95-KAPITAL-03.08.

FEQTON

KOLUMNA KO

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

D-R RUBIN ZARESKI D D-

INTEL

MONA LIZA M S STRANA 8

MIKRO-PROCESOR ZA SE^IJ DOM STRANA 14

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

VTORNIK, 03. AVGUST. 2010 | BROJ 95 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, PETOK, 30.07.2010, 13.00~.

[ESTMESE^NI FINANSISKI REZULTATI NA BANKITE

MBI 10 MBID OMB

00,56% 1,41% 00,82%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 447,06 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

776,37 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (30.07) 2,362

MBI 10

2,358

MALA DOBIVKA ZA BANKITE, KOMERCIJALNA SO REKORDNA 10 REGIONALEN TREND

SVETOT PRODAVA DR@AVEN IMOT ZA KRPEWE NA BUXETOT

GRADE@NATA INDUSTRIJA VO "AUT"

MAKEDONIJA I DA SAKA, NEMA [TO DA RASPRODAVA

STRANA 3

STRANA 6

2,354 2,350 2,346 2,342 2,338 23/7

25/7

27/7

29/7

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

@E[KI POLITI^KI TEMI STRANA 2

BALKANSKI TREND NA SPOJUVAWA I PREZEMAWA

GOREWE OSVOJUVA NOVI PAZARI, LESNINA DOBI NOV SOPSTVENIK STRANA 12

2 03.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 03 AVGUST 2010

“@E[KI” POLITI^KI TEMI ali, po~ituvani ~itateli, Za mlekarot, voop{to, ne D imate pra{awe {to vredi da se pi{uva zatoa sakate da im go postavite na {to stanuva zbor za ~ista pratenicite vo Sobranieto ili na nekoj od najisturenite akteri na politi~kite partii? Veruvam deka imate mnogu i deka niedno od niv ne e povrzano so sudbinata i “matnite biznisi” na mlekarot Du{ko Ilievski. Nitu, pak, so toa zo{to dr`avata ne se pogri`ila za duzina ste~ajci od Kumanovo, koi protestiraat pred Sobranieto i melodramati~no na javnosta & ja plasiraat svojata nesre}a. A, u{te pomalku ve interesira {to baraat `rtvite na tranzicijata pred sedi{teto na SDSM na Biha}ka. Veruvam deka ne vi e dojdeno ni do politi~ko-novinarskite presmetuvawa, ama sigurna sum deka tie vi se interesni za da vi ja razbijat sekojdnevnata monotonija.

Zarem postoi ~ovek vo zemjava koj ne e `rtva na tranzicijata? Pa, tranziciskiot proces po definicija izroduva `rtvi, samo {to vo pouspe{nite i ponaprednite porane{ni zemji tie mnogu pobrzo se integriraat vo sistemot. A, ste~ajcite se posebna prikazna. Za niv verojatno }e mo`e da se pi{uvaat mnogu trudovi, bidej}i s$ u{te nikoj ne mo`e da gi izbroi kolku se, kolku pari dadoa dr`avata i me|unarodnite kreditori za nivno obes{tetuvawe, koi zavr{ija kako partiski ~lenovi, a koi so novi rabotni mesta. Najva`noto pra{awe koga stanuva zbor za ste~ajcite e vo koj sistem tie sakaat da se vklopat, vo privatniot, kade {to konkurencijata i biznisot se nemilosrdni, a opstanokot te`ok, ili vo dr`avniot, kade {to vo partiite se ~eka red za da se dojde do rabotno mesto. Niv verojatno s$ u{te ne im do{ol redot.

Pa, zatoa edna decenija se dr`at na gotovs (so po nekoj siten nadomest) za da se iskoristat koga }e zatreba.

politi~ka mestenka. Partiite, za `al, }e odat do kraj vo ovoj slu~aj s$ dodeka ne po~uvstvuvaat deka gi istro{ile site vulgarnosti, obvinuvawa i me|usebni presmetuvawa. Na gra|anite od partiskata retorika vo vrska so ovoj slu~aj im “is~ure” glavata pred marihuanata na Ilievski.

Cela sednica za prateni~ki pra{awa be{e potro{ena za mlekarot Ilievski. Toj e glavna faca vo dr`avata i na nego se polaga testot na demokratija, ~ovekovi prava, nezavisno sudstvo, efikasno javno obvinitelstvo. Nastrana site predmeti koi se zaglaveni po sudovite i od koi zavisat iljadnici biznisi, ova e slu~aj za primer i maksimalna posvetenost.

Nastrana ekonomskata kriza, koja s$ u{te e prisutna vo makedonskata ekonomija i koja ja zasega egzistencijata na iljadnici rabotnici, pratenicite gi “interesira” isklu~ivo egzistencijata na bitolskoto semejstvo. Dali se zapra{avte u{te kolku semejstva ja do`ivuvaat istata sudbina zatoa {to krizata im gi uni{tila biznisite ili gi ostavila bez rabota?

Pa, dovolno e da gi otvorite izve{taite na Dr`avniot zavod za statistika. Posledniot za vrabotenite vo industrijata poka`uva deka vo juni brojot na rabotnicite e namalen za 5,2% vo odnos na istiot mesec lani. Toa zna~i deka okolu 8.000 lu|e ostanale bez rabota. Ama, za niv nikoj ne pra{uva. Ne gi interesira pratenicite zo{to antikriznite merki ne dejstvuvaat za da se spasat ovie rabotni mesta.

Ne ja ni pra{uvaat Vladata za toa.

Pa, ima li nekoj {to se gri`i za ekonomijata vo ovaa dr`ava? Ekonomskite temi sekoga{ bile vrel kosten, pa so pravo site gi

PORADI EKONOMSKATA KRIZA I KATASTROFALNATA TURISTI^KA SEZONA

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

izbegnuvaat. Zatoa i sme tamu kade {to sme. Nema ideologija ni strategija za ekonomski progres, koj nema da se meri vo 2% ili 3% rast. Pa, zatoa nema ni rast.

Nesvesni ili nezainteresirani za vistinskite i realnite problemi, na pratenicite i, voop{to, politi~kite partii polesno im e da se zanimavaat so trivijalni raboti. Koga bi zboruvale za ekonomskata kriza, biznis-klimata, na koja se `alat i doma{nite i stranskite investitori, za sostojbite vo sudstvoto, koe ne go izvadija od usta me|unarodnite pretstavnici, }e treba da upotrebat mnogu pozrel i postru~en vokabular od sekojdnevnite navredi, niski udari i pogrdni zborovi {to gi upotrebuvaat. [teta e da ja “tro{ite” ministerkata Gordana Jankulovska da vi dr`i stru~no predavawe za marihuanata, koga nejzina najgolema gri`a godinava se biometriskite paso{i, a do niv s$ u{te ne mo`e da dojde sekoj vedna{ {tom }e posaka. Duri i premierot go “navlekovte” na trivijalni temi, namesto da go pra{ate dali i kako Makedonija }e se ~uva od recesija ili dali i kolku pregovara so Papandreu za re{avawe na sporot za imeto.

Gra|anite i kompaniite imaat mnogu otvoreni pra{awa i problemi vo ova tranzicisko op{testvo, a u{te pove}e vo vreme na kriza. Zatoa, ne si igrajte so nivnata sudbina i ne im go tro{ete vremeto so montirani slu~ai i izmisleni problemi.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

500

I

ljadi evra }e se obezbedat od Evropskata banka za obnova i razvoj kon krajot na 2011 i po~etokot na 2012 godina za izgradbata na delot od `elezni~kata pruga od Kumanovo do Bugarija.

Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, najavi deka vo sredinata na septemvri }e se izraboti fizibiliti studija i studija za vlijanieto vrz `ivotnata sredina.

Koridorot 8 gi povrzuva pristani{tata vo Bari vo Italija i Burgas i Varna vo Bugarija. Na makedonska strana pripagaat 313 kilometri, od koi se izgradeni 154 kilometri od Ki~evo do Kumanovo.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

BANKITE PO^NAA DA KONFISKUVAAT OHRIDSKI HOTELI Del od pomalite hoteli na Ohridskata riviera se na proda`ba. Poradi neredovnoto regulirawe na obvrskite kon delovnite banki, nivniot imot e konfiskuvan. Ostanatite se vozdr`uvaat od pogolemi investicii za da ne gi snajde istata sudbina

VIKTORIJA MILANOVSKA

N

milanovska@kapital.com.mk

ekolku ohridski hoteli preminaa vo sopstve-nost na bankite otkako im bea aktivirani hipotekite, doznava “Kapital” od izvori od bankarskiot biznis. Neoficijalno doznavame deka del od hotelite koi izminatite godini va`ea za brendovi na ohridskata turisti~ka ponuda sega se na proda`ba, so cel bankite da si gi vratat parite koi im gi dale kako kredit na sopstvenicite.

Ohridskite hotelieri, koi do pred nepoln mesec bea optimisti vo odnos na pretstojnata turisti~ka sezona, kreditite gi iskoristile za obnovuvawe na postoe~kite smestuva~ki kapaciteti, za renovirawe na dvorovite i za dograduvawe sobi i terasi. Slabata turisti~ka sezona i rekorno niskiot broj turisti vo Ohrid letovo vidno ja vlo{ija nivnata finansiska sostojba, poradi {to del od niv ne se vo mo`nost navreme da gi vra}aat kreditite i zaemite.

Aktuelniot trend na bavno vra}awe na dolgovite go potvrduvaat i del od bankarite, no ne sakaat javno da obelodenat koi hoteli preminale vo nivni race.

Se ~ini deka ohridskite hotelieri koi, za `al, gi izgubile svoite objekti, ne gi poslu{ale sovetite i predupreduvawata na svoite kolegi, koi vo pogolemi investicii i zgolemuvawe na turisti~kata ponuda se vpu{tile mnogu popretpazlivo.

“Pred {est meseci investiravme vo letna terasa i vo toj zafat se vpu{tivme so golem rizik. Procenuvame deka vlo`enite sredstva }e gi vratime duri po {est do sedum godini”, velat od hotel Prestol. Menaxerite se pofalija deka redovno investiraat vo inventar, no deka za privlekuvawe pove}e turisti i zbogatuvawe na ponudata neophodno e da se vlo`uva vo akva-parkovi.

Deka {minkata od dogradbi i renovirawa ne e dovolna za zadovolni klienti.

Nekoi od hotelierite velat deka ekonomskata kriza koja go strese svetot im bila dovolna za da zabavat so investiciite i da ne se dovedat vo situacija da go zagubat biznisot. Vo hotel Lebed potvrduvaat deka pred nekolku godini celosno go renovirale objektot, no poradi slabite o~ekuvawa za godine{nata sezona bile svesni deka ne smeat da rizikuvaat premnogu.

“Fakti~kata sostojba samo ni potvrdi deka treba da

zabavime so investiciite”, veli menaxerot na Lebed, Nikola Tanasovski.

Toj procenuva deka godine{noto namaluvawe na cenite trebalo da se slu~i mnogu porano.

I vo hotel Denarius velat deka investiciite koi konntinuirano gi pravat gi realiziraat so pomo{ na bankarski krediti.

“Posleden zafat ni be{e letnata terasa pred okolu eden mesec. Normalno deka dinamikata na vra}awe na kreditite e pobavna.

Otsustvoto na turisti si go napravi svoeto”, velat ottamu.

I pokraj namalenite ceni na uslugite, Ohrid godinava se soo~uva so najlo{a turisti~ka sezona dosega.

“Turisti~kata sezona vo Ohrid godinava }e bide polo{a i od 2001 godina, koga voenite nemiri gi spre~uvaa turistite da letuvaat vo zemjava”, veli Don~o Taneski, pretsedatel na HOTAM (asocijacija na hotelierite).

Hotelierite se `alat deka brojot na turisti vo Ohrid e namalen i do 50% sporedeno so lani. Pri~inite za toa gi baraat vo lo{ata infrastruktura, nepogodnite vremenski uslovi, posledicite od ekonomskata kriza i viznata liberalizacija.

Pri krajot na 2009 godina bea konfiskuvani tri ohridski hoteli. Prv vrz koj bila aktivirana hipoteka e hotel Don~o, potoa hotel Garden i Son~eva porta, objavi ohridskiot veb-portal Megastar.

Najgolem interes za kupuvawe na hotelite koi bankite gi prodavaat za daleku poniski ceni od realnite prijavuvaat biznismeni od Albanija. Tie vo Ohrid gledaat brojni {ansi za evtini pari da kupuvaat hoteli.

NAVIGATOR

03.08.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

SILEN EKONOMSKI RAST

a 15 godini Kina bi Zsvetska mo`ela da stane prva ekonomska sila.

PABLO SOLON

DIMITRIS DRUCAS

NIKOLA SARKOZI

eneralnoto sobranie radona~alnikot s$ rancuskiot pretsedatel Glucijata na ON ja usvoi rezo- Gu{te samo vetuva F naredi da se sru{at na boliviskiot deka od Struga }e pravi 300 romski naselbi vo

rezema uloga na P medijator vo procesot na pomiru-

ambasador vo EU deka pristapot do ~ista voda e osnovno ~ovekovo pravo

vawe na Srbija i Kosovo po odlukata na sudot vo Hag

RAMIZ MERKO

atraktivna turisti~ka destinacija, iako turizmot propa|a

Francija, a Romite da se proteraat od zemjata, {to predizvika nemiri

REGIONALEN TREND

GRADE@NATA INDUSTRIJA VO “AUT” Procenkite od teren se deka rabotite ne se dvi`at kon podobro, so {to i tie se vklopuvaat vo op{tata ocenka na grade`incite od celiot region deka grade`ni{tvoto e celosno vo “aut” VIKTORIJA MILANOVSKA

S

milanovska@kapital.com.mk

redno golemite grade`ni kompanii so 30-tina vraboteni se pred kolaps, tvrdat neoficijalno izvori za “Kapital”, naglasuvaj}i deka za edna godina }e se znae kolku od niv uspeale da ja prebrodat krizata. Ovaa konstatacija doa|a kako potvrda na pesimisti~kite najavi koi denovive stignaa i od grade`incite vo regionot deka grade`ni{tvoto e vo dlaboka kriza. Dali i vo Makedonija e taka go pra{avme i prviot ~ovek na grade`nata komora pri Stopanskata komora na Makedonija.

“Situacijata vo grade`ni{tvoto nitu e dobra, nitu odi kon dobra. Menaxerite se pesimisti poradi krajno neizvesnata situacija”, objasnuva za “Kapital” Nikola Velkovski, pretsedatel na Grade`nata komora na Makedonija. “Vo ovoj period s$ po~esto vo potraga po rabota vo Makedonija doa|aat grade`ni kompanii od Hrvatska, Avstrija i Bugarija poradi drasti~no namalenata rabota na nivniot pazar. Nivnoto prisustvo ovde, za `al, im go jade lebot na na{ite grade`nici”, objasnuva Velkovski.

Poumereni vo ocenkite se del od kompaniite. Od Beton velat deka zasega, rabotat blagodarenie na redovnata naplata od strana na klientite.

“Dokolku tie vo izminatiov period ne ni pla}aa, dosega nema{e da postoime”, veli

Trajko Trpevski, direktor na Beton, objasnuvaj}i deka golemite i malite grade`ni firmi funkcioniraat povrzano, pa ako propadnat gigantite, }e propadnat i pomalite firmi. Ona okolu koe site se soglasuvaat e te{kiot prodor na stranskite pazari.

