Nikola Gruevski tvrdi deka od Brisel dobivme mnogu pozitivni mislewa i “nekolku pomalku pozitivni raboti”.

“Preovladuvaat pozitivnite komentari i ocenki za srabotenoto, taka {to nie sme ohrabreni i ova go gledame kako valorizacija na na{iot i na trudot na site koi bea vklu~eni vo dosega{nite reformi i modernizacija”, izjavi v~era premierot. Toj veti deka }e se raboti na podobruvawe na slabostite, no naglasi deka ocenkata od Brisel e ohrabruvawe za toa {to dosega e sraboteno i deka “site sili }e bidat naso~eni da se podobrat slabostite”.

e zadovolna od procesot vo odredena zemja, ne ja isklu~uva tuku ja kaznuva na politi~ki na~in preku negativen izve{taj ili preku koristewe na bilateralni

odnosi, kako {to se pome|u Kipar i Turcija vo momentot.

“Pove}e od jasno e deka odredeni golemi sili vo Unijata ne ja sakaat Turcija

kako del od semejstvoto, pa poradi toa ne & go odzemaat kandidatskiot status, tuku go koristat Kipar preku koj gi ko~at pregovorite”, velat ekspertite.

NE MO@E DA BIDE POVLE^ENA PREPORAKATA Po serijata konfuzni izjavi okolku toa dali na Makedonija mo`e da & bide povle~ena preporakata za kandidatskiot status dokolku se soo~ime so negativen izve{taj od Evropskata komisija, ekspertite za “Kapital” obajsnuvaat deka takva praktika ne postoi vo EU. Dokolku Unijata ne

MILO[OSKI-META: BALKANOT DA SE OBEDINUVA, A NE POVTORNO DA SE DELI scrt uvaweto novi granici nema da gi re{i bilateralnite problemi me|u balkanskite dr`avi, tuku obedinuvawe vrz osnova na zaedni~kite interesi, se soglasija ministrite za nadvore{ni raboti na Makedonija i Albanija na v~era{nata sredba vo Skopje.

“Nadminuvaweto na bilateralnite problemi vo jugoisto~na Evropa, sozdadeni na etni~ka osnova ili poradi grani~ni problemi, treba da se slu~i na na~in na koj {to istite problemi gi nadminaa zemjiteosnova~i na EU po Vtorata svetska vojna. Toga{ ne se

I

rekomponiraa granicite i ne se zgolemuvaa me|usebnite yidovi, tuku istite stanuvaa neva`ni, bidej}i Evropa se obedinuva{e na ekonomski i na politi~ki plan”, izjavi {efot na diplomatijata na Makedonija, Antonio Milo{oski.

Negoviot albanski kolega, Ilir Meta, soglasuvaj}i se, zboruva{e za bri{ewe na granicite, aludiraj}i na idnata integriranost na regionot vo EU i NATO. “Nema ni{to podosadno od toa gra|anite da slu{aat za povtorna podelba na Balkanot. Zatoa {to istorijata na Balkanot e istorija na konflikti, istorija na ~es-

topati besmisleni vojni i istorija koja pridonese za na{iot region da zaostane vo odnos na drugiot del od kontinentot. Ne e vreme da zboruvame za promena na granici. Vreme e edna{ zasekoga{ da gi trgneme granicite”, istakna Meta.

Milo{oski i Meta na sredbata konstatirale deka e potrebno zajaknuvawe na bilateralnata sorabotka, osobeno na ekonomski plan, a vo toj kontekst bilo poso~eno i zna~eweto na Koridorot 8, koj, kako {to re~e Milo{oski, "}e bide predmet na interes i na dvete strani vo naredniot period".

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

6 29.07.2010 SPOJUVAWA I PREZEMAWA JA MENUVAAT S

KRIZATA GI OTVORI APETITITE ZA SOZDAVAWE GOLEMI I MO]NI KOMPANII METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

o profiti koi se izrazuvaat vo miljardi dolari, pogolemi duri i od buxetite na nekoi dr`avi, me|u koi i Makedonija, transnacionalnite kompanii stanuvaat s$ pomo} ni finansiski, a spored nekoi eksperti i politi~ki. Vo posledno vreme, preku spojuvawe i prezemawe na globalno nivo se sozdavaat konglomerati vo mnogu dejnosti, koi se zakanuvaat da stanat mo}ni monopoli i da zavladeat so pazarot. Poslednata vest {to stigna od Brisel deka Evropskata kompanija go odobrila sozdavaweto na najgolemata aviokompanija vo svetot samo potvrduva deka ekonomskata kriza ja koncentrira mo}ta na pazarot.

“Osnovna pri~ina za spojuvawe i prezemawe na kompaniite e

S

Vo posledno vreme, preku spojuvawe i prezemawe na globalno nivo se sozdavaat konglomerati vo mnogu dejnosti, koi se zakanuvaat da stanat mo}ni monopoli i da zavladeat so pazarot. Poslednata vest {to stigna od Brisel deka Evropskata kompanija go odobrila sozdavaweto na najgolemata aviokompanija vo svetot samo potvrduva deka ekonomskata kriza ja koncentrira mo}ta na pazarot potrebata da se raste pobrgu.

Dokolku kompanijata raste so sopstvenata dinamika, odnosno kako {to se narekuva organski, }e & treba mnogu podolg period za da go dostigne nivoto {to go saka. Taa }e raste mnogu pobavno ako ne vnese nova energija i ako ne premine na nov horizont”, smeta Verica Haxivasileva- Markovska, menaxer partner vo AAG- Analysis and Advisory Group od Skopje.

Spored nea, efektite od uspe{nite spojuvawa i prezemawa se sublimirani vo faktot {to se spojuvaat kapitalot, ~ove~kiot potencijal, pazarite na dve firmi i voobi~aeno,

dokolku spojot e dobro obmislen i izveden, od nego proizleguva opredelena sinergija. Rezultatot od spojuvaweto ne e ednakov na prost zbir na dvete firmi, tuku ima dodadena vrednost. Taa dodadena vrednost mnogu ~esto se zabele`uva od site zainteresirani strani za firmata, i od sopstvenicite, vrabotenite, menaxmentot, dobavuva~ite, klientite i zaednicata vo celost.

Me|utoa, pri~inite za spojuvawata i prezemawata ne bile sekoga{ so „dobra misla”. Istoriski, golemiot bran spojuvawa i prezemawa se povrzuvaat so periodot na krajot na 19-ot i po~etokot na 20-ot vek i toa

prvenstveno vo SAD. Firmite toa go pravele za da go zgolemat svoeto pazarno u~estvo i da ne dozvolat da im pa|aat cenite na nivnite proizvodi i uslugi.

Tokmu vo toa vreme se pojavile i najzna~ajnite zakoni za pottiknuvawe na konkurencijata i za spre~uvawe na monopolskoto odnesuvawe na firmite. Do den dene{en, vo re~isi site zemji vo svetot, antimonopolskite zakoni imaat za cel tokmu toa - da gi spre~at mo`nite zloupotrebi pri spojuvawata i prezemawata.

SPOJUVAWE ZA IZLEZ OD KRIZA Sepak, del od ovie spojuvawa i prezemawa, osobeno denes, se

pravat i so cel da se obezbedi polesen pat za izlez od krizata vo koja nekoi od kompaniite se nao|aat. Ovoj na~in na spojuvawe e najkarakteristi~en kaj avtomobilskite giganti, no i vo avionskata industrija, osobeno po nemilite nastani od avionskite napadi vo SAD, koga ovaa industrija bukvalno be{e dovedena na kolena.

Spojuvawata vo aviokompaniite momentalno se vr{i kako odgovor na dinami~nite ekonomski uslovi so cel da se utvrdat novi korporativni celi i konkurentni stapki. Konkretno prezemaweto na Air Frans od holandskata aviokompanija KLM ima za

MAKEDONIJA SÈ U[TE NE E OPSEDNATA a neodamne{nata promocija na prvite makedonski konsultanti za spojuvawa i prezemawa na kompanii, direktorot na proektot za konkurentnost na USAID, Nimi{ Xaveri, istakna deka vakvite aktivnosti na svetsko nivo bele`at tendencija na pad od re~isi 40% vo razvienite zemji, a vo zemjite vo razvoj, me|u koi e i Makedonija, ima rast od duri 30%. Vakvata statistika mu dava za pravo da bide optimist

N

vo pogled na uspe{nosta na ovoj proces kaj nas.

Spored Verica HaxivasilevaMarkovska, Makedonija e s$ u{te relativno zatvorena zemja za pogolema vakva aktivnost.

“Iako sakame da ka`eme deka sme otvoreni, deka imame golema trgovija so stranstvo ({to do nekade e to~no, no pove}e zatoa {to ni e mala ekonomijata otkolku {to ni e golema trgovijata), dlaboko vo nas, vo na{eto odnesuvawe, vo na{iot mentalen kodeks, imame otpor navistina

da staneme ramnopraven igra~ vo svetskata ekonomija“, smeta Markovska.

Spored nea, otporot proizleguva od interni stravovi, koi, kako {to obi~no se slu~uva, nemaat mnogu osnova. “Koi se moite argumenti za ova? Iako na zbor sme otvoreni kon stranskite partneri (dobavuva~i, klienti, investitori ili turisti), vo praktikata sakame da im prireduvame niza iznenaduvawa, na koi ne se naviknati vo drugi zemji. I na na{ite firmi, koi

malku }e prknat, ne se obiduvame da im pomogneme da otplovat, tuku im dodavame razli~ni tovari {to ~esto za niv se tolku golemi {to ednostavno ne mo`at da ja pominat barierata”, konstatira Markovska.

Dokaz za toa e faktot {to vo poslednite spisoci na 500 najgolemi firmi od Jugoisto~na Evropa ima samo edna makedonska firma - OKTA. Me|u 200 najgolemi banki, nema nitu edna makedonska banka.

“Jas li~no ne veruvam deka

potencijalot ni e tolku mal”, zaklu~uva Markovska.

MO@NOSTI ZA NOVI SPOJUVAWA I PREZEMAWA Spored ekspertite, postojat ogromni mo`nosti za novi aktivnosti vo delot na spojuvawa i prezemawa kaj makedonskite kompanii.

“Ubedena sum deka porano ili podocna toa }e stane ra{irena praktika i kaj nas. A, da se nadevame deka vo opredelena mera toa }e bide pottiknato i od investitorite od nadvor,

SLIKATA NA PAZAROT

2.523

spojuvawa vo vrednost od okolu 626 miljardi dolari se najaveni za 2010 godina

202,8

miljardi dolari iznesuva najgolemata akvizicija na site vremiwa, pome|u Vodafone AirTouch i Mannesmann

rezultat podobruvawe na brojot, no i na kvalitetot na letovite so pogolema opcija za letovi na novi destinacii. Kaj ovie procesi golemo vnimanie treba da se posveti i na tro{ocite. Novite spojuvawa zna~at i zbogatuvawe na flotata na avioni, {to vklu~uva kupuvawe ili lizing na novi avioni.

Edno od najgolemite spojuvawa vo avionskata industrija, vredno 315 milioni dolari, be{e pome|u World Airways Inc i Global Aero Logistics Inc, koi ja formiraa novata kompanija pod imeto Global Aero Logistics Inc. Efektot od ova spojuvawe be{e multipliciran preku ponuda na novi uslugi, ~arter i redovni aviolinii, zgolemuvawe na avionskata flota na 56 avioni i vrabotuvawe na pove}e od 4.500 lu|e. Prihodite koi bea ostvareni vo prvata godina vedna{ po spojuvaweto iznesuvaa re~isi 1,6 miljardi dolari.

Sli~ni bea efektite od sozdavaweto naStar alliance, mo`ebi najpoznatoto i najgolemo aviozdru`enie koe vo sebe gi obedinuva najdobrite aviokompanii na dene{nicata.

I vo avtomobilskata industrija, borbata za novi pazari nametna sozdavawe novi sojuzi.

Od spojuvaweto na Reno i Nisan vo 1999 godina, Karlos Go{, sega {ef na dvete kompanii, e vo potraga po novi partneri.

Toj veruva deka vakviot model e superioren za idnite spojuvawa vo avtomobilskata industrija. Vo 2002 godina, na negova inicijativa Nisan uspe{no lansira{e zaedni~ko vlo`uvawe vo Kina so tamo{nata kompanija Dongfeng, so {to Nisan stanuva vode~ki japonski brend vo Kina, koja sega e eden od najva`nite svetski pazari na avtomobili. Kon krajot na 2007 godina Nisan ja dobi vo svoja korist bitkata so General motors, so {to stana strate{ki partner na AvtoVaz, golem ruski proizvoditel na avtomobili.

Nisan uspea vo svojot tabor da go donese i Dajmler, germanskiot proizvoditel na kamioni i luksuzni avtomobili, prezemaj}i go pred Wolksvagen, BMW i Fiat.

I drugi proizvoditelite na avtomobili zapo~naa so prezemawa ili zdru`uvawa. VW prezede 20% od akciite na Suzuki, koj va`i za prili~no silno pozicionirana kompanija na avtopazarot vo Indija. Vakviot ~ekor se tolkuva kako obid na VW za nadminuvawe na Tojota kako najgolema svetska avtomobilska kompanija. PSA Peugeot, Citroen i Mitsubishi, isto taka, sakaat da gi prodlabo~at svoite vrski. Od druga strana Fiat ve}e ima kontrola vrz 20% od akciite na amerikanskiot avtomobilski gigant Chrysler.

MO@NOSTI ZA NOVI SPOJUVAWA GODINAVA Spojuvawata i prezemawata go-

29.07.2010 dinava se o~ekuva da bidat u{te poizrazeni.

Spored neodamne{niot izve{taj na Forbs, vo posledniot kvartal od 2009 ve}e postole najavi za nad 2.523 spojuvawa vo vrednost od okolu 626 miljardi dolari.

Za toa govori i faktot {to ovie aktivnosti na krajot od minatata godina porasnale za 90% vo odnos na prethodniot kvartal i za 35% vo odnos na istiot period 2008 godina.

Godinava Novartis go prezede Alcon, a poslednive denovi za iznos od tri miljardi evra Reckit Benckiser go kupi SLL International, proizvoditelot na eden od najpoznatite svetski brendovi na kondomi Durex.

Glavnata uredni~ka na Merger market, Abigejl Roberts, predviduva deka tokmu vo zdravstvoto postoi golem prostor za spojuvawa i prezemawa vo SAD i Evropa.

“Vo SAD mo`e da se o~ekuvaat s$ pove}e spojuvawa na kompanii koi se zanimavaat so medicinska onlajn naplata, so ogled na s$ pogolemata nametnata potreba od evidencija na ovaa naplata od zdravstvenite ustanovi. Najverojatno }e ima s$ pove}e spojuvawa i vo mediumskiot sektor. Pri~ina za toa se promenite vo regulacijata na ovaa dejnost, koja sega s$ pove}e gi ovozmo`uva ovie spojuvawa”, veli Roberts.

Comcast ve}e ja najavi mo`nosta za spojuvawe so NBC Universal, a potoa i so nekoi pogolemi igra~i, kako na primer News corp, so cel da se napravat ponatamo{ni kupuvawa na tradicionalnite i onlajn mediumi.

