94-KAPITAL-30.07.

KOLUMNA

FEQTON

DEN DON^EV

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

DNOTO E DOPRENO...

PO VTOR PAT!

TOYOTA

GENIJALNOSTA NA RACIONALNIOT PRISTAP STRANA 14

STRANA 9

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PETOK, 30. JULI. 2010 | BROJ 94 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

RASTE KREDITIRAWETO SO POTRO[UVA^KI KREDITI I MINUSI NA KARTI^KI NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 29.07.2010, 13.00~.

GRA\ANITE BARAAT KREDITI SAMO ZA NA ODMOR 10 NEDOSTIGOT OD BENZIN GI "ZAPALI" GR^KITE PLA@I

00,03% 1,43% 1 00,27%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 47,34 1,30

NAFTA BRENT EURORIBOR

776,08 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (29.07) 2,360

MBI 10

2,355 2,350 2,345 2,340 2,335 2,330 23/7

25/7

27/7

29/7

SKANDALOZNO

TURISTITE VO GRCIJA ZAGLAVIJA SO PRAZNI REZERVOARI

STRANA 2

MBI 10 MBID OMB

MENAXERSKITE PLATI ]E OSTANAT DEL OD CENATA NA PARNOTO STRANA 3

VOVEDNIK STOJAN SINADINOV LU\E, NOVINARI I PROFESIONALCI STRANA 2

PREKU BALKANOT DO ISTO^NO EVROPSKITE PAZARI

BALKANSKITE PRISTANI[TAMETA NA KINESKI INVESTITORI STRANA 12

2 30.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 30 JULI 2010

LU\E, NOVINARI I PROFESIONALCI o klasi~niot holivudski film “Negovata devojka Petko” na Hauard Hoks, snimen vo 1940 g. so Keri Grant kako yvezda, ima edna replika koja mnogumina kolegi ja upotrebuvaa(t) kako posledna samoironija koga treba da ja opi{at klimata vo sopstveniot esnaf. Vo filmot se raboti za qubovna vrska me|u dvajca kolegi (Grant i Roselin Rasel), no pobitno za esnafot e scenata koga novinarkata traga po pravdoqubivosta na edno sudewe zaradi ubistvo.

Zaprepastena {to nejzinite kolegi, site stari volci vo izvestuvaweto za crnite hroniki na vesnicite, vo sobata do sudnicata pijat viski, pu{at i igraat poker za da go prekratat vremeto ~ekaj}i ja verojatnata smrtna presuda za mo`ebi neviniot ~ovek, im se obra}a: “Pa dobro, kakvi lu|e ste vie {tom mo`ete vaka da ~ekate ishod okolu eden ~ove~ki `ivot?!”.

Na toa eden od zakoravenite “profesionalci” & odgovara: “Pa, nie ne sme lu|e, nie sme novinari!”.

Poslednive denovi makedonskoto novinarstvo do`ivuva u{te edno od cikli~nite provetruvawa vo mediumite.

Grupa od desetina novinari od televizijata “Kanal 5” dobija otkaz, a del od niv ja obvinuvaat vladej~kata politika deka ne samo {to stoi zad toj poteg, tuku i toa deka e sivata eminencija vo ureduvaweto na nekolku televizii i vesnici. Ne{to novo?

Za `al, nema. I, za `al, minative dve decenii odnosot na politikata i novinarstvoto e kako preslikan od onoj vic za crnogorskiot na~in na dodvoruvawe.

Crnogorecot, tradicionalno zaquben vo sopstvenoto – a ~ie drugo?! - mislewe za sebesi, na novozapoznaenata devojka & se obra}a na sledniov na~in; “Jas tebe ti se dopa|am, a ti mene?”.

Ne e te{ko da pogodite deka vo posakuvanata metafora vlasta e pretstavena

V

kako Crnogorecot. Ne se raboti za toa deka toa e na{a avtohtona, makedonska izmislica, bidej}i vlasta e golem afrodizijak vo mnogu op{testva nasekade vo svetot, no nikade kako kaj nas nema(lo) tolku mnogu novinari vo skutot na vlasta. Pa zatoa koga }e dojdat situacii na pritisok na politikata vrz novinarstvoto kako ovoj, vistinskiot, a nikoga{ javno neizre~en odgovor, bi glasel: “Nie ne sme novinari, nie sme portparoli!”.

Dali novinarite mo`at da bidat (ne)formalni portparoli na vlasta, pa potoa povtorno novinari? Mo`at, kako i {to mo`ele izminative dve decenii, no samo spored principot na pritisnat balon. Toga{ posipuvaweto so pepel treba da bide onaa zavesa koja treba da ja skrie dotoga{nata, ili idnata partiska opredelba.

No, {to ima({e) zad taa zavesa?

Faktite {to liderite na politi~ki partii poseduvaat mediumi, i toa redovno i elektronski i pe~ateni - {to e nezakonski i politi~ki nekorektno, no zatoa, pak, prili~no profitabilno – potoa otsustvoto na efikasen sindikat, kako i profesionalni pravila, makar tie se narekuvaat novinarski kodeks, se glavnite lostovi na politi~koto vlijanie vo novinarstvoto. Ottamu, mediumite se polni so pomalku bitni raboti najavuvani kako senzacionalni, a prazni za odgovorite na su{tinskite pra{awa, koi 20 godini dremat vo ~ekalnicata na sovremenata makedonska istorija, mislej}i deka so patinata {to ja dobile vo me|uvreme }e dobijat nekoja dodadena vrednost. Kako do poefikasna ekonomija i pobogato op{testvo? Kako do brzi evrointegracii? Kako da se re{i problemot so imeto? Ne treba da ~udi {to otsustvoto na odgovorite na najbitnite dr`avni ekonomski, politi~ki i op{testveni pra{awa e pravopropor-

NEDOSTIGOT OD BENZIN GI “ZAPALI” GR^KITE PLA @I

STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.m

cionalno so prisustvoto na dnevnata rutina.

Ponatamu, mo`at li da se sporedat slu~aite so novinarite kako vest kaj nas i bliskoto sosedstvo? Minatava nedela eden ubien novinar vo Atina, eden brutalno pretepan vo Belgrad. Na prv pogled, sporedbata vo momentov izgleda neume{no. No, samo na prv pogled. Sokratis Golias “~epkal” ne{to za korupcijata okolu Simens vo Grcija. Teofil Pan~i}, iako prakti~no proteran kako Srbin od Zagreb pred 20 godini, nikoga{ ne obvini drug za negoviot i egzodusot na milioni Srbi, osven vistinskiot vinovnik S. Milo{evi} i negovite epigoni.

Koga na masovniot belgradski miting za odbrana na Kosovo biv{iot premier ja izvikna politi~kata alegorija “Ima li nekoj Srbin koj ne e od Kosovo?”, Pan~i}, crno na belo, vo nedelnikot “Vreme”, napi{a deka, ete, `al mu e, ama toj ne e od Kosovo. Vo nikoj pogled...

Ovie sporedbi mo`ebi govorat za profesionalnite podelbi koga lu|eto stanuvaat novinari, koga novinarite stanuvaat lu|e, vo sekoj pogled?

Sekoja vlast vo minative dve decenii se obiduva{e da go “uprosti” novinarstvoto, i od watchdog (ku~e-~uvar) na op{testvoto, da napravi samo poslu{no ku~e.

Me|utoa, na drugata strana se postavuva pra{aweto: {to napravija novinarite vo toj period? Stanaa li profesionalci kako {to formalno se deklariraat?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

8

M

ilioni evra e dobivkata na Komercijalna banka za prvata polovina od godinata, {to e rekordna dobivka. Ovoj pozitiven finansiski rezultat e za 47,4% pove}e od ostvareniot pozitiven finansiski rezultat vo istiot period od minatata godina, so {to planot za prvoto polugodie od 2010 godina e realiziran so 90,1%. Bankata ostvari dobivka vo uslovi na zazdravuvawe na makedonskata ekonomija, namalena likvidnost i s$ u{te nestabilni pazarni uslovi. Na stranata na prihodite najgolemo vlijanie na ostvareniot finansiski rezulatat imaat efektite od kursnite razliki, dodeka na stranata na rashodite namaluvaweto na administrativnite rashodi i rashodite povrzani so kvalitetot na kreditnoto portfolio, {to e glavno povrzano so naplatata na kreditite. Stapkata na adekvatnost na kapitalot vo prvoto polugodie iznesuva 11,54% i e vo ramki na propi{aniot minimum od 8%.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

TURISTITE VO GRCIJA ZAGLAVIJA SO PRAZNI REZERVOARI I makedonskite turisti imat problem da dojdat do gorivo vo Grcija, a posebno e kriti~no na ostrovite, kade {to se zaglaveni golem broj turisti. Se zabele`uvaat i prvite avtomobili ostaveni na pati{tata KATERINA POPOSKA

I

poposka@kapital.com.mk

ljadnici turisti zaglavija vo Grcija, zatoa {to ve}e gi ispraznija rezervoarite na svoite avtomobili, a benzinskite pumpi se zatvoreni. Vo celata zemja ima nedostig od gorivo poradi {trajkot na transporterite.

Posebno e kriti~no na ostrovite, kade {to najmnogu se ~uvstvuva nedostigot od gorivo.

Spored informaciite od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, situacijata vo Grcija e tenzi~na. Od na{eto MNR informiraat deka postojano se vo kontakti so makedonskite diplomatski pretstavni{tva vo Atina i vo Solun, od kade {to redovno dobivaat brifinzi za slu~uvawata na gr~ka teritorija. Spored poslednite informacii, makedonskite turisti najmnogu se stacionirani vo odmorali{tata vo severniot del na Grcija, koj e pod nadle`nost na diplomatskoto pretstavni{tvo vo Solun. Tamu ve}e ima javuvawa od na{i gra|ani koi sakale da se informiraat podobro za slu~uvawata so nedostigot od gorivo vo Grcija. Javuvawa od gra|ani koi ostanale bez gorivo vo svoite vozila s$ u{te ne se registrirani.

“Ona {to zasega e sigurno e deka nikoj ne mo`e da predvidi koga }e prekine {trajkot na gr~kite kamionxii”, izjavija od MNR, od kade {to v~era im sugeriraa na gra|anite koi planiraat da patuvaat vo Grcija so patni~ki vozila da vleguvaat vo zemjata so poln rezervoar, kako i da vnimavaat na koli~estvoto gorivo neophodno za vra}awe vo Republika Makedonija. Vo soop{tenieto se naveduva deka situacijata e posebno vlo{ena vo turisti~kite mesta, kade {to nema gorivo, voop{to, i ve}e ima slu~ai na stranski turisti ostanati na otvoren pat.

Od turisti~kite agencii kaj nas, kako i v~era, povtorno tvrdat deka nema nikakvi problemi za obezbeduvawe transport do sakanite turisti~ki destinacii, bidej}i avtobusite pred

100.000 SRPSKI TURISTI NA ULICA

Srpskite mediumi objavija deka vo Grcija okolu 100.000 nivni sogra|ani ostanale blokirani poradi nedostig od gorivo. Del od niv komentiraat deka ako nekoj uspee da najde gorivo, toga{ toa e isto kako da ste dobile dobivka na loto. Poradi vakvata situacija, na srpskite gra|ani koi planiraat da patuvaat za Grcija im se prepora~uva da gi napolnat rezervoarite so gorivo vo Makedonija. vlezot vo Grcija gi polnat svoite rezervoari so gorivo koe im e dovolno za da go napravat neophodniot prevoz i povtorno da se vratat vo Makedonija.

Spored podatocite od MVR, vlezot i izlezot na doma{ni i stranski dr`avjani na grani~nite premini so Grcija, i pokraj krizata, e sosema normalen za ovoj period od godinata. Spored ovie podatoci, vo periodot od 23 do 28 juli preku grani~niot premin Star Dojran vlez na makedonska teritorija ostvarile 1.649 makedonski i 2.548 stranski dr`avjani. Vo sprotivna nasoka, odnosno izlez od Makedonija vo Grcija, ostvarile 2.548 makedonski i 2.896 stranski dr`avjani.

Preku grani~niot premin Bogorodica vo Makedonija vlegle 10.188 makedonski i 42.888 stranski dr`avjani, a izlegle 15.407 makedonski i 29.241 stranski dr`avjani.

Na grani~niot premin Mexitlija se registrirani - na vlez 5.356 makedonski i 6.888 stranski dr`avjani, a na izlez 3.943 makedonski i 6.512 stranski dr`avjani.

Poradi s$ pogolemite prob-

5

evra za litar gorivo dostigna cenata na crno vo Grcija

lemi koi gi predizvika {trajkot na kamionxiite vo Grcija vladata im naredi na sopstvenicite na tovarni kamioni i cisterni da go prekinat {trajkot i da se vratat na rabota. Vladata objavi i gra|anska mobilizacija za da gi prinudi {trajkuva~ite da se vratat na rabota i da se normalizira snabduvaweto so gorivo vo zemjata. Premierot Jorgos Papandreu ovaa merka ja opravduva so neophodnosta od za{tita na interesite na dr`avata i na gra|anite.

I pokraj toa, kamionxiite go prodol`uvaat {trajkot, a v~era dojde i do sudir so policijata. Gr~kiot sindikalen lider Gorgios Gorgatos & pora~a na vladata da ja pu{ti armijata da gi vozi nivnite kamioni, bidej}i kamionxiite nema da sednat zad volanite s$ dodeka ne se prifatat nivnite barawa.

NAVIGATOR

30.07.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

OBEDINUVAWE, NE GRANICI

R

QUBEN TEVDOVSKI

DEJVID KAMERON

DIMITAR PETROV

VUK JEREMI]

ritanskiot premier reme e Regulatornata rpskiot minister za akedonija so Ilinden M vleze vo grupata na Bza kratko vreme se Vkomisija za energetika Snadvore{ni raboti SAD, [vajcarija i Fran- nametna kako lider na da ja promeni metodologi- otpatuva za Wujork za cija, ~ii nacionalni praznici gi odbele`uva i vladata na Kanada

svetsko nivo, so povicite i obvinuvawata za terorizam vo odredeni zemji

jata za utvrduvawe na da bara novi mehanizmi cenata na parnoto, koja e vo ON za pobivawe na besmislena i {tetna statusot na Kosovo

SKANDALOZNO

MENAXERSKITE PLATI ]E OSTANAT DEL OD CENATA NA PARNOTO Ekspertite tvrdat deka stavkata za menaxerskite nadomestoci vo presmetkata na cenata na parnoto e nezna~itelna, no deka e potrebno poprecizno regulirawe vo Pravilnikot KATERINA POPOSKA energetika. poposka@kapital.com.mk Vo Pravilnikot za na~inot i uslovite za regulirawe zvesno e deka meto- na cenite na toplinskata i dologijata za utvr- elektri~nata energija, odobren duvawe na cenata od Regulatornata komisija na parnoto i na stoi deka “menaxerskite plati strujata koja vo sebe i menaxerskite nagradi, vo gi vklu~uva i platite i bo- normalizirani iznosi, soodnusite na menaxerite nema da vetno na zgolemuvaweto na se promeni. Ekspertite koi gi efikasnosta, a spored odkonsultira{e “Kapital” tvrdat lukite na upravnite organi na deka udelot na platite i bo- pretprijatieto. Operativnite nusite vo utvrduvaweto nova tro{oci, soglasno ovaa metocena e nezna~itelen i nema dologija, se tro{oci za rabogolemo vlijanie vrz krajnata teweto i odr`uvaweto na cena. Za nekoi od porane{nite reguliranata dejnost na pret~lenovi na Regulatornata prijatieto, vo soglasnost so komisija za energetika ova tehni~kite standardi koi se na menaxerite im davalo primenuvaat vo Makedonija, stimul za da rabotat dobro. a odrazuvaat normalizirani Za drugi porane{ni ~lenovi tro{oci za vr{ewe na reguna Komisijata, pak, vakvata liranata dejnost.” odredba vo Pravilnikot e Pretsedatelot na Regulatornata komisija, Dimitar neprecizna.

“Ova e mnogu ~uvstvitelna Petrov, pri soop{tuvaweto rabota, no istovremeno i na novata cena na parnoto mnogu neprecizno opredelena v~era za prvpat potvrdi deka vo metodologijata. Bidej}i se vo cenata se presmetuvaat raboti za javna usluga i za i direktorskite plati i napriroden monopol, Regula- graduvawata koi menaxerite tornata komisija treba da na toplanite gi dobivaat vo doprecizira, da obrazlo`i tekot na godinata. Toa zna~i koj e limitot do koj se priz- deka i gra|anite i firmite navaat menaxerski plati i preku cenata na parnoto nagradi i po koi kriteriumi pokrivaat del od platite na se pravi toa. Kako {to sega direktorite. stoi vo metodologijata, apso- “Nie ne sme zadovolni so lutno e neopravdano tie da se na~inot na koj se dostavupresmetuvaat vo krajnata cena vaat podatoci od kompaniite. na parnoto. Nikade ne stoi Metodologijata gi priznava koj e toj limit na plati ili sekoga{ i platite i nagradunagradi“, objasnuva Radomir vawata na menaxerite. Mora Cvetkovi}, porane{en ~len da ima menaxeri, mora da na Regulatornata komisija za ima plata. Gra|anite ja pla}a-

I

3 FAKTI ZA...

5,2% 5,9% 2,3%

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO JUNI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA ZA VADEWE RUDI I KAMEN

e{enijata na bilate-ralnite pra{awa naa Balkanot ne se vo iracionalni politiki za iscrtuvawe novi granici,, tuku vo obedinuvawe i sorabotka na regionot vo koj granicite nema da bidat va`ni, bidej}i vremeto za debati za granicite treba da bide zad nas. Ova go pora~a ministerot za nadvore{ni ni raboti na Albanija, Ilirr Meta, za vreme na svojataa poseta na Skopje.

Vo uslovi koga zemjite od Balkanot se razedineti me|u sebe tokmu poradi postoeweto na bilateralnite sporovi, a koi se nametnuvaat kako osnovni pre~ki vo nivnata integracija vo EU i NATO, ministerot za nadvore{ni raboti, Meta, so vakvata vizionerska izjava se poka`a kako vistinski pobednik i lider so jasna evropska vizija.