“Najte{ko e probivaweto na stranskiot pazar, me|utoa od aspekt na pla}awe postojat i rizi~ni pazari kako crnogorskiot, kosovskiot i albanskiot na koi i ne vredi da se investira”, veli Trpevski.

Spored Nikola Velkovski, dali grade`nicite }e ja pre`iveat recesijata zavisi od toa kolku }e uspeat da se probijat na stranskiot pazar.

“Golemata konkurencija gi namaluva cenite, a mo`nostite za podignuvawe bankarski kredit se s$ pomali”, veli toj. I vo bugarskite mediumi denovive se aktuelni problemite povrzani so grade`nata industrija. Bugarskata vlada smeta deka najbezbolen na~in za spravuvawe na krizata vo ovoj sektor e da se privatiziraat dr`avnite grade`ni firmi “Stroitelstvo i vjazstanovjavane”, “Tehnoekspertstroj” i “Avtomagistrali”.

Sostojbata e lo{a i vo hrvatskata grade`na industrija. Hrvatski “Poslovni dnevnik” objavi deka akciite na grade`nite kompanii poleka doa|aat na “crnata lista” na investicii.

Po drasti~niot pad na akciite na Ingra, Institut IGH i Viadukt, akciite na grade`nite kompanii se na najnisko nivo

3 FAKTI ZA...

77 66,7 71,5

MILIONI LU\E ]E @IVEAT VO BRITANIJA DO SREDINATA NA OVOJ VEK SO [TO ]E STANE NAJNASELENA ZEMJA VO EVROPA, POKA@UVA ISTRA@UVAWETO NA EDNA AMERIKANSKA AGENCIJA

MILIONI @ITELI @IVEAT SEGA VO VELIKA BRITANIJA MILIONI @ITELI ]E DOSTIGNE NASELENOSTA VO GERMANIJA VO SLEDNITE 4 DECENII, I SPORED ISTOTO ISTRA@UVAWE TAA ]E BIDE VTORA NAJNASELENA ZEMJA VO EVROPA

od mart lani.

“Fakt e deka grade`ni{tvoto e najgolem gubitnik od recesijata”, pi{uva “Poslovni dnevnik”.

Tamo{nite analiti~ari ne se optimisti koga stanuva zbor za ovoj sektor. “Mnogu grade`ni firmi }e propadnat.

Site imaat seriozni problemi i se s$ pozadol`eni.

Najverojatno toa e i pri~inata poradi koja investitorite izbegnuvaat da vlo`uvaat vo

ovoj biznis”, veli izvr{niot direktor na OTP Invest, Darko Brborovi}, dodavaj}i deka ne o~ekuva oporavuvawe na pazarot na nedvi`en imot, nitu, pak, novi proekti za grade`nicite.

“Ni grade`nite kompanii vo prethodniot pozitiven ciklus ne zajaknaa kapitalno, za da mo`at da se probijat na stranskite pazari”, objasnuva Brborovi}.

ZABAVUVA GRADE@NATA AKTIVNOST

pored podatocite na Dr`avniot zavod za S statistika na Makedonija, vo maj 2010 godina se izdadeni 222 odobrenija za gradba. Toa e za

0,9% pove}e vo odnos na istiot mesec lani. Spored izdadenite odobrenija za gradewe, predvidenata vrednost na objektite iznesuva 1,3 milioni denari, ili za 24,4% pomalku vo odnos na istiot mesec lani.

Podatocite na Dr`avniot zavod za statistika na Hrvatska poka`uvaat deka vo maj godinava, sporedeno so istiot mesec lani, se namalil brojot na grade`ni dozvoli za 11,5%. Grade`nite raboti vo prvoto petmese~je se namaleni za 18%. Obemot na grade`nite raboti e namalen za 16% vo odnos na istiot mesec lani. Vo prvoto petmese~je, obemot e namalen za re~isi 18%.

PROCENKI...

Mnogu lesno bi mo`elo daa ka se slu~i ovaa komunisti~ka zemja da ja zazeme liderskata pozicija na SAD, procenuva Svetska banka.

Spored poslednite statisti~ki pokazateli, Kina ekonomski ja nadminaa Japonija i izbi na vtorotoo mesto na ekonomski najrazzvieni zemji.

Za ovoj enormen napredok svoj zna~aen udel ima i pretsedatelot na Narodna Republika Kina, Hu Xintao koj od 2002 godina e na ovaa pozicija.

Toj uspea zemjata so relativno nizok bruto-doma{en proizvod od samo 3.800 dolari po `itel, da ja vivne me|u zemjite lideri.

Golemiot broj `iteli i brziot rast, Kina poleka, no sigurno ja vodat kon vrvot.

Kineskata ekonomija vo prvata polovina od ovaa godina porasna za 11,1%, a godi{niot prosek }e dostigne 9%.

Celta na kineskiot pretsedatel i na kineskata

HU XINTAO vlada e zemjata da go zadr`i ovoj raste~ki trend i vo narednite deset godini na 7 do 8% godi{no.

Sledniot ~ekor e juanot da stane globalna valuta.

Pred tri godini Makedonija i Kina potpi{aa dogovori za ekonomska i tehni~ka sorabotka, kako i sorabotka vo oblasta na obrazovanieto, zemjodelstvoto i sportot.

GUBITNIK

OSTAVKA ZA SPAS NA ZDRAVSTVOTO

akedonskata javnost te{ko }e potpadne pod igrata M na zborovi na ministerot za

zdravstvo Bujar Osmani deka eka “odgovornost zna~i soo~uvawe we so problemite, a ostavka begawe od niv”. Posebno {to sekojdnevno slu{ame, ~itamee i gledame kakvi se sostojbite vo bolnicite, kako se tretiraat at pacientite posebno rodilkite te kako edna od najva`nite katategorii od koi direktno zavisi isi idninata na zemjata. Minisisterot ve}e dovolno vreme sedi edi vo foteljata i dosega ima{e {e dovolno vreme da re{ava ava problemi. Na teren se slu~uva uva sprotivnoto. Zarem po~inatite tite rodilki, bebiwata, nedostigot od lekovi, nedostigot na lekari koi zaminaa vo privatnite kliniki i ruiniranite bolnici ne se dovolen argument deka ministerot ne gi re{ava problemite ili ne mo`e da gi re{i? U{te kolku ~ove~ki tragedii treba da se slu~at za ministerot da sfati deka ostavkata koja se bara od nego kako moralen ~in ne e begstvo od problemot? Mo`ebi e osnova za re{avawe na problemot. Mo`ebi i ministerot e

BUJAR OSMANI del od problemot?

Ako e navistina odgovoren, toga{ ~esno bi ja otstapil udobnata fotelja na nekoj posposoben ili poposveten na problemite. Za dobroto na pacientite, no i za spas na makedonskoto javno zdravstvo, koe spored site procenki i percepcii e dovedeno na dno.

Zdravstvoto e odgovorna rabota.

Se raboti za ~ove~ki `ivoti i sudbini. Ponekoga{ ostavkata poradi slabite rezultati e edinstvenoto mo`no re{enie.

MISLA NA DENOT

ZORAN ZAEV

gradona~alnik na Strumica

NOV KOMPLEKS NA MESTOTO NAa mestoto STARATA KASARNA na porane{nata strumi~ka kasarar-

N

na od narednata esen }e po~ne izgradbata ta na nov gradski kompleks na 38 hektarii so nov stanben blok za 300 do 400 semejstva, studentski dom, osnovno i sredno u~ili{te, dom za starci, mladinski centar, prostorii za deca so posebni potrebi i drugo.

“Vo del od objektite na porane{nata kasarna ve}e se preseleni Biznis-inkubatorot, Sekretarijatot za vnatre{ni raboti i drugi op{testveni i stopanski subjekti, a tuka }e se smesti i Javnoto pretprijatie Komunalec. So donesuvaweto na urbanisti~kite planovi, vo avgust, Ministerstvoto za transport i vrski treba da donese odluka za izdavawe na zemji{teto.

Esenva se nadevame deka }e po~ne i izgradbata na prvite objekti, veli gradona~alnikot Zoran Zaev.

JAS NE SUM TRADICIONALEN TIP NA POLITIIMAM ^AR I I SMISLA ZA HUMOR. SSMISL ]E SE OBIDAM O DA SE PROMENAM P I DA STANAM ST ZDODEVEN, MO@EBI ZDODEVE MNOGU ZDODEVEN. I MNOG NO, NE SUM NO SIGUREN DALI ]E MI USPEE.

SILVIO BERLUSKONI ITALIJANSKI PREMIER I MEDIUMSKI MAGNAT

4 03.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...PO@ARI VO RUSIJA

...POPLAVI VO PAKISTAN

...KENIJA NA REFERENDUM

Ognenata stihija odnese 34 `ivoti

Uni{ten severozapadniot del na zemjata

Gra|anite za kontroverzniot ustav

ajmalku 34 lu|e zaginaa, a 1.500 domovi se uni{teni P N vo golemite po`ari koi {to ja zafatija Rusija. Vo 14 regioni, me|u koi i moskovskiot, e proglasena vonredna sostojba.

oplavite vo Pakistan odnesoa 1.100 `ivoti, a iljadnici lu|e se zarobeni vo ruralnite delovi od zemjata kade {to se uni{teni iljadnici sela.

enes na referendum Kenijcite }e se izjasnat za kontroverzniot ustav, kako posleden obid na politi~kite D lideri za politi~ka promena i smiruvawe na tenziite pome|u plemiwata.

DVA, TRI ZBORA

“Idninata e vo Evropskata unija.

Francija, zemjata-osnova~ na EU, }e prodol`i da go olesnuva dijalogot na Srbija i Kosovo i da im ovozmo`i na dvete zemji da napreduvaat kon nivnata evropska idnina” BERNARD KU[NER {ef na francuskata diplomatija

“Kupovnata mo} na Srbija opadna vo odnos na 2008 godina koga prose~nata plata iznesuva{e okolu 400 evra, zatoa {to sega iznesuva samo 320 evra. Vo 2009 i vo 2010 godina se `ivee pote{ko” SLOBODAN MILOSAVQEVI] minister za trgovija na Srbija

“Nema opasnost od vladina kriza. ^lenovite na Dolniot dom treba sami da odlu~at dali pretsedatelot na Dolniot dom na parlamentot Xanfranko Fini zaslu`uva da ostane niven pretsedatel. Jas oficijalno prekinuvam so nego” SILVIO BERLUSKONI premier na Italija

GADGETS

NZXT PHANTOM

N

ZXT na entuzijastite im go pretstavi Phantom ku} i{teto so mnogu modern dizajn ~ija cel e da se pru`i dovolno prostor i za najgolemite komponenti i da osigura adekvatno ladewe. Vo nego se vgradeni osum ventilatori, a korisnicite mo`at da vgradat i dva radijatori za vodeno ladewe. ^etiri dupki za cevki za ladewe ve}e se

prisutni, kako i integriran 5-kanalen kontrolor na ventilatorite, LED osvetluvawe na vnatre{nosta kako i USB i audio-konektor na vrvot.

Ima u{te i kvaliteten menaxment na kablite, mo`nost za vgraduvawe na komponenti bez upotreba na alatki i izbor vo tri boi - bela, crvena i sina.

Proda`bata startuva vo septemvri po cena od 139,99 dolari.

POLITIKA

03.08.2010

NOVA DEMOKRATIJA NEZADOVOLNA OD RETORIKATA NA NATO-AMBASADOROT

N

ova Demokratija pobara Vladata da se distancira od antiEU i anti-NATO politikata na noviot makedonski ambasador vo NATO. Portparolot na partijata, Arjanit Hoxa pobara Vladata da & se izvini na me|unarodnata zaednica za navredite, upateni od strana na noviot ambasador, Martin Trenevski.

"Barame od na{ite prijateli od me|unarodnata zaednica koi ni pomognaa i n$ ohrabruvaa vo najte{kite vremiwa, Vladata da im se izvini za kvalifikaciite i navredite koi im gi

upati novoimenuvaniot ambasador", izjavi Hoxa.

Od Nova Demokratija velat deka Vladata ja trgnala evroatlantskata agenda od dr`avnite prioriteti i pra{uvaat kade e sega DUI za da ja osudi vakvata anti-NATO politika i zo{to gi dale svoite glasovi pri izborot na Trenevski za nov ambasador.

5

SE ODR@A 39-TA SVETSKA MAKEDONSKA ISELENI^KA SREDBA

3

o podpelisterskoto selo Trnovo, tradicionalno, na Ilinden, po 39 pat se sobra makedonskata dijaspora na Svetska makedonska iseleni~ka sredba.

Na pretstavnicite od dijasporata im se obrati vicepremierot Vasko Naumovski, uveruvaj}i gi deka Vladata nema da dozvoli zagrozuvawe na makedonskite nacionalni interesi.

"Zaminuvaj}i od Makedonija, sekoj Makedonec so sebe

ponesuva par~e makedonska du{a. Makedonija }e postoi s$ dodeka postoi posledniot Makedonec.

Bidete sigurni deka Vladata nema da napravi nitu eden ~ekor {to }e im na{teti na makedonskite nacionalni interesi", pora~a od Trnovo, Naumovski.

I pokraj vetuvawata na vicepremierot deka nacionalnite interesi se bezbedni, pretsedatelot na Svetskiot

makedonski kongres, Todor Petrov, smeta deka pregovorite okolu imeto treba itno da se prekinat, zatoa {to ja kompromitiraat Makedonija. "Makedoncite od cel svet baraat iten i bezusloven prekin na razgovorite za promena na imeto Makedonija. Tie go osuduvaat neofa{izmot na Grcija i aprathejdot na evropskata birokratija kon Makedonija", istakna Petrov na iseleni~kata sredba.

PORAKA OD ODBELE@UVAWETO NA DVATA ILINDENA

POTREBNO E NACIONALNO EDINSTVO ZA POSTIGNUVAWE NA STRATE[KITE CELI Dr`avniot vrv so usoglaseni poraki za proslavata na dvata Ilindena. Gruevski od Me~kin Kamen, Ivanov od

Pelince, a Veqanoski od pred spomenikot na ^ento pora~aa deka ne se otka`uvame od identitetot, nitu od ~lenstvoto vo EU i NATO. MAKSIM RISTESKI

A

risteski@kapital.com.mk

ko Ilinden 1903 be{e Ilinden na makedonskiot nepokor, ako Ilinden vo 1944 be{e Ilinden na makedonskata istrajnost i splotuvawe, Ilinden 2010 e Ilinden na makedonskata bitka za uspeh, za ekonomski razvoj za podobar i podostoinstven `ivot na site gra|ani", istakna pretsedatelot na Vladata, Nikola Gruevski, vo svoeto sve~eno obra} awe na golemiot naroden sobir na Me~kin Kamen, po povod odbele`uvaweto na dr`avniot praznik Ilinden.

Vo cvrstata re{enost da se ostvarat ovie zalo`bi na Vladata, premierot go gleda prodlo`uvaweto na ilindenskiot kontinuitet kako borba za blagosostojbata na Makedonija, koja treba da bide izvojuvana, a ne podarena. Gruevski gi povika site politi~ki partii na edinstvo.