“Na aziskite pazari, vnimanie treba da im se posveti na industriskite i energetskite sektori. Kina s$ pove} e go naso~uva svoeto

NAJKATASTROFALNI SPOJUVAWA VO ISTORIJATA ko spojuvaweto ili prezemaweto pomine kako {to treba, kompaniite bele`at rast na cenata na akciite, no i na prihodite. Sepak, ne sekoga{ krajniot ishod e pozitiven, {to na kraj rezultira so pad na vrednosta na kompanijata, zgolemeni tro{oci, nedoverba na investitorite .

Vo 1968 godina, New York Central se spoi so Pennsylvania Railroad za da formiraat zaedni~ka kompanija koja }e go nosi imeto Penn Central. Ovaa kompanija vo toa vreme pretstavuvala {esta po golemina korporacija vo SAD. No, samo po dve godini, taa go {okira{e Wall street so bankrot.

Quaker Oats i Snapple Beverage Company se u{te eden primer vo nizata neuspe{ni spojuvawa. Quaker Oats e proizvoditel na poznatiot brend na bezalkoholni pijaloci Gatorade.

Uspe{nata strategija primeneta vo razvoj i promocija na ovoj pijalok im dade samodoverba na ~elnicite na Quaker Oats deka na sli~en na~in mo`e da postignat uspeh i so proizvodite na Snapple. Vo 1994 godina, i pokraj predupreduvawata od Wall Street deka pla}aat edna miljarda dolari pove}e od vistinskata vrednost na Snapple , Quaker Oats ja prezema Snapple Beverage Company i toa za 1,7 milijardi dolari. Za samo 27 meseci menaxmentot na Quaker Oats odlu~i da go prodade Snapple i toa za 300 milioni dolari, so {to go potvrdi zlatnoto pravilo - dokolku nema{ plan kako da gi operacionalizira{ aktivnostite za da dodade{ nova vrednost na prezemenata kompanija, voop{to ne se obiduvaj.

Najspomenuvani i najanalizirani neslavni spojuvawa vo mediumskata sfera se America online i Time Warner, no i na Sprint i Nextel Communications. Vrednosta na spojuvaweto pome|u America online i Time Warner pretstavuva mo`ebi edno od najgolemite, no i najneuspe{nite spojuvawa na kompanii. Iznosot na transakcijata realizirana vo 2001 godina se dvi`e{e okolu 165 miljardi dolar. Vo 2002 godina ovie kompanii prijavija rekordna zaguba od 99 miljardi dolari. Toga{ zapo~na padot na dotoga{ raste~kiot trend na dot com kompanii.

A

vnimanie kon spojuvawe i prezemawe na energetski kompanii poradi nedostigot na novi izvori na energija.

Treba da se ima predvid deka takvite prekugrani~ni prezemawa mo`e da se soo~at so regulatorni neprijatelstva, osobeno koga stanuva zbor za kineski

kompanii”, istaknuva taa.

Vo 2005 godina, kineskata of{or naftena kompanija se obide da go kupi Unocal, no vedna{ se soo~i so predizvikot na regulatorna intervencija. Poradi toa, sega ovaa kompanija go frli okoto vrz Chevron, koj se smeta za polesena akvizicija.

NAJGOLEMI SPOJUVAWA I PREVZEMAWA DOSEGA 1998: Nation’s Bank Corp. ja prezede BankAmerica Corp. za 61,6 miljardi dolari Travelers Group ja prezede Citycorp za 72,5 miljardi dolari

1999:

AT&T Corp. ja prezede Tele-com Inc. za 69,9 miljardi dolari Vodafone Group ja prezede Airtouch Comm. za 65,8 miljardi dolari Sanofi-Synthelabo ja prezede Aventis za 65,6 miljardi dolari

2000: SBC Communications ja prezede Ameritech Corp. za 70,4 miljardi dolari Exxon Corp. ja prezede Mobil Corp. za 85,1 miljardi dolari Vodafone AirTouch ja prezede Mannesmann za 202,8 miljardi dolari Pfizer, Inc., ja prezede Warner-Lambert Co. za 88,8 miljardi dolari

2001:

KARLOS GO[ GLAVEN [EF NA RENO I NISAN

GlaxoWellcome ja prezede SmithKline Beecham za 78,7 miljardi dolari America Online ja prezede Time Warner za 181,6 miljardi dolari

2002: Bell Atlantic Corp. ja prezede GTE Corp. za 71,3 miljardi dolari.

Modelot za spojuvawa na kompanii vo avtomobilskata industrija, koj jas go sozdadov, e superioren i najdobro primenliv za idnite spojuvawa vo ovaa sfera.

Comcast Corp. ja prezede AT&T Broadband za 72 miljardi dolari.

2005: Shell Trans. & Trade ja prezede Royal Dutch Petrol za 80,3 milijardi dolari.

2006: AT&T Inc. ja prezede BellSouth Corp. za 89,4 miljardi dolari.

2007: ABN-AMRO Holdings ja prezede RFS Holdings za 98,2 miljardi dolari.

2008: Grupa akcioneri go prezedoa Phillip Morris Intl. za 113 milijardi dolari Gaz de France ja prezede Suez za 75,2 miljardi dolari.

2009: Amerikanskiot trezor ja prezede GM Certain Assets za 61,2 milijardi dolari.

SO BIZNIS SPOJUVAWA koi }e po~nat da yirkaat kakvi mo`nosti krie na{iot pazar”, smeta Markovska.

Dosega vakvi aktivnosti se slu~uvaa glavno vo procesot na privatizacijata. Sol od Italija go kupi Tehnogas, Sokomak od [vajcarija ja kupi Jugotutun Bitola, Koka-Kola i Hajneken ja kupija Skopska pivara, Titan od Grcija ja kupi skopskata Cementarnica Usje, Helenik Petrolium vleze vo Okta, germanskiot telekom (preku Matav) go prezede Makedonskiot telekom, EVN stana

sopstvenik na Elektrodistribucijata. NBG od Grcija vleze vo Stopanska banka, Sosiete `eneral vo Ohridska.

Mnogu malku mo`e da se vidat inicijativi za prezemawe i spojuvawe od makedonskite menaxeri.

“Mislam deka taa aktivnost ne im do{la na agendata.

Ima tendencija firmite da ne razmisluvaat strategiski. Ne razmisluvaat kade }e bidat po pet, 10 ili 20 godini. Pove}e razmisluvaat od godina vo go-

dina i ako ne{to trgne naopaku, obi~no ~ekaat i ne prezemaat brzi akcii. Spojuvawata i prestruktuirawata se definitivno del od re{enijata”, smeta Markovska.

Seto toa ima vlijanie i vrz pazarot, koj vo Makedonija ostanuva mal. I ulogata na dr`avata e klu~na vo pottiknuvaweto, no i reguliraweto na ovie procesi. Spored Markovska, zakonite se dobri, promocijata e prisutna, no treba u{te mnogu da se napravi.

VERICA HAXIVASILEVAMARKOVSKA MENAXER PARTNER VO AAG- ANALYSIS AND ADVISORY GROUP Osnovna pri~ina za spojuvawe i prezemawe na kompaniite e potrebata da se raste pobrgu. Dokolku kompanijata raste so sopstvenata dinamika, odnosno kako {to se narekuva organski, }e & treba mnogu podolg period za da go dostigne nivoto {to go saka. Taa }e raste mnogu pobavno ako ne vnese nova energija i ako ne premine na nov horizont.

7

8 29.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

STRAVOT – NAJPRODAVAN PROIZVOD NA BERZATA apomnete edna rabota - i koga ne vlo`uvate, vie ste investitori. Da, dragi moi, veruvajte deka ovaa moja teza e to~na i dr`i. Sekoja investicija ne e povrzana samo so pari~ni sredstva. Vo konkretniov slu~aj site nie vlo`uvame vo momentalno najprodavaniot proizvod na Makedonska berza – stravot.

So sekoj poslab promet na Makedonska berza raste na{iot vlog vo ovoj proizvod, s$ dodeka eden den ne ostane ni{to osven proizvodot.

E, ama od strav ne se `ivee. Dobro e ~ovek da go ima, no vo umerena doza, kako merka na sigurnost i pretpazlivost.

Vpro~em, i na{iot narod rekol “stravot lozje ~uva”. Da, to~no, ~uva, no za da se dojde do toa lozje e potreben kapital, a toj ne se nao|a tolku lesno.

Potreben e pazar od kade {to }e se obezbedi toj kapital. Za da imame takov pazar treba da postojat institucii koi }e go reguliraat i }e se gri`at za postojano da bide ispolnet so novi, sve`i proizvodi i doma{ni, no i stranski. Pa, sekoj od nas so pari~nikot ili karti~kata v raka i pravo na pazar.

Eden den, taka, si odite do pazar~e i si kupuvate malku fju~ersi od kakao, malku zlato i po nekoja akcii~ka od banka i so taka polna ko{ni~ka si odi{ doma, zadovolen od pazarenoto, normalno, s$ kupeno i prodadeno spored Hasap.

Sepak, od pazarenoto }e ste zadovolni samo ako go pominete doma{niot stres-test od soprugot ili soprugata, koga tie }e po~nat da ve "zamaraat" kako po nekoi standardi {to gi ~itnale nekade namesto kakao, sega bilo in da se kupuvaat fju~ersi od p~enica. Demek, naskoro `etva }e imalo, pa }e vi dojdelo dobro za eden mesec da gi "upari~ite" fju~ersite po povisoka cena i da si odite na planiran-

Z

PRI^INI ZA RAZVOD

iot odmor vo Monako.

Ti, normalno, se trudi{ da obezbedi{ dokazi za

ALEKSANDAR D JAN^ESKI

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

adekvatnosta na kapitalot vo ko{ni~kata, pa pojasnuva{ deka nema potreba od panika. Kakaoto ti e planirano za kupuvawe nov stan vo Monako, za da ne se "zamarate" da rezervirate po hoteli, a akciite od bankite za da ne zema{ kredit za jahtata koja si ja pora~al. A, za zlatoto, normalno, pojasnuva{ deka ti e za sekoj slu~aj, da ne ima inflacija.

Ubavo zvu~i, neli !?

Da se vratime sega za mig vo realnosta.

Pazar~e na kapital imame, vpro~em Makedonska berza za toa i postoi, akcii i obvrznici kotiraat na nea, regulativi ima kolku da saka{, brokerski ku}i i fondovi zasega taman, a imame i naselenie so prose~ni mese~ni primawa od okolu 20.000 denari (barem taka veli statistikata).

Ama, rezultatot e nikakov. Site sostojki koi gi nabroiv pogore se taman za eden dobar makedonski berzanski kola~. No, sepak, vo kujnata ne mirisa na ubavo i slatko.

S$ pove}e mirisa na strav, pa site izbegnuvaat da go probaat ovoj kola~. S$ pove}e stojat na strana, gladni i sonuvaat za edno vreme koga site bea nahraneti. Edno e jasno - toa vreme pomina! Ona {to treba da se zapomni i da ne se zaboravi e kakvi pekari vo toa vreme bea ovie sega gladni lu|e.

AN^ESKI: Vo Makedonija se slu~uva edna prikazna za koja mo`ebi nekoj, nekoga{ }e snimi sapunica.

Se raboti za eden brak koj predizvika golema zainteresiranost i vozbuda. Vozbudata zapo~na u{te pri registracijata na mlado`encite. Potoa se napravi preubava svadba so mnogu doma{ni i stranski gosti, ministri, ambasadori. Na svadbata pred gostite be{e poka`an i planot za idnata ku}a. Lokacijata be{e izbrana na ubava krstosnica pokraj dva pata, blisku do aerodromot. Site bea sre}ni i voodu{eveni. No, kratko vreme potoa snema eden od mladite, a ku}ata {to be{e dogovoren o da ja napravi ja nema{e. Lu|eto se zagri`ija, pa po~naa da go baraat. Dojde glas od nego deka malku vreme }e go nemalo poradi ekonomskata kriza, malku }e se sreduval i doteruval pred da dojde. Od prviot potpis pominaa re~isi 20 meseci. Brak taka ne biduva. I, razvodot dojde.

PIGON: Mislam deka ti ja probiv prikaznava. Eden od mladite be{e Trivju H IT? Ne sum siguren koj be{e kumot? Iako mo`ebi ova ne e pove}e relevantno. Sre}en sum {to neuspehot na nitu eden na~in ne e gre{ka na makedonskite institucii - taka pro~itav vo edno soop{tenie.

JAN^ESKI: Da. No, vo Makedonija lu|eto se nadevaa deka }e imaat televizor i kompjuter na koi }e stoi ”Made in Macedonia”. Za `al, toa skoro nema da bide.

Iako, za kompjuterite mo`ebi }e bide, no }e treba vreme.

PIGON: Ne se razo~aruvaj Aleksandar. Sepak, sekad e vo svetot investitorite vidoa deka Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot na Republika Makedonija (ASIPIRM) znae kako da organizira golema svadba, pa duri spojuvaweto i da ne uspee. Dobro se se}avam na ceremonijata vo Bunarxik. Be{e pokriena od site makedonski mediumi. Ed en gospodin elegantno oble~en vo crn kostum so beli rigi i vratovrska so beli to~ki go poka`uva{e planot na idnata fabrika pred mnogute gosti. Spored ona {to pro~itav na Internet, odlukata da investiraat vo Make-

J

donija ne bila lesna, no se poka`alo deka e vistinska.

Preku Makedonija }e go osvojuvale evropskiot pazar.

Im odgovarala konkurentnata cena na rabotnata sila, kako i investiciskiot paket {to im go ponudila Vladata.

So drugi zborovi, investitorot be{e mnogu sre}en so mirazot.

JAN^ESKI: Iako s$ im odgovaralo, na krajot edniot od partnerite vo Trivju HIT go snema. Toj gospodin so kostumot so rigi, koj ja ispofali Makedonija, podocna za odlo`uvaweto na startot se povikuva{e na ekonomskata kriza i brzata promena vo tehnologijata za ramni ekrani, pri {to morale da gi adaptiraat planovite za da bidat konkurentni na evropskiot pazar. Zarem vo septemvri 2009 godina, koga be{e prezentacijata na planovite vo Bunarxik, ne be{e ekonomska kriza? Na veb-stranicata na Trivju vo delot “Fabriki” stoi deka pokraj vo Koreja, fabrika imaat i vo Makedonija, a informacijata koja stoi do planot na fabrikata e deka masovnoto proizvodstvo }e zapo~ne vo oktomvri 2009 godina. Sigurno ne ja a`uriraat?

PIGON: E, pa, moj prijatele, qubovta zaslepuva, osobeno pred svadba. Izgleda Makedonija e ludo vqubena vo stranski investitori i sre}no tro{i pari na niv.

Kolku ja ~ini Makedonija proektot {to pro padna?

Kolku Makedonija izgubi od rezervacijata i podgotovkite na i okolu parcelata vo Bunarxik, za koja mo`ebi nekoj drug investitor do{ol ili bil zainteresiran? Da ne zboruvam kolku Vladata, pottiknata od mo`nata idna investicija, vlo`ila dopolnitelno vo infrastrukturata vo Bunarxik zaludno potro{eno vreme, ~ove~ki resursi, finansiski resursi i seto toa {to bilo vklu~eno vo procesot. Koga Nokia odlu~i da se razvede od Germanija i da ja prefrli rabotata vo Romanija se sozdade golem problem poradi toa {to Nokia od germanskite institucii dobila okolu 86 milioni evra subvencii. Dobila i dr`avna pomo{ 17 milioni evra, koja po objavuvaweto na vesta za napu{tawe na Bohum federalnite slu`bi barale da ja vrati. Parite se od buxetot – od narodot.