Vakvata retorika na Meta e vo ista nasoka i so izjavite na me|unarodnite pretstavnici pri posetata na zemjite od ovoj region,

GUBITNIK

SABOTER NA SOPSTVENATA MISIJA

N Od zadutre, 1 avgust doma}instvata i javnite institucii priklu~eni na mre`ata na Toplifikacija }e pla}aat parno poskapo za 11,35%. Korisnicite pak, na parnoto-greewe na toplanata Skopje-Sever, do 31 dekemvri ovaa godina }e pla}aat poskapo parno za 14,98%. at krajnata cena na toplinskata energija, tie pla}aat s$ i ne slu~ajno postojano sme sekoga{ vo sudir so kompaniite”, objasnuva Petrov.

Vo odbrana na svojata kompanija zastana i direktorot na Toplifikacija, Dimitar Haximi{ev. Odbegnuvaj}i da objasni za opravdanosta na vakvata odredba, edinstveno n$ upati na tekstot od Pravilnikot.

“Sekako deka e izdr`ana vakvata odredba. Pa, koj }e gi vodi kompaniite, koj }e gi pokrie tro{ocite? Vo pravilnikot s$ ubavo pi{uva. Vo drugite

zemji e u{te postra{no”, veli Haximi{ev. Od Organizacijata na potro{u-va~i velat deka za ovaa odredba slu{nale od mediumite, no za da reagiraat do Regulatornata komisija ili do narodniot pravobranitel treba prvo da dobijat reakcija od nekoj potro{uva~.

“Verojatno po 1 avgust koga gra|anite }e gi dobijat smetkite }e reagiraat. Dokolku gra|anite se po`alat do nas, sekako deka }e barame da se preispita odlukata na Regulatorna“, veli Tawa Tasevska, praven sovetnik na OPM.

PROCENKI...

oviot makedonski ambasador vo NATO, Martin Trenevski, u{te pred da otpatuva vo Brisel se pogri`i i`i tamu da ne bide pre~ekan kan so dobredojde. Pretstavuvuvaj}i ja svojata platforma rma za diplomatsko dejstvuvawe, we, toj ja obvini Alijansata za “~inovni~ko-birokratski prisistap, poradi koj od ve{ta~ki ki pri~ini ni stava sopki”, i”, potoa oceni deka na NATO ATO “ne mu cvetaat rozi” nitu na politi~ki, nitu na voen plan, an, a na kraj i gi podeli ~lenenkite na Severnoatlantskiot iot sojuz, ocenuvaj}i samo del od niv kako prijatelski zemji na Makedonija.

Duri i da e to~no ne{to od nabroenoto, sepak, vakvite kritiki od baratelot ({to e Makedonija) kon stranata od koja se bara (NATO), prvo, se netipi~ni za diplomatijata, a vtoro, zabele`itelno gi namaluvaat mo`nostite za uspeh. A, te{ko i deka, voop{to, e mo`en uspeh vo del od diplomatskite zalo`bi {to gi najavi noviot ambasador vo NATO, koj, me|u drugoto, planira da bara od Brisel

ILIR META vo koi jasno poso~uvaat deka ne treba da se gleda vo minatoto, tuku treba da se celi kon idninata i kon ona {to e najva`no za zemjite od ovoj region. A, tokmu vakvata nedvosmislena evropska vizija e onaa {to treba da ja promoviraat site zemji od regionot, so cel pobrzo da se integriraat vo evroatlantskite strukturi.

I albanskiot {ef na diplomatijata nagolemo ja {iri ovaa vizija na Balkanot.

MARTIN TRENEVSKI da gi revidira zaklu~ocite od NATO-samitot vo Bukure{t, koga Makedonija ne be{e pokaneta za ~lenstvo. Toj saka i Alijansata da go smeni svojot Ustav, odnosno negovite odredbi {to se odnesuvaat na obvrskata za konsenzus i solidarnost me|u NATO-~lenkite, na koi se povika NATO po barawe na Grcija na Samitot od 2008 godina?! Ako se zaklu~uva spored negovata platforma i stavovi, toj vo Brisel }e vodi nevozmo`na misija.

MISLA NA DENOT

QUP^O DIMOVSKI

minister za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo

ZA TUTUNOPROIZVODITELITE 23 MILIONI EVRA

I

splatata na subvenciite za proizvodstvo na tutun po edno evro za kilogram e celosno zavr{ena, otkako se isplateni zaostanatite 11 milioni denari na odredeni tutunoproizvoditeli, raportira{e v~era ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, odgovaraj}i na prateni~ko pra{awe.

“Vladata, vrz osnova na programata za direktna finansiska poddr{ka, predvide 23 milioni evra za tutunoproizvoditelite. Vo Bitolsko ima{e problemi od tehni~ki pri~ini koi se nadminaa”, objasni toj. Za tutunoproizvoditelite vo Bitolskiot region vo 2009 godina se isplateni pove}e od osum milioni evra.

IMA EDNA STARA POGOVORKA KOJA VELI DEKA VLADATA E TVOJ PARTNER OD DENOT KOGA ]E SE RODI[, NO IZLGEDA DEKA NE DOA\A NA SITE SOSTANOCI

XON MALOUN OSNOVA^ NA MEDIUMSKATA KORPORACIJA LIBERTI MEDIA, NAREKUVAN “KRAL NA KABELSKATA TELEVIZIJA”

4 30.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...PAPATA NA GODI[EN ODMOR

...ELEGANTNO I SO STIL

...AKO PROTE^E

Benedikt 16 vo zamokot Gandolfo

Ruski tenkovi odigraa „balet“

BP bu{i pred Libija, Sredozemnoto More vo opasnost

apata Benedikt 16 go pominuva letoto vo vikendicata ^ P vo zamokot Gandolfo. Na nevoobi~aenite i naizgled intimni fotografii papata voop{to ne deluva opu{teno i prirodno.

etiri tenkovi „T-90“ na muzi~ka podloga „odigraa“ samo del od ruskata voena istorija. Na voena parada ruskata armija ja demonstrira{e svojata mo} i opremenost.

zalivot Sirta, okolu 500 kilometri od bregot na Sicilija, BP naskoro treba da zapo~ne da bu{i so nade` Vdekaokompanijata od podmorjeto }e mo`e da crpi nafta. Italijanskite organizacii za za{tita na okolina se vo panika.

DVA, TRI ZBORA

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

“Kolku i da be{e te{ka ovaa maka od pet meseci za mene, jas se vra}am so edna golema pobeda vo odnos na karakterot na vojnata. BiH be{e napadnata i be{e `rtva na agresija. Bev iznenaden od koli~inata na lagi i falsifikati koi gi dostavi Srbija do ekstradicioniot sud vo Velika Britanija” EJUP GANI] porane{en ~len na voenoto Pretsedatelstvo na BiH

“Kursot na dinarot e ogledalo na Srbija.

Ako se skr{i, nema da raspolagame so vistinska slika za realnosta.

Nikoj ne se zanimava so pri~inite za padot na vrednosta na dinarot – dali se toa malkute investicii, dvi`ewata vo regionot ili zgolemenata potro{uva~ka” RADOVAN JELA[I] porane{en guverner na Narodnata banka na Srbija

“Nova Qubqanska banka ne mo`e da vleze na hrvatskiot pazar. Dodeka ne se podmirat dolgovite na porane{nata Qubqanska banka kon hrvatskite {teda~i, nema da dozvolam vlez na taa banka na hrvatskiot pazar” @EQKO ROHATINSKI guverner na Nacionalnata banka na Hrvatska

GADGETS

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

MOTOROLA NAJAVUVA SUPER “PAMETEN” TELEFON

A

merikanskiot proizvoditel na mobilni telefoni Motorola objavi deka do krajot na godinata na pazarot }e lansira “pameten” mobilen telefon so operativniot sistem na Google, so otvoren kod Android i so procesor od dva gigaherci.

Vo ovoj smartphone, me|u ostanatoto, }e bide vgraden i najnoviot ~ip “tegra” na kompanijata Nvidia, a toj }e poseduva i naprava za merewe na agolot vo odnos

na predmetot so koj e povrzan i opcija za emituvawe videosodr`ini vo tehnologija so visoka rezolucija (HD).

Ekspertite, sepak, ocenuvaat deka ostanuva da se vidi dali ogromnata mo}nost na ovoj telefon, koja e dvojno pogolema od sega{niot maksimum, }e bide realno iskoristena i kolkavo vlijanie }e ima taa na koristeweto, odnosno na mo`nostite za rabotewe na noviot aparat na Motorola.

POLITIKA

30.07.2010

5

NAJMNOGU PRATENI^KI PRA[AWA ZA MLEKAROT ILIEVSKI MILO[OSKI: BLOKIRANI SME PORADI NERELEVANTNI PRI^INI! riminalot vo REK Bitola 7 milioni evra i s$ u{te se krivi~na odgovornost.

K

i apseweto na mlekarot Du{ko Ilievski bea edinstvenata tema za "`e{ka" debata me|u pratenicite od opozicijata i Vladata na v~era{nata sednica posvetena na prateni~ki pra{awa.

SDSM obvini deka vlasta e selektivna vo borbata so kriminalot. “Dva slu~aja vo Bitola pred dve nedeli go potvrdija toa - 12 visoki rakovoditeli od REK Bitola se obvineti za kriminal od

na rabotnite mesta, a ne vo pritvor. A, dva dena podocna, mlekarot Du{ko Ilievski be{e spektakularno uapsen so negovite najbliski poradi div konop na nivnata niva�, izjavi Vesna Bendevska.

Taa go pra{a premierot Nikola Gruevski zo{to nema obvinenie i za ministerot za odbrana Zoran Kowanovski, koj toga{ bil generalen direktor na REK Bitola, i dali se obiduva da go amnestira od

Premierot vakvite obvinuvawa gi oceni kako insinuacija. "Ako za nekoj postoi kakov bilo dokaz deka go prekr{il zakonot, nezavisno koj e, {to e, na koja funkcija e, od koja partija e, kaj nas nema razlika. Ova pra{awe mo`am da go razberam samo od aspekt na va{eto postapuvawe i va{ata matrica na razmisluvawe. Vie verojatno taka bi postapuvale", re~e Gruevski.

D

okolku ne postoe{e gr~kata blokada, Makedonija }e be{e na pat da stane ~lenka na Evropskata unija zaedno so Hrvatska, izjavi v~era {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, vo intervju za briselskiot nedelnik "Evropski glas".

Milo{oski izrazuva ~uvstvo na frustriranost poradi gr~kata blokada, koja, spored nego, e nerelevantna pri~ina.

"Ako Grcija ne go nametne{e svoeto bilateralno pra{awe so Makedonija, denes zemjava }e be{e na pat da stane ~lenka na EU zaedno so Hrvatska. Grcija

znae deka faktite i pravdata se na na{a strana vo sporot za imeto�, veli Milo{oski.

Izjavata na Milo{oski doa|a neposredno po sostanokot na Komitetot za asocijacija i stabilizacija vo Brisel, na koj evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan Fule, zabele`a n a i n te nz i te tot n a reformskiot proces vo odredeni klu~ni oblasti vo Makedonija.

MARTIN TRENEVSKI, NOV AMBASADOR VO NATO

MO@EN E VLEZ VO NATO I BEZ MENUVAWE NA IMETO

Poziciite od koi trgnuva vo diplomatska misija noviot makedonski ambasador vo NATO, Martin Trenevski,

se poradikalni i po{tetni i od poznatite problemati~ni stavovi na Vladata na koi se bazira makedonskata nadvore{na politika, obvinuva opozicijata

I

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

vo nadvore{nata politika, Trenevski } e prodol`i so vladiniot trend vo vnatre{nata politika, na sozdavawe neprijateli, re~e pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski, komentrij}i go izlagaweto na novoimenuvaniot ambasador vo NATO, Martin Trenevski, vo koe toj ja prezentira{e platformata na svoite pretstojni diplomatski aktivnosti.

Trenevski so neskrien optimizam o~ekuva deka vo noemvri, na lisabonskiot NATO samit, golema e mo`nosta Makedonija da dobie pokana za ~lenstvo vo Alijansata, duri i ako vo me|uvreme ne uspee da go re{i sporot so imeto. Vakvite o~ekuvawa Trenevski gi bazira na sopstvenata procenka deka Alijansata pominuva niz

te`ok period, {to }e ja natera da ja sfati realnata situacija na teren.

"Vo Lisabon so pravo mo`eme da o~ekuvame pokana za ~lenstvo. Ne mo`e nekoj vo Brisel od ~inovni~ko-birokratski pri~ini da gi osporuva na{ite evidentni rezultati vo ispolnuvaweto na NATO-kriteriumite, i od ve{ta~ki pri~ini da & stava sopki na zemja koja poka`ala deka e zrela za ~lenstvo, dotolku {to ima podobri rezultati i od nekoi zemji koi ve} e ~lenuvaat vo Severnoatlantskiot sojuz. Osobeno sega, koga na Alijansata ne & cvetaat rozi. Nejzinoto pro{iruvawe e dovedeno vo pra{awe (Ukraina donese zakon so koj se zabranuva ~lenuvawe na zemjata vo voeni alijansi), a voeniot anga`man ni oddaleku ne gi ispolnuva o~ekuvawata. I samoto nepokanuvawe na Makedonija za ~lenstvo vo NATO, na

samitot vo Bukure{t, seriozno go naru{i ugledot na Alijansata. Vo ovie okolnosti realno e da se o~ekuva odlu~uva~kite faktori vo Brisel da ja sfatat realnosta na teren, a toa nie }e go pomogneme posvetuvaj}i im posebno vnimanie na ambasadorite na zemjite-~lenki koi se prijateli na Makedonija", izjavi Trenevski vo svoeto ekspoze, koe Ivanovski go oceni kako frapantno.

Skoro i da nema{e del od obra}aweto na Trenevski, koj ne be{e opfaten od ostrata kritika na pratenikot na SDSM. "Vie intimno ne ja sakate, nitu ja po~ituvate NATO Alijansata, a }e n$ pretstavuvate tokmu vo ovaa organizacija. Ako imate namera da n$ pretstavite kako {to izlo`ivte, toga{ podobro e da ne odite.

Kritikuvaj}i ja organizacijata na Alijansata kako birokratsko-~inovni~ka vie zaboravate deka vo Brisel

za ostvaruvawe na na{ata cel va`ni se ne samo sredbite so ambasadorite na "prijatelskite" zemji, tuku i sorabotkata so site tie lu|e koi rabotat vo administracijata na Severnoatlantskiot sojuz. Da ne zboruvame deka na diplomatskata logika krajno & e tu|a podelbata na dr`avite vo svetot na prijatelski i neprijatelski, ili ocenkata deka Alijansata pretrpela seriozno naru{uvawe na ugledot odbivaj}i ja Makedonija vo Bukure{t", izjavi Ivanovski, vo eden del od svojata kritika na platformata za diplomatski nastap vo Brisel na novoimenuvaniot ambasador.

Pratenikot na Demokratskiot sojuz, Pavle Trajanov, osobeno be{e za~uden od o~ekuvawata na Trenevski deka Grcija mo`e da bide zaobikolena na na{iot pat do ~lenstvo vo NATO. "Ne mo`am da veruvam deka vlezot na Makedonija vo NATO mo`e da se slu~i

bez kompromis so Grcija za razre{uvawe na sporot okolu imeto", izjavi Trajanov.

Trenevski na dol`nost vo Brisel }e stapi na 1 septemvri, i najavi deka so dobro ekipiraniot tim na NATO-diplomatskata misija }e napravat s$ za zna~itelno da ja podobrat makedonskata pozicija pred Samitot na Alijansata vo Lisabon, i pokraj kratkoto vreme do sredinata na noemvri, koga }e se odr`i.

Toj re~e deka vo Brisel }e insistira na razvoj na ekonomska diplomatija vo NATO-kontekstot, za{to trupite na Alijansata se golemi potro{uva~i (na hrana, municija i ostanata voena oprema), a Makedonija ima odli~na tradicija i kapaciteti (nasledeni od porane{na SFRJ), kako Euro Kompozit, Samokov, Ruen, so koi mo`e da se privle~e vnimanieto na ekonomskiot sektor na NATO.

Martin Trenevski, kako diplomat posleden pat ja vr{e{e dol`nosta na generalen konzul na Makedonija vo Kanada.

6 30.07.2010 NOVIOT POLITI^KI I EKONOMSKI CEN N

SLOVENIJA – PRIJATEL BRO GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

KATERINA SINADINOVSKA

R

sinadinovska@kapital.com.mk

epublika Slovenija vo mnogu navrati dosega se poka`a kako eden od najglasnite i najposvetenite poddr`uva~i na makedonskite evroatlantski integracii. Slovene~kite politi~ki lideri i relevantni slovenski politi~ki faktori re~isi i ne ispu{taat mo`nost za silno da lobiraat vo evropskite institucii za potrebata od {to pobrzo otpo~nuvawe na pristapnite pregovori za polnopravno ~lenstvo na Makedonija vo EU. Vakvata politika i odnos na Slovenija vo odnos na Makedonija se tolkuva razli~no.

Od komentari deka se raboti za ~isto ekonomski interes na dr`ava koja dolgo vreme go koristi makedonskiot pazar i resursi. Nekoi odat dotamu da analiziraat deka vo uslovi koga Slovenija se soo~uva so seriozni ekonomski problemi, balkanskite pazari i toa kako & se potrebni. Postojat i analizi deka silnata i prodorna uloga na Slovenija ne samo vo Makedonija, tuku i vo ostanatite eks-jugoslovenski republiki e rezultat na slovene~kata ambicija da se nametne kako seriozen lider na Balkanot. Zemja-lokomotiva na evro-integrativnite procesi na zemjite od Zapaden Balkan. Jugonostalgi~arite, pak, zaklu~uvaat deka sepak, se raboti za dr`ava so koja do pred samo dve decenii sme bile edno i od koja normalno e da se o~ekuva pomo{ i aktivna poddr{ka.