"Da se ubla`at partiskite borbi za da ne bidat {tetni za kauzata na obi~niot ~ovek, napi{aa naslednicite na ilindencite me|u dvete svetski vojni. Povikuvam na obed-

inuvawe, na edinstvo. Da otvorime nova, sovremena stranica vo politi~koto deluvawe, i da se obideme da rabotime zaedno, sploteni zad platformata na stabilna, nezavisna i demokratska Makedonija, so razviena pazarna ekonomija, zemja kade {to vladee pravoto, koja e po~ituvan sosed i sojuznik", istakna Gruevski na Me~kin Kamen. Premierot gi oceni EU i NATO-integraciite kako eden od najva`nite predizvici i orientiri za Makedonija, no podvle~e deka "so na{ite prijateli od Evropa dobro e da sedneme kako Makedonci", a ne da vlezeme vo zaednicata so padnat moral, bez motiv da go vlo`ime najdobroto od nas vo vrednostite na Unijata.

"Vo evropskoto semejstvo nie morame da vlezeme gordo i dostoinstveno, za da mo`eme da bideme od korist i da & dademe dopolnitelna vrednost na Evropskata unija. Za nikogo, nitu za nas, nitu za na{ite po~ituvani sosedi, nitu, pak za Evropa ne e dobro da vlezeme so nizok moral,

devalviran status i povredeni ~uvstva, ili kako {to se veli "so svitkana ki~ma". Gruevski istakna deka na na{iot pat kon EU i NATO morame da se soo~ime so surovata realnost deka "i denes, vo 21 vek, s$ u{te sme prinudeni da ja dovr{uvame borbata za identitetot, jazikot, imeto i deka makedonskoto pra{awe s$ u{te ne e dokraj zatvoreno vo mislite na odredeni poedinci". Na centralnoto ~estvuvawe na praznikot, na Me~kin Kamen vo Kru{evo prisustvuvaa nad 10.000 lu|e, a pove}e delegacii polo`ija

venci i cve}e vo Makedoniumot.

Pretsedatelot \or|e Ivanov prisustvuva{e na odbele`uvaweto na Ilinden vo memorijalniot kompleks Pelince. So isti poenti kako i Premierot, Ivanov apelira{e do Grcija da ja prifati realnosta na na{eto postoewe, a do EU i NATO isprati poraka deka Makedonija mo`e da bide pridobivka za svetot samo so so~uvano ime i identitet.

"I pokraj na{iot o~igleden uspeh, ju`niot sosed go blokira na{eto integrirawe vo NATO i EU i taka ne pridonesuva kon stabilnosta na regionot.

Blokadata ne soodvetstvuva so vrednostite na NATO, tuku pretstavuva nivna antiteza.

Doslednosta kon ~uvawe na identitetot i integritetot e na{a najgolema vrednost, a vrz tie vrednosti se temelat i EU i NATO. Samo kako Makedonija i kako Makedonci mo`eme da bideme pridobivka za Evropa i za svetot", istakna Ivanov.

Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, pred spomenikot na Metodija Andonov - ^ento, pretsedatel na prezidiumot na ASNOM, retori~ki se zapra{a dali na Makedonija & nedostiga svest

za dr`avotvornost.

"Borbata na ^ento be{e ostvaruvawe na idealite na dvata Ilindena za slobodna i samostojna Makedonija, kako dr`ava na makedonskiot narod i site nejzini gra|ani, bez razlika na verskata i na nacionalnata pripadnost. Imaj}i gi predvid negoviot golem moralen ugled, gandievskata upornost i principielnost vo borbata za makedonskata nacionalna kauza, denes, vo slobodna i nezavisna Makedonija se pra{uvame dali ni nedostiga tokmu taa svest za dr`avotvornost", istakna Veqanoski.

6 03.08.2010 SVETOT PRODAVA DR@AVEN IMOT ZA KRP P

Francija rasprodava administrativni kancelarii

Rodos, Grcija

San Stefano, Italija

MAKEDONIJA I DA SAKA, NEMA [TO DA RASPRODAVA

O

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

d den na den raste brojot na evropski dr`avi koi najavuvaat proda`ba na dvorci, ostrovi, dr`avni pretprijatija i prirodni bogatstva za da go pokrijat ogromniot buxetski deficit koj se zakanuva da gi odvede vo bankrot. Grcija, Italija, [panija, Francija, Velika Britanija, Germanija i Rusija prodavaat atraktivni ostrovi, renomirani dr`avni kompanii, trgovski i stanbeni objekti, pa duri i celi bankarski filijali.

Se prodavaat i strate{ki dr`aven imot kako {to se pla`i, planini i istoriski tvrdini. Nekoi evropski dr`avi otidoa i dotamu {to gi prodavaat i objektite na nekoi od dr`avnite institucii.

Ovaa invazija na proda`ba na dr`aven imot zapo~na od sosedna Grcija. Gr~kata vlada izbra konsultantska ku}a koja }e se gri`i za javnite finansii na zemjata.

Programata na Lazards predviduva proda`ba na nekolku dr`avni imoti. Spored onlajn dnevniot vesnik European Union Times del od ostrovot Mikonos e mo`no da odi na proda`ba so ogled na toa {to edna tretina od ostrovot go poseduva gr~kata vlada. Otkako Grcija na golema vrata objavi deka

najverojatno najv j erojatno }e prodava del od svoite atraktivni ostrovi, ruskite i gr~kite investitori vedna{ projavija golem interes, posebno za Rodos. Grcija e opkru`ena so pove}e od 6.000 ostrovi od koi okolu 227 se naseleni, a imaat i soodvetna infrastruktura. Tokmu poradi ova, golem del od politi~arite vo Evropskata unija insistiraat Grcija da prodade del od nenaselenite ostrovi i na toj na~in da go pokriva deficitot. Nekoi politi~ari pak, insistiraat pokraj ostrovite, Grcija da gi ponudi na proda`ba i nekoi istoriski znamenitosti, kako {to se Akropolot i Partenonot. Vakvite predlozi ostro gi otfrli gr~kiot zamenik-minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas tvrdej}

i deka vakvite predlozi zasega ne se prifatlivi. I premierot Jorgos Papndreu demantira{e deka gr~kite ostrovi se prodavaat.

“Proda`bata na ostrovite ne doa|a predvid vo kakov bilo oblik. Ostrovite se izvor na priohodi koi dr`avata i ponatamu }e prodol`i da gi koristi”, istakna Papandreu.

NAJATRAKTIVNI PRODA@BI VO EVROPA Po Grcija, Italija be{e slednata evropska zemja za koja po~na da se {pekulira deka }e prodava delovi od svojata dr`avna teritorija za da go pokrie nadvore{niot dolg od okolu 1.800 milijardi evra. Mediumite objavuvaat deka italijanskata vlada }e prodava dr`aven imot

kkoj oj ne e od strate{ka va`nost za dr`avata, imot koj i dosega bil del od italijanskoto proda`no portfolio. Neodmna Italijanskata centralna banka odlu~i da prodade imot vo vkupna vrednost od 330 milioni evra. Vo ramki na planiranite imoti za proda`ba pokraj porene{ni bankarski filijali vleguva i nedvi`en imot kako trgovski i stanbeni objekti i imoti.

Poradi ogromniot dolg, vladata na italijanskiot premier Silvio Berluskoni odlu~i kraterot vo buxetot da go napolni so proda`ba na 9.000 zgradi, pla`i, ostrovi, planini i istoriski tvrdini. Italijanskoto naselenie smeta deka bogatstvo koe premierot Berluskoni saka da go prodava vredi dvojno pove}e od

MAKEDONIJA NEMA [TO DA PRODAVA

K

oga Makedonija bi se dovela vo sitacija da mora da prodava del od dr`avniot imot za da go pokrie buxetskiot deficit, kako {to toa im se slu~uva na Italija, Germanija, Grcija, Velika Britanija, te{ko deka }e ima ne{to atraktivno za proda`ba. Site se soglasuvaat deka e te{ko da se precizira {to to~no Makedonija mo`e ponudi za prodavawe ako se najde vo situacija da nema drug izlez.

Buxetskiot deficit vo prvite {est meseci od godinava iznesuva 100

milioni evra. Spored podatocite na Narodnata banka, javniot dolg vo prvite ~etiri meseci od godinava, vo bruto-iznos iznesuva 3,8 milijardi evra, a neto- javniot dolg e tri pati pomal, 1,3 milijardi evra. So ogled na toa deka Makedonija nema nitu ostrovi, nitu zamoci, edinstveno {to zemjava mo`e da prodava, za da go otplati deficitot e atraktivnoto dr`avno zemji{te koe Ministerstvoto za transport i vrski ve}e etapno go prodava. Ottamu ne dobivme podatok kolku vkupno hektari dr`avno zemji{te se predmet na

ottu|uvawe. Nitu od Ministerstvoto za zemjodelstvo ne odgovorija kolku hektari zemjodelsko zemji{te poseduva dr`avata koe teoretski bi mo`elo da bide predmet na proda`ba.

Analiti~arite objasnuvaat deka Makedonija mo`e da im ponudi na proda`ba akcii i udeli vo dr`avni kompanii, kako i koncesii za infrastrukturni i energetski proekti.

“Mislam deka sme daleku od momentot na prodavawe na dr`avniot imot. Makedonija nema tolkava zadol`enost i tekovni obvrski za

da treba da prodava dr`aven imot.

Dinamikata na zadol`enost, sepak raste, no ne e vo takvi ramki koi treba da n$ zagri`uvat. Od druga strana nie nemame takov imot za prodavawe i ne sme vovle~eni vo tolkavi obvrski kako {to e slu~ajot so Grcija ili Italija, a ne mo`eme nitu da ja prodavame teritorijata na Republika Makedonija. Toa e sprotivno na Ustavot.

Fakt e deka nemame mo`nost da prodavame dr`avna teritorija, nemame drugo osven koncesiite.

Edinstveno {to Makedonija mo`e da napravi vo takva situacija e da

dava pod koncesii odredeni rudnici, energetski kapaciteti, ne{to {to i sega vsu{nost se pravi. No, pra{aweto na investicii zavisi od delovnata klima. Kamo sre}a i sega da dojdat investitorite“, veli proefesorot Miroqub [ukarov.

I Verica Haxivasileva-Markovska, osnova~ na Konsultantskata ku}a AAG, smeta deka zemjava e daleku od “plimata” koja gi zafati golemite evropski zemji, no od aspekt na prodavawe na dr`avniot imot taa poso~uva deka dr`avata, sepak ne treba da prestane da razmisluva za javno-privatni partnerstva.

PEWE NA BUXETOT

03.08.2010

Ekonomskata kriza gi stavi evropskite dr`avi na seriozen test- dali da se prodava del od dr`avniot imot za da se zakrpat golemite buxetski dupki. Ako se prodava, toga{ {to?

Ako temata se svrti na makedonsko tlo, postoi golema dilema {to bi prodavala Makedonija i dali }e ima nekoj zainteresiran za makedonskiot dr`aven kapital iznosot na dr`avniot dolg. Mo`na lokacija za proda`ba e pla`ata Kampora, koja se procenuva na 23 milioni evra. Za pet milioni evra zainteresiranite investitori mo`at da go kupat i italijanskiot ostrov San Stefano, ili pak za 4,5 milioni evra da go kupat ski-centarot Kortina di Ampeco. Od ponudeniot italijanski imot, najskapa e 900 godini starata kralska palata vo Palermo koja se prodava za 120 milioni evra. Italijanskite mediumi javuvaat deka vladinata agencija za upravuvawe so dr`aven imot planira italijanski biseri prvo da im gi ponudi na lokalnite tajkuni, a do krajot na letoto atraktivnite lokacii verojatno }e po~nat da se prodavaat i preku Internet.

BRITANIJA ZA DESET GODINI SAKA DA INKASIRA 35 MILIJARDI FUNTI Britanija va`i za zemja koja spored analizite na CB Richard Ellis, kreirala najgolema programa za proda`ba na sopstveniot dr`aven imot. Konkretniot miks od dr`aven imot koj }e se prodava s$ u{te ne e poznat, no se procenuva deka Britanija }e prodava infrastrukturni imoti i studentski domovi. Programata predviduva vo slednite 10 godini Velika Britanija od prodadeniot imot da sobere duri 35 milijardi funti. Od CB Richard Ellis smetaat deka postoi golema verojatnost da se zgolemi vrednosta i obemot na ovaa programa.

Nasproti Britancite, francuskata vlada ima za cel do 2013 godina da prodade 6% od svojot fond na imot i sredstva, vo obid da go namali fiskalniot deficit. Francija }e prodava 750 kancelarii vo zgradi koi se vo dr`avna sopstvenost, so vkupna povr{ina

JORGOS PAPANDREU

PREMIER NA GRCIJA ”Proda`bata na ostrovite ne doa|a predvid. Ostrovite se izvor na prihodi koi dr`avata i ponatamu }e prodol`i da gi koristi” od 500.000 metri kvadratni. Ekspertite vo Francija pak, planot na pretsedatelot Nikola Sarkozi za proda`ba na dr`avniot imot go ocenuvat kako preambiciozen, temelej}i gi svoite stavovi i procenki vrz momentalnata sostojba na pazarot vo Francija, kako i vrz prethodnite sli~ni nameri na francuskata vlada koi dosega ne bile vo celost realizirani. Za da go namali buxetskiot deficit francuskata vlada se obiduva i da gi ograni~i tro{ocite za iznajmuvawe na vladinite kancelarii. Vo nasoka na ovaa merka Berluskoni neodamna odlu~i da gi limitira cenite koi dr`avnite institucii }e gi pla}aat pri iznajmuvaweto.

Nekoi francuski ministerstva se obiduvaat da za{tedat okolu 22 milioni evra, so toa {to polovina od vrabotenite vo ministerstvata }e gi premestat nadvor od Pariz.

I Rusija se vbrojuva vo listata na zemji koi za da go namalat buxetskiot deficit planiraat da prodavaat dr`aven imot. Vo slednite tri godini Rusija }e prodava imot vreden 29 milijardi dolari. Na proda`ba }e se ponudat i malcinskite paketi vo 10 golemi dr`avni kompanii. ]e se prodavaat 27% od udelot vo Transneft, 21% vo Rosneft, 24,5% vo vtorata najgolema banka VTB, 9,3% vo Sberbanka i 25% minus edna akcija vo dr`avnite `eleznici RZhD. Dogovorenite proda`bi }e gi kontrolira dr`avata, koja }e gi zadr`i mnozinskite paketi. Ruskiot pretsedatel, Vladimir Putin, se re{il na ovoj ~ekor za da go namali buxetski deficit od sega{nite

VERICA HAXIVASILEVA-MARKOVSKA

KONSULTANTSKA KU]A AAG “Ako nastane seriozna potreba da se pokriva likvidnosta, Makedonija s$ u{te mo`e da go prodava `elezni~kiot transport, proizvodstvoto na elektri~na energija, no ne i prenosot. Mo`e da se prodavaat nekoi komunalni pretprijatija, no ostanuva pra{aweto dali }e ima koj da gi kupi i dali }e bidat dovolno atraktivni“

5% na 2,9% vo 2012 godina.

GERMANIJA PRODAVA NEATRAKTIVEN IMOT Vo Germanija pak, vo posledno vreme nema zna~itelno razdvi`uvawe vo pogled na proda`bata na dr`avniot imot. Dr`avnata agencija BIMA, koja be{e zadol`ena da ja sprovede programata za proda`ba na dr`avniot imot, planira da prodade polovina od imotot, za koi e odgovorna. BIMA o~ekuva deka vo slednite {est godini od eventualnata proda`ba mo`e da obezbedi okolu 6,8 milijardi evra. Pogolemiot del od proda`noto portfolio na Germanija, spored ovaa agencija e nelikvidno, odnosno te{ko za proda`ba.