JAN^ESKI: Mo`ebi be{e dobro baraweto na nekoi makedonski mediumi dogovorot da bide objaven vo javnost. No, odgovorot be{e deka javnosta ne mo`e da ja doznae informacijata poradi za{tita na komercijalniot i ekon omski interes na dogovornata strana, s$ “do realizacijata na proektot i istata dotoga{ ima karakter na doverliva”. Sega, po prekinuvaweto na dogovorot, odnosno nerealizacijata na proektot, mislam deka ne mo`e pove}e istiot da bide klasificiran so oznaka “doverlivo”? Dali dogovorot sodr`i i kazneni odredbi ili penali ako nekoj ne{to

ne ispolni? Ako investitorite mo`at da igraat, da go odlo`at startot, da ja namalat sumata za investirawe napi{ana vo dogovorot, toa ne e dobro za reputacijata na dr`avata? Znae{, ako nevestata ostane nema`ena, i pokraj mnogute kandidati, toga{ nekoj mo`e da re~e deka toa e poradi toa {to taa ne e ubava ili mudra?

PIGON: Zatoa postojat nekolku me|unarodni arbitra`ni sudovi za re{avawe na sporovi investitor-dr`ava.

Ako vo dogovorot bile predvideni kazneni merki i ako bilo definirano koj sud e nadle`en vo slu~aj na problem, a bi trebalo da ima, toga{ slu~ajot e lesen.

UNKTAD za periodot 19892009 godina bele`i vkupno 357 slu~ai od koi duri 57% bile zapo~nati vo poslednite 5 godini. Vo 2009 godina na listata ima i 4 novi dr`avi, me|u koi i Makedonija so 2 slu~ai. Koj kogo tu`i dr`avata investitorot ili investitorot dr`avata?

JAN^ESKI: Dva s transki investitori ja tu`at Makedonija pred Me|unarodniot centar za re{avawe na investiciski sporovi (ICSID) vo Va{ington. Edniot e EVN, koj v~era ja stavi vo miruvawe tu`bata, a drugiot Svislion.

I dvete kompanii ja tu`at Makedonija i se povikuvaat na bilateralnite dogovori za za{tita na stranski investicii so Avstrija, odnosno [vajcarija.

PIGON: Ova mo`e da e lo{o za investiciskiot ugled na dr`avata, ako sudot odlu~i deka investitorite se vo pravo. Toj sud pokriva najmnogu od slu~aite kade {to ima problem me|u investitor i dr`ava, re~isi 65%.

JAN^ESKI: Zaradi nepo~ituvawe na kupoproda`en dogovor, vo presuda na 150 stranici, dr`avata Makedonija ve}e zagubi eden spor pred Pariskiot arbitra`en sud pred nekolku godini.

Gr~kiot investitor dobi 25 milioni dolari ot{teta.

PIGON: Toa e na~inot na koj problemite vo investiciskiot brak se napla}aat vrz osnova na bra~niot dogovor. Toa go ima napraveno gr~kiot investitor. Zna~i, ima itri partneri, i zatoa ne site kompanii baraat razvod.

No, dokolku dojde do nego, pri~inite se od najrazli~na priroda. Taka, na primer, vo januari 2009 godina Dell svojata proizvodna linija od Irska ja preseli vo Polska kako del od inicijativata za namaluvawe na tro{ocite za 3 milijardi dolari. Irska zagubi 1.900 rabotni mesta.

Potoa, Fiat go ubedi italijanskata Vlada do sredinata na 2011 godina vo fabrika vo blizina na Neapol da go vrati proizvods tvoto na modelot Panda od Polska. Vo ovoj slu~aj, preku politi~ki pritisok se rasturi uspe{en brak. Vo Kina stranskite investitori go premestuvaat proizvodstvoto od ju`niot krajbre`en region vo vnatre{nosta na Kina ili duri i odat na drugi pazari vo razvoj poradi raste~kite rashodi i {trajkovite na

STANISLAV PIGON ra botnicite za povisoki plati. Vo Tajland Carrefour se povlekuva poradi toa {to ne uspeal da gi prisposobi svoite marketi na tajlandskite potro{uva~i, slabite rezultati i konkurencijata vo malite prodavnici.

JAN^ESKI: Od na{iov region najsve`i se razvodite na WAZ so Srbija, kade {to pri~inata ne bile finansiskite problemi, tuku ucenite od lokalniot partner.

Vo Grcija ekonomskata nestabilnost e pri~ina za napu{tawe na nekolku golemi internacionalni kompanii. Sinxirot marketi Aldi re{i da ja napu{ti Grcija, iako ne gi ispolni celite.

Interesno e deka imale problem i so top-menaxmentot koga neo~ekuvano dvajca gi napu{tile. Za francuskata FNAC postojanoto zgolemuvawe na finansiskite {teti i odlukata na firmata-majka da se oslobodi od investiciite vo koi u~estvuva zaedn o so drugi kompanii bile pri~inite za povlekuvawe od gr~kiot pazar. Druga situacija e, na primer, koga Kosmofon se prodade vo Makedonija pred nekoja godina. Taka re{i kompanijata-majkata OTE vo svoite planovi za reorganizacija, no i poradi sozdavaweto na monopolskata pozicija na makedonskiot pazar na telekomunikaciski uslugi.

PIGON: Aleksandar, edno mora da se razbere. Investitorite }e doa|aat i }e si odat. ]e ima svadbi, }e ima razvodi. Od poznati pri~ini ili od nepoznati. Investitorite }e ja falat dr`avata i Vladata, investitorite }e ja branat Vladata dodeka im odgovara.

Ako ne im odgovara, }e ja tu`at itn. Mnogu varijacii i igri se slu~uvaat vo eden brak. Mo`ebi ne e docna da se razmisluva za qubovta na dr`avata kon stranskite investitori. Za `al, tie ne doa|aat zatoa {to Ve sakaat, tuku zatoa {to zakaat da napravat profit, da namalat tro{oci, da dobijat {to pove}e fiskalni i finansiski beneficii. I sekoga{ zad sekoj poteg }e ima pri~ina.

JAN^ESKI: Se soglasuvam, i za sekoj razvod si ima pri~ina. Samo posledniov makedonski, namesto jasna pri~ina za razvodot, dade najava za nov brak. Qubovta go pre`ivuva razvodot.

Sepak, potrebni ni se ubavi ne{ta.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,360

MBI 10

2,590

MBID

107.80

2,358

2,580

107.60

2,356

2,570

107.40

2,560

107.20

2,354

9

29 .07.2010

OMB

2,352 2,550

107.00

2,348

2,540

106.80

2,346

2,530

106.60

2,344

2,520

106.40

2,350

21/07/10

22/07/10

23/07/10

24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

21/07/10

22/07/10

23/07/10

24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

21/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

22/07/10

23/07/10

24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

INVESTICISKITE FONDOVI PROMOVIRAAT NOV PROIZVOD

KB PUBLIKUM INVEST FORMIRA PARI^EN FOND

17.03.2010 9

Noviot fond }e im ovozmo`i na malite kompanii i fizi~ki lica podobar prinos za svoite slobodni pari otkolku koga tie individualno bi pregovarale so bankite

GOLEMI BLOK-TRANSAKCII SO AKCII NA KOMERCIJALNA I ALKALOID

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest od Skopje planira da go formira prviot pari~en fond vo Makedonija.

Celta na ovie fondovi e da se za{titat vlo`uvawata od pazarnite oscilacii i da se osigura visoka likvidnost, pridru`ena so postojan rast na vrednosta na udelot, odnosno stabilen prinos.

“Idejata za formirawe pari~en fond proizleze od analizata na pazarot za ovoj vid proizvod, interesot na potencijalnite investitori i mo`nostite za investirawe na nivnite pari~ni sredstva.

O~ekuvame deka do krajot na ovaa godina dru{tvoto }e ja po~ne postapkata za formirawe na prviot pari~en fond” ni izjavi za "Kapital" Goran Markovski, izvr{en direktor na KB Publikum invest.

Toj objasnuva deka pari~nite fondovi svoite sredstva gi vlo`uvaat vo depoziti na banki, instrumenti na pazarot na pari i vo kratkoro~ni dol`ni~ki hartii od vrednost od najbonitetni izdava~i. #Porastot na vrednosta na imotot na vakvite fondovi e pobaven, no kontinuiran, dodeka oscilaciite na vred-

lok-transakciite so akciite na Komercijalna banka vo iznos od okolu 3,56 milioni denari i na Alkaloid vo iznos od okolu tri milioni denari go privlekoa vnimanieto i interesot na investitorite na v~era{noto trguvawe na Makedonska berza.

Kako rezultat na ovie transakcii, v~era be{e ostvaren promet vo iznos od okolu 22,87 milioni denari.

Golem interes za akciite na Komercijalna banka i na Alkaloid ima{e i na klasi~noto trguvawe.

Vo ramkite na ova trguvawe akcijata na Komercijalna banka ostvari promet vo iznos od okolu 2,21 milioni denari, a na Alkaloid za polovina pomalku - okolu 1,07 milioni denari.

Vrz visinata na v~era{niot berzanski promet golemo vlijanie ima{e i prometot so obvrznicite od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, koj v~era iznesuva{e okolu 9,25 milioni denari.

Toa povtorno rezultira{e so rast na indeksot na obvrznici

B

D

nosta na udelite prakti~no i ne postojat”, pojasnuva Markovski.

Prinosot na pari~nite fondovi po pravilo e pogolem od kamatata na {tedewe po viduvawe, a klientite na pari~nite fondovi naj~esto go koristat kako na~in za kratkoro~en plasman na vi{okot pari.

Spored analizite na KB Publikum invest, portfolioto na pari~niot fond bi bilo sostaveno isklu~ivo od slednite finansiski instrumenti: pari i pari~ni ekvivalenti, instrumenti na pazarot na pari, depoziti, dr`avni obvrznici.

Ako se zeme predvid strukturata na portfolioto vo

pogled na prinosot i likvidnosta na instrumentite, na klientite prakti~no im se nudi "hibriden depozit po viduvawe", koj od edna strana nudi kamatni stapki sli~ni na onie koi gi nudat oro~enite bankarski depoziti, a od druga strana postoewe na visoka likvidnost vo slu~aj na povlekuvawe na sredstva bez pla}awe penali, odnosno izguben prinos dokolku dojde do razoro~uvawe, kako kaj klasi~niot depozit.

Vakviot vid fond bi imal {iroka celna grupa i bi gi opfatil site klienti - pravni i fizi~ki lica koi imaat odreden vi{ok sredstva i istite se podgotveni da gi investiraat vo instrumenti so

kratok period na ~uvawe.

Od KB Publikum invest o~ekuvaat ovoj proizvod da bide interesen pred s$ za malite firmi i fizi~kite lica koi vo banka nema da dobijat tolku povolni kamatni stapki kako golemite kompanii. Preku pari~niot fond, vsu{nost, pomalite deponenti bi se steknale so podobra “pregovara~ka pozicija i mo}” vo odnos na nivniot individualen nastap pred bankite.

Pari~ni fondovi ve}e podolgo vreme egzistiraat vo regionot.

Vo Hrvatska postojat duri 18 vakvi pari~ni fondovi, vo Srbija ~etiri, dodeka vo Slovenija postoi samo eden pari~en fond.

OMB od 0,01%. Novata vrednost na OMB na krajot od v~era{noto trguvawe iznesuva 107,65 indeksni poeni.

Ostanatite dva berzanski indeksi, MBI-10 i MBID, ja prodol`ija negativnata serija od prethodniot den. V~era nivnite vrednosti povtorno padnaa i toa za 0,43% kaj MBI-10 i 0,19% kaj MBID. Kako rezultat na toa, dene{nata trgovska sesija MBI-10 }e ja zapo~ne so vrednost od 2.339,89 indeksni poeni, a MBID so 2.542,79 indeksni poeni.

Negativnata serija na ovie dva indeksi zna~i samo edno, deka i ponatamu vo pogolem broj }e gi gledame hartiite od vrednost so namaleni ceni.

V~era ovaa brojka na gubitnici iznesuva{e devet hartii od vrednost, a me|u niv najgolem pad od 9,09% be{e registriran kaj akcijata na vinarskata vizba Popova Kula od Demir Kapija.

Brojot na pobednici v~era iznesuva{e {est hartii od vrednost, a niven predvodnik so rast od 2% e akcijata na R@ Uslugi od Skopje.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

28.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31,157,481.63

-1.99%

-9.33%

-4.84%

-3.34%

1.13%

7/26/2010

547,290

Илирика ГРП

20,163,682.59

-2.90%

-4.40%

2.24%

1.09%

6.22%

7/26/2010

0.03

589,247

Иново Статус Акции

17,281,726.49

-3.43%

-8.79%

-11.13%

-12.33%

-6.77%

7/26/2010

0.00

0

0

KD Brik

22,966,813.60

-1.08%

1.10%

10.47%

6.79%

20.54%

7/26/2010

0.00

0

0

KD Nova EU

21,561,381.69

-2.63%

-7.78%

-5.62%

-5.46%

10.85%

7/26/2010

КБ Публикум балансиран

26,078,653.04

-0,40%

-5,53%

-2,16%

-1,87%

-0.26%

7/26/2010

%

3,000.00

66.67

60,000

634.91

0.63

3,851.29 0 0

Пелагонија Транс Прилеп Гранит Скопје Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

28.07.2010 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Скопје Македонијатурист Скопје Макпетрол Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

%

Износ (МКД)

140

-6.67

1,400

205

-3.84

10,250

2399.68

-2.76

227,970

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

27050

-1.64

324,600

ХВ

743.45

-0.87

123,412

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Гранит Скопје Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје

28.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

28.07.2010

Вкупно издадени акции 1,431,353

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

28.07.2010

28.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3,851.29

390.18

9.87

0.88

% на промена

обврзници

39,632

17

13.24

обични акции

39,288

42

-21.67

78,920

59

-7.32

21,157

20

101.86

21,157

20

101.86

100,076

79

4.65

54,562

7,500.00

341.43

21.97

0.22

Вкупно Официјален пазар

GRNT (2009)

3,071,377

634.91

105.83

6.00

0.63

обични акции

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

KMB (2009)

2,014,067

3,088.75

533.81

5.79

0.89

Вкупно Редовен пазар

MPT (2009)

112,382

27,050.00

/

/

0.75

ВКУПНО

420

0.00

716,100

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

6.49

0.73

3851.29

0.03

589,247

SBT (2009)

389,779

2,700.00

211.39

12.77

0.61

634.91

0.63

547,290

STIL (2009)

14,622,943

185.00

0.11

1,673.00

2.58

3088.75

-0.37

370,650

TPLF (2009)

450,000

3,599.93

61.42

58.62

1.06

27,050.00

-1.64

324,600

ZPKO (2009)

271,602

2,199.90

/

/

0.29

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 28.07.2010)

10 29.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

ARCELOR MITAL O^EKUVA POSLABI REZULTATI VO TRETIOT KVARTAL roizvoditelot na ~eli~ni proizvodi, Arcelor Mital, koj od 2004 godina preku Mital stil e prisuten i vo Makedonija, objavi deka e mo`no da ostvari polo{i delovni rezultati vo tretiot kvartal godinava. Pri~inite za vakvite o~ekuvawa od kompanijata gi gledaat vo bavniot ekonomski rast na Kina, kako i vo branot na letni

P

odmori koj gi zafati SAD i Evropa.