Bez razlika na toa kade se krijat korenite na intenzivnoto slovene~ko pribli`uvawe kon Makedonija i ostanatite zemji od regionot, fakt e deka Slovenija, nejzinite institucii i politi~ki lideri, osven silnata deklarativna zalo`ba za evropskata perspektiva na Makedonija, prezema i konkretni aktivnosti od davawe tehni~ka i stru~na poddr{ka na makedonskite institucii do pokrenuvawe konkretni inicijativi vo brojnite evropski institucii i tela vo nasoka na turkawe na procesot.

Edna od pogolemite inicijativi vo toj pravec be{e martovskiot sostanok na liderite na zemjite od Zapaden Balkan pod imeto “Zaedno za Evropskata unija: Pridones na Zapadniot Balkan za evropska idnina”, koj se odr`a vo Brdo kaj Kraw. Vo `elbata za zajaknuvawe na regionalnata sorabotka, slovene~kata vlada usvoi Strategija za nasokite za

deluvawe na Slovenija na teritorijata na Zapaden Balkan.

Vo makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti odnosite so Slovenija gi ocenuvaat kako isklu~itelno dobri, so odli~ni politi~ki i ekonomski bilateralni vrski i bez nikakvi otvoreni pra{awa.

“Slovenija e principielen, kontinuiran i sestran poddr`uva~ na procesot na integracija na Zapaden Balkan vo EU, {to be{e potvrdeno i za vreme na slovene~koto pretsedatelstvo so EU, vo prvata polovina na 2008 godina. Vakvata poddr{ka prodol`i i vo nared-

niot period. Osobeno ja cenime golemata poddr{ka naSlovenija za procesot na vizna liberalizacija za zemjite od Zapaden Balkan i anga`manot na Tawa Fajon kako izvestuva~ za dosieto za viznata liberalizacija vo ramkite na EP. Sekako od ogromno zna~ewe za zemjite e tehni~kata poddr{ka koja Slovenija ja pru`a vo procesot na integracija vo EU izrazena preku prenesuvawe na sopstvenite iskustva vo toj proces i jaknewe na administrativnite kapaciteti, kako i razvojnata pomo{”, velat vo MNR za sorabotkata pome|u Skopje i Qubqana.

Slovenija ima zna~ajna i vredna

za potencirawe anga`iranost i vo sporot za imeto pome|u Grcija i Makedonija. Slovene~kite evroparalmentarci javno se zalagaat za deblokada na evropskite integracii na dr`avata sprotivstavuvaj}i se na vetoto {to kako instrument go koristi ju`niot sosed za pritisok vo sporot. Slovencite prepora~uvaat da se ugledame tokmu na niv i na na~inot na koj tie go re{ija svojot pove}egodi{en bilateralen spor so Hrvatska za pomorskite i kopneni granicipreku dijalog i kompromis. Koga se raboti za sporot, Slovenija mnogu jasno ja ima definirano svojata pozicija- silna poddr{ka

za vlezot na Makedonija i vo EU i vo NATO-alijansata.

Osven kon Skopje, qubovta na Qubqana se {iri i kon ostanatite zemji so koi do pred dve decenii be{e vo ista dr`ava. Slovenija, prva od ostanatite {est jugoslovenski republiki vleze vo evropskoto semejstvo vo 2004 godina, a sega otvoreno poka`uva podgotvenost i da ja zazeme balkanskata liderska pozicija. Slovenija se nametnuva kako zemja voda~ koja saka da bide korektor na temnite fleki na bilateralnite odnosi pome|u balkanskite dr`avi koi izobiluvaat so otvoreni pra{awa. Tokmu Samitot vo Brdo kraj Kraw od poznava~ite be{e

SLOVENICITE TALER I KACIN – NAJGLASNIT

G

lavni protagonisti vo poddr{kata na Slovenija vo evrointegrativnite procesi na Makedonija, se slovene~kite evropratenici Zoran Taler

i Jelko Kacin. Tie vo septemvri bea nazna~eni za izvestuva~i na Evropskiot parlament za Makedonija i Srbija, so uloga da gi podgotvuvaat izve{taite za napredokot na kandidatite i na potencijalnite kandidati

ZORAN TALER “EU bez odlagawe da zapo~ne pregovori za ~lenstvo na Makedonija i da ne dozvoli bilaterlanite pra{awa da go optovaruvaat evropskiot proces na zemjata. Unijata da pobara od Grcija da poka`e solidarnost vo odnos na Makedonskoto ~lenstvo vo EU, kako {to i Unijata poka`a solidarnost kon nea za vreme na golemata finansiska kriza”.

za ~lenstvo vo EU. Nivnata zalo`ba, a osobeno zalo`bata na Zoran Taler koj e specijalen izvestuva~ za Makedonija, se potvrduva i so toa {to toj postojano be{e na relacija Skopje-Brisel.

Pokraj porakite za odnosite vo Brisel i nivnite mislewe za reformskite procesi vo Makedonija, Taler osobeno se istakna i so baraweto dostaveno do Evropskiot parlament, pred Sovetot na ministri vo juni, koga [panija & go predade pretsedatelstvoto so Unijata na Belgija.

Toga{, Taler do evropratenicite dostavi barawe, Evropskata unija

da gi zapo~ne pregovorite so Makedonija, bez razlika {to sporot so Grcija s$ u{te ne e re{en.

Iako, izvestuva~ za Srbija, evropratenikot Jelko Kacin, so svoite izjavi i potezi, isto taka se istakna kako politi~ka figura koja se zalo`uva za evrointegrativnite procesi na Makedonija vo EU. Imeno, toj li~no od visokiot prestavnik na EU za nadvore{na politika i bezbednost, Ketrin E{otn, pobara EU da gi definira preduslovite za otpo~nuvawe na pregovori so Makedonija. Toj toga{ poso~i, deka dokolku EU gi zapo~ne pregovorite

NTAR NA BALKANOT

30.07.2010

7

OJ EDEN NA MAKEDONIJA Qubqana u ve}e e doka`an poddr`uva~ r u na evrointegrativnite r r aspiracii r M k j O k ima i akcija. k j I toa ne samo vo MakeM k na Makedonija.

Osven poddr{ka, donija, tuku i vo site ostanati eks-jugoslovenski zemji so ambicija da stane evropskata lokomotiva na Balkanot. Ne pomalku zna~ajna i osvojuva~ki naso~ena e i ekonomskata uloga na Slovenija. ]e uspee li ovoj doka`an makedonski prijatel vistinski da se nametne kako ekonomski i politi~ki lider na Balkanot? ocenet kako prvata golema inicijativa na Slovenija za da gi sploti balkanskite dr`avi, celta kon koja site se stremat – integracija vo Evropskata unija. Samitot do`ivea fijasko, otkako propadna idejata na ista masa da sednat liderite na Srbija i na Kosovo, Boris Tadi} i Fatmir Sejdiu i poka`a u{te edna{ deka Balkanot e region koj ne zaludno se sporeduva so Bure barut, mesto vo koe nere{enite sporovi pome|u dr`avite-sosedi se s$ u{te gorliv problem. Kako i da e, ovoj Samit od poznava~ite be{e okvalifikuvan kako serizozen ~ekor napred vo zaedni~koto dvi`ewe na dr`avite ka~eni na balkanskiot voz kon Unijata, voz ~ija lokomotiva e tokmu Slovenija.

DALI VO DIPLOMATIJATA IMA MESTO ZA QUBOV? Porane{niot diplomat i minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule veli deka mora da se sfati oti vo nadvore{nata politika s$ e pra{awe na interes, a ne na emocii.

“Pozicijata na Slovenija vo evrointegrativnite procesi e splet od `elbata na Slovenija da se poka`e kako lider vo regionot i da & pomogne na Makedonija da stane polnopravna ~lenka na Unijata. Sepak, smetam deka najva`en od site, e ekonomskiot interes na Slovenija vo odnos na Makedonija.

Bevme dolgo vreme vo federacija i Slovenija gi koriste{e na{ite resursi koi posle gi vra}a{e kako gotovi proizvodi na na{iot pazar.

Proizvodite na Slovenija te{ko konkuriraat na pazarot na Evropskata unija, osobeno ako se zemat predvid i evtinite proizvodi na Kina koi go preplavija evropskiot pazar. Tie znaat deka na Balaknot imaat pazar na koj mo`e da gi

PORANE[EN MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI “Vo me|unarodnite odnosi nema qubov i nema iskreni nameri, ima samo interes. Najva`en od site e ekonomskiot interes koj go ima Slovenija vo odnos na Makedonija. Bevme dolgo vreme zaedno vo federacija i Slovenija gi koriste{e na{ite resursi koi posle gi vra}a{e kako gotovi proizvodi na na{iot pazar”

“JUGOSLOVENSKO” LOTO VO QUBQANA?

Iako oficijalno ne e potvrdeno, sedi{teto na novoto jugoslovensko loto koe }e gi opfa}a zemjite od porane{nata jugoslovenska federacija bi trebalo da bide vo Slovenija. Lozovite }e se prodavaat nasekade, no izvlekuvaweto }e bide vo Qubqana {to e samo u{te eden dokaz deka za nov politi~ki i ekonomski centar na Balkanot se nametnuva tokmu Slovenija! plasiraat svoite skapi proizvodi#, veli ^a{ule za “Kapital”.

Toj tvrdi deka vo me|unarodnite odnosi nema qubov i nema iskreni nameri, ima samo interes. Koga biv{ite jugoslovenski zemji bi stanale del od Evropskata unija, Slovenija kako postara ~lenka koja so godini e del od ova semejstvo, }e pretendira da bide ekonomski lider vo regionot. #Od druga strana, Slovenija navistina saka Makedonija da ja nadmine blokadata {to ja ima so Grcija vo odnos na sporot so imeto, i zatoa Makedonija treba da gi poddr`uva naporite koi gi pravi Slovenija za na{eto ~lenstvo vo EU. Ako go napravi toa, {to izgleda mnogu realno, Slovenija definitivno }e se nametne kako lider vo regionot”, veli ^a{ule.

I profesorot po me|unarodno pravo, Denko Malevski se soglasuva deka koga ja kreiraat svojata nadvore{na politika dr`avite se rakovodat od svoite interesi i vrz baza na toa tie gi opredeluvaat i svoite prioriteti. Malevski sugerira deka Makedonija treba da prestane da o~ekuva nekoj drug, odnadvor da & gi re{i problemite i da i gi deblokira integraciite.

“Za da dobijat na zna~ewe vo ramkite na me|unarodnata scena tie toa go pravat tokmu preku nivno promovirawe. Toa e od korist za Makedonija, no sepak toa pogolemo

DENKO MALEVSKI

PORANE[EN AMBASADOR “Izlezot za na{ite problemi ne treba da se bara nadvor, naprotiv toj treba da se bara vnatre. Jasno e ve}e kade sme nie na patot na EU. Ovaa prikazna za promotori na Makedonija e papsana i ve}e nema smisla. Taa pravela smisla nekoga{ koga sme bile daleku od Evropskata unija. Vlezot na Makedonija vo EU zavisi od nas, a ne od Slovenija.”

zna~ewe ima za dr`avata koja se promovira samata sebesi. Izlezot za na{ite problemi ne treba da se bara nadvor, naprotiv toj treba da se bara vnatre. Jasno e ve}e kade sme nie na patot na EU. Ovaa prikazna za promotori na Makedonija e papsana i ve}e nema smisla. Taa pravela smisla nekoga{ koga sme bile daleku od Evropskata unija. Vlezot na Makedonija vo EU, zavisi od nas, a ne od Slovenija. Makedonija ve}e ima preporaka, i ~lenstvoto vo EU zavisi samo od nas. Jasno e deka od zapo~nuvawe na pregovorite so EU n$ deli samo sporot so imeto, i tuka ne mo`e da ni pomogne nitu eden promotor, tuku Vlada koja }e najde kompromisno re{enie.” Veli profesorot Malevski.

Deka `elbata na Slovenija da bide lider vo regionot ne e nova, potsetuva profesorot Stevo Pendarovski. Vakviot odnos na Slovenija se dol`i na nejzinata tendencija da se nametne za lider vo regionot u{te po raspadot na Jugoslavija. Dodava deka slovene~kiot najgolem interes vo ovoj region e od ekonomski aspekt, bidej}i kako mala dr`ava taa ne mo`e da se bori so edna ekonomija kakva {to ja ima Germanija, na primer.

Dopolnitelno,Pendarovski veli deka mnogu polesno na Slovenija & e da se promovira me|u dr`avite so koi porano ve}e bila vo edna zaednica.

A so ogled na faktot, deka Slovenija najbrzo od site zemji vo regionot uspeala da zakrepne na ekonomski plan, taa uspeala da se nametne kako lider ovde u{te pred da stane ~lenka na Evropskata unija. “[to se odnesuva za ulogata na Qubqana vo evrointegrativnite procesi na Makedonija vo EU, Slovencite imaat potpi{ano protokol so koj se obvrzuvaat da ja turkaat Makedonija na toj pat. Za da bide{ lider vo eden region, treba drugite zemji da te percepiraat kako takov. Slovenija nema{e problem da ja prodade svojata uspe{na

TE PODDR@UVA^I VO BRISEL so Makedonija, toa bi imalo pozitiven efekt na reformite, bi bil dopolnitelen pottik za re{avawe na sporot so imeto, kako i pottik za podobruvawe na op{tata ekonomska i politi~ka situacija vo zemjata. Toj isto taka se zalaga{e Makedonija da zapo~ne pregovori so Unijata zaedno so Island.

Pokraj Taler i Kacin, koi se nametnaa kako najistureni politi~ari od slovene~kata scena koi ja poddr`uvaat Makedonija vo integriraweto

SLOBODAN ^A[ULE

vo EU, zalo`bite na ministerot za nadvore{ni raboti na Slovenija, Samuel @bogar, kako i slovene~kiot premier,

Borut Pahor, dopolnitelno ja potvrduvaat zalo`bata na Slovenija za makedonskata evrointegracija.

JELKO KACIN “Pro{iruvaweto na EU mora da prodol`i. Od klu~na va`nost e da se odr`i dinamikata na evropskite integracii, taka {to vo uslovi koga Hrvatska e na krajot na pregovorite so ~lenstvo na EU, treba da otvorat pregovori so slednata zemja od regionot, a toa e Makedonija koja ve}e pet godini ~eka datum za pregovori”.

SLOVENIJA E CENTAR NA NOVATA @ELEZNI^KA ALIJANSA

@eleznicite na Slovenija, Hrvatska i Srbija formiraat zaedni~ko pretprijatie. Ovaa odluka “padna” vo Slovenija na sredbata na ministrite za transport i infrastruktura od ovie tri zemji. Celta na `elezni~kata alijansa e prevozot na stoka i patnici da bide poefikasen, porentabilen i pobrz. Zajaknatata sorabotka vo oblasta na `elezni~kiot, posebno na tovarniot soobra}aj na tranzitniot panevropski Koridor 10, od Germanija kon Turcija treba da im donese benefit na site ovie zemji, vo koi povtorno Slovenija se javuva kako inicijator i mesto kade {to se nosat klu~ni odluki ne samo od politi~ko, tuku i od ekonomsko zna~ewe. Zaedni~kata kompanija na slovene~kata, hrvatskata i srpskata `eleznica }e bide so sedi{te vo Qubqana, so cel zaedno da nastapat na pazarot i na ovoj koridor da privle~at {to pove}e soobra}aj i prihodi za site tri `eleznici, odnosno nacionalni `elezni~ki operatori.

Site tri dr`avi imaat interes na podra~jeto na koridorot 10 za da ja zgolemat konkurentnosta i frekventnosta na soobra}ajot na `eleznicata, posebno vo tranzitniot tovaren soobra}aj, otstranuvaj}i gi administrativnite prepreki na granicite i carinskite postapki. politika na patot na EU, pa so toa sigurno se nametnuva kako lider na Balkanot#, analizira Pendarovski.

Ako se isklu~i Amerika, Slovenija e najbliskiot strate{ki sponzor za Makedonija. Posledniot znak deka Slovenija ja poddr`uva Makedonija, e sredbata na ministerot za

nadvore{ni raboti na Slovenija, @bogar so dr`vaniot sekretar na SAD, Hilari Klinton. Toa e ne{to {to nitu edno drugo MNR na koja bilo ~lenka na EU go nema napraveno za Makedonija, veli toj.

I ova e isklu~itelna situacija Slovenija da lobira za nas kaj klu~niot centar vo svetot.

STEVO PENDAROVSKI

ANALITI^AR “Slovencite imaat potpi{ano protokol so koj se obvrzuvaat da ja turkaat Makedonija na evroatlantskiot pat.

Ako se isklu~i Amerika, Slovenija e najbliskiot strate{ki sponzor za Makedonija. Za da bide{ lider vo eden region, treba drugite zemji da te percepiraat kako takov. Slovenija nema{e problem da ja prodade svojata uspe{na politika na patot do EU, pa so toa sigurno se nametnuva kako lider na Balkanot.”

SLOVENIJA I EU

Slovenija stana polnopravna ~lenka na EU na 1 maj 2004 godina. Evropskata unija obrnuva posebno vnimanie na poziciite na Slovenija po odnos na stabilizacijata i situaciite pome|u zemjite od Zapaden Balkan, kako i za nivniot razvoj. Vo razgovori so drugite EU zemji-~lenki, Slovenija postojano poso~uva deka stabilnosta i razvojot na zemjite od Zapaden Balkan se od vitalno zna~ewe ne samo za Balkanot, tuku i za EU vo celina.

Pobrza integracija na zemjite od jugoisto~na Evropa e strategija koja Slovenija postojano ja promovira pred zemjite-~lenki na EU. Uspehot od vakvata zalo`ba i vakviot pristap na Slovenija e pove}e od evidenten. Hrvatska e na pragot do status na polnopravna ~lenka, Makedonija e zemja so kanidatski status, Srbija i Bosna i Hercegovina se na pat do potpi{uvawe na dogovorot za stabilizacija i asocijacija. Vo odnos na odredenite pra{awa koi ostanuvaa otvoreni pome|u zemjite od Balkanot, Slovenija se zalaga za postignuvawe na situacija koga zemjite od Balkanot }e gi prifatat evropskite vrednosti i normi {to e mo`no porano so cel pobrzo da stanat del do evropskoto semejstvo.