Nasproti atraktivnite ponudi na italijanskata i francuskata vlada, Holandija i [panija imaat sosema poinakvi planovi kako }e gi anuliraat obvrskite.

Holandskata vlast se obiduva da ja iskoristi namalenata vrednost na imotot vo dr`avata, taka {to se orientira kon kupuvawe na delovni prostorii koi }e bidat vo dr`avna sopstvenost, so {to nema pove}e da davaat ogromni sumi za pla}awe kirii i iznajmuvawe na kancelarii za svoite slu`benici.

Minatata godina holandskata vlada kupi sedum zgradi vo vrednost od 200 milioni evra, a toj primer go sledea i nekolku op{tini koi kupija evtini prazni kancelarii.

I [panija e me|u zemjite koi dlaboko ja po~uvstvuvaa nemilosrdnosta na fiskalnata kriza.

Tamo{nata vlada ve}e najavi nekolku merki za sanirawe na nastanatite problemi. Zasega merkite na {panskata vlada za izlez od krizata ne vklu~uvaat programa za proda`ba na dr`aven imot.

No, i pokraj strategijata na {panskata vlada, nekoi pretstavnici na lokalna vlast, sepak razmisluvaat da prezemat merki so koi }e go optimiziraat svoeto portfolio od imot, kako {to se racionalizacija na rabotnite mesta, no i direktna proda`ba na nestrate{ki sredstva i imoti.

Od CB Richard Ellis smetaat deka apetitot na pazarot za dr`avni imoti kako celina mo`e da varira zna~itelno vo zavisnost od celta na proda`bata na dr`avniot imot, no i od vidot na imotot. Tie pro-

Za da go pokrie buxetskiot deficit, koj vo momentot iznesuva 100 milioni evra, Makedonija mo`e da dade pod koncesii rudni nao|ali{ta, hidrocentrali, infrastrukturni proekti.

Markovska objasnuva deka od koncesiite dr`avata ne dobiva pari, no dobiva podobruvawe na nekoi svoi kapaciteti i podobro zadovoluvawe na potrebite na svoite gra|ani vo pokus rok. Istovremeno go rasporeduva buxetskiot tovar na podolg rok.

“Za sre}a, Makedonija verojatno ne e vo tolku seriozna sostojba kako nekoi drugi zemji {to se soo~ija so “lo{iot bran”. Barem ne sega. Makedonskoto stopanstvo mo`ebi e malo, ama ne be{e premnogu optovareno

so razli~ni vidovi deficiti i tokmu zatoa krizata ne n$ udri vedna{ i ne so `estinata na nekoi drugi ekonomii. Toa e navidum “dobrata” strana. No, od druga strana, tie {to pred da po~ne krizata se zadol`ija pove}e, uspeaja da porasnat pove}e i sega se ~uvstvuvaat neudobno od padot. Ona {to za nas e poopasno e deka ako prodol`i krizata, }e se dovede vo pra{awe sposobnosta na na{ata mala ekonomija i na na{ite firmi da prodavaat stoki i uslugi na nivnite partneri”, objasnuva

Haxivasileva-Markovska.

Ako ne{to seriozno po~ne da se slu~uva od aspekt na potreba da se pokriva likvidnosta, Makedonija s$ u{te mo`e da ja prodava `eleznicata, i toa biznisot so `eleznici, a ne i infrastrukturata, potoa mo`e da se prodava proizvodstvoto na elektri~na energija , no ne i prenosot, mo`e da se prodavaat nekoi komunalni pretprijatija. No, spored Haxivasileva- Markovska, ostanuva pra{aweto dali }e ima koj da gi kupi, dali tie }e bidat dovolno

7

Obemot na dr`avnite proda`bi vo Evropa se zgolemi zna~itelno vo periodot 2006/ 2007 godina, koga vkupnata vrednost na tie proda`bi iznesuva{e okolu 13 milijardi evra. Vo periodot pak, 2003- 2005 godina vakvite proda`bi iznesuvaa okolu 3,5 milioni evra. Kako posledica na krizata i padot na vkupniot investicionen pazar, dr`avnite proda`ba vo izminatite dve godini iznesuva{e okolu 3 milijardi evra, od koi 840 milioni evra bea isplateni vlogovi od 2009 godina. Ne treba da se zanemari i faktot deka vakviot pad se slu~i vo vreme koga zna~itelno se namali vrednosta na imotot, kako rezultat na hipotekarnata kriza. Podatocite poka`uvaat deka okolu 42% od minatogodi{niot obem na vakvi dr`avni proda`bi e registriran samo vo Germanija. Vo prethodnite ~etiri godini ovoj prosek vo Germanija iznesuva{e okolu 30%. Germanija zaedno so Francija, Italija i Holandija kako ~etiri najzna~ajni strani na pazarot na dr`avni imoti vo Evropa, pretstavuvaat duri 80% od negoviot obem za minatite godini. U~estvoto na Francija, Italija i Holandija vo pazarot na dr`avnite imoti iznesuvalo okolu 10% za sekoja zemja poedine~no.

MIROQUB [UKAROV UNIVERZITETSKI PROFESOR “Makedonija nema tolkava zadol`enost i tekovni obvrski za da treba da prodava dr`aven imot. Dinamikata na zadol`enost, sepak raste, no ne vo takvi ramki koi treba da n$ zagri`uvaat. Od druga strana, nie nemame takov imot za prodavawe i ne sme vovle~eni vo tolkavi obvrski kako {to se Grcija ili Italija”

cenuvaat deka investiciskiot interes najverojatno }e bide posilen vo odnos na `elbata na

investitorite da kupuvaat dr`aven imot, od koj s$ u{te ima mo`nost da se generiraat prihodi.

HRVATSKA IMA OSTROVI ZA PRODAVAWE

Hrvatskite mediumi pi{uvaat deka za da se oslobodi od dolgot, Hrvatska }e mora da prodade cela edna `upanija. Kako edno od re{enijata se naveduva oblasta Bjelovar-Bilogorsk, ~ija povr{ina e 4,3% od vkupnata povr{ina na Hrvatska. Hrvatskite analiti~ari presmetale deka za dr`avata da go pokrie deficitot treba da prodade okolu 2,4 milijardi metri kvadratni dr`avno zemjodelsko zemji{te, po prose~na cena od 18 evra za metar kvadraten. Nivnata procenka poka`ala deka e potreben iznos od 42 milijardi evra za Hrvatska da dojde vo pozitiva. Hrvatska poseduva 8,4 milijadr metri kvadratni zemjodelsko zemji{te.

Proda`bata na arhipelagot Brioni, pak, koja e vo sopstvenost na dr`avata, dokolku se prodade vo buxetot mo`e da donese okolu 2,5 milijardi evra. Ekspertite procenuvaat deka duri dr`avata da se odlu~ii da gi prodade site pati{ta vo Hrvatska, `eleznicata, site pristani{ta, nekoi bolnici i u~ili{ta, hrvatskiot {umi, sobranite pari ne bi bile dovolni da go pokrijat deficitot od 44 milijardi evra. Ekspertite vo Hrvatska smetaat deka avtopatite Rieka-Zagreb kako i nekolku drugi treba da se privatiziraat na na~in {to dr`avata }e ostane sopstvenik samo na 30% od akciite, model koj se praktikuva vo EU. Hrvatska planira da gi prodava i pristani{tata vo Plo~e, Zadar, [ibenik, Rieka i Pula, od koi dr`avata bi zarabotila okolu dve milijardi evra. atraktivni za dobri partneri.

“Mislam deka vo ovoj moment e podobro za toa da ne se razmisluva. Sli~no kako vo devedesettite, sega ima pove}e prodava~i odo{to kupuva~i na me|unarodniot pazar na kapital, {to soglasno nemilosrdnite zakoni na ponuda i pobaruva~ka }e gi vle~e cenite nadolu”, objasnuva taa.

Taa analizira deka krizata napravi i ovie investicii i koncesii da ne se tolku privle~ni kako {to bea vo poslednite pet do {est godini pred krizata, pa i privatnite partneri se pomalku

podgotveni da vleguvaat vo pove} e rizi~ni, a pomalku atraktivni proekti. Sepak, od aspekt na dr`avata, ovie proekti se s$ u{te interesni.

Dr`avata s$ u{te bara koinvestitor vo nekolku energetski proekti kako {to se hidrocentralite ^ebren i Gali{te, proekti vredni okolu 700 milioni evra.

Dr`avata poseduva i akcii vo dr`avnite zagubari. Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo OHIS poseduva 291.586 akcii vo vrednost od okolu 15 milioni evra.

8 03.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

NIZ EVROPA SO VOZ!

V

ozot e isklu~itelno ubavo prevozno sredstvo, komformo i romanti~no.

Ima nekoja posebna magija vo patuvaweto so voz (dokolku ne zaglavite vo sneg kaj Bogomila, a parnoto vo vozot ne raboti!), zaradi ubavinata na okolnite predeli, zvukot na {inite i razgovorite koi se vodat so sopatnicite vo kupeto.

Ako ja izzememe pregolemata nehigiena i zastarenost na makedonskite vozovi, patuvaweto so voz bilo i s$ u{te e predizvik i avantura za mladite {irum svetot.

Avantura koja otvora novi vidici i horizonti.

Ako od osamostojuvaweto dosega bevme “zarobeni” vo sopstvenite granici zaradi viznata bariera, pa|aweto na {engenot ja otvori i mo`nosta za pat okolu Evropa so mal buxet. Iako ekonomskata kriza i plitkiot makedonski xeb se glavnite ograni~uva~ki faktori za `elbite za patuvawe, sepak vo posledno vreme se otvoraat mo`nosti, posebno za mladite da stanat del od dru{tvoto na svoite evropski drugari.

Minatoto leto vo Ohrid, slu~ajno se zapoznav so grupa mladi lu|e od Danska, koi trgnale so voz za da ja pro{etaat cela Evropa, pa stignale i do na{iot ezerski biser. Mi ka`aa deka prethodno bile vo Belgrad, pa po nekoja slu~ajnost doznale deka mladite belgra|ani toa leto se `urkaat vo Ohrid, {to za niv bila dovolna pri~ina za da se ka~at povtorno na voz. Od Belgrad preku Skopje stignale do Bitola, za na kraj avtostop da stignat do Ohrid. Qubomorna na nivnata mo`nost, vedna{ gi pra{av za cenata {to ja pla}aat za prevoz (so nade` deka iznesuva okolu 500- 600 i pove}e evra). Se za~udiv zatoa {to ednomese~niot bilet, koj im go pru`a ova zadovolstvo, ~ini samo 300 evra. Toga{ si pomisliv samo

MONA LIZA la`enata nasmevka na najpoznatata slika vo svetot Mikelanxelovata Mona Liza i ponatamu ostanuva zagatka.

Isto kako i tekovite na razvoj na svetskata ekonomija. Proektiraniot rast na evropskata ekonomija od 2,4% koj se o~ekuva da bide nadminat, pomaliot rast vo vtoriot kvartal od ovaa godina na amerikanskata ekonomija i probivot na Kina na vtoroto mesto na svetskite ekonomii, e idealno kako zaplet vo stilot na knigite na Ladlam.

Brojnite analizi ne uspevaat da dadat konkreten odgovor {to se odnesuva do startot na pozitivnite trendovi isto kako {to ne e dobien odgovor zo{to Mona Liza se smee.

Najlesen na~in da se odgovori na pra{awata za idninata na svetskata ekonomija e da se postavat pravilno pri~inite koi dovele do ovaa sostojba.

Ne e mo`no toa da se napravi vo analizata na Mona Liza bidej}i Mikelanxelo odamna e mrtov, no zatoa mnogu izvesno mo`eme da se vratime vo vremeto na nastanuvawe na tekovnata svetska kriza.

Denovive se navr{uvaat tri godini od startot na prviot signal za svetskata ekonomska kriza. Vo 2007 godina vo mesec avgust zapo~naa prvite finansiski potresi izrazeni so zagri`enosta koja zapo~na so Nordern Rok. Slede{e likvidnosnata kriza. Edna godina potoa, Vol Strit vleze vo panika, {to rezultira{e so dotoga{ nevidena intervencija od strana na amerikanskata vlast vo spasuvawe na golem del od niv. Za goleminata na krizata najdobro govori faktot {to dosega samo na

B VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

na beneficiite koi gi imaat evropskite gra|ani zaradi otvorenite granici, bidej} i vo ovoj slu~aj, toa be{e nivnata prednost.

Ova leto me|unarodniot bilet Inter Rail (www.interrailnet.com ) e dostapen i za Makedoncite. So samo eden bilet, imate mo`nost da posetite 30 zemji od Evropa.

Zavisno od denovite pominati vo voz i od vozrasta na patnikot, varira i cenata na biletot. Vo sekoj slu~aj, za mnogu pristojna suma do 400 evra, mo`ete da se izvozite niz cela Evropa i da vidite "bel svet".

Deka mladite kaj nas se zapoznaeni so prednosta na ovoj bilet govori i podatokt deka raste brojot na patnici koi go kupile ovoj bilet. Sekako, so dobra reklama, so pogolema promocija posebno do mladite generacii i studentite, interesot za Inter Rail u{te pove}e treba da raste. Ne treba mnogu filozofija za da se ka`e i znae deka samo so patuvawe, mladite mo`at da napravat kvalitetna sporedba na `ivotot doma i vo Evropa vo koja {to sakame da stigneme. Samo so {irewe na vidicite mo`e da se o~ekuva prosperitetna i educirana mladina. Samo so zapoznavawe na drugite, poobjektivno mo`at da se analiziraat svoite lu|e. Zatoa, so Inter Rail mladite Makedonci evtino, lesno i ednostavno mo`at da ja istra`at Evropa

tloto na SAD se likvidirani 36 banki. Zatoa ova e soodvetno vreme da se napravi analiza za (ne) uspehot vo spravuvawe so problemite i da se dobijat lekcii za sigurnosta na globalniot finansiski sistem.

Re{enieto na krizata treba da se bara onamu kade {to nastana, na finansiskite pazari.

Poto~no kaj bankarskiot sektor. Neprirodnata koalicija koja nastana vo 2008 godina na evropskite i amerikanskite politiki za regulirawe na bankarskiot sektor, ne dade rezultat. Kaznite koi bea izre~eni vrz Sitigrup od 75 milioni dolari, Nortern Rok od samo 400.000 evra i Goldman Saks od 550 milioni dolari se nezna~itelni i ne odgovaraat na te`inata na naru{uvawata na pazarite koi gi proizvedoa.

Minatata nedela svetskite regulatori so cel da se harmoniziraat svetskite napori za stabilizirawe na sistemot i za upravuvawe so rizicite, vovedoa novi standardi za bankarskiot kapital i likvidnost.

Vidno relaksirani od faktot {to samo sedum od 91 banka koja be{e podlo`ena ne go pomina stress-testot, regulatorite namesto seriozna terapija za stabilizirawe na bolniot, mu dadoa aspirin. Kako poinaku da se protolkuva faktot {to rokot za implementacija na ovie regulativi daden na bankite e celi osum godini. Mi deluva kako povtorno da se raboti za bleda reakcija koja treba da isprati signal deka ne{to se prezema na finansiskiot pazar. Od druga strana “mezim~iwata” na sekoja dr`ava se po{teduvaat od kakvi bilo poseriozni merki.