Dokolku ovie o~ekuvawa se ostvarat, predviduvawata na kompanijata govorat deka e mo`no profitot za tretiot kvartal da se namali duri za 30% vo odnos na vtoriot kvartal.

Spored oficijalnite podatoci, vo vtoroto trimese~je godinava Arcelor Mital ostvari neto-dobivka vo iznos od okolu 1,7 mili-

]E SE GRADI NOV TRGOVSKI CENTAR VO AERODROM

jardi dolari. Vakviot uspeh bil postignat blagodarenie na zgolemenata proda`ba i rastot na cenite na metalite.

So ovoj rezultat kompanijata ve}e ~etvrto trimese~je po red raboti pozitivno, ostvaruvaj}i dobivki blagodarenie na podobrenata pobaruva~ka vo SAD i Evropa, no i kaj ostanatite ekonomii koi poleka izlegoa od recesija.

ompanijata DDUT Siti plaza DOO Skopje e izbrana za najpovolen ponuduva~ za dr`avnoto grade`no zemji{te vo op{tina Aerodrom. Za lokacijata so vkupna povr{ina od 5.475 kvadratni metri bile prijaveni pet kompanii, a najpovolnata Siti Plaza ponudi najvisoka cena od vkupno 197 milioni denari, odnosno 36.000 denari po kvadraten metar. Grade`noto zemji{te vo skopski Aerodrom e name-

K

neto za izgradba na golemi trgovski edinici.

Najpovolniot ponuduva~ e dol`en vo rok od 15 dena od priemot na pismenoto izvestuvawe od komisijata da gi uplati sredstvata soglasno postignatata krajna cena od naddavaweto. Dokolku najpovolniot ponuduva~ ne gi uplati sredstva vo utvrdeniot rok, nema da se sklu~i dogovorot.

So dogovorot ponuduva~ot se obvrzuva vo rok od devet

meseci da obezbedi odobrenie za gradba na predvideniot objekt, a istiotda go izgradi vo rokot predviden so Zakonot za gradewe.

BANKITE VO REGIONOT BARAAT SVE@ KAPITAL

ALFA BANKA I NLB SE DOKAPITALIZIRAAT PREKU OBVRZNICI Stranskite banki, koi rabotat i vo Makedonija, baraat na~in kako da se dokapitaliziraat. Alfa banka vo Grcija izdade obvrznici so koi go zgolemi kapitalot za edna milijarda evra, a NLB vo Srbija se dokapitalizira so 4,5 milioni evra.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ankite vo regionot koi imaat potreba od dopolnitelen kapital po~naa da izdavaat obvrznici za da se dokapitaliziraat. Edna od najgolemite gr~ki banki, Alfa banka, koja e prisutna i vo makedonskiot bankarski sektor, izdade obvrznici vo vrednost od edna milijarda evra i so toa go zgolemi kapitalot i likvidnosta na bankata. Denovive obvrznici za dokapitalizacija izdade i NLB od Srbija i go zgolemi kapitalot za 4,5 milioni evra.

Od Alfa banka velat deka ovaa emisija na obvrznici e del od novata programa za dokapitalizacija od osum milijardi evra koja ja izglasal bordot na direktori.

“Obvrznicite mo`e da bidat otkupeni i od Evropskata centralna banka, kako kolateral za zgolemuvawe na likvidnosta na bankata”, objavija od centralata na Alfa banka od Grcija.

Od nivnoto pretstavni{tvo vo Makedonija ne komentiraat dali so programata za dokapitalizacija e opfatena i bankata vo zemjava.

Spored poslednite podatoci, adekvatnosta na kapitalot na Alfa banka tuka iznesuva 14,8% i toa bilo dovolno za da gi izvr{uvaat site svoi aktivnosti vo zemjava.

Neodamne{nite stres-testovi, so koi be{e opfatena i ovaa banka, poka`aa deka vo uslovi na nova finansiska kriza, pri pad na ekonomijata od tri procentni poeni pod o~ekuvawata i namaluvawe na vrednosta na dr`avnite obvrznici za 30%, adekvatnosta na kapitalot na Alfa banka bi iznesuvala

B

8,22%, {to be{e dovolno za bankata uspe{no da gi pomine testovite. Spored takvoto scenario, do krajot na 2011 godina Alfa banka mo`e da zagubi 6,73% od vrednosta na kreditnata izlo`enost kon kompaniite i 7,68% od vrednosta na kreditite za naselenieto.

NLB SRBIJA SE DOKAPITALIZIRA SO 4,5 MILIONI EVRA Nova Qubqanska banka od Srbija gi prodade obvrznicite na zatvoreni aukcii, na odnapred dogovoreni investitori. Stanuva zbor za osum investitori, me|u koi ima poznati osiguritelni kompanii i penziski fondovi.

Obvrznicite se izdadeni so fiksna kamata od 5% i rok na dostasuvawe od pet godini.

“NLB bankata planira i vo idnina da izdava obvrznici kako na~in za obezbeduvawe kapital za zgolemuvawe na likvidnosta. Planirame od idnata godina kamatata da bide varijabilna, a obvrznicite }e se nudat na otvorena aukcija i }e im bidat dostapni na site zainteresirani investitori. No, s$ }e zavisi od pobaruva~kata na pazarot”, komentira Branko Kobal, ~len na ivr{niot odbor na NLB. Sprotivno na zalo`bite na NLB vo regionot, pretsedatelot na upravniot odbor na NLB Tutunska banka vo zemjava, \or|i Jan~evski, neodamna za "Kapital" izjavi deka problemite povrzani so dokapitalizacijata na NLB nema direktno da se po~uvstvuvaat vrz raboteweto na bankata vo zemjava.

“NLB Tutunska banka bi imala problem dokolku po~ne da ni se namaluva kapitalot, pa da ne mo`eme da obezbedime kapital za dokapitalizacija od mati~nata banka vo Slo-

venija. No, bankata raboti solidno vo Makedonija i momentalnoto nivo na adekvatnost na kapitalot iznesuva 13%. Bidej}i ne planirame da rasteme, }e nema potreba od dopolnitelen kapital”, izjavi Jan~evski.

Blumberg ve}e objavi deka NLB grupacijata }e treba da se dokapitalizira so okolu 600 milioni evra. Presmetkite proizleguvaat od obvrskite na NLB vo slednite tri godini da vrati dolg od 700 milioni evra, pa za da go

zadr`i minimalnoto nivo na adekvatnost na kapitalot od 6% }e & bide potreben dopolnitelen kapital. Poradi toa se o~ekuva NLB, vo koja najgolem akcioner e dr`avata, vo naredniot period da bide pod silen pritisok za da gi obezbedi potrebnite pari za dokapitalizacija.

I rezultatite od evropskite stres-testovi poka`aa deka NLB za malku se izvlekla i bila na rabot da “padne” na ispitot. Adekvatnosta na kapitalot na NLB, dokolku

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5.00%

СКИБОР

3.24%

4.55%

5.28%

6.31%

Ломбарден кредит

6.50%

МКДОНИА

3.00%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60% 11.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61.5061

Комерцијална

6.70%

7.50%

8.00%

10.80%

САД

долар

47.1926

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

В.Британија

фунта

73.3788

36м

10.20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44.6505

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45.9618

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42.7066

61.7

47.9

73.8

45

Извор: НБРМ

se slu~i najlo{oto scenario {to go predviduva ECB, bi se namalila na samo 6,3%, {to e malku pove}e od zadol`itelniot minimum od 6%. Spored toa scenario bankata mo`e do krajot na idnata godina da zagubi 3,81% od vrednosta na kreditite za kompaniite i u{te 1,15% od izlo`enosta kon naselenieto.

MAKEDONSKITE BANKI SE DOBRO KAPITALIZIRANI Adekvatnosta na kapitalot

koja poka`uva kolku bankite se podgotveni da gi apsorbiraat zagubite vo raboteweto poradi site rizici na koi se izlo`eni, zaklu~no so mart godinava iznesuva 16,8%.

Kolku e povisoka stapkata na adekvatnost, tolku bankite se postabilni. Vo Makedonija minimalniot zakonski limit za adekvatnost e 8%, kako {to sega nalagaat Bazelskite odredbi, no spored najnovite informacii se o~ekuva Bazel da propi{e stapka na adekvatnost od minimum 14%.

Samo za sporedba, italijanskite banki imaat adekvatnost na kapitalot od samo 8,2%, {panskite 9,7%, ungarskite 12,9%, polskite 13,3%. Od ostanatite zemji, Srbija se nao|a na vrvot na tabelata kade {to bankite se najdobro kapitalizirani so stapka na adekvatnost na kapitalot od 21,4%. Podobro kapitalizirani od makedonskite se i turskite banki so stapka od 20,1%, hrvatskite so 18,9% i bugarskite so 17,6% adekvatnost na kapitalot.

Sepak, vo naredniot period, dokolku makedonskite banki ne se dokapitaliziraat, se o~ekuva blago namaluvawe na stapkata na adekvatnost poradi rastot na lo{ite krediti.

Spored poslednite rezultati od stres-testovite na NBM vo bankarskiot sektor vo zemjava, vo prviot kvartal kreditnite portfolija poka`uvaat tendencija na vlo{uvawe, odnosno zgolemuvawe na vrednosta na lo{ite krediti koi bankite ne mo`at da si gi naplatat.

Vo prvite tri meseci od godinata lo{ite krediti se zgolemile za 0,6% poeni i so toa 9,7% od vkupnite krediti, ili okolu 300 milioni evra, se somnitelni i sporni za naplata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

29.07.2010

11

MAL RING SO SITE SPOMENICI I ZGRADI VLEZE VO DUP VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ema izmeni vo Detalniot urbanisti~ki plan na Mal ring, {to zna~i deka vo igra ostanuvaat site spomenici i objekti {to gi predvide Vladata so proektot “Skopje 2014”. Ovoj pat, planot be{e donesen vo Op{tina Centar po redovna postapka, no bez javna debata i konsultacii so nevladinite organizacii

N

i ekspertskata javnost, kako {to be{e najaveno otkako prethodnite izmeni na DUP padnaa na Ustaven sud bidej}i bile doneseni vo nesoodvetna procedura.

Arhitektot Silvana Vanovska, edna od potpisni~kite na planot i vrabotena vo firmata Inpuma, v~era pri prezentacijata na DUP ne ka`a kolku vkupno spomen-obele`ja se nao|aat vo planot. "Toa se menaxerski i raboti na upravata na firmata. Takvi

podatoci ne mo`am da vi ka`am", re~e taa.

Od Asocijacijata na arhitekti se `alat deka povtorno ne bile povikani na javna rasprava i deka premierot uporno go ignoriral nivnoto mislewe.

"Ova {to se slu~uva e samo naredba od Nikola Gruevski, ni{to drugo", re~e profesor Mihajlo Tukarev od Asocijacijata na arhitekti, dodavaj}i deka ovaa postapka samo formalno se povtoruva i pritoa ne se zema predvid

misleweto na gra|anite i ne se organiziraat stru~ni raspravi. Prisutnite gra|ani rekoa deka pri izgotvuvaweto na noviot plan ne bila zemena predvid nitu edna zabele{ka koja tie ja upatile vo odnos na celokupniot proekt "Skopje 2014".

"Ima golem broj zabele{ki koi se odnesuvaat na blokovi {to sega ne se rabotat. Tie se od katastarska priroda, no del od zabele{kite bile vgradeni vo planot ili pak

bil praten komentar", dodade Vankovska.

Na pres-konferencijata ne be{e prisuten pretstavnik od Op{tina Centar. Pred nepoln mesec Ustavniot sud ja stopira{e izgradbata na del od objektite od vladiniot proekt poradi neustavno doneseni izmeni vo urbanisti~kiot plan. Ustaven proglasi za divogradbi pogolem broj od objektite na levata strana na Vardar, zgradite na Ustavniot sud, Dr`avniot arhiv, Ob-

vinitelstvoto i na MNR. Se stopira{e izgradbata na fontanata, na koja treba{e da bide postaven spomenikot na Aleksandar Makedonski, i na Triumfalnata porta.

Sporna be{e i izgradbata na site katni gara`i, kako i na spomenicite vo @ena park i na mostot Oko. Sudot se izjasni deka spomenicite na Goce Del~ev, Dame Gruev, Metodija Andonov ^ento, muzejot na VMRO i stariot teatar ne se sporni.

NEDOSTIGOT OD GORIVO ZASEGA NE IM PRAVI PROBLEMI NA TURISTITE

17.03.2010 MAKEDONCITE VO GRCIJA NE SE GRI@AT ZA BENZIN?!

11

Dali makedonskite turisti koi letuvaat vo Grcija }e se “izgorat” od nedostigot od gorivo vo Grcija ostanuva da se vidi narednite denovi. Vo me|uvreme turisti~kite agencii ubeduvaat deka nedostigot od gorivo vo Grcija ne e problem za nivnite aran`mani.

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

roblemot so nedostig od gorivo so koj se soo~uva Grcija ne gi upla{i makedonskite turisti, koi re{ija da gi pominat odmorot na nekoja gr~ka pla`a.

Ne se zagri`eni ni vo turisti~kite agencii.

Spored Sne`ana Unkovska, menaxer za proda`ba vo turisti~kata agencija Savana, to~no e deka ima nedostig od goriva, no nemalo nikakvi problemi za prevoz kon turisti~kite mesta vo Grcija i nazad kon Makedonija.

“Avtobuskiot prevoz koj go organizirame do gr~kite letuvali{ta i nazad se odviva bez problem bidej}i avtobusite to~at gorivo pred da vlezat vo Grcija, {to e dovolno za da gi odnesat na{ite turisti do predvidenite destinacii.

Patnicite koi odat so svoj

P

prevoz, gi predupreduvame na problemot so nedostigot od gorivo i gi sovetuvame pred da vlezat vo Grcija da gi napolnat rezervoarite od avtomobilite i da bidat racionalni pri koristeweto na svoite vozila za podocna da ne se soo~at so nekakov problem”, veli Unkovska.

Spored nea, dokolku nekoj ostane bez gorivo, se snao|a bidej}i zatvoreni bile samo del od benzinskite pumpi. “Celata situacija ne e tolku stra{na kako {to se prika`uva.

Tie {to ostanale bez gorivo se snao|aat nekako bidej}i ne se site benzinski pumpi prazni. Kade {to ima gorivo, edinstven problem se dolgite redovi. O~ekuvam denovive, a mo`ebi ve}e i utre da prekine {trajkot i s$ da se normalizira”, veli Unkovska.

No, gr~kite mediumi o~ekuvaat vo slednite denovi da se zaostrat problemite vo snabduvaweto na pazarot so nafteni

80%

od gr~kite benzinski pumpi najverojatno }e ostanat bez gorivo

derivati bidej}i }e {trajkuvaat i sopstvenicite na benzinski pumpi, koi se protivat na ukinuvaweto na bezopasnite rastojanija za izgradba na benzinski pumpi.

Sopstvenicite na kamionite-cisterni {trajkuvaat ve}e edna nedela, baraj}i zgolemuvawe na cenite za 13% poradi raste~kite tro{oci predizvikani od poskapuvaweto na naftata na svetskiot pazar, no vladata im ponudi samo 5%. Vo {trajkot u~estvuvaat okolu 1.500 cisterni, a gorivo prevezuvaat okolu 300, {to e nedovolno za normalno snabduvawe na pazarot.