Kako zemja-~lenka na EU, Slovenija e osobeno aktivna vo prodlabo~uvawe na EU-relaciite so strategiski partneri i me|unarodni organizacii. Isto taka, Slovenija go pro{iri i svojot fokus na vlijanie vrz nadvore{nata politika na EU i sega e aktiven u~esnik vo diskusiite i inicijativite {to se odnesuvaat za ponatamo{noto pro{iruvawe na EU, no i za pr{awa koi se odnesuvaat i na drugite regioni od svetot, osven Balkanot. Za poznava~ite, vakvata pozicija na Slovenija vo EU, e osobeno zna~ajna vo odnos na ponatamo{nata politika na pro{iruvawe na EU, a osobeno za integriraweto na zemjite od Zapaden Balkan.

8 30.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

POJADOK SO DEN

POSKAPOTO PARNO GI SPASUVA “KUTRITE” DIREKTORSKI PLATI

Z

arem malku tro{oci im se priznavaat na kompaniite pri formiraweto na cenata na parnoto i strujata, pa stignavme nie, doma}instvata i firmite da gi subvencionirame i direktorskite plati i bonusi?! Zamislete, vo poslednite ~etiri godini so sekoja korekcija nagore na cenata na toplinskata i elektri~nata energija, doma}instvata i biznisot preku povisokata cena go finansiraat i raboteweto na direktorite na energetskite kompanii.

Skandalozno e {to nikoj dosega za toa javno ne progovoril, iako se utvrdi deka ne stanuva zbor za nekoj novitet. I vtoro, vakvata odluka kolku i da e lo{a i pogubna za xebot na site nas ima svoja zakonska osnova. Regulatornata komisija za energetika dozvolila menaxerskite plati i nagradi da se vkalkuliraat vo krajnata cena na parnoto i strujata, so obrazlo`enie deka menaxerite na ovie kompanii "mora da imaat stimul da rabotat dobro".

Namerno ili slu~ajno, nikade ne pi{uva koj e dozvoleniot limit na platite i bonusite koi Komisijta }e gi priznae kako regularen tro{ok. Vo pravilnikot nikade ne stoi po koj kriterium se vodele u{te od 2006 godina koga ja stavile ovaa odredba. Od kade proizleguva toa deka i direktorskite plati i nagradi treba da ja “krevaat” cenata na parnoto i strujata? Logi~no e sekoj menaxer da raboti soglasno pozicijata, pritoa dobivaj}i plata od kompanijata, a ne od gra|anite.

Malku li pari dosega dr`avata sobra od gra|anite po osnova na

poskapo parno i struja, pa ja nametna i ovaa dava~ka.

Problemot e postra{en

DNOTO E DOPRENO...

PO VTOR PAT!

Stavreski sega o~ekuva deka vtoriot kvartal }e bide pozitiven i deka “dnoto e dopreno”. Toj ne se izjasni za koe dno to~no zboruva, dali za toa {to bilo dopreno pri krajot na septemvri 2009 godina, koga spored nego Makedonija izlegla od recesija, ili za dnoto dopreno pri krajot na mart 2010 godina red to~n o ~etiri meseci, Dr`avniot zavod za statistika objavi deka bruto-doma{noto proizvodstvo (BDP) postignalo rast od 1,2% vo posledniot kvartal od 2009 godina. Vedna{ po objavuvaweto na ovie podatoci ministerot za finansii, Zoran Stavreski, pompezno proglasi deka Makedonija izleze od recesija.

Iako od januari do septemvri 2009 godina bea zabele`eni tri posledovatelni kvartali na pad na BDP, faktot {to imavme rast vo posledniot kvartal od 2009 godina ne go spre~i Stavreski u{te toga{ da proglasi kraj na recesijata.

Podlabinska analiza na podatocite na BDP za ~etvrtiot kvartal od 2009 godina poka`a deka glavnata pri~ina zo{to se ostvari raste` vo posledniot kvartal od minatata godina be{e pozitivniot efekt od dvi`ewata vo tekovnata smetka vo ~etvrtiot kvartal na 2009 godina, sporedeno so ~etvrtiot kvartal od 2008 godina. Poto~no, pozitivnoto dvi`ewe vo tekovnata smetka pridonese za fantasti~no zgolemuvawe na BDP od 260 milioni evra, odnosno 14% rast na BDP vo ~etvrtiot kvartal vo 2009 godina. No, oficijalnata stapka na rast na BDP za ~etvrtiot kvartal iznesuva{e samo 1,2%, {to neminovno zna~e{e deka za doma{nite bran{i od stopanstvoto poslednite tri meseci od 2009 godina bile katastrofalni. Kako i da e, ova ne go spre~i Stavreski u{te pri krajot na mart 2010

P KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ako se zeme predvid deka menaxerskite plati vo nekoi energetski kompanii ni malku ne se mali ni prose~ni. I ako ogromnite menaxerski plati i bonusi koi gi dobivaat direktorite nema kako da se finansiraat, pa mora toa da se pravi od xebot na gra|anite, toga{ nezavisnata Regulatorna vo idnina treba da ima polni race rabota.

Ako regulatornite ne popu{tat pred idejata preku cenata da ne se subvencioniraat i stimuliraat “kutrite” direktorski plati, toga{ pod itno mora da ja doprecizira ovaa odredba so definirawe kolkav e limitot koj }e se priznava.

I direktorite na kompaniite se pravdaat deka takov e pravilnikot i deka tie morale da bidat stimulirani za da davaat rezultati, no nikade gi nema koga se javuvaat nezadovolni gra|ani od nivnite uslugi. Da ka`at {to odrabotile za da go podobrat kvalitetot na uslugata za koja debelo naplatuvaat.

godina da proglasi deka najte{koto za makedonskata ekonomija e zad nas.

Za golema nesre}a na Stavreski, pred okolu eden mesec Dr`avniot zavod za statistika objavi deka stapkata na rast na BDP za prvoto trimese~je od 2010 godina iznesuva -0,9%.

Odedna{ Stavreski go snema, a vo javnosta go pu{tija ekonomskiot laik Vladimir Pe{evski, koj se obide da go objasni ovoj pad na BDP kako “rezultat na osobeno lo{ite trendovi vo prviot mesec godinava, no deka sostojbite sega bile podobreni”. Se razbira, Pe{evski nitu obelodeni koi to~no bile tie “osobeno lo{i trendovi”, nitu, pak, vrz koja osnova toj smeta deka “sostojbite sega bile podobreni”. Me|utoa, fakt e deka po ovaa {okantna vest Stavreski nekako uspea da izbegne soo~uvawe so javnosta i ne se izjasni dali s$ u{te stoi zad stavot deka Makedonija izleze od recesija. Se razbira, kako {to se potrebni najmalku dva posledovatelni kvartali na pad na BDP pred da se proglasi recesija, isto taka se potrebni najmalku dva posledovatelni kvartali na rast na BDP pred da se proglasi kraj na recesijata. Imaj}i predvid deka Makedonija ima{e tri posledovatelni kvartali na pad na BDP od januari do septemvri 2009 godina i po objavuvaweto na rast na BDP od 1,2% za posledniot kvartal vo 2009 godina, izjavata na Stavreski pri krajot na mart 2010 godina deka Makedonija izleze od recesija be{e amaterska i sprotivno na elementarnoto poznavawe na ekonomijata. Za

sporedba, ekonomskoto telo na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, koe e odgovorno za oficijalno objavuvawe na vlez ili izlez od recesija, s$ u{te nema proglaseno deka SAD se izlezeni od recesija i pokraj dva posledovatelni kvartali na rast na amerikanskiot BDP. Zna~i, Makedonija ima{e tri posledovatelni kvartali na pad na BDP, eden pozitiven kvartal (rezultat na abnormalno pozitivni dvi`ewa vo tekovnata smetka) i povtoren pad na BDP od 0,9% vo prvite tri meseci od 2010 godina.

No, spored Stavreski, Makedonija izleze od recesija.

Dopolnitelno na ova, pred nekoj den Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) objavi deka o~ekuva Republika Makedonija da postigne rast od samo 0,5% za 2010 godina.

Premierot Gruevski ne se obide da se sprotistavi na ovaa informacija, no ka`a deka bilo dobro {to Makedonija e me|u retkite dr`avi vo Jugoisto~na Evropa koja }e ima pozitiven rast na BDP za ovaa godina. No, po nekoj den ministerot Stavreski izleze vo javnosta i energi~no ja otfrli procenkata na EBOR, insistiraj}i deka Makedonija }e ja ostvari predvidenata stapka na rast na BDP od 2% za 2010 godina.

Koga se vo pra{awe procenkite i predviduvawata na Stavreski, posebno vo poslednite dve godini, proma{uvawata se ve}e legendarni. O~igledno, Stavreski ve}e nema dopir so realnata sostojba vo koja se nao|a makedonskoto stopanstvo. Najmnogu {to mo`e da se o~ekuva

DEN DON^EV

Ekonomski analiti~ar

od vtoriot kvartal od ovaa godina e rast od 0,5% na BDP, a sli~na bi bila sostojbata i vo tretiot kvartal. Za da se postigne kumulativen rast od 2% za cela godina, imaj}i go predvid padot na BDP vo prvoto trimese~je, posledniot kvartal od ovaa godina bi trebalo da bide ekstra soliden za makedonskata ekonomija. Takvi tekovi nema na videlina.

Zatoa, procenkata na EBOR e mnogu realna.

No, Stavreski sega o~ekuva deka vtoriot kvartal }e bide pozitiven i deka “dnoto e dopreno”. Toj ne se izjasni za koe dno to~no zboruva, dali za toa {to bilo dopreno pri krajot na septemvri 2009 godina, koga spored nego Makedonija izlegla od recesija, ili za dnoto dopreno pri krajot na mart 2010 godina.

Realnosta e deka dokolku se ostvari predviduvaweto na EBOR za rast od samo 0,5% na BDP za 2010 godina, makedonskata ekonomija e daleku od dopirawe na dnoto. Rast od 0,5%, iako e pozitivna cifra, prakti~no ne zna~i ni{to za realnata ekonomija. Vpro~em, vo zemji kako SAD rast na BDP pomal od 1% na godi{na osnova tehni~ki i se vodi kako recesija. Da se nadevame deka vo dogleden period Stavreski nema po tret pat da proglasi deka sme go doprele dnoto i deka najte{koto e zad nas.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,360

MBI 10

MBID

2,590

108.20

2,355

2,580

108.00

2,350

2,570

107.80

2,345 2,340

2,560

107.60

2,550

107.40

2,540

107.20

2,335

2,530

107.00

2,330

2,520

106.80

2,325

2,510

23/07/10

24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

28/07/10

29/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

9

30.07.2010

OMB

106.60

23/07/10

24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

28/07/10

29/07/10

23/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

28/07/10

29/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

PO NEKOLKUMESE^NIOT RAST, DOJDE PADOT

MAKEDONSKA BERZA

PADOT NA ZLATOTO NE VLIJAE VRZ MAKEDONSKITE INVESTITORI

17.03.2010 9

Pozitivniot optimizam za oporavuvawe na globalnata ekonomija go namali interesot za zlato na svetskite pazari, {to rezultira{e so pad na negovata cena.

Duri i na{ata anketa, {to momentalno ja sproveduvame na teren, za toa dali se zainteresirani da investiraat vo zlato go potvrduva ovoj fakt. Na{ata grupacija ve}e formira{e fond vo Hrvatska koj }e investira vo zlato. Takov fond se planira da se otvori naskoro i vo Slovenija, a mo`no e da se formira i kaj nas bidej}i, sepak, zlatoto istoriski se poka`alo kako isplatliva investicija i dobar instrument za hexirawe na fondovite”, veli Manev.

Spored nego, a i spored analizite na golemite finansiski institucii, mo`no e padot na cenata na zlatoto da e momentalen poradi s$ poprisutniot optimizam kaj investitorite i s$ pogolemoto vra}awe na doverbata vo finansiskite institucii. Sepak, Manev naveduva deka na dolg rok treba da se o~ekuva cenata na zlatoto povtorno da se pridvi`i vo nagorna linija, dostignuvaj}i duri i iznos od 1.500 dolari za unca.

So sli~ni stavovi se i svetskite analiti~ari, koi kako pri~ina za padot na cenata na ovoj metal go naveduvaat s$ pogolemiot rast na investirawe na globalnite berzi, so {to s$ pove}e se namaluva privle~nosta za investirawe vo zlatoto kako alternativna investicija.

“Apetitite za porizi~no investirawe se vra}aat na pazarite. Cel na investitorite

METODI PENOVSKI

C

penovski@kapital.com.mk

enata na zlatoto na svetskite berzi prodol`i da pa|a, dostignuvaj}i najniska vrednost za poslednite 12 nedeli. Vakvite dvi`ewa, spored doma{nite investiciski analiti~ari, }e nemaat vlijanie vrz makedonskata ekonomija, bidej}i pravnite i fizi~kite lica zakonski ne smeat da investiraat vo ovoj blagoroden metal.

Edinstveno Narodnata banka na Makedonija mo`e da dr`i del od deviznite rezervi vo zlato, ~ij iznos, spored poslednite statisti~ki podatoci na NBRM, zaklu~no so maj godinava iznesuva 213,98 milioni evra. Iznosot na ovie “zlatni” devizni rezervi vo NBRM od po~etokot na godinata dosega se zgolemi za okolu 27%.

Spored Aleksandar Manev, glaven izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika fund menaxment, dvi`eweto na cenata na zlatoto ne gi zasega direktno gra|anite vo zemjava.

“Cenata na zlatoto }e nema nekoi direktni vlijanie vrz fizi~kite lica ili ekonomijata. Investitorite kaj nas voop{to ne sledat {to se slu~uva so cenata na zlatoto.

BLAG PORAST NA TRITE BERZANSKI INDEKSI

V

1.163,4 1.265,3

dolari po unca e aktuelnata cena na zlatoto

dolari za unca iznesuva najvisokata cena na zlatoto postignata ovaa godina

se vlo`uvawa prosledeni so golem rizik, no istovremeno i so golem povrat na vlo`uvawata, a zlatoto ne e investicija koja mo`e da im go obezbedi toa”, komentira Mar Zeman od LaSalle Futures Group.

Ovoj skapocen metal vo vtornikot poevtini za 1,8%, stignuvaj}i do vrednost od 1.165 dolari za unca, a vo sredata negovata cena zabele`a nov pad i denot go zavr{i so cena od 1.163,4 dolari za unca.

~era{niot den na trguvawe na Makedonska berza go obele`a rastot na cenata na akcijata na Rade Kon~ar za 16,13%, otkako v~era grupacijata Kon~ar objavi deka za prvoto polugodie od godinata ostvarila neto-dobivka povisoka za 13,7% vo odnos na istiot period lani.

Isto taka, vo ramkite na v~era{noto trguvawe na Makedonska berza za obele`uvawe e i rastot na trite berzanski indeksi. Indeksot na obvrznicite, OMB, koj tret den po red bele`i rast, v~era ja zgolemi svojata vrednost za dopolnitelni 0,27% i dostigna iznos od 107,94 indeksni poeni.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,03%, zavr{uvaj}i go denot so vrednost od 2.340,52 indeksni poeni.

MBID ja zgolemi svojata vrednost za celi 1,43%, so toa bele`ej}i najgolem rast vo odnos na drugite dva indeksi. Dene{niot den na trguvawe ovoj indeks }e go zapo~ne so vrednost od 2.579,15 indeksni poeni. V~era na Makedonska berza be{e ostvaren promet od okolu 13,33 milioni denari, koj be{e ostvaren samo vo

ramkite na klasi~noto trguvawe i toa preku 69 transakcii. Po segmenti, vo ramkite na oficijalniot pazar be{e realiziran promet vo iznos od 9,91 milioni denari, a kaj redovniot pazar ovaa brojka iznesuva{e okolu 3,42 milioni denari.

Akcijata na Prilepska pivarnica v~era najinteresna za trguvawe me|u investitorite.

V~era{niot den ovaa akcija go zavr{i so realiziran promet vo iznos od 1,82 milioni denari i istrguvani 182 akcii. Kaj obvrznicite, investitorite i ponatamu najzainteresirani za obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, od koja v~era be{e istrguvana koli~ina vo vrednost od okolu 8,18 milioni denari.