Pri~ina pove}e za evropskite dr`avi da izlezat so tolku mala brojka na banki so problemi vo likvidnosta.

Mnogu e izvesno deka se raboti za merewe na muskulite na dvete strani na “barata”.

Vo toa nadmudruvawe nema pobednik. No, postoi cena, koja site }e prodol`ime da ja pla}ame.

So drugi zborovi, koga dvajcata se karaat se gubi fokusot na problemot koj mora da se sovlada.

Denes sme mnogu daleku od adresirawe na dvata klu~ni problema koi krizata od 2008 godina gi isfrli na videlina.

Tie govorat deka globalnite banki se pregolemi i mnogu povrzani za da se dozvoli tie da padnat.

Zatoa vo re{avawe na posledicite, ne se re{avaat problemite.

Ottuka, stanuva nelogi~no svetskite odlu~uva~i da se zanimavaat so berzite, akciite, cenata na surovinite, deficitite.

S$ dodeka ne se re{i hirur{ki svetskiot finansiski system, krizata }e opstojuva i }e se prodlabo~uva.

Da, s$ u{te postojat mnogu pri~ini za zagri`enost i pesimizam.

Na pra{aweto dali site prezemeni ~ekori vo spravuvawe so krizata bea soodvetni, odgovorot e, mo`ebi.

No, na pra{aweto dali politikite bea dovolni, odgovorot e, ne. Tekovniot ekonomski pejza` gi sodr`i site parametri koi potvrduvaat deka krizata }e trae.

Po~nuvaj}i od {okovite na pazarite na energija, kade {to naftata kone~no posle podolg period se stabilizira okolu 75 dolari za barel dr`ej}i gi vo zalog cenite na surovinite.

Pogledajte go pazarot

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

na nevi`nosti koj nikako da se oporavi, iako cenite i ponatamu se dr`at na nelogi~no visoko nivo.

Kone~no, ona od {to site najmnogu se pla{ea, a po~na da se slu~uva.

Inflacijata koja e na najvisoko nivo vo evrozonata vo poslednite 20 meseci nikako nema da vlijae pozitivno vrz niskoto nivo na kamatnite stapki koi so sigurnost }e po~nat da rastat.

Dano~nite stapki nemaat prostor za ponatamu da se zgolemuvaat, a nivoto na nevrabotenost koe prose~no dostigna 10% na nivo na EU sigurno nema da uspee da ja pottikne potro{uva~kata.

Nejziniot pad nema da mo`e taka lesno da bide stimuliran so investicii od dr`avata kako {to gi vidovme minatata godi na.

Ova se site klasi~ni signali i simptomi na ekonomski pad koj }e trae.

Se nadevam ne tolku dolgo kolku i enigmata za Mona Liza.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,360

MBI 10

2,595

2,355

MBID

108.10

2,585

107.90

2,575

107.70

9

03.08.2010

OMB

2,350 2,565

107.50

2,555

107.30

2,545

107.10

2,345 2,340 2,335

2,535

23/07/10

24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

28/07/10

23/07/10

29/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

106.90 24/07/10

25/07/10

26/07/10

27/07/10

28/07/10

29/07/10

23/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

25/07/10

27/07/10

29/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

ANALIZA NA NEDELNOTO TRGUVAWE NA MAKEDONSKA BERZA

NEDELEN PROMET OD EDEN MILION EVRA

17.03.2010 9

Najgolemiot pridones za vakviot realiziran promet e lociran vo golemiot interes na investitorite za obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

REGIONALNI I SVETSKI BERZI

M

inatata nedela prometot na Berzata dvojno porasna, na eden milion evra.

Najgolemiot pridones za vakviot realiziran promet ima golemiot interes na investitorite za obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

So ovaa obvrznica be{e ostvaren promet od 31,33 milion denari {to pretstavuva re~isi polovina od vkupno realiziraniot nedelen promet.

Pridones kon vaka golemiot promet imaa i bloktransakciite so akciite na Komercijalna banka i Alkaloid vo vkupen iznos od 6,56 milioni denari.

Interesot za ovie akcii ne be{e pomal ni kaj klasi~noto trguvawe.

Akcijata na Komercijalna banka vo ramkite na klasi~noto trguvawa ovaa nedela ostvarila vkupen promet od okolu 4,3 milioni denari. Od akciite na Alkaloid bea istrguvani vkupno 963 akcii pri {to be{e realiziran vkupen promet od 3,71 milion denari.

Minatata nedela be{e zgolemen interesot i za akciite na Prilepska pivarnica koja minatata nedela zavr{i so realiziran promet od okolu 2,12 milioni denari.

o{ite rezultati i ponatamu se karakteristika L na berzite vo regionot. Hrvatskiot berzanski indeks Crobex ja namali svojata vrednost za mini-

1

milioni evra iznesuva{e prometot, nedelava, realiziran na Makedonska berza

Nedelata zavr{i so realizirani 416 transakcii i vkupno istrguvani 721. 511 hartii od vrednost.

Interesot na investitorite za obvrznici pridonese za kontinuiran rast na berzanskiot indeks na obvrznici OMB za vreme na

site pet trgovski denovi od minatata nedela.

Novata vrednost so koja ovoj indeks }e go otpo~ne ovonedelnoto trguvawe iznesuva 108,83 indeksni poeni.

Negoviot rast minatata nedela iznesuva 1,61 indeksen poen.

Ostanatite dva indeksa povtorno go zavr{ija minatonedelnoto trguvawe so poniski vrednosti vo odnos na onie vrednosti koi gi imaa na po~etokot od nedelata.

Osnovniot berzanski indeks

malni 0,03%. Idnata nedela ovoj indeks }e go zapo~ne trguvaweto so vrednost od 1862,60 indeksni poeni.

Lo{o pomina i slovene~kiot berzanski indeks SBITOP ~ija vrednost sega iznesuva 813,48 indeksni poeni po realiziraniot pad od 0,49%. Za razlika od niv kaj belgradskata berza registriran e rast na osnovniot indeks Belex 15 za 0,55% i vrednost na indeksot na krajot od nedelnoto trguvawe od 630,77 indeksni poeni. Den pred krajot na ovonedelnoto trguvawe, Wujor{kata berza ja prekina uspe{nata sesija na rast od prethodnata nedela.

Najgolema pri~ina za toa se akciite od tehnolo{kite sektori koi ovaa nedela zabele`aa pad baziran na pesimizmot na investitorite. Indeksot Dow Jones se spu{ti za 0,29% na vrednost od 10467,16 indeksni poeni. Pad be{e zabele`an i kaj indeksot S&P i toa od 0,42% dostignuvaj}i vrednost od 1101,53 indeksni poeni.

Pad na vrednosta od 0,57% zabele`a i Nasdaq so {to negovata vrednost momentalno iznesuva 2251,56 indeksni poeni. Najgolem rast ima{e kaj akcijata na Majkrosoft i toa za 0,4% dodeka, pak najgolem pad be{e zabele`an kaj akcijata od tehnolo{kiot sektor na softverskata kompanija Nvidia od celi 9,9%.

Pesimisti~kite dvi`ewa na pazarot na kapital vo Amerika se prenesoa i vo Azija so {to be{e prekinata uspe{nata serija na aziskite indeksi.

Nikkei indeksot na Tokiskata berza se spu{ti za 0,5% na vrednost od 9700,42 indeksni poeni.

Azisko-pacifi~kiot berzanski indeks MSCI ostana nepromenet na vrednost od 119,45 indeksni poeni.

Za razlika od amerikanskite i aziskite berzanski indeksi, evropskite i ponatamu go prodol`ija svojot rast. Evropskiot berzanski indeks Stoxx Europe600 bele`i rast i toa sedmi den so red.

Ovaa nedela negovata vrednost porasna za 0,5% dostignuvaj}i vrednost od 258,56 indeksni poeni. Po~nuvaj}i od 25 maj, pa do denes ovoj indeks porasna za celi 11% blagodarenie na odli~nite rezultati na kompaniite od tehnolo{kite i farmacevtskite sektori.

MBI-10 minatata nedela ja zavr{i so pad na negovata vrednost od 4,59 indeksni poeni. Novata vrednost so koj ovoj indeks }e go zapo~ne ovonedelnoto trguvawe iznesuva 2353,67 indeksni poeni.

So poniska vrednost ovonedelnoto trguvawe }e go zapo~ne i MBID. Vo nedelata {to izmina negovata vrednost se namali za celi 40,07 indeksni poeni.

Novata vrednost na ovoj indeks iznesuva 2542,81 indeksen poen.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

30.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31,294,249.57

-1.72%

-8.25%

-5.12%

-3.08%

1.41%

7/27/2010

Илирика ГРП

20,085,040.56

-3.31%

-3.40%

2.02%

0.66%

5.77%

7/27/2010

201,600

Иново Статус Акции

17,059,800.76

-3.52%

-7.60%

-11.13%

-12.44%

-7.38%

7/28/2010

0.48

171,650

KD Brik

22,821,643.56

-1.58%

-0.56%

9.72%

6.02%

19.95%

7/28/2010

0.02

635,250

KD Nova EU

21,637,176.69

-2.15%

-7.63%

-4.99%

-5.14%

10.70%

7/28/2010

КБ Публикум балансиран

26,094,692.12

-0,59%

-4,82%

-1,77%

-1,89%

-0.21%

7/28/2010

%

1,800.00

16.13

446,400

137.00

1.48

90,420

Гранит Скопје

630.00

0.6

Македонски Телеком Скопје

418.66 3,850.00

Раде Кончар Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Фершпед Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

30.07.2010 Просечна цена (МКД)

Прилепска Пиварница Прилеп ОКТА Скопје Макпетрол Скопје

%

Износ (МКД)

44000

-4.35

220,000

136

-2.86

20,400

10000.58

-1.96

1,820,105

1950

-0.41

35,100

27,000.00

-0.18

162,000

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Прилепска Пиварница Прилеп

30.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

30.07.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1,431,353

BESK (2009)

54,562

GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

112,382

27,000.00

/

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

ХВ ALK (2009)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

30.07.2010

Просечна цена

P/E

P/B

3,850.00

390.18

9.87

0.88

обични акции

7,310.00

341.43

21.41

0.21

Вкупно Официјален пазар

3,071,377

630.00

105.83

5.95

0.63

обични акции

55,573

33

242.73

2,014,067

3,099.59

533.81

5.81

0.90

Вкупно Редовен пазар

55,633

34

243.10

/

0.75

ВКУПНО

216,869

69

-41.69

6.49

0.73

10000.58

-1.96

1,820,105

3800

0.00

824,600

SBT (2009)

389,779

2,700.00

211.39

12.77

0.61

Алкалоид Скопје

3850

0.02

635,250

STIL (2009)

14,622,943

180.53

0.11

1,632.58

2.52

1800

16.13

446,400

TPLF (2009)

450,000

3,556.62

61.42

57.91

1.04

3,099.59

-0.01

263,465

ZPKO (2009)

271,602

2,200.00

/

/

0.29

Комерцијална банка Скопје

% на промена

Нето добивка по акција

Тутунска банка Скопје Раде Кончар Скопје

30.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

обврзници

135,705

18

25,530

17

-15.67 -71.00

161,235

35

-35.24

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, петок - 30.07.2010)

10 03.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

[ESTMESENI FINANSISKI REZULTATI NA BANKITE

MALA DOBIVKA ZA BANKITE, KOMERCIJALNA SO REKORDNA

Makedonskite banki te{ko izleguvaat od krizata; najgolem del od bankite i vo prvata polovina od 2010 godina evidentiraa namaleni profiti, osven Komercijalna, koja ostvari rekordna dobivka.

8

milioni evra iznesuva vo prvite {est meseci

B

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ankarskite dobivki vo prvite {est meseci od godinata se blago zgolemeni vo sporedba so minatata godina, osven kaj Komercijalna banka, koja ostvari rekordna dobivka i Stopanska, koja prijavi duri pet pati pomala dobivka od istiot period lani.

Finansiskite rezultati na nekoi od najgolemite banki vo zemjava do koi dojde "Kapital" poka`uvaat deka, generalno, bankarskiot sektor s$ u{te raboti so niski profiti. Najmnogu prihodi bankite ostvarile od kamati i provizii, dodeka, pak, kako tro{oci koi najmnogu vlijaat na namaluvaweto na nivnite dobivki se evidentirani rezervaciite za kreditnata izlo`enost, odnosno parite {to mora da gi izdvojuvaat kako rezervacija za “lo{ite” plasmani. Analiti~arite i bankarite komentiraat deka niskite profiti se dokaz deka ekonomijata s$ u{te e vo dlaboka kriza.

1,7

milioni evra ostvarila Stopanska vo prvoto polugodie

Od site banki vo zemjava prvata polovina od godinata so najdobar rezultat ja zavr{i Komercijalna banka, so dobivka od rekordni 8 milioni evra. Toa e za 47,4% pove}e od dobivkata od 5,46 milioni evra ostvarena vo istiot period minatata godina.

“Vo uslovi na zazdravuvawe na makedonskata ekonomija, namalena likvidnost i s$ u{te nestabilni pazarni uslovi, Komercijalna banka od svoeto rabotewe, sepak, ostvari pozitiven finansiski rezultat so {to planot za prvoto polugodie od 2010 godina e realiziran so 90,1%.

Na stranata na prihodite najgolemo vlijanie na ostvareniot finansiski rezultat imaat efektite od kursnite razliki, dodeka na stranata na rashodite namaluvaweto na administrativnite rashodi i rashodite povrzani so kvalitetot na kreditnoto portfolio, {to e glavno povrzano so naplatata na kreditite”, velat od Komercijalna banka.

Kreditniot porast na bankata vo periodot od januari do juni godinava iznesuva 1,5%, dodeka, pak, stapkata

500 430 130 iljadi evra e dobivkata na Pro kredit

iljadi evra dobivka ostvarila bankata vo prvite {est meseci

iljadi evra iznesuva dobivkata vo prvoto polugodie

na adekvatnost na kapitalot iznesuva 11,56% i e vo ramki na propi{aniot minimum od 8%.

STOPANSKA SO PET PATI POMALA DOBIVKA OD LANI Najgolem pad na dobivkata e evidentiran kaj Stopanska banka, koja vo prvite {est meseci od 2010 godina ostvarila pozitiven finansiski rezultat od 1,7 milioni evra, no toa e duri pet pati pomalku od dobivkata od 9,44 milioni evra {to be{e ostvarena istiot period lani. Istovremeno, stapkata na adekvatnost na kapitalot kaj ovaa banka e najvisoka i iznesuva 18%, {to zna~i deka Stopanska e edna od najdobro kapitaliziranite banki vo zemjava.

“Vo uslovi na kriza, profitot s$ u{te ne e prioritet za bankite. Sega najbitno za nas e tempoto na zakrepnuvawe na ekonomijata i bankarskite aktivnosti se naso~eni kon namaluvawe na rizi~nosta na kreditnite portfolija i za~uvuvawe na stabilnosta i sigurnosta na bankite”, veli za "Kapital" generalniot direktor na Stopanska, Gligor

Bi{ev.

Kreditniot porast kaj Stopanska banka vo prvoto polugodie iznesuva 6,5% i e malku pogolem od prosekot vo bankarskiot sektor.

Tretata najgolema banka vo zemjava, NLB Tutunska banka, s$ u{te gi nema objaveno rezultatite od finansiskoto rabotewe vo prvoto polugodie.