Sindikatite vo sektorot na paten transport naglasuvaat i deka planot za liberalizacija na profesijata

i namaluvawe na cenata na licencata }e im nanese {teta na sega{nite voza~i, koi platile ogromni sumi za da dobijat licenca.

I pokraj nedostigot na gorivo brojot na gr~ki gra|ani na vlez vo zemjava i ponatamu ostanuva konstanten i normalen za

ovoj period od godinata.

Spored policiski izvori, na grani~nite premini Mexitlija i Bogorodica s$ u{te ne e zabele`an zgolemen vlez na gr~ki vozila.

Sli~na e sostojbata i na benzinskite pumpi vo Bitola i vo Gevgelija.

Spored Mitko Jovanovski,

sopstvenik na benzinskite pumpi Makoil, nema nikakvi promeni kaj prometot na nivnata benzinska pumpa vo Bitola.

“Zasega nema zgolemen promet ili pobaruva~ka na goriva. Za narednite denovi }e treba da pri~ekame”, izjavi Jovanovski.

12 29.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PO ODR@ANATA PRVA BUGARSKO-GR^KA VLADINA SEDNICA

BORISOV I PAPANDREU NE SE DOGOVORIJA ZA NAFTOVODOT Na sredbata Borisov- Papandreu, koja se ocenuva i kako istoriski va`na za odnosite na dvete zemji, ne be{e postignat dogovor za naftovodot preku koj treba da se transportira ruska nafta do jugot na Evropa, koj na golema vrata go turka Turcija. Dvete zemji i pokraj brojnite otvoreni pra{awa, sklu~ija dogovori vo pove}e zna~ajni sferi portot so tankeri, poradi koi se zaglavuva soobra}ajot vo Bosforot, kako i ekolo{kite rizici, koi poradi visokoto osiguruvawe, ja poskapuvaat cenata na naftata. Na razgovorite, koi se odr`uvaa vo rezidencijata na bugarskiot premier, vilata Bojana vo Sofija, bugarskata strana go otfrli planot za naftovodot, so obrazlo`enie deka stravuva od zagaduvawe. Gr~kite oficijalni pretstavnici ostanaa na stavot deka izgradbata na naftovodot, ostanuva prioritet za Atina.

“Grcija poka`a razbirawe za na{ata zagri`enost za ekologijata”, izjavil premierot Borisov po sredbata, dodavaj}i deka Bugarija, pred da donese kone~na odluka, }e go pri~eka izve{tajot na me|unarodnata komisija koja treba da gi ispita ekolo{kite rizci za Burgas, sostavena po barawe na bugarskata vlada.

SORABOTKA NA NOVO NIVO “Sorabotkata pome|u Bugarija i Grcija pretstavuva sosema novo nivo- od sosedi, stanavme sojuznici vo NATO, od prijateli- stanavme strate{ki

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

dr`anata prva zaedni~ka sednica na vladite na Grcija i Bugarija se tokluva za istoriska i klu~na za unapreduvawe na odnosite me|u ovie dve zemji. Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu i bugarskiot Bojko Borisov vo vtornikot vo Sofija potpi{aa serija dogovori za me|unarodna sorabotka vo oblasta na transportot, energetikata, zemjodelstvoto, bezbednosta, ekologijata, kulturata i turizmot, no ne uspeaja da gi razre{at nedorazbirawata okolu izgradbata na ruskobugarsko- gr~kiot naftovod vreden edna milijarda evra.

Ovoj naftovod treba da ja transportira ruskata nafta kon jugot na Evropa.

Spored prvi~niot plan, ruskata nafta treba so tanker da se prenesuva do pristani{teto Burgas vo Bugarija, od kade {to, preku naftovodot dolg 282 kilometri, bi odela do Aleksandropulos na prerabotka. Ovoj naftovodot }e ovozmo`i da se izbegne trans-

O

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

partneri vo EU, pa sozdadovme presedan”, izjavi Papandreu na po~etokot na sredbata, dodavaj}i deka va`no e da se gleda po{iroko na ovaa relacija, “ne samo kako na zemji-sosedi, tuku i vo ramkite na celiot Balkan”.

Papandreu naglasi deka niz istorijata dvete zemji se soo~uvale so te{kotii, koga se nao|ale na razli~ni strani, no progresot koj dvajcata lideri go sozdale, pretstavuva mo}na poraka za site zemji vo regionot. Bliskite odnosi pome|u ovie dve zemji “sozdavaat stabilnost na Balkanot, a isto taka i vo Evropa”.

Papanderu dodade deka “na sredbata se sozdade mo}en motiv za sorabotka vo mnogu oblasti”, pri {to zabele`a deka dvete zemji ovaa godina navr{uvaat 130 godini diplomatska sorabotka.

“Balgodaren sum na mojot gr~ki kolega i gr~kiot minister za ekologija, za razbiraweto {to go imaat za na{ata zagri`enost okolu ekolo{kite pra{awa”, pri {to naglasi deka proektot ne e stopiran celosno. “Go pravime ova bidej}i ekologijata e

O

G

L

A

mnogu va`na”, istakna toj.

Bugarija }e izgubi polovina milijarda evra, dokolku se otka`e od proektot za naftovodot Burgas- Aleksandropolus, soop{til na sostanokot bugarskiot socijalisti~ki lider, Sergej Stani{ev, pri {to izrazil `alewe za odlagaweto na realizacijata na zaedni~kite ekonomski proekti vo energetskiot sektor, za {to, spored negovite zborovi, toa pretstavuva gre{ka na vladata.

“Treba da gi barame najvi-

sokite ekolo{ki standardi za Burgas- Aleksandropolus, no se somnevam deka toa e glavniot motiv na ovaa vlada”, zabele`al Stani{ev, dodavaj} i deka duri i denes, Lukoil, koj rastovaruva edna tretina od celiot kapacitet planiran za Burgas- Aleksandropolus, s$ u{te koristi tehnologija od sedumdesettite.

GRCIJA MO@E DA SE VKLU^I VO BELENE “Razgovorite gi zacvrstija odnosite pome|u dvete zemji, pri {to se sozdadoa pogolemi

perspektivi za ponatamo{na “specijalna” sorabotka, {to pretstavuva i volja na na{ite nacii”, istakna Papandreu.

Dvajcata premieri isto taka diskutiraa za mo`nosta Grcija da se priklu~i kon proektot za nuklearnata centrala Belene. Borisov i Papandreu isto taka ja razgledaa i mo`nosta za sorabotka i unificirawe na energetskiot pazar, dodeka gr~kiot premier gi poso~i obnovlivite energetski izvori za strate{ki izbor. Dvajcata premieri gi razgleduvale i pra{awata za razvoj na prekugrani~nata sorabotka, kako i menaxirawe na zaedni~kite vodi od rekite Struma, Marica i Mesta.

Premierite na dvete zemji, i pokraj nere{enite pra{awa, ocenija deka odnosite pome|u niv se dvi`at vo nagorna linija, a pregovorite okolu formiraweto na zaedni~ki Sovet za sorabotka na visoko nivo, po primerot na Francija i Grcija, samo go doka`uva toa.

“Me|u dvete zemji ostanuvaa i nekoi nere{eni problemi, no ne mo`e s$ da se re{i na eden sostanok”, re~e Borisov na krajot od sredbata.

S

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

SVET BIZNIS POLITIKA

13

29.07.2010

SE FORMIRA[E NAJGOLEMATA AVIOKOMPANIJA VO SVETOT

ZELENO SVETLO ZA SPOJUVAWE NA UNITED I CONTINENTIAL AIRLINES Evropskata komisija ja odobri integracijata pome|u dvete aviokompanii konstatiraj}i deka toa }e ima samo mal efekt vrz pazarniot udel na dvata prevoznici.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vropskata komisija, zadol`ena za za{tita na konkurencijata v~era dade zeleno svetlo za spojuvaweto na edni od najgolemite aviokompanii vo SAD, Continential Airlines i United Airlines. So toa formalno se odobri sozdavaweto na najgolemiot avioprevoznik vo svetot.

“Istra`uvaweto na Komisijata ja potvrdi komplementarnosta na mre`ite na dvete aviokompanii vo transatlanskite relacii, pome|u evropskiot i amerikanskiot kontinent, pri {to se potvrdi deka ne postoi problem na preklopuvawe vo koja bilo ruta”, be{e soop{teno vo Brisel.

Na po~etokot od maj, Junajted Erlajns, tretata najgolema aviokompanija vo SAD i ~etvrtata- Kontinental, soop{tija deka potpi{ale dogovor za spojuvawe pod imeto Junajted vredna 3,2 milijardi dolari.

Novata zaedni~ka kompanija se planira da leta na 370 destinacii vo 59 zemji, so proektiran godi{en prihod

E

od pribli`no 29 milijarda dolari. Nivnata “flota”, po spojuvaweto sodr`i 700 letala i vkupno 87.000 vraboteni niz celiot svet.

SPOJUVAWETO GI SPASI AVIOKOMPANIITE Evropskata komisija ja odobri integracijata pome|u Junajted i Kontinental, so zaklu~ok deka so nejzinoto postoewe }e se sozdade samo mal efekt vrz pazarniot udel na dvata prevoznici, so minimalna profitabilnost kaj severnoatlantskite prevozni pravci.

Se procenuva deka ova spojuvawe e od golema korist za dvata avioprevoznici, bidej}i pred s$ tie izgubija zna~itelna suma pari, pred s$ zaradi visokata cena na gorivoto i zaradi recesijata koja silno gi pogodi site avioprevoznici {irum svetot.

Junajted Erlajns se stekna so sopstvenost nad Kontinental so kupuvawe na akciite, dodeka odobruvawe za nivnoto spojuvawe od regulatorite vo SAD se o~ekuva vo tekot na avgust.

Koga vo maj Junajted go objavi dogovort so Kontinental, soop{ti deka novata kompanija koja go zadr`uva imeto Junajted, ima za cel na

3,2

milijardi dolari vredi spojuvaweto pome|u aviokompaniite

370 destinacii da privle~e pove}e biznis-patnici.

Globalnata ekonomska kriza silno ja pogodi avioindustrijata, koja prethodno be{e pod pritsok na neisplatlivite ceni za gorivo, niskite ceni zaradi golemata konkurencija i prekumerniot kapacitet.

Kompaniite soo~eni so ovie nepovolnosti, vo avioindustrijata zapo~na trendot na spojuvawe pome|u pomalite i pogolemite avioprevoznici, borej}i se so posledicite od recesijata, terorizmot i tro{ocite predizvikani od vulkanot na Island, {to predizvika nekolkudneven zastoj vo evropskiot aviosoobra}aj.

“Novata aviokompanija go sodr`i najdobroto od dvete organizacii, so cel da se kreira avioprevoznik koj }e bide svetski lider i }e pru`a superiorni uslugi na svoite klienti, se naveduva vo oficijalnoto soop{teni na sega ve}e najgolemata

KINEZITE KUPUVAAT JAPONSKI KOMPANII $ pove}e japonski kompanii preo|aat vo racete na kineski investitori koi tro{at milijardi dolari za kupuvawe na kompanii.

Kineskite devizni rezervi, koi se najgolemi na svetot, dostignuvaat duri 2.500 milijardi dolari.

Zaradi naprednata tehnologija i proizvodstvoto, na Kinezite posebno im se interesni japonskite

S

kopmpanii koi, razdrmani od ekonomskata kriza, poevtinile. Obi~no toa se pomali kompanii privle~ni zaradi naprednata tehnologija, za koja investitorot go steknuva pravoto, pa mo`e da ja preseli i vo Kina.

Analiti~arite velat deka Kinezite s$ pove}e kupuvaat vo Japonija. “Vremeto e najva`no vo sekoja industrija, no sega e vistin-

ski moment da se kupuva i prodava. Japonskoto proizvodstvo ne mo`e da se sporeduva so evtinoto proizvodstvo vo Kina”, naveduva analiti~arot Suguru Mijake.

Spored zborovite na analiti~arot Hiro{i Ikede, kineskite kompanii dobile poddr{ka od dr`avata da kupuvaat stranski kompanii, kolku {to mo`at pove}e.

DANON SO RAST NA POLUGODI[NATA DOBIVKA OD 10% rancuskata prehranbena kompanija, Danon vo prvite {est meseci od ovaa godina ostvarila rast na dobivkata od 10%, najmnogu blagodarenie na pogolemata pobaruva~ka vo Azija i zemjite vo razvoj.

Neto-dobivkata na Danon vo ovoj period porasnala na 848 milioni evra vo odnos na istot period od minatata godina, koga profitot iznesuval 722 milioni evra.

Prihodite od proda`bata vo

F

prvite {est meseci porasnal za 7%, na 8,4 milijardi evra, dodeka oddelot za proizvodstvo na mle~ni proizvodi, ostvaril rast na proda`bata od 7,1% na 4,8 milijardi evra.

Takanare~enite organski prihodi koi gi isklu~uvaat akviziciite i oscilaciite na deviznite tekovi, isto taka porasnale za 7%.

Vo Danon o~ekuvaat deka zaradi dobrite rezultati vo prvata polovina od godinata, proda`bata vo cela

2010 godina }e porasne za najmalku 6%, vo sporedba so prognoziranite 5%.

IRAN ]E VLO@I 46 MILIJARDI DOLARI VO NOVA RAFINERIJA ran }e vlo`i 46 milijardi dolari za izgradba na nova naftena rafinerija i za podobruvawe na postoe~kite kapaciteti, soop{ti zamenik-ministerot za nafta, Alirez Zejgami.

Pove}e od polovinata od ova vlo`uvawe, okolu 26 milijardi dolari, e nameneto za izgradba na novi rafinerii do 2014 godina, dodeka pogolemiot del od postoe~kite iranski rafinerii bile izgradeni od amerikanskite

I

kompanii pred islamskata revolucija od 1979 godina.

Iran pretstavuva vtor po golemina izvoznik na nafta vo OPEK, no mnogu zavisi od uvozot na nafteni derivati, posebno od benzinot, bidej} i kapacitetot e zna~itelno namalen. Iran uvezuva 40% od svoite godi{ni potrebi za benzin i zaradi toa planira da vlo`i dve milijardi dolari vo pogon za proizvodstvo na goriva i 18 milijardi vo postoe~kite kapaciteti.

avioprevoznik od svetska klasa.

Zaedno tie }e imaat u{te pogolema finansiska mo} za da se napravat krucijalni investicii za podobruvawe na uslugite i odr`uvawe na dolgoro~na profitabilnost.

Junajted }e nudi aviosoobra}ajni uslugi vo Azija, Evropa, Latinska Amerika, Afrika i na Sredniot Istok.

Se procenuva deka godi{no Junajted }e uslu`uva 144 milioni patnici vo 59 zemji,

kompanija za avionski prevoz vo svetot.

Po spojuvaweto Junajted }e dr`i 7% od globalniot avionski kapacitet, a negovata pazarna vrednost sega se procenuva na okolu 6,75 milijardi dolari, odnosno 5,2 milijardi evra.

Pretsedatelot i izvr{en direktor na Junajted Erlajns, Bernt Tilton smeta deka so ovaa kombinacija se spojuva najdobroto od dvete aviokompanii, so cel da se sozdade K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

pri {to }e imaat mo`nost da generiraat novi za{tedi, a se predviduva godi{niot prihod da dostigne 1,2 milijardi dolari do 2013 godina.