Spored statistikata, na Makedonska berza po podolg period povtorno vo pogolem broj se javija i hartii od vrednost ~ija cena porasnala, {to e sosema o~ekuvano so ogled na rastot na site tri berzanski indeksi. Brojot na dobitnici v~era iznesuva{e 7 hartii od vrednost, nasproti 6 koi zabele`ale pad kaj nivnata cena.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

29.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31,294,249.57

-1.72%

-8.25%

-5.12%

-3.08%

1.41%

7/27/2010

Илирика ГРП

20,085,040.56

-3.31%

-3.40%

2.02%

0.66%

5.77%

7/27/2010

201,600

Иново Статус Акции

17,059,800.76

-3.52%

-7.60%

-11.13%

-12.44%

-7.38%

7/28/2010

0.48

171,650

KD Brik

22,821,643.56

-1.58%

-0.56%

9.72%

6.02%

19.95%

7/28/2010

0.02

635,250

KD Nova EU

21,637,176.69

-2.15%

-7.63%

-4.99%

-5.14%

10.70%

7/28/2010

КБ Публикум балансиран

26,094,692.12

-0,59%

-4,82%

-1,77%

-1,89%

-0.21%

7/28/2010

%

1,800.00

16.13

446,400

137.00

1.48

90,420

Гранит Скопје

630.00

0.6

Македонски Телеком Скопје

418.66 3,850.00

Раде Кончар Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Фершпед Скопје

29.07.2010 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Прилепска Пиварница Прилеп ОКТА Скопје Макпетрол Скопје

%

Износ (МКД)

44000

-4.35

220,000

136

-2.86

20,400

10000.58

-1.96

1,820,105

1950

-0.41

35,100

27,000.00

-0.18

162,000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

29.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

29.07.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1,431,353 54,562

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

29.07.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3,850.00

390.18

9.87

0.88

обични акции

7,310.00

341.43

21.41

0.21

Вкупно Официјален пазар

135,705

18

25,530

17

-15.67 -71.00

161,235

35

-35.24 242.73

3,071,377

630.00

105.83

5.95

0.63

обични акции

55,573

33

KMB (2009)

2,014,067

3,099.59

533.81

5.81

0.90

Вкупно Редовен пазар

55,633

34

243.10

MPT (2009)

112,382

27,000.00

/

/

0.75

ВКУПНО

216,869

69

-41.69

10000.58

-1.96

1,820,105

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

6.49

0.73

3800

0.00

824,600

SBT (2009)

389,779

2,700.00

211.39

12.77

0.61

Алкалоид Скопје

3850

0.02

635,250

STIL (2009)

14,622,943

180.53

0.11

1,632.58

2.52

Раде Кончар Скопје

1800

16.13

446,400

TPLF (2009)

450,000

3,556.62

61.42

57.91

1.04

3,099.59

-0.01

263,465

ZPKO (2009)

271,602

2,200.00

/

/

0.29

Комерцијална банка Скопје

обврзници

% на промена

GRNT (2009)

Тутунска банка Скопје

Прилепска Пиварница Прилеп

29.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 29.07.2010)

10 30.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NBM: NAMALENATA LIKVIDNOST NA KOMPANIITE GLAVEN PROBLEM I ZA BANKITE

G

lavnite rizici za finansiskata stabilnost na zemjata vo naredniot period se povrzani so brzinata na zazdravuvaweto na na{ite glavni trgovski partneri i sostojbata na javniot dolg kaj ovie ekonomii, zaklu~i Sovetot na Narodnata banka (NBM) na v~era{nata sednica. NBM analizira deka mo`noto prelevawe na pomaliot obrt i namalenata likvid-

nost na doma{nite ekonomski subjekti vrz pazarot na trud mo`e da predizvika ponatamo{no zgolemuvawe na rizicite za bankarskiot sistem. Imaj}i gi predvid potencijalnite kanali na prelevawe na negativnite efekti me|u oddelnite segmenti vo makedonskata ekonomija, vklu~itelno i finansiskiot sistem vo celina, kako klu~en preduslov za za~uvuvawe na

R@ EKONOMIKA SO NAMALENA ZAGUBA OD LANI

finansiskata stabilnost e odr`uvaweto na makroekonomskata stabilnost, potencira Sovetot. Merkite prezemeni od NBM bile glaven preduslov {to im ovozmo`il na bankite da se spravat so zgolemenite rizici od recesiskite dvi`ewa vo 2009 godina, no i da go izdr`at mo`noto bavno tempo na zazdravuvawe na ekonomijata vo tekot na 2010 godina.

D

ru{tvoto R@ Ekonomika ja zavr{i prvata polovina od godinata so zaguba od okolu 64 iljadi evra, so {to zagubata e namalena vo odnos na prethodnata godina koga zagubata vo istiot period iznesuva{e 132 iljadi evra.

Na prihodnata strana najgolemi se prihodite od proda`ba na doma{niot pazar, dodeka na rashodnata dominiraat tro{ocite

za plati za vrabotenite i za potro{eni materijali.

R@ Ekonomika e akcionersko dru{tvo koe se zanimava so trgovija, finansisko posreduvawe, iznajmuvawe na deloven imot i delovni aktivnosti i e proizlezeno od porane{nata POS Rudnici i @elezarnica - Skopje. S$ do transformacijata na R@ gi vr{e{e site finansiski dejnosti za istata i zede aktivno u~estvo vo nejzinata transformacija.

RASTE KREDITIRAWETO SO POTRO[UVA^KI KREDITI I MINUSI NA KARTI^KI

GRA\ANITE BARAAT KREDITI SAMO ZA NA ODMOR

Vo ekot na letnata sezona, raste interes za potro{uva~kite krediti. Bankarite velat deka gra|anite najmnogu baraat krediti za da odat na letuvawe. Podatocite poka`uvaat deka duri polovina od kreditite koi gi zele od banka se po osnov na kreditni karti~ki i minusi na karti~ki.

ALEKSANDAR JANEV

V

janev@kapital.com.mk

o ekot na letnata sezona, gra|anite s$ pove}e se zadol`uvaat so potro{uva~ki krediti, dodeka pak interesot za stanbeni ili avtomobilski krediti e mnogu pomal. Spored najnovite podatoci za kreditiraweto na bankite vo juni, od vkupnoto saldo od 1,165 milijardi evra krediti za privatniot sektor, duri edna tretina ili 371 milioni evra se potro{uva~ki.

Ako na toa se dodadat 214 milioni evra koi gra|anite gi dol`at na kreditni karti~ki i 67 milioni evra od minusi na karti~kite, proizleguva deka polovina od vkupnite krediti, gra|anite gi zele za pokrivawe na tekovni tro{oci. Od Narodnata banka (NBM) analiziraat deka ovoj trend na zgolemuvawe na vrednosta na potro{uva~kite krediti za smetka na stanbenite ili avtomobilskite, go zgolemuva rizikot vo kreditnoto portfolio.

Od bankite velat deka vo posledno vreme, gra|anite najmnogu barale krediti za da odat na odmor, a nekoi od bankite ponudija i specijalizirani namenski krediti za letuvawe. Iako bankite go zabavija kreditiraweto poradi vlo{uvaweto na kreditnite portfolia i prodlabo~uvaweto na problemite so naplatata na dadenite krediti, sepak, ne se otka`aa od odobruvawe na potro{uva~ki

krediti koi se najskapi, no i najrizi~ni. Po osnova na stanbeni krediti, gra|anite dol`at vkupno 241 milioni evra, dodeka pak za avtomobilski krediti, samo 63 milioni. Prose~no, sekoj Makedonec dol`i vo banka po okolu 580 evra.

Analiti~arite komentiraat deka zadol`enosta na Makedoncite vo bankite vo odnos na ostanatite zemji ne e golema, no strukturata na zadol`enosta na poka`uva deka standardot na gra|anite e mnogu nizok i tie imaat potreba da pozajmat pari od bankite za osnovni potrebi.

Vo Srbija, gra|anite prose~no im dol`at na bankite po 750 evra, no za razlika od Makedoncite, Srbite najmnogu se zadol`uvaat za kupuvawe na stanovi i duri polovina od vkupnoto kreditno portfolio na bankite e so stanbeni krediti. Najpotonati vo dolgovi vo Evropa se `itelite na Irska, Portugalija, Holandija i Danska.

MINUSOT NA KARTI^KITE POSTOJANO RASTE Makedonskite gra|ani zaglavija vo rekorden minus i na karti~kite.

Minusnoto saldo na tekovnite smetki sozdadeno so pre~ekoruvawe na platata vo juni dostigna do 67 milioni evra i bele`i zgolemuvawe od 5 milioni vo period od dva meseci. Gra|anite s$ pove}e posegnuvaat po minusot na karti~kite kako najednostaven, no i najskap na~in na finansirawe, glavno poradi malite plati i zgolemenite tro{oci, baraj}i na~in kako da

371

milioni evra iznesuva saldoto na potro{uva~ki krediti zaklu~no so juni

214

milioni evra dol`at gra|anite na kreditni karti~ki

67

milioni evra iznesuva minusnoto saldo na plate`nite karti~ki

se pre`ivee. Rastot na vrednosta na minusnoto saldo na tekovnite smetki se dol`i i na toa {to bankite ne se otka`aa od nadminuvawe na limitot na karti~kite, iako toa najmnogu go zgolemuva rizikot od nevra}awe na tie pari. Tie vo borbata za da privle~at {to pove}e klienti, naj~esto dozvoluvaat pre~ekoruvawe na dva redovni prilivi od plata ili penzija.

Dozvolenoto nadminuvawe na limitot mo`e da go koristat site klienti koi imaat transakciska smetka i redovno primaat plata ili penzija. Bankarite priznavaat deka ima ogromen interes za koristewe na dozvoleno pre~ekoruvawe na transakciski tekovni smetki i potvrduvaat deka imaat odredeni problemi pri naplatata na dolgovite od

minusnite salda, no sostojbata ne bila zagri`uva~ka.

Najproblemati~ni bile gra|anite koi prestanale da rabotat. Tie ve}e ne dobivaat redovni prilivi na smetkite od plata, a toga{ dozvoleniot minus stanuva nedozvolen. Za takvo nedozvoleno nadminuvawe, bankite naplatuvaat povisoka kaznena kamata.

BANKITE SÉ U[TE SE VOZDR@UVAAT DA GI KREDITIRAAT KOMPANIITE Najnovite podatoci od NBM poka`uvaat deka kreditiraweto na biznis- sektorot s$ u{te stagnira, bankite gi odbivaat proektite na kompaniite so objasnuvawe deka ekonomijata e vo te{ka

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5.00%

СКИБОР

3.24%

4.55%

5.28%

6.31%

Ломбарден кредит

6.50%

МКДОНИА

3.00%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60% 11.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61.5061

Комерцијална

6.70%

7.50%

8.00%

10.80%

САД

долар

47.1926

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

В.Британија

фунта

73.3788

36м

10.20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44.6505

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45.9618

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42.7066

61.7

47.9

73.8

45

Извор: НБРМ

kriza i tie ne se spremni da prezemaat dopolnitelni rizici. Velat deka kompaniite i ponatamu baraat najmnogu krediti za obrtni sredstva, no ne za novi investicii. Menaxerite se `alat deka bankite gi poddr`uvaat samo kompaniite od A-klasa, bez da im dadat {ansa na pomalite novi biznisi.

Od vkupnoto kreditno portfolio na bankite 1,799 milijardi evra se krediti odobreni na kompaniite, {to pretstavuva udel od okolu 56% vo vkupnite kreditni plasmani, no od po~etokot na krizata bankite go zabavija kreditiraweto za firmite i mese~no odobruvaat samo po

okolu 15 milioni evra.

Sepak, dokolku se analizira poddr{kata na bankite vo ekonomijata od aspekt na zastapenosta na kreditite vo BDP, proizleguva deka makedonskite banki najmalku ja kreditiraat ekonomijata vo sporedba so re~isi site evropski zemji. Stepenot na finansisko posreduvawe vo zemjava, kako udel na kreditite vo BDP na krajot od minatata godina iznesuva samo 42,7% i e duri ~etiri pati pomal od evropskiot prosek. Za sporedba, zastapenosta na kreditite vo ekonomijata vo Slovenija iznesuva 99,3%, vo Kipar 321,2% i duri 433,5% vo Malta.

KOMPANII PAZARI I FINANSII STRUMICA SE RAZUBAVUVA

V

o centarot na Strumica se obnovuvaat starite fasadi od kolektivnite stanbeni zgradi, za {to }e bidat potro{eni od 600.000 do eden milion evra. Proektot go inicira{e i go sproveduva lokalnata samouprava.

“Se zafativme navistina so eden mo{ne obemen i dolgoro~en proekt nare~en „Strumi~ani za poubava Strumica”, koj go realizirame so celosna poddr{ka na biznissektorot. Za poubav izgled na

gradot, stopanstvenicite doniraat grade`ni materijali, a rabotite gi izvr{uvaat grade`ni rabotnici od Strumica i od regionot. Kako {to se dogovorivme, lokalnite biznismeni, sekoj spored svoite materijalni mo`nosti, & pomagaat na op{tinata i na ovoj na~in najsoodvetno & vra}aat za poddr{kata {to taa im ja davala i }e im ja dava vo razvojot na nivnite biznisi”, izjavi gradona~alnikot Zoran

Zaev.

Spored procenkite na stru~wacite, realnata vrednost na ovoj proekt e od 600.000 do eden milion evra, odnosno tolku bi ja ~inelo op{tinskata kasa dokolku bi se izdvojuvale sredstva od buxetot.

Kako {to e planirano, vo prvata faza od realizacijata na proektot }e se obnovi fasadata na dvaesetina stanbeni zgradi vo centarot na Strumica.

30.07.2010

NEVREMETO VO ROSOMAN NAPRAVI [TETA OD 50 MILIONI DENARI

N

evremeto, koe pred dva dena povtorno go zafati Rosomanskiot region, predizvika seriozni o{tetuvawa na zemjodelskite kulturi, na nekoi mesta i do 100%. Ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski gi poseti o{tetenite zemjodelci od ovoj region za da ja sogleda sostojbata.

“Ima golemi o{tetuvawa na praskite, koi nema da mo`e da se koristat ni vo prerabotuva~kata industri-

ja. [teti ima i kaj grozjeto. Prvi~nite procenki za o{tetuvawata se okolu 50 milioni denari. Komisijata za procenka na {teti aktivno raboti na teren, a zemjodelcite gi prijavuvaat o{tetuvawata”, izjavi Dimovski.

Ministerot i gradona~alnikot na op{tinata, Stojan~e Lazov, gi povikaa osiguritelnite kompanii da obrnat pogolemo vnimanie pri procenkite na {tetite, i pri toa da se gleda

11

kvantitet, a ne da se vrednuva samo onoj plod koj e padnat na zemja.

“Problemot so osiguritelnite kompanii }e go sfatime najseriozno i dokolku dr`avata pokriva 60% od osiguritelnata polisa, }e barame i soodveten odnos od niv, odnosno da ne se zema predvid samo padnatiot plod na zemja, tuku i plodot koj pretrpel seriozni o{tetuvawa, a s$ u{te e na drvoto, re~e Dimovski.

STARTUVA ZAEDNI^KO LOTO ZA BIV[ITE JU-PROSTORI

17.03.2010 11 OSUM DR@AVI ]E SE TRKAAT ZA NEKOLKU MILIONI EVRA Dr`avna lotarija na Makedonija otkriva deka za kone~na lokacija kade {to }e se vr{i izvlekuvaweto e izbrana Qubqana.

VIKTORIJA MILANOVSKA

D

milanovska@kapital.com.mk

o Nova Godina treba da po~ne da se emituva dolgonajavuvanoto loto, zaedni~ko za celata teritorija na biv{ite ju-prostori, doznava "Kapital" od dobroupateni izvori.

"Vo zavisnost od toa kako }e gi potvrdat dogovorite vladite na dr`avite-u~esni~ki, mo`no e samo malo prolongirawe na po~etokot na izvlekuvaweto, koe, sepak, mora da po~ne najdocna do mart 2011 godina", objasnuvaat na{ite izvori.

Od Dr`avnata lotarija na Makedonija velat deka se raboti na {to pobrz po~etok na ovoj zaedni~ki proekt i deka pravilnicite za igrata, preddogovorite i dogovorite se ve}e gotovi. Pred generalniot direktor na koja bilo nacionalna lotarija da go potpi{e dogovorot, uslovite i kriteriumite treba da gi potvrdi vladata.

Vo makedonskata lotarija

4

milioni marki iznesuva{e nagradniot fond na zaedni~koto loto vo porane{na SFRJ

potvrdija deka za kone~na lokacija kade {to }e se vr{i izvlekuvaweto e izbrana Qubqana, pred s$ poradi toa {to tamu e registrirana Asocijacijata na lotariski organizacii.

"Odlu~ivme kone~nata lokacija da bide Qubqana, no ne samo poradi toa {to tamu se nao|a Asocijacijata, tuku i poradi samiot fakt {to Slovenija e del od Evropskata unija. Toa bi ni go olesnilo ponatamo{noto pro{iruvawe vo nekoi evropski zemji", izjavi za "Kapital" Jovan Siljanovski, direktor na Dr`avnata lotarija na Makedonija.

Planot e obedinuvaweto na nacionalnite lotarii da se pro{iri na u{te pogolem prostor.

"Ovoj proekt vo dogledna id-

[PANEC SO NAJGOLEMA DOBIVKA

Minatata godina na loto na lotarijata Euro milions eden [panec osvoi dobivka od 126,2 milioni evra.

Identitetot na dobitnikot ostana neotkrien poradi dosega najvisokata osvoena suma na loto. Dotoga{ rekordot go dr`ela edna Irka koja ima osvoeno 115,4 milioni evra. nina }e & ja otvori vratata i na nacionalnata lotarija na cela Jugoisto~na Evropa, a vo preden plan se Ungarija, Bugarija i Romanija”, izjavi Edhem Pa{ukan, generalen direktor na Lotarijata na Bosna i Hercegovina.

Siljanovski veli deka }e stori s$ za da izdejstvuva tokmu Makedonija da bide zemja-doma}in vo koja }e se potpi{uvaat dogovorite. #Ova zna~i deka makedonskite gra|ani prvi }e znaat za uslovite i pravilata koi gi nalaga igrata i za oficijalniot po~etok na izvlekuvaweto", dodava toj.

Lototo, ~ij nagraden fond }e se crpi od okolu 30 milioni potencijalni igra~i, vetuva ogromna dobivka. Sumata s$ u{te ne mo`at da ja

preciziraat nadle`nite, s$ dodeka Vladata ne go odobri finalniot dogovor, koj gi sodr`i osnovnite uslovi i kriteriumi. Sepak, vo srpskite mediumi se {pekulira deka stanuva zbor za nekolku milioni evra. Vo vremeto na porane{na SFRJ nagradniot fond na zaedni~kata lotarija dostignuva{e ~etiri milioni evra.

Ona {to e sigurno e deka principot na igrawe }e bide ist kako klasi~noto loto koe momentalno se emituva na nacionalno nivo. Sepak, lozovite }e se razlikuvaat spored logoto koe }e bide prepoznatlivo za lototo na biv{ite ju-republiki.

Spored Pa{ukan, ova }e bide pandan na poznatata igra Euro milions, koja se

organizira vo devet evropski zemji: Velika Britanija, Francija, [panija, Avstrija, Belgija, Irska, Luksemburg, Portugalija i [vajcarija.

Lototo, zaedni~ko za celata teritorija na biv{ite juprostori, }e se emituva vo osum dr`avi - Makedonija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Kosovo i Republika Srpska. Site dr`avni lotarii }e treba da sklu~at dogovori so nekoja od nacionalnite televizii, koja preku link }e go prenesuva izvlekuvaweto na zaedni~koto loto.

Nekolku lotarii potvrdija deka idejata za regionalno loto postoi od samiot raspad

na SFRJ, a pri~inata bila toa {to site nacionalni lotarii do`iveale ogromen pad na prometot. Premijata od izvlekuvaweto na loto na nacionalno nivo, koe momentalno se emituva vo Makedonija, iznesuva 100.000 evra, zagarantirana suma za sedumka. Pred dva meseci srpskata dr`avna lotarija dodeli premija za "sedmica" vredna pet milioni evra.