No, se o~ekuva tie da bidat poslabi vo sporedba so minatata godina, glavno poradi problemite so koi se soo~uva nivnata mati~na banka vo NLB Grupacijata od Slovenija, koja e pod pritisok da obezbedi dopolnitelen kapital od 400 do 600 milioni evra. No, sepak, i pokraj problemite na mati~nata banka, NLB Tutunska banka vo Makedonija raboti profitabilno i e dobro kapitalizirana so stapka na adekvatnost na kapitalot od 13%.

POMALITE BANKI SO SKROMNI ZARABOTKI Podatocite poka`uvaat deka pomalite banki vo zemjava ostvaruvaat poslabi finansiski rezultati, nekoi od niv duri i ponatamu rabotat so zagubi.

ProKredit banka za prvite {est meseci ostvarila dobivka od polovina milion evra.

Kreditniot porast kaj ovaa banka iznesuva okolu 10% i spored podatocite duri 90% od kreditite se odobreni kako poddr{ka za biznis-sektorot.

Adekvatnosta na kapitalot na ProKredit, zaklu~no so juni godinava, iznesuva 13,92%. [parkase banka ostvarila dobivka od 430 iljadi evra, a pri~inite za poslabiot finansiski rezultat vo odnos na prethodnata godina od bankata gi lociraat vo ograni~uvaweto na kamatnite stapki na kreditite so izmenite za Zakonot za obligacioni odnosi i unificiraniot kurs po koj se napla}aat i ispla}aat kreditite i pobaruvawata. Sepak, prihodite od kamati bele`at rast od 28,3%, a prihodite od provizii od 59,2%. Kreditniot porast kaj [parkase za prvite {est meseci iznesuva 17,2%.

Ohridska banka vo prvoto polugodie ostvarila pozitiven rezultat od samo 130 iljadi evra, {to zna~i zgolemuvawe na profitot za 16% vo sporedba so istiot period minatata godina.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5.00%

СКИБОР

3.25%

4.59%

5.30%

6.33%

Ломбарден кредит

6.50%

МКДОНИА

3.00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60% 11.10%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

61.5075

Комерцијална

6.70%

7.50%

8.00%

10.80%

САД

долар

47.0637

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

В.Британија

фунта

73.512

во денари

36м

10.20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45.0275

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45.5476

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42.419

61.7

47.9

73.8

45

Извор: НБРМ

GLIGOR BI[EV

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA Vo uslovi na kriza, profitot s$ u{te ne e prioritet za bankite.

Sega najbitno za nas e tempoto na zakrepnuvawe na ekonomijata i bankarskite aktivnosti se naso~eni kon namaluvawe na rizi~nosta na kreditnite portfolija i za~uvuvawe na stabilnosta i sigurnosta na bankite.

“Na rezultatot s$ u{te soodvetno vlijanie imaat investiciite koi gi napravivme vo prethodnite dve godini vo razvoj na mre`ata, ~ove~kite resursi i sigurnosta, kako i nivoto na rezervacii, po~ituvaj}i go principot i pravilata na prudentnost kaj rizicite. Do krajot na ovaa godina }e se prilagodime na opkru`uvaweto i na evolucijata na pazarot, osobeno na novoto nivo na referentna kamatna stapka i aktivno }e gi sledime pazarnite trendovi vo komercijalniot del. Dosega, celosno sme vo soglasnost so na{ite planovi i o~ekuvame da gi dostigneme postavenite targeti do krajot na godinata”, velat od Ohridska.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

11

03.08.2010

PO VIZNATA LIBERALIZACIJA

EVTINO PATUVAWE SO VOZ NIZ EVROPA

Raste brojot na patnici vo me|unarodniot `elezni~ki soobra}aj po viznata libelizacija za Makedonija. Posebno e zgolemen interesot za Inter Rail biletot, so koj mo`e pove}e dena patuvawe niz Evropa.

R

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

aste brojot na patnici vo me|unarodniot `elezni~ki soobra}aj po viznata liberalizacija za Makedonija. Spored podatocite na M@ Transport, brojot na patnici koi kupuvaat bileti za nekoi od evropskite gradovi godinava porasnal za 10%.

Jovica Trajanovski od kancelarijata za odnosi so javnost na M@ Transport, veli deka vistinskite beneficii od viznata liberalizacija }e se po~uvstvuvaat letovo bidej}i vo ovoj period od godinata drasti~no se zgolemuva brojot na patnici vo `elezni~kiot soobra}aj.

“O~ekuvame ovaa godina interesot da bide zna~itelno zgolemen vo letniot period, a so poprecizni brojki }e mo`eme da izlezeme vo septemvri. Viznata liberalizacija zna~itelno go zgolemi interesot za patuvawe niz zemjite vo Evropa”, veli Trajanovski.

Spored podatocite, Makedoncite so voz najmnogu patuvaat

za Grcija, Srbija, Crna Gora, Hrvatska, Slovenija i Ungarija. Trajanovski veli deka posle viznata liberalizacija zna~itelno porasnal interesot za me|unarodnite `elezni~ki vozni bileti, koi za mladite lica nudat popust i do 50%.

Posebno e zgolemen interesot za Inter Rail biletot, so koj mo`e pove}e dena da se patuva niz Evropa. Cenata na ovoj bilet zavisi od vremetraeweto na patuvaweto i vozrasta na patnikot. Ovie bileti se izdavaat vo tri kategorii, za deca, za mladi do 16 godini i za vozrasni.

“Na me|unarodnite linii so ovie bileti naj~esto patuvaat mladite do 26 godini. Se razbira najgolema frekvencija na mladi lu|e koi ja koristat Inter Rail kartata ima vo letniot period”, veli Trajanovski.

Vo 2009 godina, M@ Transport izdal vkupno 109 Inter Rail bileti, od koi 100 bile kupeni od mladi do 26 godini, a devet vozrasni lica.

CEL MESEC NIZ EVROPA ZA 309 EVRA So `eleznica mo`e da se patuva po povolni ceni. Zatoa golem broj mladi lu|e re{avaat da kupat nekoja od

POPUST I ZA DO RUSIJA

Inter Rail kartite za voz, koi se zaedni~ka ponuda na zemjite~lenki na Me|unarodnata `elezni~ka unija. Taka lica pomladi od 26 godini mo`at 15 dena da patuvaat niz site evropski destinacii so bilet po cena od 279 evra. Cenata na ovoj bilet za vozrasni e za 100 evra povisoka. Vremetraeweto na biletot ne se broi kalendarski, tuku preku brojot na denovi koi ste gi pominale vo vozot.

Taka dokolku mladite napravat dobra agenda, za eden mesec so ovaa karta mo`e da gi razgledaat re~isi site privle~ni destinacii niz Evropa. Za cena od 309 evra, pak, licata pomladi od 26 godini

GOLDMAN SAKS ZAINTERESIRAN ZA PREZEMAWE NA NLB?

A

merikanskiot bankarski gigant, Golman Saks, e zainteresiran za prezemawe na Nova Qubqanska banka, pi{uva biznis-vesnikot "Finance". Povikuvaj}i se na neoficijalni izvori od vladata, vesnikot pi{uva deka slovene~kite vlasti go odobrile potencijalnoto prezemawe na tamo{nata najgolema banka od strana na belgiskata bankarska i osiguritelna grupacija KBC. Slovene~kata vlada ima sopstvenost na 48% od kapitalot na NLB, dodeka, pak, KBC

e sopstvenik na 30,6%. Vo 2006 godina KBC ima{e obid da se stekne so mnozinski udel, no vladata toga{ toa go odbi, so obrazlo`enie deka slovene~kite akcioneri treba da ostanat mnozinski sopstvenici. NLB neodamna be{e izlo`ena na stres-test od EU, koj edvaj go pomina.

Od bankata toga{ pora~aa deka do krajot na godinata planiraat da izvr{at dokapitalizacija vo iznos od 400 milioni evra. Premierot Borut Pahor minatata nedela izjavi deka vladata s$ u{te

ne odlu~ila dali potrebniot kapital vo bankata }e go injektira vo dr`avata ili }e prodade del od svojot udel vo NLB. Najgolemata slovene~ka banka, na koja otpa|a edna tretina od slovene~kata bankarska industrija i koja raboti vo 18 zemji, vo narednite tri godini treba da vrati 700 milioni evra dolg. Vo prvite 6 meseci od ovaa godina NLB zabele`ala zaguba od 20,2 milioni evra, dodeka na nivo na grupacijata zagubata iznesuva 34,5 milioni evra.

NBG SE DOKAPITALIZIRA SO 1,5 MILIJARDI EVRA

N

acionalnata banka na Grcija (NBG) koja e sopstvenik na Stopanska banka vo Makedonija, minatata nedela izdade tri emisii na obvrznici od po 500 milioni evra i so toa izvr{i dokapitalizacija na bankata za 1,5 milijardi evra. Obvrznicite se so rok na dostasuvawe od pet, sedum i devet godini, a kreditnata agencijata Mudis

gi oceni ovie obvrznici so rejting Baa3.

Neodamna NBG be{e podlo`ena na stres-testovite od Evropskata centralna banka i gi ispolni uslovite so {to se poka`a kako stabilna, iako pred objavuvaweto na rezultatite se {pekulira{e deka nema da gi izdr`i stresnite scenarija. Dokolku se ostvari najlo{oto scenario so pad na ekonomijata od

FINANSISKATA SOSTOJBA NA DOMA]INSTVATA ]E SE VLO[I

N

ajnovata anketa na Dr`avniot zavod za statistika objavi deka od o~ekuvawata za finansiskata sostojba na doma}instvata vo narednite 12 meseci, o~ekuvawata za juli se ponepovolni vo sporedba so nivnite o~ekuvawa od prethodniot mesec, kako i vo odnos na o~ekuvawata od istiot period lani.

Gra|anite ocenile deka ekonomskata sostojba na

zemjata kako i o~ekuvawata za verojatnosta vo pogled na {tedeweto za narednite 12 meseci }e bidat ponepovolni vo sporedba so nivnata ocenka od prethodniot mesec.

Ocenkata za nevrabotenosta vo narednata godina, pak, vo juli e popovolna vo sporedba so ocenkata od prethodniot mesec, iako spored oficijalnite statisti~ki podatoci vo juni nevrabotenosta vo

10% 17.03.2010 11

Patnicite koi patuvaat vo grupa (najmalku {est lica) imaat popust od 20% od SET Tarifata. M@ Transport ima sklu~eno dogovori so @eleznici na Srbija za popust od 20%, a za Crna Gora za 30% (za povratni patuvawa).

Vo Srbija mo`e da se patuva do Ni{ i Belgrad po ceni “Srbija specijal”, a za Bar (Crna Gora) po ponudata “Bar star”. Za patuvawe vo dr`avite vo porane{niot SSSR va`i tarifata “Istok–Zapad”, koja predviduva posebni uslovi za patuvawe. Taka patnicite koi patuvaat za Ukraina vo tranzit preku Srbija i Ungarija dobivaat povlastica od okolu 40%.

3% pomalku od o~ekuvawata i namaluvawe na vrednosta na dr`avnite obvrznici za 30%, adekvatnosta na kapitalot na NBG do krajot na 2011 godina bi iznesuvala 7,4%.

Vo slednite dve godini NBG bi zagubila 11,92% od vrednosta na kreditite za biznis-sektorot i 7,59% od vrednosta na kreditnata izlo`enost kon gra|anite.

zemjava se prodlabo~i do 33,5%.

Porasna brojot na patnici godinava koi kupuvaat bileti za nekoi od evropskite gradovi

mo`e da kupat `elezni~ki bilet so vremetraewe od 22 dena, a ednomese~niot bilet ~ini 399 evra.

“Poradi toa ovie bileti se najprivle~ni za mladite bidej}i za relativno malku pari mo`e da ja razgledaat cela Evropa”, veli Trajanovski.

BALKAN EKSPRES TURA ZA 100 EVRA @eleznicite na Jugoisto~na Evropa (bez Republika Srpska i BiH) imaat zaedni~ka ponuda Balkan Flexipass, koja ovozmo`uva neograni~en broj na patuvawa vo vremetraewe od pet, 10 i 15 dena vo rok od eden mesec. Se izdavaat za deca, mladi do 26 godini, vozrasni i seniori. Ovaa K

O

M

E

R

ponuda e atraktivna za lica koi sakaat patuva~ki turizam so razgleduvawe na turisti~ki atrakcii vo dr`avite na Balkanot. Vo ponudata se vklu~eni i prevoz so traekti do gr~kite ostrovi.

Cenite na ovaa ponuda se atraktivni. Petdneven bilet za Balkan Flexipass za mladi ~ini 51 evro, a za vozrasni 86 evra. Desetdnevno patuvawe niz Balkanot, dokolku imate pomalku od 26 godini, }e ve ~ini 86 evra, a dokolku ste postari 152 evra. Bilet za 15 dena, koj mo`e da se iskoristi vo tekot na eden mesec, ~ini C

I

J

A

L

E

N

103 evra za mladi i 181 evra za lica nad 26 godini.

Kaj `eleznicite na Jugoisto~na Evropa postoi posebna tarifa (SET), vo koja ~lenuvaat Makedonija, Bugarija, Romanija, Grcija, Srbija, Turcija, Crna Gora, Republika Srpska i Bosna i Hercegovina. Cenite na biletite po SET tarifata se poniski za okolu 50% vo odnos na cenite od SCIC-NRT Tarifata. SET tarifata za patuvawe na deca od ~etiri do 12 godini predviduva popust od 50%, a za mladi do 26 godini 20% popust (osven vo Srbija, Romanija i Turcija).

O

G

L

A

S

12 03.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

BALKANSKI TREND NA SPOJUVAWA I PREZEMAWA

GOREWE OSVOJUVA NOVI PAZARI, LESNINA DOBI NOV SOPSTVENIK So cel da gi prebrodat posledicite od ekonomskata kriza, kompaniite od Balkanot s$ po~esto re{enieto go nao|aat vo spojuvawe i prezemawe. Lesnina i Gorewe se najnovite primeri za ovoj trend

E

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

konomskata kriza ja natera slovene~kata kompanija, poznatiot proizvoditel na mebel Lesnina, da ja prodade svojata kompanija na avstriskata HHHLutz zaradi golemite kreditni zadol`uvawa. I pokraj toa {to kompanijata kontrolira edna ~etvrtina od proda`bata vo Slovenija i ima silna pazarna pozicija vo regionot, taa nema drugo re{enie osven da dobie nov sopstvenik.

Spored slovene~kite mediumi, kompanijata Siringa, preku koja menaxerite na Lesnina gi ostvaruvaat svoite sopstveni~ki interesi, preku proda`bata na akcii na avstriskata kompanija ja spasuva svojata finansiska sostojba. Menaxerite na Lesnina se prinudeni da go napravat toa, bidej}i do 8 avgust ovaa godina mora da go vratat kreditot od 99,26 milioni evra, koj na kompanijata & bil odobren vo 2008 godina od strana na nekolku slovene~ki banki.

Avstriskata HHHLutz e nov sopstvenik na zapadnatata vo dolgovi Lesnina Detalite i vrednosta na ovaa akvizicija }e bidat objaveni vo tekot na ovoj mesec, otkako proda`bata na Lesnina }e ja potvrdi slovene~kiot pazaren regulator. Avstriskata kompanija, pak, za ova prezemawe se odlu~ila, pred s$, zaradi odli~noto upravuvawe na kompanijata, nejzinoto uspe{no rabotewe, no i zaradi mo`nosta za {irewe na balkanskite pazari.