Junajted i Kontinetal Erlajns se ~lenki na Star Alijansata, najgolemata aviomre`a vo svetot. Patnicite koi gi uslu`uva ovaa alijansa }e prodol`at da gi u`ivaat uslugite za pove}e od 1.000 destinacii, a }e imaat i pove}e mo`nosti za konektirawe.

O

G

L

A

S

FEQTON

14 29.07.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI, GOOGLE

GOOGLE VO SEKUNDA OBRABOTUVA MILIONI PODATOCI, NO I DOLARI SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

W

orld Wide Web ili Internacionalnata elektronska mre`a, koja skrateno vo celiot svet e poznata kako Internet, e najposetuvanoto mesto na na{ata planeta. Profesionalno ili privatno, za potrebi ili zabava, seedno, Internetot e mesto kade {to sekojdnevno milijardi lu|e pominuvaat i po nekolku ~asa.

Milioni sajtovi, portali, forumi, enciklopedii, elektronska po{ta, so eden zbor - ludnica.

Haos od informacii vo koj edinstveno internetprebaruva~ite mo`at da vovedat red. Da ja pronajdat posakuvanata stranica, odnosno tema na interes, da gi prepoznaat bitnite, a da gi otfrlat nebitnite adresi. Vistinski spas vo diviot svet na Internetot, a me|u prebaruva~ite svetski {ampion e *Google.

Toa e najednostavniot, najupotrebuvaniot, najbrziot i, sekako, najpoznatiot prebaruva~ vo svetot. *Google e prvoto internet-iskustvo na najgolem del od lu|eto, koi prvo srame`livo pi{uvaat ime na nekoj poznat lik od svetot na muzikata ili filmot, za vedna{ potoa da go ispi{at i svoeto ime vo prostorot za prebaruvawe.

Ovaa alatka nudi odgovor na najgolemiot broj od pra{awata {to lu|eto si gi postavuvaat sekojdnevno. Toa e najbrziot pristap kon informacijata, a algoritamot, kako

Googleplex e najgolemata upravna zgrada vo sopstvenost na korporacijata

Kako i s$ na svetov {to vredi nekolku milijardi dolari, a ima vrska so kompjuterskata tehnologija, i Google e studentski proekt, ~ii, pak, skromni po~etoci datiraat od 1995 godina koga “bubalicite” od univerzitetot Stenford, Leri Pejx i Sergej Brin, ja napravija prvata matemati~ka formula, spored koja za samo nekolku delovi od sekundata se prebaruva celata mre`a. Doma{na zada~a koja }e vnese vistinska revolucija vo koristeweto na Internetot, a na studentite }e im donese kompanija, ~ija pazarna vrednost denes se procenuva na 31 milijardi evra i iljadnicite profesionalci anga`irani od kompanijata, se gri`at za to~nosta, verodostojnosta i bezbednosta na podatocite koi se dobivaat po prebaruvaweto.

Iskustvoto govori deka Google e odli~en za studentite, no i za profesorite koi so negova pomo{ mo`at da utvrdat dali

studentite so negova prethodna upotreba ednostavno ja iskopirale doma{nata zada~a. Duri i privatnite detektivi, koi nemaat pristap do policiskite datoteki, vo prebaruva~ot najdoa vistinski spas, bidej}i sega so golema lesnotija mo`at da pronajdat odredena li~nost, adresa ili nekakov fakt povrzan so nivniot slu~aj. *Google

e inspiracija ili, podobro re~eno, korisno mesto za inspirirawe na umetnicite, akterite, pisatelite, koi po samo nekolku sekundi pominati na personalniot kompjuter mo`at da vidat ubav pejza`, scena od nekoj kulten film ili pristap kon odredena slu~ka, koja mo`e da poslu`i kako motiv za roman.

Kako i s$ na svetov {to

vredi nekolku milijardi dolari, a ima vrska so kompjuterskata tehnologija, i Google e studentski proekt, ~ii, pak, skromni po~etoci datiraat od 1995 godina koga “bubalicite” od univerzitetot Stenford, Leri Pejx i Sergej Brin, ja napravija prvata matemati~ka formula, spored koja za samo nekolku delovi od sekundata se

prebaruva celata mre`a.

Doma{na zada~a koja }e vnese vistinska revolucija vo koristeweto na Internetot, a na studentite }e im donese kompanija, ~ija pazarna vrednost denes se ceni na 31 milijardi evra.

DO VOLSTRIT PREKU GARA@ATA NA SOSEDITE Otkako gi dobija site nagradi i pofalbi za svojot algoritam, koj be{e

PRIKAZNI OD WALL STREET

EMPAJER STEJT BILDING NAJZELENATA ZGRADA VO SVETOT

FEQTON

29.07.2010

15

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii upotreben za kreirawe na prviot “search engine”, {to vo bukvalen prevod bi zna~elo “motor za prebaruvawe”, Leri Pejx i Sergej Brin se vselija vo gara`ata na svojata prijatelka vo Menlo Park, Kalifornija.

Od evtini i upotrebuvani delovi tie sami go izgradija prviot server na koj se nao|a{e platformata na programata.

Interesno, no prvoto ime na nivniot prebaruva~ be{e BackRub, koe se poka`a kako premnogu dolgo i te{ko za korisnicite na Internetot. Sakaj}i da dojdat do zborot Googol, so koj se ozna~uva brojka so 100 nuli, prakti~no nepismenite matemati~ki genii firmata i produktot gi registriraa pod imeto Google. Poradi ovaa gramati~ka gre{ka Leri i Sergej podocna pove} e pati bea ismejuvani i poni`uvani vo mediumite.

Po kratko vreme alatkata stana vistinski hit na Internet, a dvajcata osnova~i se potrudija da gi najdat prvite investitori koi }e sakaat da go finansiraat nivniot patent.

Prviot golem investitor, koj i denes e eden od dominantnite sopstvenici na Google, e Endi Bektol{ejm, koj proektot so 100 iljadi dolari go finansira{e u{te od samiot po~etok vo 1998 godina. Edna godina podocna 25 milioni dolari bea investirani od Klajner Perkins Kofild i Sekvoja Kapital.

Sepak, vistinskata groznica za akciite na Google se slu~i vo 2004-ta godina,

ekoga{ najvisokata zgrada na svetot, Empajer stejt bilding naskoro }e stane “najzeleniot oblakoder” na planetava.

Sopstvenikot na zgradata, kompanijata Majkl Holdings, vo ponedelnikot go pretstavi planot so koj {to treba da se rekonstruira 102 katniot oblakoder, koj e svoevidna ikona na gradot Wujork.

Do krajot na godinata }e bidat zameneti 26.000 prozorci, }e bide smeneta izolacijata, a }e se vovedat niza inovacii, koi {to }e obezbedat namluvawe na tro{ocite za osum procenti.

Prepravkite }e ~inat 13 milioni dolari, no investicijata }e bide povratena za samo tri godini, bidej}i so namalenata potro{uva~ka, zgradata }e za{tedi po 4,4 milioni dolari godi{no.

Ovaa inovacija e prika`ana niz primerot deka vo nared-

N

Leri Pejx i Sergej Brin, osnova~ite na Google

Od evtini i upotrebuvani delovi tie sami go izgradija prviot server na koj se nao|a{e platformata na programata. Interesno, no prvoto ime na nivniot prebaruva~ be{e BackRub, koe se poka`a kako premnogu dolgo i te{ko za korisnicite na Internetot. Sakaj}i da dojdat do zborot Googol, so koj se ozna~uva brojka so 100 nuli, prakti~no nepismenite matemati~ki genii firmata i produktot gi registriraa pod imeto Google.

Poradi ovaa gramati~ka gre{ka Leri i Sergej podocna pove}e pati bea ismejuvani i poni`uvani vo mediumite koga so posredstvo na Morgan Stanley i Credit Suisse be{e odr`ana unikatna on-lajn aukcija na koja bea prodadeni pove}e od 19 milioni akcii za neverojatna cena od 1,87 milijardi dolari.

Ova e prv pat edna internet-kompanija da vleze vo dru{tvo na milijarderite, {to vo narednite godini }e stane praktika.

REKLAMIRAWE PO KLIK No, i pokraj interesot za investirawe kompanijata

mora{e i da ostvaruva profit. Idejata za internet-marketingot ne mo`e{e da za`ivee vo svojata izvorna forma, odnosno da bide preslikana od vesnicite ili televiziite. Potrebno be{e da se

NA PATOT KON VRVOT

Pazarnata vrednost na brendot na Google vo poslednata godina e zgolemena za 25%, po {to kompanijata napreduva{e za tri mesta, od 10-ta na 7-ta pozicija na listata na najvredni brendovi vo svetot. Ovoj izvonreden rast najavuva deka ovaa kompanija vo rok od dve do ~etiri godini bi mo`ela da go zagrozi tronot na Koka-Kola, ve}e nekolku decenii najvredna kompanija vo svetot.

Pokraj prebaruva~ot, koj pretstavuva 66% od celokupnata posetenost na Internet, Google vo posledno vreme isfrli golem broj novi proizvodi ili alatki koi u{te pove}e go zgolemija vlijanieto na kompanijata vrz koristeweto na Internetot.

Google Earth, Google Chrome,Google Toolbars, Google maps navigation, Google Gmail i mnogu drugi. Del od ovie aplikacii se popularni, a del ne se, no vo celina ja popolnuvaat slikata za izvonrednata ponuda {to odi zaedno so paketot na Google.

Otkako propadna obidot za spojuvawe so Yahoo, bidej}i toa }e be{e smetano za monopolizirawe na pazarot, {to e sprotivno so zakonite vo site zemji so voveden sistem na pazarna ekonomija, od Google najavija deka seriozno razmisluvaat da sozdadat svoja socijalna mre`a po primerot na Fejsbuk.

Rastot na Fejsbuk e ogromen, no ovaa kompanija e s$ u{te premnogu mala za da mo`e da ja zagrozi marketin{kata dominacija na Google, po {to “prebaruva~ot” e vo odli~na pozicija da zeme del od pazarot i na socijalnite mre`i.

Prepravkite }e ~inat 13 milioni dolari, no investicijata }e bide povratena za samo tri godini, bidej}i so namalenata potro{uva~ka, zgradata }e za{tedi po 4,4 milioni dolari godi{no nite 15 godini, zgradata }e ispu{ta pomalku jaglerod dioksid, adekvatno na emisijata na {tetniot gas, od izduvnite uredi na 20.000 vozila.

“Ne sakame Empajer stej bilding da go napravime “zelen” zatoa {to toa vo momentov e in, tuku poradi toa {to vo celata rabota ima delovna smisla. Dokolku ne gi namalime tro{ocite, }e bideme pomalku konkurentni od Kina, Indija, Brazil i ostanatite ekonomii vo ekspanzija”, izjavi za “Gardijan”, Entoni Malkin, pretsedatelot na Malkin Holdings.

Koga na 1. maj 1931 godina sve~eno be{e otvoren Empajer stejt bilding, ne samo {to toa be{e najvisokata zgrada vo svetot, tuku i sim-

bol na ~ovekovata borba so ekonomskata kriza, Golemata depresija. Arhitektot Vilijam Lamb gi zavr{i nacrtite za samo dve nedeli, dodeka izgradbata trae{e rekordni 15 meseci.

Iako ve}e podolgo vreme ne e najvisokata zgrada vo SAD, a za svetot ne stanuva nitu zbor, Empajer stejt bilding vo poslednite devet godini go povrati primatot vo Wujork. Otkako na 11. septemvri 2001 godina, vo teroristi~ki napad bea urnati kulite blizna~ki na svetskiot trgovski centar, ovoj oblakoder so svoite 443 metri povtorno e najvisokiot vo “golemoto jabolko”. Sepak, ova zdanie vo golem del ima zagubeno od sjajot {to go

ima{e vo minatite decenii.

Koga Malkin Holdings ja kupi zgradata vo 2006-ta na~eka edna pomalku prijatna situacija, koga pogolemiot del od zgradata be{e izdadena na pomalku mo}ni biznismeni, za mnogu sitna naemnina za mo`nostite na Menheten.

“Koga ja prezedovme zgradata, taa be{e vo mnogu lo{a sostojba”, dodade Malkin, koj potvrdi deka za ekolo{koto renovirawe }e bidat potrebni vkupno 550 milioni dolari, pari koi {to, sepak }e bidat povrateni za 15 godini.

300 lu|e rabotat vo ovoj oblakoder, no neverojatni 13.000 sekojdnevno ja posetuvaat zgradata, a del od niv u`ivaat vo otvoreniot pogled od 86-ot i 102 kat.

Prviot server na Google be{e konstruiran od koristeni delovi pronajde nov na~in za reklamirawe, koj }e gi privle~e oglasuva~ite za svoite oglasi da gi stavaat na Internet ili konkretno na Google.

Namesto ponuda na baneri, od Google ponudija revolucioneren na~in na reklamirawe. Se nudea site mo`ni stranici, koi mo`at da se dobijat kako odgovor na prebaruvaweto, a klientot }e plati onolku kolku {to korisnicite na prebaruva~ot }e ja pobaraat stranicata na koja se nao|a negovata reklama.

Izvonreden pristap koj napravi vistinski bum na pazarot, kreiraj}i neverojatno efikasen sistem za zarabotka, bidej}i firmite {to se reklamiraa imaa to~en uvid vo brojot na lu|eto {to ja videle nivnata reklama. Google e najbaranoto mesto na Internet za marketing.

No, i ova ne pomina

bez problemi. Klientite investiraa, no i postojano pra{uvaa kako da se za{titat od mo`nata zloupotreba. Imeno, nikoj ne mo`e da garantira deka vrabotenite vo Google nema namerno da gi otvoraat stranicite na koi se nao|aat reklamnite baneri.

Pejx i Brin se obidoa da pronajdat objasnuvawe, duri i anga`iraa konsultantska agencija koja {to treba{e da go pronajde odgovorot. Odgovorot s$ u{te go nema i verojatno nema da bide nikoga{ pronajden, no i toa ne e premnogu bitno, bidej} i kompanijata so najgolem rast vo svetot duri 99% od svoite prihodi mu gi dol`i na reklamiraweto.

Vo naredniot broj na “Kapital” doznajte pove}e za Tojota. Kako semejstvoto Tojota ja izdigna kompanijata od urnatinite na Vtorata svetska vojna?

FUN BUSINESS

16 29.07.2010 OD PROSJAK DO MILIONER

FINANSISKA PRERODBA ZA SAMOSTOJNA UPOTREBA

Od inaet kon site koi so potsmev go razgleduvaat mojot plan, gi pro~itav i analizirav ba{ site koi mo`ev da gi pronajdam, a koi bea povrzani so pari i so li~ni finansii. Pominav pove}e od 700 ~asa vo bibliotekite. Razgovarav so lu|e koi preku svojata rabota steknale bogatstvo - i go zadr`ale”, veli Sawin Frlan, avtorot na bestselerot “Finansiska prerodba”

eka pi{uvaweto knigi za tajnite na zbogatuvaweto e najdobar recept za li~na finansiska korist najdobro potvrduva hrvatskiot avtor Sawin Frlan, koj za dve godini go zgolemi svojot imot za okolu 700.000 evra.