Premijata koja momentalno ja dodeluva BiH za Loto 6 od 42 iznesuva 63.911 evra. Lotarija na Crna Gora za Loto 7 od 39 dodeluva premija od 443.000 evra, za Loto 7 od 36 150.500 evra, a za Loto 7 od 33 dodeluva 98.000 evra.

12 30.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PREKU BALKANOT DO ISTO^NO EVROPSKITE PAZARI

BALKANSKITE PRISTANI[TAMETA NA KINESKI INVESTITORI Kineski investitori se zainteresirani za pristani{tata vo Bar, Crna Gora, Rieka vo Hrvatska i vo Atina, Grcija.

Celta im e ottuka da gi osvojaat pazarite vo Isto~na Evropa so nivnite proizvodi da go vrati svojot sjaj.

“Se nadevam deka za edna godina toa }e bide najgolemo kontejnersko pristani{te na Sredozemjeto, so {to }e gi privle~e kineskite investitori tuka”, veli toj.

Kineskata stoka vo naredniot period, ve}e nema da bide najevtina, bidej}i Kinezite stanuvaat posvesni za svoite prava. So zakonot za rabotni odnosi od 2008 godina, tie izdejstvuvaa sekoja godina platite da im rastat za 15%, {to ja pravi rabotnata sila vo ovaa zemja s$ poskapa.

Poradi infrastrukturnoto povrzuvawe na zemjata, poskapuva duri i rabotnata sila vo vnatre{nosta, koja dosega be{e naejvtina.

Osven Grcija, interesna za niv e i Hrvatska. Izminatiot vikend, visokata kineska delegacija ja poseti i upravata na pristani{teto vo Rieka pri {to na upravitelot na pristani{teto, Bojan Hla~, mu bilo soop{teno deka se zainteresirani za rabotata na pristani{teto i za negovite razvojni planovi vo idnina. Kineskite stopanstvenici se zainteresirani za soobra}ajnata ruta preku

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

P

ristani{tata vo Hrvatska, Crna Gora i Grcija se meta na kineskite investitori koi denovive pravat intenzivni poseti na ovie zemji. Krajnata cel im e preku niv polesno i poevtino da stignuvaat do pazarite vo Isto~na Evropa.

Dodeka ostanatite investitori begaat od Grcija, zemja koja se soo~uva so najgolemata dol`ni~ka kriza dosega, Kinezite igraat pametno i ja koristat mo`nosta da kupuvaat po niski ceni.

Najgolemata dr`avna kineska kompanija, ^ajna [iping, mu “frlila oko” na pristani{teto vo Pireja.

Planira da go zeme pod zakup na 35 godini, za na toj na~in da go skrati patot na svilata.

Kineskata kompanija za ovaa cel planira da potro{i okolu 3,4 milijardi evra, dodeka nejziniot prv ~ovek za gr~kite mediumi izjavi deka pristignal vo Pireja za da mu pomogne na pristani{teto

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Rieka, koja pretstavuva najbrz i najevtin pat za kineskata roba so sredna i jugoisto~na Evropa.

Najdaleku vo sorabotkata so Kinezite se otideni Crnogorcite. Ministerstvoto za transport, pomorstvo i telekomunikacii na Crna Gora ve} e gi zapo~na pregovorite so kineskata vlada za otvorawe na brodska linija Bar-[angaj.

Kineskata vlada ja zadol`i svojata vode~ka brodska kompanija da napravi analiza na dosega{niot tek na pratkite kon Isto~na Evropa, pa vrz osnova na toa da ja ispita korista od otvoraweto na novata brodska linija kon Bar. Prvi~nite rezultati na analizata se pozitivni, bidej} i s$ pove}e kineski proizvodi patuvaat kon Crna Gora, a ottamu kon Srbija, Ungarija, Romanija i drugite isto~noevropski zemji, taka {to morskiot transport preku Bar bi pretstavuval najekonomi~no re{enie.

Crna Gora momentalno vo kineskite brodogradili{ta gradi dva transportni broda, so nosivost od po 35.000 toni.

Se najavuva i mo`nosta za izgradba na tret brod, koj }e

O

G

L

A

S

bide specijaliziran za prevoz na konteweri, koj bi plovel na linijata Bar- [angaj. Spored ministerot za transport, Andrija Lompar, noviot brod vo po~etokot bi bil zaedni~ka sopstvenost na Crna Gora i Kina, za podocna Crna Gora da go otkupi i toj da se vklu~i vo nejzinata flota. Vo

posledno vreme, s$ pove}e kompanii od svetot preo|aat vo kineski race. Kineskite biznimeni so poddr{ka na vladata imaat dozvola da gi tro{at ogromnite devizni rezervi za investicii vo svetot. Kineskite devizni rezervi, koi momentalno se najgolemi vo svetot, dostignuvaat 2.500

milijardi dolari.

Spored analiti~arot Hiro{i Ikede, “kineskite kompanii dobile poddr{ka od dr`avata da kupuvaat kolku {to mo`at pove}e stranski kompanii”.

Vremeto e najva`no vo sekoja industrija, a Kinezite smetaat deka sega e najpovolno da se kupuva i prodava.

SVET BIZNIS POLITIKA

13

30.07.2010

EVROPSKATA STATISTIKA OTKRI

EVROPEJCITE VO RECESIJA RABOTELE POMALKU OD OBI^NO

Iako evropskoto zakonodavstvo pripi{uva rabotna nedela od najmnogu 48 ~asa, vo niedna evropska zemja ne se raboti tolku mnogu. Lideri se Britancite i Germancite.

VASE CELESKA

E

celeska@kapital.com.mk

urostat i Evropskata fondacija za unapreduvawe na `ivotnite i rabotnite uslovi, Eurofaund potvrdija deka vo kriznata 2009 godina Evropejcite rabotele pomalku od zakonski propi{anata rabotna nedela, so {to ne dale pridones kon podobruvawe na lo{ata ekonomska sostojba vo svoite zemji.

Vo ekot na krizata najmnogu rabotele Germancite.

Iako rabotnata nedela e propi{ana od 37,7 ~asovi, tie lani prose~no rabotele 40,4 ~asovi nedelno. @itelite na Romanija, spored ova istra`uvawe, se najrabotliv narod vo Evropa, bidej}i prose~no odrabotuvale 41,2 ~asa nedelno, {to e za 1,2 ~asovi pove}e od so zakon utvrdenata 40 ~asovna rabotna nedela.

Fincite, Francuzite i Ircite nedelno rabotele ne{to pove}e od 37 ~asa. Toa zna~i deka rabotele okolu sedum ~asa dnevno, {to e pod opredelenata norma.

Prosekot na 27-te zemji od Evropskata unija e deka rabotat

RABOTAT POVE]E, NE SE PLATENI

Glavniot grad na Ungarija, Budimpe{ta poka`uva potpolno druga slika od ostanatite zemji vo kriza.

Do 17 ~asot, vo centarot na gradot e mirno, tivko i skoro pusto. No, posle 17 ~asot, vo centarot e prepolno kako po zavr{uvawe na fudbalski natprevar kade {to ulicite, plo{tadite i kafeteriite se prepolni so lu|e.

NAJRABOTLIVI

po 39,4 ~asovi nedelno.

Vo Velika Britanija, rabotnicite namesto da odrabotuvaat 37,3 ~asovi {to pretstavuva minimalno rabotno vreme za edna nedela, tie minatata godina rabotele po 40,7 ~asovi. Spored ova istra`uvawe na Eurostat, Velika Britanija i Germanija se zemjite koi se predvodni~ki na izleguvaweto od recesijata, kade {to postoi najgolema razlika pome|u so zakon

propi{anite i odraboteni rabotni ~asovi. Britancite nedelno odrabotuvaat 3,4 ~asovi, skoro polovina raboten den pove}e od propi{anoto, dodeka Germancite rabotat tretina raboten den pove}e. Toa zna~i deka Britancite na sekoi dve nedeli, a Germancite na sekoi tri, odrabotuvaat u{te eden dopolnitelen den.

Od druga strana, zemjite koi imaat najmnogu ekonomski

AUDI NA RABOTNICITE IM DELI BONUS OD 3.500 EVRA

K

ompanijata Audi soop{ti deka na svoite rabotnici vo fabrikite niz Germanija }e im isplati bonusi za ovaa fiskalna godina, i toa na sekoj po 3.500 evra.

Poznatiot germanski proizvoditel na avtomobili, planira za premii na vrabotenite da izdvoi vkupno 97 milioni evra.

Na osnova na rezultatite od 2008 godina, Audi go na-

gradil so 3.600 evra sekoj svoj rabotnik vo Germanija.

Rakovodstvoto na kompanijata smeta deka fiskalnata godina ja zavr{ila so relativno dobri rezultati, bidej}i proda`bata padnala za samo 5,4% vo odnos na 2008 godina.

Minatata godina Audi prodade 949.700 avtomobili, dodeka vo 2008 godina, proda`bata dostigna nad eden milion.

GUGL RAZVIVA NOVA SOCIJALNA MRE@A

I

nternetskiot gigant, Gugl pregovara so nekolku kompanii koi razvivaat onlajn igri so namera da sozdade socijalna mre`a koja bi mu konkurirala na Fejsbuk, objavi Vol Strit @urnal povikuvaj}i se na anonimni izvori koi se zapoznaeni so situacijata.

Spored izvorite, Gugl vodi razgovori so kompaniite me|u koi se Plejdom, Plejfi{ i Zinga Gejm Netvork, ~ii igri ima namera da gi ponudi na

noviot socijalen servis koj go razviva. Inaku, svetskite mediumi na po~etokot od ovoj mesec pi{uvaa deka Gugl vo Zinga vlo`il od 100 do 200 milioni dolari.

Gugl ja poseduva socijalnata mre`a Orkut, koja e mnogu popularna vo Indija i Brazil, a vo fevruari go lansira{e servisot Baz, povrzuvaj}i go so elektronskata po{ta xi- mejl.

Gugl vo vtoriot kvartal ostvari rast na dobivkata

od 24%, na 1,84 milijardi dolari.

POLUGODI[NATA DOBIVKA NA PE@O GI NADMINA O^EKUVAWATA

P

SA Pe`o Citroen, vtoriot po golemina proizvoditel na avtomobili vo Evropa, soop{ti deka negovata polugodi{na dobivka gi nadminala o~ekuvawata.

Francuskata grupacija vo prvite {est meseci od ovaa fiskalna godina, ostvarila neto-dobivka vo iznos od 680 milioni evra, vo odnos na istiot period od minatata godina, koga profitot iznesuval 962

milioni evra.

Analiti~arite koi Blumberg gi anketiral, o~ekuvale kvartalna dobivka od 416, 7 milioni evra.

Prihodite od proda`bata se poka~ile za 21%, na 28,4 milijardi evra, najmnogu zaradi zgolemenata proda`ban a Citroen C3, Pe`o 3008 i 5008.

Isporakite na Pe`o vo prvata polovina od ovaa godina, na globalno nivo

porasnale za 17%, na 1,86 milioni vozila, delumno blagodarenie na dr`avnite subvencii.

Vo Velika Britanija i Germanija postoi najgolema razlika pome|u so zakon propi{anite i odrabotenite rabotni ~asovi.

Britancite nedelno odrabotuvaat 3,4 ~asovi pove} e od propi{anoto, dodeka Germancite rabotat tretina raboten den pove} e. Toa zna~i deka Britancite na sekoi dve nedeli, a Germancite na sekoi tri, odrabotuvaat u{te eden dopolnitelen den.

problemi, kako Grcija, Portugalija i Irska, rabotat pomalku od zakonskiot minimum, a pra{awe e i kolku tie se efikasno odraboteni.

Duri i samite Grci, koga zapo~na krizata, otvoreno zboruvaa za svojata mrzelivost. Tie toga{ velea deka e dovolno da se pojavat na svoite rabotni mesta vo dr`avnata administracija za da bidat nagradeni.

Spored direktivite na EU i K

O

M

E

R

zakonodavstvoto vo site evropski zemji, se propi{uva deka rabotnata nedela so prekuvremenite rabotni ~asovi ne smee da nadmine 48 C

I

J

A

L

E

N

~asovi.

Za `al, slu`benata statistika poka`uva deka vo nitu edna zemja ni pribli`no ne se odrabotuva ovoj fond.

O

G

L

A

S

FEQTON

14 30.07.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI, TOYOTA

GENIJALNOSTA NA RACIONALNIOT PRISTAP

A

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

vtomobilskata industrija e eden od klu~nite segmenti na modernata ekonomija, mnogu biten faktor za blagosostojbata na razvienite dr`avi i eden od preduslovite za ekspanzija na zemjite vo razvoj.

Da se proizveduvaat avtomobili e privilegija, a u{te pozna~ajno e da se poseduva sopstven brend.

Japonija e me|u malkute zemji vo svetot kade {to opstojuvaat pove}e kompanii od avto-biznisot, koi zaedno go dr`at pogolemiot del od svetskiot pazar.

No, samo eden brend od Japonija mo`e da ja ponese “titulata svetski prvak”.

Toa e *Toyota, ~ii vozila ve}e dve decenii se najprodavani na planetava.

Voedno, tie se tehni~ki najinovativni, ekolo{ki najsvesni, najprakti~ni i najekonomi~ni.

Malku e te{ko da im se objasni na mladite u~enici od zapadnata hemisfera na Zemjinata topka kako Tojota, koja svojot biznis go razvi vo Japonija, edna od najsiroma{nite zemji so rudni bogatstva, uspeva da se nosi so konkurencijata od SAD, Germanija, Velika Britanija, Francija i [vedska, kade {to ~elikot go ima vo izobilstvo, a cenata mu e i mnogu poniska.

Toa e, sekako, izvonredna lekcija i za mladite studenti po ekonomski nauki, koi od primerot na ovaa kompanija mo`at da nau~at za principot “to~no navreme”, za maksimalnata produktivnost na rabotnata sila, za nelegalnata, no mnogu korisna “industriska

Pritisnati od prenaselenosta na Japonija i skapiot deloven prostor, a od druga strana usloveni od konstantniot uvoz na surovini, menaxerite na Toyota go izmislile praviloto spored koe isporakata na nabavkata mora da dojde to~no navreme. Ovaa kompanija ve}e odamna nema magacini, tuku spored precizniot raspored, do sekunda, od stovari{teto kade {to se prima brodskiot tovar, surovinite vedna{ se prefrlaat vo fabrikata kade {to vo isto vreme se ispra}aat na obrabotka. Ovoj princip pridonese za ogromna za{teda na pari, vreme i energija i e eden od klu~nite faktori za uspehot na ovoj proizvoditel na avtomobili {piona`a”, no i za izvonredno sofisticiranite razvojni centri, kako i za ~uvstvoto za ekonomi~nost vo dizajnot i mo}nosta na motorot.

Ako se analizira principot “to~no navreme”, koj u{te vo 70-te godini od minatiot vek e postaven kako pravilo od

Toyota, mo`e da se izvle~at zna~ajni zaklu~oci za psihologijata {to vladee vnatre vo kompanijata. Pritisnati od prenaselenosta na Japonija i skapiot deloven prostor, a od druga strana usloveni od konstantniot uvoz na surovini, menaxerite na Toyota go

izmislile praviloto spored koe isporakata na nabavkata mora da dojde to~no navreme.

Ovaa kompanija ve}e odamna nema magacini, tuku spored precizniot raspored, do sekunda, od stovari{teto kade {to se prima brodskiot tovar, surovinite vedna{ se prefr-

laat vo fabrikata kade {to vo isto vreme se ispra}aat na obrabotka. Ovoj princip pridonese za ogromna za{teda na pari, vreme i energija i e eden od klu~nite faktori za uspehot na ovoj proizvoditel na avtomobili. Interesno, no principot “to~no navreme” e

uspe{no implementiran edinstveno od ostanatite japonski kompanii, dodeka vo ostanatite delovi od svetot magacinskite prostori s$ u{te se sostaven del od biznisot.

MAGIJATA NA OSUMKATA Po~etocite na ovaa kompanija datiraat u{te od 1926 go-

PRIKAZNI OD WALL STREET

SOROS KUPUVA U

M

ilijarderot i investitor Xorx Soros, e vo zavr{na faza na pregovori za kupuvawe na del od akciite na Dubai holding koj ovoj holding gi poseduva vo berzata vo Bombaj. Stanuva zbor za del na akcii koj pretstavuvaat 4% od vrednosta na Bombajskata berza.

Vakviot ~ekor spored mnogu finansiski analiti~ari se dol`i na s$ pogolemiot rast na interes kaj stranskite investitori za brzo raste~kiot finansiski pazar vo Indija.

Menaxmentot na fondot na Soros planira za ovoj del od 4% da plati okolu 40 milioni dolari, kako rezultat na nivnite procenki za vrednosta na edna od najstarite berzi vo Azija.

Imeno od fondot procenile deka vrednosta na Bombajskata berza iznesuva okolu 1 milijarda evra.

Vakvata zdelka e del od najnovata serija na strate{ki investicii vo indiski akcii i derivati, preku koi kaj ovie fondovi se razvodnuva rizikot so novi klasi na sredstva i preku usvojuvawe na novi akcii od tehnolo{kiot

sektor so krajna cel da se privle~at t.n. “visoko frekventni” trejderi.

Spored indiskoto zakonodavstvo, na poedine~ni stranski subjekti im e dozvoleno da poseduvaat i do 5 % udel vo nekoja od doma{nite berzi.

Minatiot mesec, Temasek (Temasek), singapurski suveren fond za iznos od nad 145 milioni dolari otkupi 5% od akciite na Nacionalnata berza na Indija.

Prethodno ovaa godina, Tom Koldvel, investiciski finansier od Toronto, zaedno so privatnata akcionerska kapitalna gru-

FEQTON

30.07.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii dina koga Saki{i Tojoda go osnova svojot prv pogon za proizvodstvo na elektri~ni prediva za pletewe. Negoviot revolucioneren pristap mu ovozmo`uva negovite prediva da gi prodava po dvaeset pati poevtina cena, otkolku onie uvezenite od prekumorskite zemji od Evropa i Severna Amerika. Nabrzo, ekspanzionisti~kiot razvoj na “imperijata na sonceto” i neverojatniot rast na industriskoto proizvodstvo mu ja multipliciraat rabotata na Saki{i, koj za mnogu kratko vreme od sin na siroma{en stolar stanuva sopstvenik na ogromna fabrika i eden od najbogatite lu|e vo zemjata vo toa vreme.