Sprotivno na Lesnina, koja poradi finansiski problemi mora{e da se prodade, drugi kompanii rabotat dobro i

samite se stavaat vo uloga na akvizitori. Slovene~kata grupacija Gorewe minatata nedela ja prezede {vedskata kompanija Asko, koja proizveduva aparati za doma}instvo. So ovaa akvizicija Gorewe saka da go zgolemi svojot pazaren udel na nordiskiot i severnoamerikanskiot pazar.

Za najgolemiot slovene~ki proizvoditel na aparati za doma}instvo ova e treto po red golemo prezemawe na stranski kompanii. Vo 2004 godina Gorewe se stekna so sopstvenost vrz ~e{kiot

BUGARIJA GI ZAMRZNA PLATITE I PENZIITE

V

o Bugarija vo slednite dve godini platite vo javniot sektor }e bidat zamrznati, stoi vo buxetskiot plan za periodot od 2011 do 2013 godina.

Edinstven na~in za zgolemuvawe na platite pretstavuva namaluvawe na administracijata, pri {to do krajot na ovaa godina se predvuduva namaluvawe na dr`avnata administracija za 10%.

Spored ovoj plan, koj vladata go prifati, do krajot

na 2012 godina, treba da se zamrznat i penziite, koi nema da se uskladuvaat so inflacijata.

Vo vladiniot plan ne se predvideni promeni vo dano~nata politika, dodeka buxetskite tro{oci nema da preminat 40% od brutodoma{niot proizvod.

Bugarskata vlada vo 2011 godina predviduva inflacija od 3,6%, vo 2012 od 3,5% i 2013- od 2,7%. Vo narednata godina, vladata na Bugarija prognozira

ekonomski rast od 3,6%, a o~ekuva do 2013 toj da se poka~i na 4,9%.

SОФИЈА

PORAST NA DOBIVKATA NA KONZUM ZA 30%

H

rvatskiot sinxir za maloproda`ba, Konzum, vo prvite 6 meseci od ovaa godina ostvaril neto-dobivka vo iznos od 26,56 milioni kuni, {to pretstavuva rast od 30% vo odnos na istiot period od minatata godina, stoi vo izve{tajot na Zagrepskata berza.

Vkupnite prihodi vo istiot period iznesuvale 5,76 milijardi kuni i pomali se vo odnos na prvite {est meseci od minatata

godina za 1,7%. Vkupnite rashodi se namalile za 2,4% na 5,69 milijardi kuni. Vo izve{tajot se istaknuva deka Konzum e izlo`en na rizikot od naplata na pobaruva~kata od kupuva~ite so devizen rizik, zaradi promenata na tekovite na stranskite valuti, pred s$ na evroto.

Konzum vo prvata polovina od ovaa godina, prodol`il da vlo`uva vo razvojot i {ireweto na svojata trgovska mre`a. I pokraj

stranskite vlo`uvawa vo trgovijata na malo vo Hrvatska, Konzum go zgolemil svojot pazaren udel i zabele`al rast na proda`bata od 2,5%

GR^KATA VLADA SAKA DA STAVI "RAKA” NA KOCKARNICITE

V

isoki 77% od Grcite se protiv idejata za kockaweto da se stavi pod dr`avna kontrola, so cel vladata da go napolni svojot buxet, poka`uvaat rezultatite od edno sociolo{ko istra`uvawe.

Gr~kata vladata planira da postavi 50.000 slotma{ini i drugi igri za oblo`uvawe niz celata zemja, so cel da gi zgolemi dr`avnite prihodi.

Istra`uvaweto poka`a deka dve tretini od Grcite

se protiv novata merka na vladata.

Spored izve{tajot, 42% od Grcite tro{at mese~no vo prosek po 94 evra za kockawe.

Od druga strana, 13% od ispitanicite ne igraat nikakvi igri so oblo`uvawe, dodeka 20% od ispitanicite imaat blizok prijatel koj ima takov ATINA problem.

Gorewe go osvojuva nordiskiot i severnoamerikanskiot pazar rival Moravija, a kon krajot na 2008 godina go kupi i holandskiot proizvoditel na bela tehnika - Atag.

Vo oficijalnoto soop{tenie na Gorewe stoi deka “so prezemaweto na {vedskata kompanija Asko, koja bila vo sopstvenost na italijanskata grupacija Antonio Merloni, Gorewe go osvojuva pazarot na nordiskite zemji i Severna Amerika i Avstralija”.

Kompanijata ne naveduva kolku platila za 100% akcii na Asko, koja ima golem kapacitet na proizvodstvo vo [vedska i Finska.

POZITIVNI TRENDOVI I VO SRBIJA Deka svetskiot trend na kupuvawe dobri kompanii po poniska cena vo vreme na kriza od svetski teren se preslikuva i na Balkanot potvrduvaat i statisti~kite trendovi i s$ pogolemiot interes za balkanskite kompanii.

Srpskata Agencija za stranski investicii i promocija na izvozot prognozira deka ovaa godina o~ekuva Srbija da privle~e dve milijardi dolari direktni stranski investicii, pred s$ od proda`bata na Telekom

Srbija, za ~ie prezemawe najmnogu se zainteresirani libiskata telekomunikaciska kompanija LAP Grin N i egipetskata Oraskom.

Isto taka, vo Srbija, so investicija od okolu 14 milioni evra, vleguva ~e{kata kompanija za proizvodstvo na pnevmatici za zemjodelska mehanizacija, Mitas, koja ja prezema fabrikata za proizvodstvo na gumi vo Ruma. Tamu taa planira da ja preseli i svojata mehanizacija od ^e{ka, so cel da go zgolemi proizvodstvoto i izvozot. Vo me|uvreme, Frikom so kupuvawe na poslednite 13% od kompanijata Nova sloga od Trstenik stana dominanten sopstvenik.

Ekspertite smetaat deka osnovna pri~ina za spojuvaweto i prezemaweto na kompaniite e potrebata za pobrzo da se raste. Dokolku kompanijata raste so sopstvenata dinamika, ili kako {to toa se narekuva – organski, na kompanijata }e & treba mnogu podolg period za da go dostigne nivoto {to go saka. Zatoa, akviziciite se smetaat za najdobra formula za uspeh i iden rast.

SVET BIZNIS POLITIKA

13

03.08.2010

SPORED WALL STREET JOURNAL

GANGSTERITE JA SPASUVAAT EVROZONATA! Banknotite so visoka vrednost go pravat evroto valuta koja pretstavuva prv izbor za podzemjeto i pazarite na crno, kako i za onie na koi im e va`na anonimnosta na nivnite finansiski transakcii i investicii.

VASE CELESKA

G

celeska@kapital.com.mk

angsterite, dilerite na droga i podzemjeto koi “perat pari” se ~ini deka ja odigruvaat svojata uloga pomagaj}i vo obnovuvaweto na finansiskata stabilnost na evrozonata.

Toa se slu~uva blagodarenie na nivnite barawa, spored evropskite vlasti, za visoka denominacija na evrobanknotite, i toa osobeno na onie od 200 i 500 evra.

Evropskata centralna banka (ECB) gi emitira ovie banknoti za da sozdade krupen profit koj e dobredojden vo ovoj period koga finansiskata kriza ja dovede finansiskata stabilnost pod znak pra{alnik.

“Banknotite so visoka vrednost go pravat evroto valuta koja pretstavuva prv izbor za podzemjeto i pazarite na crno, kako i za onie na koi im e va`na anonimnosta na nivnite finansiski transakcii i investicii”, smeta Vilijam Buite, glaven ekonomist vo Sitigrup.

Toj smeta deka biznisot za emitirawe evro-banknoti koi ne produciraat re~isi nikakov tro{ok pretstavuva “profitabilen biznis” za Evropskata centralna banka.

Koga banknotite i monetite so znakot na evroto bea pu{teni vo optek vo januari 2002 godina vrednosta na banknotite od 500 evra iznesuva{e 30,8 milijardi evra. Denes nivnata vrednost iznesuva okolu 285 milijardi evra.

Spored ECB, koga banknotite i monetite so znakot na evroto bea pu{teni vo optek vo januari 2002 godina, vrednosta na banknotite od 500 evra iznesuva{e 30,8 milijardi evra. Denes vrednosta na evro-banknotite koi postojat iznesuva okolu 285 milijardi evra, a nivniot godi{en rast iznesuva 32%.

Spored vrednosta, 35% od evro-banknotite se so najvisoka vrednost, odnosno toa se banknotite od po 500 evra, koi retko koj gi gleda vo posledno vreme.

Vo 1998 godina toga{niot

glaven ~ovek na dr`avnata blagajna na SAD, Geri Gensler, izleze vo javnosta zagri`eno zboruvaj}i za konkurentnosta na golemite banknoti na evroto so banknotata od 100 amerikanski dolari, koi najverojatno vo idnina }e gi koristat kriminalcite. Toj istaknal deka eden milion dolari sobrani vo banknoti od po 100 dolari te`at 10 kilogrami, no dokolku, hipoteti~ki, toa bi se merelo vo banknoti od po 500 dolari, tie bi te`ele re~isi 2 kilogrami.

“Policijata vo zemjite na

VISOK RAST NA KVARTALNATA DOBIVKA NA MOTOROLA

A

merikanskiot proizvoditel na mobilni telefoni, Motorola, soop{ti za visok rast na kvartalnata dobivka, najmnogu blagodarenie na dobrata proda`ba na “pametnite telefoni”.

Neto-dobivkata na Motorola vo vtoroto trimese~je od ovaa godina porasnala na 162 milioni dolari, ili sedum centi po akcija, vo odnos na istiot period

od minatata godina, koga profitot iznesuval 26 milioni dolari, odnosno eden cent po akcija. Vkupnite prihodi na kompanijata padnale za 1,5%, na 5,4 milijardi dolari.

Motorola vo izminatoto trimese~je prodade 8,5 milioni mobilni telefoni, {to pretstavuva pad od 200.000 edinici vo sporedba so minatata godina.

Kompanijata so sedi{te vo

gradot [umburg ispora~ala 2,7 milioni “pametni telefoni”, 400.000 pove}e vo odnos na prvite tri meseci od ovaa godina.

DOBIVKATA NA VIZA GI NADMINA O^EKUVAWATA

N

ajgolemata ku}a za kreditni karti~ki na svetot, Viza, soop{ti deka nejzinata kvartalna dobivka gi nadminala o~ekuvawata blagodarenie na golemiot broj potro{uva~i koi vr{ele plate`ni transakcii preku kreditni karti~ki.

Neto-dobivkata na amerikanskata kompanija vo tretiot kvartal od nejzinata fiskalna godina

dostignala 716 milioni dolari, ili 97 centi po akcija, vo odnos na istiot lanski period, koga profitot iznesuval 729 milioni dolari. Prihodite na Viza porasnale za 23%, na 2 milijardi dolari.

Od kompanijata soop{tija deka vo SAD brojot na transakciite napraveni preku kreditnite i debitnite karti~ki vo vtoroto trimese~je se zgolemil

za 14%, na 352 milijardi dolari. Transakciite preku kreditni karti~ki vo istiot period porasnale za 2,2%, na 214 milijardi dolari.

MMF Í ODOBRI ZAEM NA UKRAINA OD 15 MILIJARDI DOLARI

B

ordot na direktori na MMF go finalizira{e dogovorot za noviot dveipolgodi{en dogovor za zaem na Ukraina od 15,2 milijardi dolari.

Aran`manot e dogovoren so novata ukrainska vlada, koja za da gi dobie ovie sredstva se obvrzala deka }e go namali buxetskiot deficit i }e ja podigne cenata na prirodniot gas.

MMF ja odobri prvata tran{a od ovoj zaem vo vrednost od 1,89 milijardi dolari i poso~i deka slednite isplati }e zavisat od pokazatelite na ukrainskata ekonomija, koi Fondot }e gi razgleduva kvartalno.

“Ukraina izleze od te`ok period, a nejzinata ekonomija be{e silno pogodena od stranskite {okovi i doma{nata nestabilnost”, izjavi prviot

zamenik na izvr{niot direktor na MMF, Xon Lipski.

Na Ukraina vo 2008 godina & be{e odobren dvegodi{en zaem od MMF od 16,4 milijardi dolari, no taa dobi samo 10,6 milijardi, bidej}i toga{nata vlada odbi da gi namali tro{ocite pred pretsedatelskite izbori koi se odr`aa na po~etokot od ovaa godina.

evrozonata vo golem broj slu~ai ima zapleneto golemi banknoti na evroto. Ponekoga{ tie bile skrieni vo kutii od `itarki, gumi od avtomobili ili vo skrieni pregradi vo kamioni”, veli Soren Petersen, portparolot na Europol, policiskata agencija so sedi{te vo Hag. Treba da se istakne deka mnogu ~esto ovie pari se povrzani so ilegalnata trgovija so droga {to ja objasnuva sli~nosta vo metodite na prikrivawe koi se upotrebuvaat.

Profitot {to Evropskata K

O

M

E

R

centralna banka go ima od emitiraweto na valutata e golem, a dopolnitelno doa|aat i drugite privilegii {to gi ima, kako sekoja ostanata centralna banka.

Evropskata centralna banka ima mo`nost da bara depoziti bez ili so minimalen tro{ok od bankite, a toa na jazikot na obi~niot narod e poznato kako “kmetstvo”.

Prihodite {to ECB gi dobiva od emitiraweto na valutite se mnogu va`ni za samata banka, osobeno ovaa godina.

Bankata dobiva stotici milijardi evra od sredstvata so C

I

J

A

L

E

N

nepoznat kvalitet na nejziniot bilans na sostojba, so samoto toa {to reagira{e na globalnata finansiska kriza.

Portparolot na ECB ka`uva deka bankata ne planira da gi povle~e banknotite od po 500 erva. Tie }e se odr`uvaat vo optek dodeka redizajniranite serii ne po~nat da se koristat vo narednite godini. Oficijalnoto objasnuvawe na ECB e deka nivnata zamena so banknoti so pomala vrednost }e gi zgolemi tro{ocite za nivno pe~atewe i zamenuvawe.

O

G

L

A

S

FEQTON

14 03.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: INTEL

MIKRO-PROCESOR ZA SE^IJ DOM

D

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

okolku nekoj ne znae {to e Intel i nikoga{ ne slu{nal za ovaa kompanija, slobodno neka go otvori svojot personalen kompjuter, neka go pogledne mikroprocesorot, na koj vo najgolemiot broj od slu~aite }e pi{uva Intel.

Otkako Bil Gejts go napravi prviot operativen sistem, na ~ove{tvoto mu be{e potreben personalen kompjuter, a na toa sledstveno i mikro-procesor.

Vo dva od tri sklopeni kompjuteri, Intel gi ima vgradeno svoite procesori, ovozmo`uvaj}i mu na svetot, da raboti, da smeta, da komunicira, da zarabotuva i da se zabavuva.

Vo 60-tite godini od minatiot vek, vo SAD postoe{e edna grupa na stru~waci, prete`no fizi~ari i hemi~ari, poznata kako “Osumminata predavnici”. Toa bea porane{ni vraboteni na “Feir~ajld poluprovodnici”, kompanija {to rabote{e na razvoj na ~ipovi. Site osummina ja napu{tija kompanijata i formiraa drugi kompanii. Me|u niv bea i Gordon Mur i Robert Nojs, koizumitelite na elektronskoto integrirano kolo, koi {to ja formiraa Intel vo 1968 godina. Treba da se istakne deka i osnova~ite na konkurentot na Intel, AMD be{e formiran od pripadnici na ovaa grupa.