Kade e izlezot od finansiskiot lavirint vo koj beznade`no tapkate? Mo`no li e dolgovite da se pretvorat vo dobivka i postojat li “vol{ebni stap~iwa” koi od siromav mo`e da ve napravat milioner. Iako mnogumina bi rekle deka ovie pra{awa se od oblasta na nau~nata fantastika, Sawin Frlan (35), avtorot na knigata “Finansiska prerodba “, koja gi sobori site rekordi na ~itanost vo Hrvatska i za dve godini gi zgolemi negovite prihodi za pet milioni kuni, {to e blizu do 700.000 evra, dava potvrden dogovor.

Frlan, na ~itatelite na negoviot sajt prvo im ja pretstavuva analizata na momentalnata sostojba, objasnuva zo{to samo mnogu mal broj lu|e se bogati, a vedna{ potoa i dava re{enie kako mo`e da vlezete vo krugot na izbranite...

PROCENTI NA SRE]ATA I TAGATA Taka na po~etokot tvrdi deka od sto vraboteni gra|ani vo Hrvatska samo eden mo`e da do~eka bogata penzija, ~etvorica od niv nema da imaat finansiski problemi, a 13 }e bidat prinudeni da prodol`at so rabota i pokraj vozrasta, 28 }e umrat poradi lo{ite `ivotni uslovi i od bolesti predizvikani od stres, dodeka 54 od niv }e `iveat bez pari i }e zavisat od milosrdnosta na dr`vata i rodninite.

Za da ja spre~ite “ta`nata

D

Siroma{niot milioner Sawin Frlan

Kako da gi pobedite parite? sudbina” i da vlezete vo 5% od pobednicite, avtorot na ovoj bestseler predlaga za po~etok da ne kupuvate ni{to na kredit. Na svojot sajt, Frlan pi{uva: “S$ {to }e kupite na kredit vsu{nost go pla}ate poskapo, a najverojatno i dvojno.

Za rabotata da bide u{te polo{a, se zadol`uvate za da investirate vo raboti

na koi brzo im pa|a vrednosta. So toa gubite dvapati!

So tek na vreme, tonite s$ podlaboko i podlaboko vo dol`ni~koto ropstvo...”. Za takvata sostojba toj ne gi obvinuva potro{uva~ite, tuku pred s$ {kolskiot sistem, vo koj skoro i da ne se u~i za li~nite finansii. Ovde e i ogromnoto vlijanie na trgovskite i bankarskite

lobi grupi, koi so agresivni reklami go “perat mozokot” deka `iveeweto vo dolgovi gi pravi lu|eto pobogati i posre}ni. Kako {to pora~uva Frlan, vistinata e sosema sprotivna.

“Kreditite ve osiroma{uvaat, ne vi nosat sre}a, tuku vi nosat stres i gri`i, a edinstveni {to profitiraat od seto toa se uvoz-

PIVOTO KAKO K-15

OD PLZEN SO QUBOV 48 {i{iwa pivo “Radegast premium”, bidej}i pivarnicata vo sostavot na Prazdroj, kade {i{iwa pivo kako K-15 vo {to ova pivo se proizveduva, ovaa natura godina slavi 40 godini postoewe.

“Mnogu mi e drago vor. {to rabotodava~ot gi Spored kolektivniot ispolnuva dogovorite dogovor, vrabotenite vo postignati vo tek na pivarnicata i vo tekot pregovorite za kolekna godinata imaat prativniot dogovor. vo na bon~iwa za pivo Vrabotenite go privo vrednost od 100 fatija ovoj podarok evra, a iako svetskata so zadovolstvo, koj kriza se odrazi i na sigurno }e im godi vo potro{uva~kata na denovite na odmor”, pivo, sindikatite i izjavi za ~e{kiot rabotodava~ot sega se dneven vesnik “Pradogovorile i za dopolnitelen “pivski regres”. vo”, pretsedatelot na sindikatot na plzenSekoj od vrabotenski Prazdroj, Bohumir ite pri odeweto na Matas. godi{en odmor dobiva

48

Bon~iwa vo vrednost od 100 evra za pivoto za vrabotenite vo plzenskata pivarnica oznatata ~e{ka pivarnica Prazdroj od Plzen, na svoite vraboteni koi odat na

P

godi{en odmor im podaruva 48 {i{iwa pivo, a toj regres vo natura, ili K-15 po na{e, e zapi{an i vo kolektivniot dogo-

nicite i stranskite banki!” Predviduvaj}i u{te podramati~no namaluvawe na penziite vo idnina, toj vetuva deka site koi se pridr`uvaat do negovite recepti od negovata kniga, dolgovite so sigurnost } e gi pretvorat vo bogatstvo, }e nemaat obvrski za pla}awe rati, krediti za avtomobili, hipoteki za stan i }e nemaat minus na svoite smetki. Sekako, pred s$ prepora~uva da ja kupite negovata kniga, koja se prodava samo preku Internet. Toj uveruva deka ne stanuva zbor za u{te edna “prevarantska kniga” i dava garancija za vra} awe na parite dokolku ste nezadovolni od nea. Istovremeno toj pi{uva i za transformacijata na negoviot li~en `ivot, kade {to od prosja~ki stap stigna do milionerska suma na smetkata. @IVOT ZA KREDIT “Kakvi bilo problemi da imate, tie ne se ni{to vo sporedba so onie niz koi {to pominav jas. Se potsetuvam koga jas morav da gi promenam poslednite 50 evra za da imam {to da jadam. Za registracija na zar|anata “zastava128” mi iste~e rokot, a prodol`uvawe ne mo`ev da platam. Osven toa, tolku mnogu docnev so otplatata na stanbeniot kredit {to nave~er sonuvav kako me iseluvaat od stanot... S$ pukna vo eden do`dliv petok koga poradi neplateni smetki mi ja isklu~ija strujata.

Toj vikend pominat vo mrak be{e kapkata koja ja preli ~a{ata. Toga{ si rekov samiot na sebe deka vaka ova ne mo`e da prodol`i.

Odlu~iv deka nikoga{ pove} e nema da ostanam bez pari!”Vo ponatamo{niot ispoved na avtorot, koj neodolivo potsetuva na bezbroj pati raska`anite prikazni na amerikanskite bogata{i (Donald Tramp: “Kako da se zbogatite”),

vo koi dominira logikata “sam protiv site” i silnata `elba za uspeh, posle mnogu prepreki, na krajot ja ispolnile svojata cel, Frlan pi{uva: “Od inaet kon site koi so potsmev go razgleduvaat mojot plan, gi pro~itav i analizirav ba{ site koi mo`ev da gi pronajdam, a koi bea povrzani so pari i so li~ni finansii. Pominav pove}e od 700 ~asa vo bibliotekite. Razgovarav so site onie od koi bi mo`el ne{to na dau~am: stopanstvenici, advokati, smetkovoditeli, bankari... bogati i siroma{ni, obi~ni lu|e i milioneri... Najmnogu, razgovarav so lu|e koi preku svojata raboti steknale bogatstvo - i go zadr`ale”.Mnogu prijateli od Amerika mi ispratija kutii polni so knigi i kompakt diskovi na ovaa tema.

S$ e, kako {to veli toj, prou~uvano celi pet godini i ninata delotvornost prvo ja isprobav na sebe, za na kraj za da stanam vode~ki hrvatski stru~wak za li~ni finansii. Celata mudrost se sodr`i vo deset ~ekori, so koi se eliminiraat dolgovite i se steknuva bogatstvo, duri i ako imate mala plata i golemi dolgovi.

Kako da gi izbegnete gubitni~kite gre{ki, i kako da sozdadete sopstven fond za crni denovi, se samo nekoi od pra{awata za koi Frlan vetuva deka }e dobiete dogovor dokolku ja kupite negovata kniga.

Dali vo porane{nite jugoslovenski dr`avi stana aktuelna literaturata koja dava odgovor na ve~nata zagatka “kako da stanete bogat”, a koja vo Amerika ve}e so decenii im nosi prihodi od vrtoglavi cifri pred s$ na avtorite na ovie bestseleri i dali so primena na “alhemiski” metodi i metafizika, parite mo`e da napravat finansiski presvrt, sekoj od ~itatelite na knigata na Frlan, sepak }e mora sam da otkrie.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

FUN BUSINESS

17

29.07.2010

FILM MADE IN HUNGARY

SIROMA[NITE RODNINI NA HOLIVUD popust, prihodot od stranskite filmovi i koprodukcii desetkratno porasnal na 157 milioni amerikanski dolari vo 2009 godina, {to e podatok dobien od Ungarskata kancelarija za doma{en film.

Vladinite funkcioneri se gordeat ne samo so novoostvareniot prihod, tuku i so glamurot {to go nosi statusot na filmski centar, a toa bi mo`elo da pomogne i vo poliraweto na globalniot ugled na zemjata, taka zgolemuvaj} i go brojot na turistite i stranskite investitori. No, filmaxiite se slo`uvaat deka pred niv s$ u{te stojat brojni predizvici.

Birokratskata kontrola mo`e navistina da obeshrabri. Ponatamu, vode~kiot ungarski filmski kriti~ar, Andras Rez, voo~il deka stranskite producenti se soo~eni so otpor od nekoi doma{ni lu|e koi se pla{at deka holivudskata invazija bi mo`ela da ja zagadi popularnata kultura.

Me|utoa,

@ivopisnata Budimpe{ta, smestena vo samoto srce na Evropa, niz godinite odigrala mnogu va`ni ulogi. Sega i na filmskata лента udimpe{ta pred decenija i pol ja voobli~i sparnata ulica na Buenos Aires vo

filmot “Evita” od 1996, a vo 2005 be{e ambient za teroristi~ka zakana i osveta vo Spilbergoviot film “Minhen”. Sega go glumi Rim vo filmot “Obredot”, triler vo koj glavnata uloga ja igra Entoni Hopkins, a koj }e mo`eme da go gledame slednata godina.

Poradi golemata sestranost na Budimpe{ta kako filmski set, stopanskite nepriliki bi mo`ele da ja pretvorat vo dunavski Holivud. Desetici stranski filmski i televiziski produkcii gi otfrlaat Praga, Pariz, London

B

NIKOL KIDMAN – producentka locirana vo Budimpe{ta K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

i Sofija kako lokacii za snimawe vo Evropa, i ja izbiraat tokmu Budimpe{ta.

Najmnogu gi privlekuva 20 procentniot popust na produkciskite tro{oci, slabata doma{na valuta i niskite dnevnici na vrabotenite. “Sekoja pari~ka koja mo`e da se za{tedi i da im se stavi na ekran na filma{ite pretstavuva golema prednost”, izjavi Stiv Auer, direktor na edno od najgolemite amerikanski nezavisni filmski studija, kompanijata Raleigh Studios, koe se nao|a vo Budimpe{ta.

Vo april ova studio vo predgradie na Budimpe{ta otvori prostran kompleks koj se protega na pove} e od 16 hektari. Objektot vreden 75 milioni dolari sodr`i i ozvu~ena scena od 3.200 kvadratni metri, {to e najgolema takva scena vo Evropa i vo SAD. Zadniot del na studioto se koristi kako replika na mona{kiot Hotel de Pari za filmot “Monte Karlo”, ~ija koproducentka e Nikol Kidman, a ova ostvaruvawe, isto taka, doa|a vo kino- salite slednata godina. Denis Di Novi, producentkata na “Monte Karlo” i holivudska veteranka koja rabotela na filmovi kako {to se “Edvaд

O

G

L

A

S

so race-no`ici” i “Vra}aweto na Betmen”, veli deka studioto za{teduva milioni dolari so toa {to snima vo Ungarija, namesto vo Francija. “Ungarija ima filmski ekipi koi se ednakvo stru~ni kako kako tie vo Holivud, no ovde snimaweto e mnogu poevtino”, objasnuva Di Novi.

Po kolapsot na komunizmot {to se slu~i pred 20 godini, nekolku zemji od isto~na i sredna Evropa se natprevaruvaat koja }e stane posiroma{na, no zatoa i poekonomi~en rodnina na Holivud, a ovaa trka dopolnitelno dobi na va`nost so globalnata finansiska kriza, koja iznudi itna potreba za novi izvori na prihodi {to bi pomognale da se popolnat osiroma{enite kasi na javnite finansii. Ungarija ima stoletna filmska tradicija. Od nea doa|aat titani na filmskata umetnost kako Adolf Cukor, osnova~ot na studioto Paramaunt Pik~rs, potoa ser Aleksandar Korda, osnova~ot na studioto London Films i producent na klasikot “Tretiot ~ovek”, kako i Majkl Kertis, re`iserot na “Kazablanka”.

Otkako Ungarija vo 2004 godina go vovela navedeniot

K

O

M

E

smeta toj, deka ungarskite sineasti od toa bi mo`ele da imaat polza. “[eesettite godini od minatiot vek vo Budimpe{ta e snimen filmot “Zo{to ungarskite filmovi se tolku zdodevni?””, raska`uva Rez. “Zatoa, ovaa zemja mo`e mnogu da nau~i od Holivud”.

ENTONI HOPKINS – Rim vo gradot na Dunav R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

SPORTLIFE

18 29.07.2010 FK LIVERPUL

KLUB OSNOVAN PORADI KAVGA SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

e~erva na arenata Filip Vtori vo Skopje }e istr~aat fudbalerite na najgolemiot angliski klub Liverpul. Bez razlika na toa koj sostav }e se re{i da go izvadi menaxerot Roj Hoxson vo natprevarot protiv timot na Rabotni~ki, vo tretoto kvalifikacisko kolo za plasman vo Liga Evropa, ostanuva faktot deka Liverpul e najtrofejniot klub {to nekoga{ istr~al na trevnikot na na{iot najgolem stadion.

Fudbalskiot klub Liverpul e osnovan vo dale~nata 1892 godina. Na osnovaweto & prethodela `estoka karanica me|u upravata na Everton, najstariot fudbalski tim od gradot i Xon Houlding, sopstvenikot na placot vo mesnosta Enfild, kade {to se nao|alo igrali{teto, a ne{to podocna e izgraden i slavniot fudbalski hram.

Nedorazbirawata zapo~nale okolu na~inite za toa kako da se vodi klubot, a kamen na sopnuvawe bila `elbata na Houlding da trasira pat do igrali{teto, bidej}i smetal deka toa }e pridonese da & se obezbedi polesen pristap na publikata, so {to }e se zgolemi i popularnosta na klubot.

“Tikvata puka” i Everton se seli na svojot Gudison park, dodeka Houlding go registrira noviot tim FK Everton Atletik. Ova ime e odbieno od Fudbalskata asocijacija na Anglija, po {to timot kone~no se zapi{uva pod imeto FK Liverpul.

Iako po~etocite na timot se skromni, sepak, ovaa organizacija postepeno prerasnuva vo najtrofejniot klub od Anglija i eden od najuspe{nite vo Evropa. Pet triumfi vo Ligata na {ampionite, tri vo Kupot na UEFA i celi 18 vo najkvalitetnata liga na Anglija go vmetnuvaat Liverpul na vtoroto mesto od ve~nata lista na ekipi so najgolem broj trofei, vedna{ zad timot na Real Madrid.

ERATA NA VILIJAM [ANKLI Prvata titula vo prvenstvoto na Anglija fudbalerite na Liverpul ja osvojuvaat vo 1901 godina, a ~etiri godini podocna sleduva i vtorata. Do po~etokot na Vtorata svetska vojna timot vo svoite vitrini ima nasobrano vkupno ~etiri trofei od doma{niot {ampionat.