Saki{i Tojoda go dobi prekarot “tatko na modernata Japonija”, a negovata `ivotna filozofija, poznata kako praviloto na “pette zo{to”, e vlezena vo site ekonomski u~ebnici.

“Dokolku se pojavi problem, pet pati zapra{aj se {to e izvorot na problemot, a potoa re{i go za pove}e da ne se povtoruva”, ovaa negova zapi{ana misla denes e nepi{an zakon za sekoj od vrabotenite vo Toyota.

Po genijalniot tatko, na scena stapuva negoviot genijalen sin. Ki~iro Tojoda, najstariot potomok na Saki{i, minuva nekolku godini vo Evropa i SAD, kade {to volontira vo nekolku fabriki za proizvodstvo na avtomobili.

Nasobranoto iskustvo re{ava da go primeni vo rodnata Japonija, kade {to vo ramkite na semejnata fabrika za proizvodstvo na prediva otvora skromna gara`a za konstruirawe motorni vozila. U{te od samiot po~etok

Muzejot na kompanijata vo Odaiba

Vo 1926 godina e proizveden prviot motor so vnatre{no sogoruvawe, a vo isto vreme e oformena i Toyota Industries, kako posebna firma od carstvoto na semejstvoto Tojoda. Promenata od Tojoda vo Toyota e motivirana od marketin{ki pristap, bidej}i, spored japonskata azbuka, za da se naslika znakot na Toyota se potrebni osum potezi so ~etkata, a brojot osum e znak za sre}a vo kulturata na narodite od Dale~niot Istok Tojoda pomladiot se vodi od principite na racionalnosta i kratko vreme, blagodarenie na svojata izvonredna politika na kratewe na tro{ocite, pravi izvonreden uspeh so proda`bata na

avtomobilite.

Vo 1926 godina e proizveden prviot motor so vnatre{no sogoruvawe, a vo isto vreme e oformena i Toyota Industries, kako posebna firma od carstvoto na semejstvoto

Tojoda. Promenata od Tojoda vo Toyota e motivirana od marketin{ki pristap, bidej} i, spored japonskata azbuka, za da se naslika znakot na Toyota se potrebni osum potezi so ~etkata, a brojot

PROBLEMI SO PEDALOT ZA GAS Na po~etokot od godinata Toyota iskusi golemi problemi poradi defektot na seriski proizvedenite pedali za gas, poradi {to od pazarot mora{e da bidat povle~eni duri osum milioni vozila.

Aktuelniot pretsedatel Akio Tojoda kako da podzaboravi na praviloto na “pette zo{to” postaveno od negoviot pra-pradedo i ne uspea da se spravi so problemot koj na kompanijata & predizvika ogromna finansiska {teta, a pretrpen e i udar vrz renometo na brendot.

Pokraj toa {to od prodavnicite bea povle~eni osum iljadi vozila, Toyota be{e prinudena da prekine so razvojot na novi osum modeli. No, neli osumkata e sre}en broj, pa poslednite predviduvawa velat deka ovaa kompanija ja o~ekuva duplirawe na zarabotkata vo posledniot kvartal od 2010 godina.

osum e znak za sre}a vo kulturata na narodite od Dale~niot Istok.

IZGUBENATA VOJNA I OSVOJUVAWETO NA SVETOT Vo Vtorata svetska vojna Toyota e involvirana vo proizvodstvenite kapaciteti na japonskata imperiska armija. Za potrebite na vojskata ovaa kompanija go proizveduva kamionot “G1”, koj e koristen kako glavno prevozno sredstvo na japonskite sili. Toyota otvora i nova fabrika na teritorijata na Maxurija, okupiranata kineska provincija bogata so rudni bogatstva.

Razru{uvawata od sojuzni~koto bombardirawe ovaa kompanija gi izbegnuva blagodarenie na toa {to vojnata e oficijalno zavr{ena samo nekolku dena pred planiranoto bombardirawe na

15

fabrikata vo Ai~i.

No, toa ne zna~i deka Toyota ne ja deli te{kata sudbina na japonskoto op{testvo vo povoenite denovi, koga nacijata gi le~e{e ranite od u`asnata vojna.

Kako rezultat na restriktivnata fiskalna politika sprovedena od okupatorskite sili na SAD, semejstvoto e prinudeno da go prodade najgolemiot del od sopstveni~iot kola~ vo Toyota. Sepak, kompanijata opstojuva i kako mitolo{kiot Feniks se podiga od pepelta na propasta i zapo~nuva so svoeto osvojuvawe na svetskiot pazar.

Vo 1950 godina vo fabrikata bea proizvedeni 300 kamioni, {to za malku }e dovede{e do bankrot.

Sepak, po~etokot na Korejskata vojna na Toyota & go obezbedi istoriskiot dogovor so vojskata na SAD za isporaka na 5.000 kamioni, so {to od koren ja podobri ekonomskata mo} na firmata.

Vo 1956 godina modelot “kraun” e prviot {to e izvezen na pazarot vo SAD, za istata godina vo Brazil da se otvori prvata povoena fabrika, nadvor od granicite na Japonija. Vo 1960-ta godina, pak, Toyota go {iri proizvodstvoto vo Tajland, koga uspeva da stigne do fantasti~nata brojka od proizvedeni deset milioni avtomobili godi{no.

Ogromniot rast trae s$ do 1982 godina koga kompanijata seli zna~itelen del od proizvodstvoto vo zapadna Evropa i SAD, a od 1990 godina taa se vbrojuva me|u najza~ajnite avtomobilski kompanii vo svetot. Denes Toyota e najgolemiot proizvoditel na motorni vozila vo svetot, nadminuvaj}i ja slavata na izvikanite imiwa od Germanija i Italija. Brendot na Toyota vo momentov se procenuva na 31,3 milijardi dolari i toa e apsoluten rekord me|u proizvoditelite na avtomobili.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za konceptot na Intel. Doznajte zo{to Pentium e najprodavaniot hardverski procesor vo svetot.

UDEL VO BERZATA VO BOMBAJ pacija Argonaut (Argonaut), se steknaa so malcinski udeli vo bombajskata berza.

Vo 2007 godina duri i germanskata Doj~e Berze (Deutsche Borse) se stekna so udel vo bombajskata berza BSE (BSE).

Investitorite se ohrabreni da investiraat vo udeli od ovaa berza BSE blagodarenie na kompletniot remont vo pogled na nejzinoto deluvawe od strana na glavniot izvr{en direktor na berzata Madhu Kanan, koj porano blisko sorabotuval so Xon Tein, porane{en izvr{en direktor na Wujor{kata berza.

Spored odredeni poznava~i na sostojbite, doa|aweto na Soros vo BSE se slu~uva kako posledica na poslednite znaci na sudir pome|u berzata i eden od negovite klu~ni akcioneri Singapurskata berza, koja duri neodamna se otka`a od svoeto mesto vo odborot na BSE. Sega Singapurskata berza pravi napori da se dobli`i do rivalot na BSE odnosno Nacionalnata berza na Indija, koja e zna~itelno pogolema i poagresivna vo odnos na BSE. Sepak, do prekinuvaweto na ova partnerstvo pome|u dvete berzi nema

da dojde vo dogledno vreme so ogled na toa {to udelot na Singapurskata berza vo iznos od 4% e zatvoren vo BSE barem za period od u{te 4 godini.

Od druga strana Dubai holding, koj e vo sopstvenost na emiratskiot vladetel {eikot Mohamed bin Ra{id al-Maktum, ve} e podolgo vreme se obiduva da najde izlez od BSE. Vo vrska so celata ovaa situacija be{e pobarano i izjava od strana na Madhu Kanan izvr{niot direktor na bombajskata berza BSE, koj na ovaa pozicija e ve}e edna godina. Na toa

Nakan izjavi deka ne mo`e da komentira za pra{awa povrzani so akcionerite na berzata.

No, zatoa pak istakna deka negoviot fokus e pove} e naso~en kon gradewe na silen brend od berzanskiot indeks *Sensex koj momentalno e referenten indeks na Indija - i zgolemuvawe na tehnolo{kiot razvoj, koja ima seriozno zaostanuvawe zad svojot glaven konkurent Nacionalnata berza na Indija.

Isto taka, Kanan planira negoviot fokus da bide naso~en na podobruvawe na transparentnosta za {to

Menaxmentot na fondot na Soros planira za ovoj del od 4% da plati okolu 40 milioni dolari, kako rezultat na nivnite procenki za vrednosta na edna od najstarite berzi vo Azija, proceneta na edna milijarda evra

ve}e napravi promena na pogolemiot del od povisokoto rakovodstvo, pri toa regrutiraj}i direktori so me|unarodno iskustvo kako i preku imenuvawe za pretsedatel

na berzata na Subramaniam Ramadori, koj na ovaa pozicija doa|a kako porane{en {ef na najgolemata IT-kompanija vo Indija, Tata Konsultansi Srvisis (Tata Consultancy Services).

FUN BUSINESS

16 30.07.2010 LEKCII ZA @IVOTOT I BIZNISOT

GLEDAJ, SLU[AJ I U^I KAKO BRENSON

Ser Ri~ard Brenson tvrde{e deka ni{to ne nau~il od knigite i na u~ili{te. Sopstvenikot na 1,5 milijardi funti sega napi{al kniga so lekcii za `ivotot i biznisot, nastanata od porivot na uspe{niot ~ovek so ostanatiot svet da gi spodeli sovetite i primerite koi go inspirirale za da zapo~ne od nula i da si gi ispolni site negovi soni{ta

K

oj bi rekol deka milijarderot Ri~ard Brenson, osnova~ot na kompanijata Virxin, koj vo `ivotot steknal golemo bogatstvo tvrdej}i deka ni{to nema nau~eno od knigite, pa zatoa i begal od u~ili{nite ~asovi, sega re{il da napi{e kniga so soveti kako da se dojde do bogatstvo? Verojatno e mo`no: mo`ebi i zatoa negovata kniga se vika “Ni{to ne e nevozmo`no”.

Mora da mu se veruva, bidej}i knigata e potpi{ana od avtorot koj go sozdade brendot Virxin, koj zapo~na kako muzi~ki producent i izdava~, pa potoa se prenaso~i vo aviobiznisot, koj mu ovozmo`i da si kupi 2 tropski ostrovi i da stigne na 261 mesto na listata na najbogati lu|e spored “Forbs”, procenet na 1,5 milijarda funti. Knigata so lekcii za `ivotot i biznisot, kako {to objasnuva Brenson, nastanala od porivot na uspe{niot ~ovek so ostanatiot svet da gi spodeli sovetite i primerite koi go inspirirale za da zapo~ne od nula i da si gi ispolni site negovi soni{ta. Vo tie lekcii Brenson koristi kratki poenti, vo stilot “Samo napravete go toa”, “Probuvajte povtorno odnovo”, “Pomagajte si edni so drugi”, “Koga ne e zabavno, prodol`ete ponatamu”, “Ne `alete za ni{to”, “Odr`ete go va{iot zbor” ili, pak, “Ne go gubete vremeto – zgrap~ete gi mo`nostite koi vi se nudat”...

Iako Brenson, roden i porasnat vo Velika Britanija, begal od ~asovite vo srednoto u~ili{te, toa ne go spre~ilo da osnova sopstveno spisanie u{te kako 16godi{nik. Negoviot magazin

Ri~ard Brenson – kniga so lekcii od ~ovekot koj ne gi po~ituval pravilata bil osnovan za da se zabavuva, da protestira protiv vojnata vo Vietnam, i zatoa {to vo sredno{kolskiot vesnik ne mo`el da gi objavuva negovite tekstovi protiv tradicijata pomladite u~enici da im bidat slu`iteli na postarite, od koi i onaka dobivale }otek.

Potoa, protiv zadol`itelnata veronauka i prisustvo na bogoslu`bite, raboti koi im bile neomileni na site britanski tinejxeri.

Vo negoviot prv buntovni~ki

potfat Brenson videl mo`nost i da zaraboti. Toa {to magazinot go pravel za sopstvena du{a ne go isklu~uvalo soznanieto deka negovite vrsnici bile raspolo`eni da platat za primerokot od takov buntovni~ki vesnik, pa sfa}aj}i deka studentite mo`at da bidat mnogu verna publika, go osnoval vesnikot “Student”. A, bidej}i ni{to ne e nevozmo`no, Brenson vo “Ni{to ne e nevozmo`no” opi{uva so kolku malku pari, pozajmeni od majka

mu, zapo~nal so izdava~kiot biznis.

Formiraj}i se kako ~ovek i biznismen vo {eesetite godini, bilo sosema logi~no da se zafati za u{te edna pretpriemni~ka uloga vo buntovni~kata sfera. Vo 1967 godina ja sozdava Virxin rekords, izdava~ka ku}a i sinxir prodavnici za plo~i, no nikoga{ ne im robuval na stereotipite. Naprotiv, sekoga{ otvoren za novite inicijativi, negovata kompanija dosega se zanimavala i so ven~anici, trgovija so vina, knigi, mobilni telefoni, vozovi... Poslednive dve decenii vo svetskiot biznis e najpoznat po aviokompanijata Virxin atlantik ervejz, a narednite decenii ima namera da stane i pioner vo vselenskiot turizam. Mora da priznaeme, prili~no golem uspeh za mom~eto koe posakalo samo da se pobuni protiv postojnite {emi vo u~ili{teto i op{testvoto.

Ottamu, negovoto tvrdewe vo knigata deka denes ni{to ne e sigurno i odnapred zadadeno, tuku `ivotot m o ` e da bide dolga borba, mo`e da se prifati kako generalna maksima.

“Lu|eto mora da odlu~at koi im se prioritetite ako sakaat da postignat ne{to”, pi{uva Brenson, objasnuvaj}i go negovoto kredo deka ednostavno mora da se odlu~ite za nekoja rabota, da prese~ete i postojano da ja imate na um kineskata pogovorka koja veli deka patuvaweto od iljada milji zapo~nuva so

prviot ~ekor. “Nikoga{ ne sum se otka`uval od nekoja ideja koja me vozbuduvala, ili ideja za koja sum imal dobro ~uvstvo, samo zatoa {to ne sum znael kako da ja sprovedam vo momentot. ]e pra{uvam lu|e, }e istra`uvam, }e pronajdam na~in. Gledawe, slu{awe i u~ewe – toa se rabotite koi bi trebalo da gi pravime cel `ivot, a ne samo na u~ili{te”, pi{uva Brenson.

Ri~ard Brenson, koj ve} e podolgo vreme ja ima i blagorodni~kata titula ser pred negovoto ime, dodelena od britanskata kralica, gi ohrabruva traga~ite po uspehot, ako e nu`no, i na toa da najdat dupka vo zakonot niz koja }e ja “protnat” nivnata biznis-ideja. Sosema prigodno za buntovnikot koj, ne od v~era, smeta deka “Pravilata i taka gi pi{uvaat birokratite so mnogu slobodno vreme”.

Kako najdobar primer za toa ja poso~uva sopstvenata majka. Vo Britanija pred Vtorata svetska vojna na `enite im bilo zabraneto da pi-

lotiraat so avioni, no toa ne ja spre~ilo da se vraboti vo nekoja aviokompanija, da ubedi nekoj pilot tajno da ja obu~uva, a potoa maskirana vo ma` i samata da poleta so avion.

Na krajot, no ne i najmalku va`no – naprotiv!

– Brenson ja istaknuva potrebata od publicitetot.

“Ne se se}avam deka nekoga{ sum patel od nedostig na samodoverba”, otkriva sopstvenikot na Virxin, koj potencira deka sekoga{ i vo sekoja mo`na situacija go reklamiral negovoto i imeto na kompanijata.

Taka se sozdava brend.

“Reklama, publicitet, propaganda, nare~ete go toa kako sakate, ama deluva!

Duri i samata priroda pravi pretstava: cve}eto, pticite, duri i buba~kite se per~at. Konkurencijata vo svetot e tolku golema {to ako sakate ne{to da prodadete, mora da napravite toa da bide zabele`ano”, zaklu~uva Brenson.

MEMORABILII

MILION DOLARI ZA PIJANOTO NA PRISLI

Beloto pijano na Elvis Prisli

G

olemoto pijano vo bela boja, na koe muziciral Elvis Prisli, }e odi na aukcija vo Memfis sledniot mesec. Zaedno so nego na aukcijata vo

rodniot kraj na kralot na rokenrolot }e odi i originalniot dogovor koj go potpi{al Prisli so muzi~kata kompanija RCA Records vo 1955 godina.

Par~eto hartija za izdavawe plo~i, zaedno so dokumentot za negovata ku}a i imotot nare~en Grejslend; pismoto do toga{nata devojka, isprateno vedna{ po stapuvaweto vo redovite na vojskata na SAD... se del od spektarot vredni memorabilii (se}avawa), 270 na broj, koi }e bidat ponudeni na javna licitacija na 14 avgust vo Memfis.

No, sepak, razbirlivo e deka ne privlekuvaat tolkavo vnimanie kolku {to se vrednuva beloto pijano.

Zatoa i o~ekuvawata na aukciskata ku}a se deka negovata cena }e ja premine i granicata od 1 milion dolari.

Elvis Prisli ve}e polovina vek e slaven kako nekrunisan kral na ro-

Brenson - neboto e osvoeno, na red e vselenata kenrolot. “Crne~kiot” glas na beliot ~ovek se smeta za presvrtnica, ne samo vo pop i rok muzikata, tuku i vo popularnata kultura na dvaesettiot vek.

Imotot Grejslend po negovata smrt se pretvori vo cel na axilakot na bezbroj negovi obo`avateli. No, osven mitskiot Grejslend, postojat i drugi formi na ~estvuvawe na kralot Elvis: niz svetot i den-denes se odr`uvaat brojni manifestacii na koi tradicionalno se bira negoviot najdobar dvojnik. A, beloto pijano }e pretstavuva i pove}e od obi~en suvenir vo kolekcijata na nekoj posveten roker.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

FUN BUSINESS

17

30.07.2010

KRAJ ZA [PANSKATA KORIDA skata struja. Pa, taka, go spomenuvaat primerot od po~etokot na mesecov, koga na ulicite na Barselona izlegoa pove}e od milion lu|e kako poddr{ka na idejata za dr`avno osamostojuvawe na Katalonija, a dva dena podocna, koga [panija stana svetski prvak vo fudbal, pomalku od sto iljadi fanovi. Iako, glavninata na {panskiot tim koj stana svetski {ampion go so~inuvaa Katalonci, igra~i na Barselona.

Borbata so simbolite na politi~kata i etni~kata posebnost se gleda i vo toa {to bikot e nacionalen znak na [panija, dodeka Kataloncite go smetaat bikot za uvezen, a kako svoj simbol go imaat – magareto.

Za Kataloncite bikot e simbol za rasplod i borba, odnosno nekorisen, za razlika od magareto koe mnogu raboti i e poizdr`livo.

Borbata na bikot i magareto se prenesuva i na poleto na prakti~nata ekonomska bitka za nezavisnost na Katalonija. Katalonija so 7 milioni `iteli so~inuva 15% od naselenieto na [panija, no sozdava 25% od nacionalniot BDP. Rabotite poleka se pomestuvaat, pa pred 4 godini nacionalniot Parlament vo Madrid ja priznal katalonskata povelba za avtonomija, koja & dava pogolemi ovlasuvawa na katalonskata vlada.

No, koga Ustavniot sud na [panija ukinal dvaesetina ~lenovi od povelbata i

MAGARETO PROTIV BIKOT ZA POLITI^KA PREVLAST Kataloncite ne go smetaat bikot za nacionalen simbol kako drugite `iteli na [panija, pa zatoa i formalno gi zabranija koridite vo nivnata pokraina

V

o Parlamentot na Katalonija, vo [panija, vo sredata be{e izglasana zabrana za odr`uvawe na borbite so bikovi, ili popularnata korida. Iako glasaweto bilo tesno, so samo 4 glasa prednost, Katalonija na toj na~in stana prvata

pokraina vo [panija koja gi zabranila borbite so bikovi.

Iako, formalno gledano, Kanarskite Ostrovi koi isto taka spa|aat vo {panskata republika gi zabranile koridite u{te vo 1991 godina, faktot {to ne se raboti za kontinentalniot del na [panija i toa {to 7 godini pred zabranata

ne se ni odr`uvale koridi na Kanarskite Ostrovi, go pravi potegot na Kataloncite istoriski. Toj po~nuva da va`i so po~etokot na 2012 godina.

Koridite se pove}evekovna tradicija na Iberiskiot poluostrov, no denes se smetaat za primitivna i mnogu surova manifestacija, protiv koja redovno protestiraat borcite za za{tita na `ivotnite.

Kataloncite, kako doka`ani

Borba so bikovi, no i so politi~ki simboli K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

avtonomisti, i pred ovaa formalna zakonska zabrana gi manifestirale nivnite tradicionalno sprotivstaveni gledi{ta so {panskata prestolnina. Vo cela Katalonija korida se odr`uva samo vo glavniot grad, Barselona, i toa 15-ina borbi godi{no, pred relativno mal broj gleda~i, glavno kako edna od priredbite vo tradicionalnata turisti~ka ponuda.

Vo sporedba so iljadnicite borbi so bikovi vo drugite delovi na [panija, ili so 20-te iljadi gleda~i koi ja ispolnuvaat arenata za korida vo Madrid, Kataloncite navistina ne se zavisnici od adrenalinot na koridata.

Poznava~ite na katalonskiot duh tvrdat deka koridata nikoga{ i ne bila cvrst za{titen znak na taa {panska oblast.

Zatoa i odlukata na katalonskiot Parlament pove}e se smeta kako “politi~ko pra{awe”, odnosno kako kontinuitet na avtonomnata politika na Kataloncite, koi postojano odat protiv madridK

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

utvrdel deka koristeweto na terminot nacija vo preambulata na Ustavot na Katalonija nema pravna vrednost, se slu~ija tie golemi demonstracii vo Barselona spomenati pogore vo tekstov.

Politi~kata borba so razli~nosta na simbolite prodol`uva i ponatamu, pa taka koga Barselona i drugite katalonski gradovi se proglasija za ciudades antitaurinas (gradovi protiv bikovite), “originalnite” {panski gradovi izglasuvaa rezolucii so koi koridata se proglasuva za kulturno nasledstvo. Tie {to se za opstojuvawe na koridata se povikuvaat ne samo na vekovnata tradicija, tuku i na fascinacijata so nea od strana na golemite imiwa na kni`evnosta i slikarstvoto vo 20-ot vek. Za niv “vistinski” ma` vo umetnosta e Ernest Hemingvej, koj pi{uval za vozbudata vo koridata koja ja gledal vo Pamplona vo dvaesettite godini, opi{ana vo negovite dnevnici i romanot “Sonceto povtorno se ra|a”, a bil prijatel i so mnogu toreadori. Vo toj red spa|a i najslavniot {panski slikar, Pablo Pikaso, koj kako dete vo Malaga u~el za umetnosta crtaj}i tokmu bikovi. Bikovite gi ima i na negovite podocne`ni platna, a i samiot organiziral borba so bikovi vo seloto Vajari, Francija, kade {to `iveel desetina godini po Vtorata svetska vojna.

O

G

L

A

S

SPORTLIFE

18 30.07.2010 STARIOT LISEC JA OTKRI SVOJATA NE@NA STRANA

IDEALNITE @ENI NA ]IRO SR\AN IVANOVI]

L

ivanovic@kapital.com.mk

egendarniot hrvatski fudbalski trener Miroslav ]iro Bla`evi} e postojano prisuten vo mediumite od regionot. Bez razlika dali se raboti za uspeh na ekipite ili reprezentaciite {to gi vodi ili, pak, e vo mediumska vojna so nekoj negov blizok prijatel ili omrazen neprijatel, toj e vistinski magnet za novinarite.

Iako e potpolno okupiran so fudbalot i negoviot anga`man vo [angaj, ]iro, sepak, najde moment za da se opu{ti i za da ja otkrie svojata malku poznata ne`na strana. Toj gi otkri svoite idealni `eni, koi bez isklu~ok se peja~ki ili akterki, ili i ednoto i drugoto, a pove}eto se od negovata generacija ili ne{to postari.

Marlen Ditrih, Greta Garbo, Odri Hepbern i Silvano Mangano se edni od najglamuroznite divi od filmskoto platno, ovekove~eni vo holivudskata istorija.

No, sekoga{ kontroverzniot ]iro vo dru{tvoto na ovie `eni ja vmetna i Vlatka Pokos, koja iako svoevremeno potpevnuva{e, te{ko deka bi mo`ela da se stavi vo redot na seriozni muzi~ki umetnici, a nejzinoto iskustvo so kamerata e vrzano za nekolku tok-{ou, no i so ~estoto dru`ewe so paparacite. Svojata slava vo Hrvatska, i delumno vo regionot, Pokos ja zaslu`i so brakot, no i so ekstremno popularniot razvod {to go ima{e so biznismenot Josip Radeqak, poznat kako Dikan, i porane{en soprug na po~inatata glumica Ena Begovi}.

No, ]iro e ]iro i toj e sekoga{ vo pravo, a koga ne e i ne se gri`i premnogu za toa. Te{ko deka nekoj drug }e se osudi kutrata Vlatka da ja stavi vo ista re~enica so Odri Hepbern ili Greta Garbo, no toa nemu ednostavno ne mu pretstavuva nikakov problem.

Toj nema{e problem i koga be{e selektor na bosanskata reprezentacija, a be{e obvinuvan deka na natprevarite na selekcijata {to ja predvodi naviva~ite se koristat so govor na omraza. Na ova ]iro odgovori so "bolka vo poloviot organ" i nikoga{ pove}e ne go dobi istoto pra{awe.

Vo momentov toj e trener vo fudbalskiot klub od [angaj vo Kina, od kade {to pora~uva deka Kinezite go obo`avaat fudbalot, igra~ite se dobri, no ne znaat da postignat gol. Vo manir na golem profesionalec, toj tvrdi i deka nemal vreme nitu da pro{eta niz ulicite na [angaj, nitu da “skokne” do poznatata ulica Nanjing kade {to se nao|aat golemite prodavnici, bidej}i nego go interesira edin-

]iro gi otkri svoite idealni `eni, koi bez isklu~ok se peja~ki ili akterki, ili i ednoto i drugoto, a pove}eto se od negovata generacija ili ne{to postari. Marlen Ditrih, Greta Garbo, Odri Hepbern i Silvano Mangano se edni od najglamuroznite divi od filmskoto platno, ovekove~eni vo holivudskata istorija

No, sekoga{ kontroverzniot ]iro vo dru{tvoto na ovie `eni ja vmetna i Vlatka Pokos, koja iako svoevremeno potpevnuva{e, te{ko deka bi mo`ela da se stavi vo redot na seriozni muzi~ki umetnici, a nejzinoto iskustvo so kamerata e vrzano za nekolku tok{ou, no i so ~estoto dru`ewe so paparacite stveno fudbalot.

“Slu{aj sine, jas ovde `iveam za fudbalot, ne izleguvam od kampot ili hotelot vo koj sum smesten.

Se dru`am edinstveno so lu|eto od timot i so drugi lu|e ne komuniciram. Koga dojdov me smestija vo izvonreden hotel kade {to apartmanot be{e navistina rasko{en. No, ottamu mi be{e potreben cel ~as za da stignam do stadionot, zatoa se preseliv vo pomal hotel, kade {to uslovite se mnogu polo{i, no pove}e ne gubam vreme vo soobra}ajot”, glase{e odgovorot na ]iro, na pra{aweto isprateno od novinarot na "Jutarwi list".

Vo edno drugo intervju toj prizna deka s$ u{te ne mo`e da gi priznae godinite. Ludata starost go tera da vozi Por{e, a na vnucite ne im dozvoluva da go vikaat dedo, tuku papi.

“Gi obo`avam site moi vnuci, no te{ko se pomiruvam so faktot deka sum dedo. Toa me potsetuva kolku sum star”, veli 75godi{niot Bla`evi}, ~ij op{toprifaten prekar e “trener na site treneri”.

Stariot lisec neodamna prestojuva{e vo Belgrad kade {to gi snimi scenite za filmot “Montevideo bog te video”. Toa e prikazna za reprezentacijata na Kralstvoto Jugoslavija na koja & trebale tri meseci za da pristigne vo Urugvaj na prvoto svetsko prvenstvo. Bla`evi} go glumi toga{niot selektor Anto Pondakovi}.

Greta Garbo

Marlen Ditrih

Odri Hepbern

Silvana Mangano Trenerot na site treneri: r r Miroslav ]iro Bla`evi}

Vlatka Pokos

SPORT

30.07.2010

SPORT

LA LIGA

LAPORTA GO “FRIZIRAL” FINANSISKIOT IZVE[TAJ

“BALOTELI PONEKOGA[ NE GO KORISTI MOZOKOT”

E

kipata na Man~ester Siti e vo intenzivni pregovori so Inter od kade {to posakuva da go otkupi dogovorot na Mario Baloteli, 19 godi{niot centarfor na milanskiot klub.

Iako so ni{to ne predizvikan, trenerot na Real Madrid @oze Muriwo, jasno & dade besplaten sovet na upravata na klubot, predupreduvaj}i ja za problemati~niot karakter na mladiot fudbaler, na kogo toj dve godini mu be{e trener vo Inter.

“Mom~eto ima neverojatni kvaliteti, no ponekoga{ ne znae kako da go koristi mozokot. ]e vi go dadam primerot od polufinaleto so Barselona vo ligata na evropskite {ampioni.

Go staviv vo igra, a toj be{e celosno stati~en, ne im pomaga{e nitu na soigra~ite od odbranata”, istakna Muriwo.

Vo vremeto dodeka trae{e sorabotkata pome|u Muriwo i K

O

M

E

R

C

I

J

A

P

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

Iako pove}e ne se zaedno, verbalnata vojna pome|u Muriwo i Baloteli prodol`uva Baloteli, tie postojano bea na “no`”.

Portugalecot se obide so niza pedago{ki i disciplinski merki da go opameti talentiraniot fudbaler, no nikako ne uspeva{e vo toa. Vo edna prilika Muriwo ka`a deka Baloteli e najmrzeliviot fudbaler {to toj go videl.

25 milioni evra e ponudata na Siti, {to e izvonredno visoka ponuda za fudbalerot so problemati~en karakter.

No, aktuelniot menaxer na klubot od Man~ester, Roberto Man~ini be{e trener i na Inter, a negova be{e i odlukata Baloteli so samo 17 godini da se prefrli vo seniorskiot tim.

L

E

N

O

G

19

L

A

S

oslednata proverka na finansiskata sostojba na fudbalskiot klub na Barselona, poka`uva deka klubot ja zavr{il minatata sezona so negativa od 77 milijardi evra. Ova e rezultat od revizijata izvr{ena od revizorskata ku}a Diloit, koja {to be{e anga`irana od novoizbraniot pretsedatel na katalonskiot tim, Sandro Rosel.

Ovaa nova sostojba e dijametralno sprotivna od zavr{nata smetka potpi{ana od biv{iot predvodnik na administracijata na Barsa, Hoan Laporta koj na denot na negovoto zaminuvawe od pretsedatelskata funkcija, objavi deka klubot ja zavr{il so profit od 16,5 milioni evra.

Toga{ Laporta istakna deka prihodite na klubot bile 445,5 milioni evra, dodeka rashodite iznesuvale 429 milioni.

Spored izve{tajot na Diloit, tro{ocite na ekipata vsu{nost bile 477 miioni evra, dodeka prihodite se 400 milioni. Ovie novi soznanija go vklu~ija alarmot vo Barselona, ~ie novo izbrano rakovodstvo

Izvonrednite rezultati {to gi postignuva Barselona, ne se vo skladot so nejzinata finansiska sostojba

Hoan Laporta ostavi “dupka” na kontoto na Barsa

77 e minusot na Barselona vo minatata sezona

mora{e da reagira so podignuvawe na nov krdit, ovoj pat vo visina od 150 milioni evra.

“Izvonrednite rezultati {to gi postignuva Barselona, ne se vo skladot so nejzinata finansiska sosotojba”,

so `alewe konstatira{e potpretsedatelot Havier Faus.

Vkupniot dolg na {panskata La liga vo momentov iznesuva neverojatni 3,5 milijadi evra, od koi 442 milioni se dolgovi napraveni od Kataloncite, tvrdi Hoze Marija Gaj, ugleden profesor po sportski menaxment pri Univerzitetot vo Barselona.

O~ajno lo{ata finansiska sosotojba vo {panskiot fudbal se zakanuva so bankrot na Primera

zgasn division i zgasnuvawe na nekolku ekipi, a me|u zagrozenite se nao|aat i golemite imiwa na evropskiot fudbal Valensija i Atletiko Madrid.

Minatata sezona za 300 milioni evra e zgolemen dolgot na prvoliga{ite, a edinstveno Real Madrid i Numansija ostvarile pofit. Najzagrozena e ekipata na Majorka, na koja poradi finansiskiot kolaps & be{e zabraneto da nastapuva vo evropskite kupovi.

FUDBAL

TA@NATA ISPOVED NA MARADONA

S

ega ve}e biv{ selektor na argentinskata fudbalska reprezentacija, Diego Armando Maradona go otvori srceto i na pres-konferencija go vperi prstot kon lu|eto {to gi smeta za vinovni i odgovorni za toa deka toj pove}e ne e predvodnik na “Gau~osite”.

Prvoobvineti se pretsedatelot na fudbalskata federacija, Hulio Grodona i direktorot na istata organizacija, Karlo Biqardo.

“Grodona me la`e{e, a Biqardo me predade”, so ovie zborovi Maradona ja zapo~na besedata na koja so mali prekini, predizvikani od pla~ewe i napadi na bes, toj na argentinskite novinari im ja objasni pri~inata za propadnatite pregovori, od koi site o~ekuvaa prodol`uvawe na negoviot selektorski dogovor.

“Otkako ispadnavme od Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika Grodona pred svedoci mi soop{ti deka e mnogu zadovolen od mojata rabota i deka saka

Mo`ebi nekoi lu|e pomislija deka jas }e gi predadam svoite pomo{nici, verojatno zatoa {to tie bi napravile taka da bea na moeto mesto. No, jas ne sakav da go napravam toa

da prodol`am. No, po moeto vra}awe vo Argentina rabotite se smenija i toa na nekoj bizaren na~in, a taka be{e i na posledniot sostanok odr`an vo ponedelnikot. Po pet minuti razgovor toj mi ka`a deka saka jas da ostanam, no ne i mojot stru~en {tab. Koga mi go soop{ti toa, toj, vsu{nost, saka{e da mi ka`e deka ne saka jas da ostanam vo sostavot. Grodona dobro znae{e deka jas ne mo`am da ostanam bez svoite pomo{nici. Jas zastanav zad niv. Mo`ebi nekoi lu|e pomislija deka jas }e gi predadam svoite pomo{nici, verojatno zatoa {to tie bi napravile taka da bea na moeto mesto. No, jas ne sakav da go napravam toa”, izjavi “bo`jata raka”.

Maradona se nafrli i vrz svojot porane{en trener, Karlos Biqardo, pod ~ie rakovodstvo toj be{e izbran za najdobar

Sekoga{ emotivniot Diego ne propu{ti da pu{ti solzi i na poslednata preskonferencija vo Buenos Aires fudbaler na Mundijalot vo 1986-ta godina, a Argentina ja osvoi vtorata titula svetski prvak.

“Dodeka nie go oplakuvavme porazot od Germanija, Biqardo mi rabote{e zad grb za da dobijam otkaz. Da potsetam deka mene me dovedoa vo reprezentacijata za da gi smiram raskaranite strani, da go izgasam

p po`arot i vo toa uspeav, iako postojano nekoj mi zabiva{e no` od pozadi”.

Maradona na selektorskata pozicija se zadr`a 20 meseci, a negoviot posleden natprevar na kormiloto na Argentina e onoj od ~etvrtfinaleto od Svetskoto prvenstvo, koga negovite izbranici bea katastrofalno porazeni od Germanija so 4:0.