Vo prvata sezona po vojnata sleduva u{te eden triumf na Liverpul vo angliskoto prvenstvo, no zatoa potoa e zabele`an izvesen pad vo uspe{nosta na klubot, koj }e trae s$ do krajot na 50-te godini od minatiot vek, koga za menaxer e nazna~en Vilijam [ankli, prviot golem strateg na Liverpul. [ankli go predvode{e klubot od 1959 do 1974 godina, postavuvaj}i gi temelite na moderniot tim, koj ne{to podocna }e ja isprevrti

V

Za Liverpul navivaat najdobrite naviva~i vo svetot

Vo 1985 godina site ja o~ekuvaa pettata evropska titula na Liverpul.

Ovoj pat “crvenite” na stadionot Hejsl vo Brisel igraa so Juventus.

Natprevarot s$ u{te ne be{e po~nat koga se slu~i edna od najgolemite fudbalski tragedii. Liverpulovite naviva~i verbalnata vojna so italijanskite fanovi ja pretvorija vo fizi~ki sudir, koj za malku }e prerasne{e vo otvorena tepa~ka na nekolku iljadi lu|e. Belgiskata policija, potpolno nepodgotvena za da odgovori na zada~ata, se obide so policiski kordon da gi razdvoi zavojuvanite strani. No, vo eden moment be{e frlena solzavec-bomba vo prostorot kade {to {to bea stisnati pogolem broj od naviva~ite na Juventus. Kako posledica na stampedoto, predizvikano od op{tata panika, zaginaa 39 lica, od koi 32 Italijanci, a u{te 600 bea pote{ko ili polesno povredeni Evropa.

Popularniot Bil go rekonstruira{e timot, sozdade golema disciplina i pod negova palka Liverpul dojde do tri pobedi vo Anglija, dve vo FA kupot, kako i triumf vo Kupot na kup pobednicite koga vo finaleto odigrano vo 1973 godina [ankli go nadmudri slavniot trener na Inter, Herera.

LIVERPUL VLADEE SO EVROPA Patot trasiran od [ankli prodol`i da go odi noviot trener Bob Pejsli, koj za devette godini minati na klupata na Liverpul gi prepolni klupskite vitrini so pehari.

Pejsli tri pati & se raduva{e na titulata evropski prvak, edna{ na trofejot vo Kupot na UEFA, dodeka na doma{nata scena duri {est pati ja osvojuva{e angliskata liga, a tripati i Liga kupot.

Toa be{e izvonredna generacija na timot, predvodena od, vo toa vreme najdobriot evropski fudbaler, Keni Dalgli{. Liverpul vo tie godini suvereno vladee{e i so angliskiot, no i so evropskiot klupski fudbal, period vo koj e ispi{an najsvetliot del od timskata istorija.

Pejsli se penzionira{e vo 1983 godina, koga go zameni Xo Fejgan, u{te edno golemo trenersko ime {to go predvode{e klubot. Fejgan toga{ go isfrli na scena mladiot Jan Ra{, koj dolgi godini potoa be{e najdobriot napa|a~ na Liverpul.

Vo ~est na legendarniot trener Bil [ankli eden od vlezovite na Enfild go nosi negovoto ime Vo 1984-ta godina klubot dojde do ~etvrtata titula vo Kupot na {ampionite, po {to stana vtoriot najtrofeen evropski klub, vedna{ zad neprikosnoveniot Real Madrid.

Fejgan ja prodol`i dominacijata i na “ostrovoto”

osvojuvaj}i ja titulata i vo 83-ta i vo 84-ta godina.

HOROROT NA HEJSEL Naviva~ite na Liverpul va`at za najdobri fanovi vo svetot. Tie ja dobivaat po~itta od site protivni~ki tabori i ceneti se po niv-

nata beskrajna poddr{ka kon klubot, bez razlika na rezultatite, pozicijata na tabelata ili propu{tenite {ansi. Tie se vistinski xentlmeni na fudbalot.

No, ne be{e sekoga{ taka. koi 20 do 30 godini Pred nekoi nite Kopits “seeja” popularnite strav i trepet kade {to ojavea, bez raz}e se pojavea, ali se raboti lika dali ija ili za nekoj za Anglija ar od evropskite natprevar va. Teorijata za prvenstva. izmot e tesno huliganizmot povrzanaa so niv, a situacijata so Liverpul i negovite naviva~i i denes ~uva kako klasi~en se poso~uva primer koga idninata na klubot e direktno zagrozena dgovornoto odnesuod neodgovornoto vawe naa fanovite.

Vo 19855 godina site uvaa pettata ja o~ekuvaa ka titula evropska verpul. na Liverpul.

MASKERANO POBARA ISPISNICA Noviot menaxer na Liverpul, Roj Hoxson, koj svoeto ogneno kr{tevawe na klupata na “crvenite” }e go ima na dene{niot ot natprevar vo Skopje, obelodeni deka ispisnica od Liverpull pobaral i argentinskiot internacionalec Havier Maskerano. o.

“Maskerano pobara da si odi. Toj ve}e od minatata godina go posakuval toa. Sepak, toj ima dogovor i od nego se o~ekuva toa da go po~ituva. Toj e fudbaler na Liverpul s$ dodeka klubot ne dobie adekvatna ponuda za nego” izjavi Hoxson.

Menaxerot informira{e deka s$ u{te traat pregovorite so Fernando Tores, koj isto taka posakuva da si zamine od Liverpul. Dobra vest za timot e {to kapitenot, Stiven Xerard, definitivno potvrdil deka ostanuva na Enfild.

Ovoj pat “crvenite” na stadionot Hejsl vo Brisel igraa so Juventus. Natprevarot s$ u{te ne be{e po~nat koga se slu~i edna od najgolemite fudbalski tragedii.

Liverpulovite naviva~i verbalnata vojna so italijanskite fanovi ja pretvorija vo fizi~ki sudir, koj za malku }e prerasne{e vo otvorena tepa~ka na nekolku iljadi lu|e. Belgiskata policija, potpolno nepodgotvena za da odgovori na zada~ata, se obide so policiski kordon da gi razdvoi zavojuvanite strani. No, vo eden moment be{e frlena solzavec-bomba vo prostorot kade {to bea stisnati pogolem broj od naviva~ite na Juventus. Kako posledica na stampedoto, predizvikano od op{tata panika, zaginaa 39 lica, od koi 32 Italijanci, a u{te 600 bea pote{ko ili polesno povredeni.

I pokraj masakrot na tribinite, natprevarot se odigra, a Juventus so golot na Mi{el Platini ostvari zaslu`ena pobeda.

Ova be{e posledniot evropski natprevar {to Liverpul ili nekoja druga angliska ekipa }e go odigra vo narednite deset godini.

Te{kata, no zaslu`ena, kazna go is~isti huliganizmot i im dozvoli na vistinskite naviva~i da bidat edinstveni poddr`uva~i na klubot.

Sepak, so Hejsl zavr{i dominacijata na Liverpul. Ottoga{ ovaa ekipa samo na dva pati triumfira{e vo angliskiot {ampionat i edna{ vo Ligata na {ampionite. Toa be{e po onoj nezaboraven natprevar vo Istanbul vo 2005 godina koga fudbalerite na Liverpul ja anuliraa ogromnata prednost na Milan od 3:0.

Sepak, i pokraj ovie retki blesoci,, evidentno e deka ekipata {to "pale{e i `are{e" vo osumdesettite godini od 20 vek denes se vbrojuva vo evropskiot prosek.

SPORT

29.07.2010

SPORT

LIGA EVROPA

LIVERPUL E NAJSILNATA EKIPA [TO GOSTUVALA VO SKOPJE

YVEZDA POPU[TA, ]E IGRA VO REGIONALNATA LIGA

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ordi na svoeto dostignuvawe, samouvereni, no i svesni za goleminata na protivnikot, fudbalerite i stru~niot {tab na Rabotni~ki ne se otka`uvaat od privilegijata da se borat za senzacija vo pretstojniot natprevar so Liverpul vo tretoto kvalifikacisko kolo od Liga Evropa.

“Uspeavme da obezbedime natprevar so golem protivnik.

Uspeavme da gi razgalime gleda~ite, da ja podigneme atmosferata vo na{iot fudbal.

Za Liverpul ne treba da se tro{at zborovi. Toa e edna od najgolemite evropski ekipi i ne treba da se zala`uvame vo kvalitetot na ovoj tim.

Ne mo`am da ka`am deka veruvame vo uspeh, no, sepak, se nadevame deka i za dve nedeli povtorno }e bideme cel na novinarite, govorej}i za na{iot nareden protivnik.

Siguren sum deka fudbalerite }e go dadat svojot maksimum, no ne znam dali toa }e bide dovolno za da se pobedi”, veli Zoran Stratev, {ef na stru~niot {tab na ekipata na Rabotni~ki.

Ve~era{niot natprevar mo`e da se sporedi so onoj od pred 20 i pove}e godini, koga vo Kupot na {ampionite skopski Vardar go pre~eka toga{ evropskiot {ampion Porto. Sepak, Liverpul, so svoite pet tituli evropski prvak, e ekipa so daleku pogolemo renome od portugalskiot pretstavnik i, sekako, najkvalitetniot klub {to nekoga{ gostuval

G ako pred samo nekolku meseci, pretsedatelot na belgradskiot fudbalski klub Crvena Yvezda, Vladan Luki} kategori~no odbiva{e negovata ekipa da bide vklu~ena vo najavenata regionalna liga, vo sojata posledna izjava toj poka`a deka drasti~no go smenil stavot.

“Ne mora toa da bide liga za ekipite od porane{na Jugoslavija, tuka mo`e da se pridodadat i najdobrite timovi od Bugarja, Ungarija i Romanija. Nie nemame ni{to ni protiv prvata opcija, no preferirame formirawe na balkanska liga. Bi bilo super dokolku uspeeme vo ovaa ideja, ligata na “ju`niot tok” e daleku po kvalitetna od ligata na eks-ju.

So ova pribli`uvawe na Luki} kon idejata za formirawe na regionalnata liga, se ~ini deka e premostena i poslednata pre~ka za formirawe na zaedni~ko prvenstvo, vo koj bi nastapuvale ekipi od Makedonija, Srbija, Hrvatska, Crna Gora, BiH, Slovenija i

Bez Crvena Yvezda bi bilo nezamislivo kakvo bilo fudbalsko obedinuvawe

I

K

O

M

E

R

C

I

J

A

eventualno od ostanatite balkanski dr`avi. Sepak, od marketin{ki aspekt nikoj ne ni pomisluva{e deka edna vakva liga bi imala idnina dokolku vo nea ne nastapuva ekipata na Crvena Yvezda, najtrofejniot klub od prostorite na biv{a Jugoslavija.

Inaku zeleno svetlo na regionalnoto prvenstvo dadoa i pretsedatelite na Srbija i Hrvatska, Boris Tadi} i Ivo Josipovi}, koi duri razgovaraa i za zaedni~ka kandidatura za organizacija na evropskoto fudbalsko prvenstvo vo 2020 godina. Poddr{ka na fudbalskoto obedinuvawe na najdobrite klubovi od zemjite {to prizlegoa od SFRJ, u{te pred dve godini dade i pretsedatelot na UEFA, Mi{el Platini.

L

E

N

O

G

19

L

A

S

Uspeavme da obezbedime natprevar so golem protivnik.

Uspeavme da gi razgalime gleda~ite, da ja podigneme atmosferata vo na{iot fudbal. Za Liverpul ne treba da se tro{at zborovi. Toa e edna od najgolemite evropski ekipi i ne treba da se zala`uvame vo kvalitetot na ovoj tim. Ne mo`am da ka`am deka veruvame vo uspeh, no, sepak, se nadevame deka i za dve nedeli povtorno }e bideme cel na novinarite, govorej}i za na{iot nareden protivnik

Vo Rabotni~ki se svesni za goleminata na protivnikot vo Skopje.

“Atmosferata vo timot e izvonredna. Fudbalerite, bez razlika na razlikata vo godinite, `iveat kako edno semejstvo i toa e na{iot najgolem kvalitet. I pokraj nekolkute transferi nie, sepak, go so~uvavme kvalitetot i doka`avme deka raspolagame so tim sposoben da ostvari

golemi rezultati. [to da se ka`e za Liverpul. Toa e isklu~itelno kvaliteten tim so koj }e bide mnogu te{ko da se natprevaruvame. Sepak, ne stanuva zbor deka odnapred se predavame, tuku naprotiv, }e se potrudime da odigrame vo na{ata najdobra forma”, izjavi kapitenot Nikola Gligorov.

Od Rabotni~ki istaknaa deka site vleznici {to bea pu{teni vo proda`ba se prodadeni. 20.000 se kupeni od makedonskite qubiteli na fudbalot, dodeka pak 1.157 bileti bea otkupeni od Liverpul, a organizatorot ne mo`e{e da potvrdi kolku od angliskite naviva~i }e pristignat vo Skopje.

GOLEM PRESVRT

MARADONA, SEPAK, OTKA^EN iego Maradona pove}e ne e selektor na argentinskata reprezentacija, otkako rakovodstvoto na fudbalskata federacija na zemjata odbi da gi prifati negovite uslovi predo~eni pred potpi{uvaweto na noviot, ~etirigodi{en dogovor.

Ovaa vest e golema presvrtnica vo odnos na ona {to be{e soop{teno prethodniot den, koga site svetski agencii, bez isklu~ok, objavija deka Maradona ve}e se dogovoril so pretsedatelot Hulio Grodona.

Sepak, nitu Grodona, nitu, pak, ostanatite ~lenovi na federacijata ne sakale da se soglasat so baraweto na Maradona da gi zadr`i istite ~lenovi na stru~niot {tab.

“Smetavme deka se potrebni nekoi promeni vo sostavot na pomo{nicite na Diego.

Ne mo`evme da prifatime istite lu|e da prodol`at da go sovetuvaat. Ne najdovme zaedni~ki jazik i toa zna~i deka sorabotkata nema da bide prodol`ena”, izjavi Grodona.

Mediumite informiraat deka glaven problem vo pregovorite pretstavuvalo insistiraweto na Maradona kraj

D

Smetavme deka se potrebni nekoi promeni vo sostavot na pomo{nicite na Diego. Ne mo`evme da prifatime istite lu|e da prodol`at da go sovetuvaat. Ne najdovme zaedni~ki jazik i toa zna~i deka sorabotkata nema da bide prodol`ena

Namesto nov dogovor, Maradona dobi otkaz sebe da go zadr`i Alehandro Mankus, za kogo Grodona insistiral da dobie otkaz.

“Nikoj tuka ne e nabrkan.

Nie ednostavno ne uspeavme da najdeme zaedni~ki jazik za da go precizirame noviot dogovo”, istakna pretsedatelot na argentinskata federacija, koj dodade deka }e svika itna sednica na upravniot odbor za

da se odbere nov selektor.

Mediumite ve}e gi isfrlija imiwata na trenerite na Estudijantes i Rasing, Alehandro Sabela, odnosno Migel Rus kako glavni kandidati za selektorskata funkcija.

So ova definitivno zavr{i 21-mese~niot prestoj na Maradona na ~elo na nacionalniot sostav na Argentina.

Naviva~ite }e go pomnat po za malku izbegnatata katastrofa vo kvalifikaciite i sramniot poraz od 4:0 vo duelot so Germanija, do`ivean vo ~etvrtfinaleto od Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

Sepak, i pokraj toa, Maradona ja dobi maksimalnata poddr{ka na naviva~ite, koi bukvalno go prekolnuvaa da ostane selektor.