Tretiot vraboten vo Intel be{e Endi Grouv, hemiski in`ener, {to podocna ja vode{e kompanijata vo 80-tite i za vreme na golemiot rast vo 90-te godini.

Grouv denes se pameti kako klu~niot biznis i strategiski lider na Intel.

Kompanijata raste{e niz nekolku razli~ni fazi.

Vo vremeto koga be{e formirana, Intel be{e fokusiran isklu~ivo na t.n. SRAM (Static random access memory) ~ipovi. Biznisot se razviva{e vo

Sedi{teto na Intel vo Santa Klara, Kalifornija, SAD

[to da ka`eme za Intel, a da ne bide ve}e stereotipno i milion pati ka`ano? ]e ka`eme po milion i prvi pat: gi sozdadoa prvite mikroprocesori na planetava, dominiraat(iako poleka gi zagrozuva konkurentot AMD) na pazarot za ovie proizvodi i se edni od najprepoznatlivite brendovi vo svetot.

Nivnoto logo “Intel inside” {to be{e vtisnato na site ma{ini {to koristea ~ipovi Intel, stana simbol na edna perfektna marketing-kampawa, koja kreira{e vrednost na brendot od 30,6 milijardi dolari, spored analizata na “Biznis vik” i brend-konsalting agencijata InterBrend.

70-tite godini, proizvodniot proces se usovr{uva{e i Intel vo svojata ponuda ima{e pove}e proizvodi, prete`no memoriski uredi. Iako Intelovite in`eneri go formiraa prviot mikroprocesor vo 1971 godina, vo biznisot na kompanijata dominiraa DRAM (Dynamic random access memoru) ~ipovite, s$ do

ranite 80-ti godini. Toga{, zgolemenata konkurencija od japonskite proizvoditeli dramati~no ja namali profitabilnosta na ovoj pazar, pa ogromniot uspeh na personalniot kompjuter (RS) na IBM go ubedi glavniot menaxer na Intel, Endi Grouv da go svrti fokusot na firmata kon mikroprocesorite i da

gi smeni osnovnite aspekti na toj biznis-model. Do krajot na 80-tite, ovaa odluka se poka`a uspe{na, a Intel odbele`a edna decenija na kontinuiran rast kako glaven snabduva~ na hardver za PiSi-industrijata.

SO NOVIOT VEK, NOVI PROBLEMI Po 2000-ta, rastot na poba-

ruva~kata na sofisticirani mikroprocesori se zabavi, a i konkurentite pridobija zna~itelen del od pazarot, pa Intelovata dominantna pozicija be{e napadnata. Vo ranite 2000-ti toga{niot prv ~ovek Kreg Beret se obide da go diverzificira biznisot na kompanijata i so drugi raboti osven mikro~ipovite, no samo

malku od ovie aktivnosti na krajot se poka`aa uspe{ni.

Noviot CEO Pol Otelini vo 2005 i 2006 godina ja reorganizira{e kompanijata i povtorno ja fokusira{e na klu~niot procesorski biznis, a objavi i serija na dramati~ni namaluvawa na rabotnata sila, so {to goleminata na kompanijata }e

PRIKAZNI OD WALL STRE

BUNTOVNIKOT

L

i, koj sega ima 44 godini, blagodarenie na bliskoto prijatelstvo so ^arli Munger, potpretsedatelot na Berkshire Hathaway Inc., se javuva kako glaven kandidat za da upravuva so portfolioto na fondot vredno 100 milijardi. Ova go potvrduva i samiot Munger, koj neodamna izjavi deka naskoro Li }e stane eden od vrvnite glavni investitorski menaxeri vo fondot.

Rabotata da se bide vo ~evlite na Bafet, spored poznava~ite na sostojbite, pretstavuva najgolema nasledni~ka prikazna vo modernata korporativna istorija.

Od druga strana, 80-godi{niot Bafet tvrdi deka nema namera da se povlekuva od ovaa pozicija,

no, zatoa, pak, planira negovata pozicija da ja podeli na nekolku investitorski funkcii.

Kinesko-amerikanskiot investitor Li ve}e se poka`a kako dobar portfolio-menaxer, nosej}i mu na fondot golemi sumi pari.

Toj vo portfolioto na fondot vo tekot na 2008 godina gi dovede akciite na kineskiot proizvoditel na akumulatori i vozila BYD, ~ii akcii mu generiraa profit na fondot vo vrednost od 1,2 milijardi dolari. Duri i samiot Bafet go pofali Li so toa {to go istakna zna~eweto na negovite hex-fondovi, koi po~nuvaj}i od 1998 godina pa navamu imaat godi{en povrat na investiciite vo iznos od 26,4%.

Po slu~uvawata na plo{tadot

FEQTON

03.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii se namali za 10%. Vo septemvri ovaa godina, Intel ima{e okolu 100.000 vraboteni vo 200 fabriki niz svetot.

Prihodite na kompanijata za 2005 godina se 38,8 milijsrdi dolari, a na listata na najgolemi kompanii na magazinot For~n, Intel se nao|a na 49 mesto.

Prvite proizvodi na kompanijata bea RAM integrirani elektronski kola i Intel stana lider na visoko konkurentniot pazar za DRAM, SRAM i ROM ~ipovi vo 1970-te godini. Potoa, Intelovite in`eneri Marsian Hof, Federiko Fagin, Stenli Mejzor i Masato{i [ima go izmislija prviot mikroprocesor (Nekoi ja smetaat kompanijata Teksas Instruments za prv kreator na mikroporocesorot, bidej}i istovremeno so Intel lansira svoja verzija). Toj be{e prvobitno razvien za potrebite na japonskata kompanija Busikom (Busicom), poto~no za nivniot elektronski kalkulator i ima{e naziv Intel 4004.

Na pazarot go pretstavija na 15 noemvri, 1971 godina, no mikroprocesorite ne stanaa klu~en biznis na Intel se do sredinata na 80-te.

Vo 1983 godina, vo po~etokot na erata na personalnite kompjuteri, Intel po~na da dobiva seriozna zakana od japonskite proizvoditeli na memoriski ~ipovi. Toga{niot prv ~ovek na kompanijata, Endi Grouv, ja dovede kompanijata vo fokusot na mikroprocesorite. Grouv ja ima objasneto ovaa tranzicija vo negovata kniga “Samo paranoi~nite pre`ivuvaat”.

Klu~en element vo ovoj plan be{e tendencijata Intel da stane edinstven snabduva~ na naslednikot na popularniot 8086 mikroprocesor. Dottoga{, proizvodstvoto na

15

8 bitniot mikro-procesor na Intel

Vo sredinata na 80-tite i po~etokot na 90-tite godini od minatiot vek, predvoden od Endi Grouv, Intel isfrli nekolku mikroprocesori na pazarot so koi {to obezbedi dominantno mesto vo ovoj biznis.

Odlukata na Grouv da ne im dava licenci na drugi proizvoditeli za svoite dizajni, u{te pove}e ja zacementira kompanijata na vrvot.

kompleksni integrirani elektronski kola ne be{e dovolno sigurno za potro{uva~ite da zavisat od eden edinstven snabduva~, no Intel po~na so izrabotka na procesori vo tri fabriki na razli~ni geografski lokacii i presta-

na da gi licencira dizajnite na ~ipovite na konkurentite Zilog i AMD. Koga Pi-Si- industrijata kulminira{e kon krajot na 1980-te i po~etokot na 1990-te, Intel gi sobra plodovite. Vo 1981 godina IBM go pretstavi svojot person-

Fabrikata za mikro-procesori vo Kosta Rika, vo 2009-ta obezbedi 20% od izvozot na zemjata, i 4,9 procenti od nejziniot BDP

alen kompjuter, {to do`ivea ogromen uspeh. Slednata godina Intel go kreira{e 80286 mikroprocesorot, iako IBM odbra da ne go koristi zatoa {to se obiduva{e da proizvede sopstven h86 procesor.

Compaq, proizvoditelot na prviot IBM PC “klon”, vo 1985 godina isfrli desktop sistem so 80286 procesor, a vedna{ potoa vo 1986 godina slede{e prviot personalec so 80386, so {to IBM be{e pobeden, i na toj na~in se etablira{e konkurenten pazar za Pi-Sikompatibilni kompjuteri so Intel kako glaven snabduva~ na ~ipovi.

386, 486, PENTIUM...

Za vreme na ovoj period Grouv, dramati~no ja prenaso~i kompanijata i gi fokusira{e najgolemiot del od resursite vo mikroprocesorskiot biznis. Najva`nata negova odluka be{e Intel da stane edinstven snabduva~ na 386 ~ipovi. Prethodno,

poradi toa {to biznisot so mikroprocesori be{e vo povoj, problemite vo proizvodniot proces mnogu ~esto go ote`nuvaa ili celosno ja prekinuvaa isporakata kon klientite. Zatoa, tie insistiraa nekolku kompanii da proizveduvaat ~ipovi za da se obezbedi nepre~eno snabduvawe. No, Intel donese odluka da ne go licencira dizajnot za 386 na ostanatite proizvoditeli, i go organizira{e proizvodstvoto vo fabriki locirani vo Kalifornija, Oregon i Arizona, ubeduvaj}i gi potro{uva~ite deka taka }e im garantiraat nepre~ena isporaka.

Bidej}i Compaq Deskpro 386 postigna ogromen uspeh, Intel postigna pozicija na re~isi ekskluziven snabduva~ na pazarot za personalni kompjuteri.

Bidej}i Compaq Deskpro 386 postigna ogromen uspeh, Intel postigna pozicija na re~isi ekskluziven snabduva~ na pazarot za personalni kompjuteri. Golemite profiti na kompanijata & ovozmo`ija u{te pobrz razvoj na ~ipovi so visoki performansi i izgradba na novi proizvodni kapac-

iteti, {to vo ranite 90-ti go napravija Intel neprikosnoven lider vo ovoj biznis.

Vo 1989, Intel ja pretstavi slednata generacija mikroprocesori za RS, 486, a vo 1990 i formalno go objavi kreiraweto na specijalen dizajnerski tim {to }e se posveti na razvoj na nova generacija mikro~ipovi na sekoi dve godini, nasproti dotoga{nata praktika, na sekoi ~etiri. Prvite procesori od ovaa ambiciozna programa bea poznati pod kodiranite imiwa R5 i R6. R5 be{e i oficijalno pretstaven vo 1993 kako Intel Pentium, {to be{e novina vo trgovskata marka na procesorite, dotoga{ obele`uvani so brojki(brojkite, kako 486, ne mo`at da bida za{titeni kako trgovska marka). R6 be{e sleden, lansiran pod imeto Pentium Pro vo 1995 godina, a usovr{en vo 1997 pod nazivot Pentium II. Vo naredniot boj na “Kapital” ~itajte za “prekrasniot svet na Volt Dizni”.

Kako od ilustracijata na prikaznite od Bra}ata Grim, be{e sozdadena mo} na kompanija.

EET

T OD TIJANMEN ]E GO NASLEDI BAFET Tijanmen, Li izbegal vo Francija od kade {to zaminuva za SAD, pritoa formiraj}i hex-fond vo koj u~estvo zemaat golem broj amerikanski investitori, no i peja~ot Sting, koj Li go smeta za “vistinski rabotnik i mudar ~ovek”.

Vo pogled na investiciskite strategii, Li prete`no e zainteresiran za investirawe vo kompanii od tehnolo{kata industrija, {to e sprotivno na investiciskata strategija na Bafet, koj veli “jas nikoga{ ne investiram vo industrii koi ne gi razbiram”.

Momentalno najgolema konkurencija na Li za pozicijata naslednik na Bafet pretstavuva 50-godi{niot David

Sokol, koj e pretsedatel na MidAmerican Energy Holdings, delovna edinica na Berkshire Hathaway Inc. Vo vrska so toa koj }e go zameni, Bafet sekoga{ odbiva da komentira, no, sepak, nikoga{ ne go ni negiral postavuvaweto negova zamena, investiciski menaxer kako {to e Li, duri i pred negovoto zaminuvawe.

“Mi se dopa|a idejata da se donese nov investiciski menaxer dodeka sum tuka”, izjavi Bafet vo edna prigoda.

Li, vo sekoj slu~aj, odgovara na profilot na menaxeri koi Bafet saka da gi vidi na negovo mesto. Spored Bafet, treba da se donese investiciski menaxer koj mo`e da

razmisluva za problemi koi s$ u{te ne postojat i koj go saka Berkshire Hathaway Inc. “Ne sakam menaxeri koi nemaat specijalni ~uvstva za Berkshire Hathaway Inc” komentira Bafet.

Li e tokmu toa, pameten, vreden rabotnik koj ve}e pravi pari za fondot i koj voedno e golem vqubenik vo fondot. Site ovie karakteristiki sigurno deka mu odat vo prilog na Li. I samiot Li odbiva da komentira vo vrska so mo`nosta da bide nov zamenik na Bafet.

Toj tvrdi deka samiot fakt {to e del od ovoj fond za nego pretstavuva rabota od soni{tata.

Pred 21 godina Li Lu be{e studentot koj gi vode{e protestite na kineskite studenti na plo{tadot Tijanmen. Denes ovoj biv{ buntovnik e menaxer na hex-fond i, spored mnogumina, mo`ebi idniot naslednik na Voren Bafet vo Berkshire Hathaway Inc. Tokmu ostvaruvaweto na negoviot son zapo~na blagodareni na Bafet. Vo 1993 godina Li prisustvuva{e na edno predavawe od strana na Bafet na univerzitetot Kolumbija, koe {to ja skr{ilo skepsata i nedoverbata na Li vo finansiskite pazari na Kina.

Blagodarenie na toa kako

i na negovite kontakti so organizaciite za ~ovekovi prava formira svoj hex fond koj investira na aziskite pazari. Poradi neo~ekuvanata kriza vo Azija vo 1998 godina ovoj fond bele`i zaguba od 19%. Sepak ovaa kriza trae kratko i ve}e vo 1999 godina fondot na Li

gi povrati zagubite i se vrati vo profitabilnos.

Negovite kontakti so organizaciite na ~ovekovi prava vsu{nost se glavnata pri~ina i za negoviot kontakt so ^arli Munger od Berkshire Hathaway Inc vo 2003 godina od koga i zapo~nuva negovata sorabotka so ovoj fond.

FUN BUSINESS

16 03.08.2010 OD KOPNO NA VODA

GRADOVI NA MORE ZA SPAS OD PRENASELENOSTA

Grad od pove}e milioni `iteli, napraven vo vodite na nekoj okean i celosno nezavisen od bregot, mo`e da stane voobi~aena pojava na na{ata planeta. Brojni arhitekti, biolozi i drugi stru~waci ve}e pravat planovi za odredeni re{enija, a dodeka eden den ne se izgradi prvata Atlantida, lu|eto od amerikanskata organizacija Proekt Venus ve}e smislija nekolku mo`ni re{enija

G

radovite na voda, koi mnogu lesno bi mo`ele da vdomat pove}e milioni lu|e i na toj na~in da ja olesnat prenaselenosta na kopnoto, istovremeno bi im ponudile na nivnite `iteli razni informacii za morskiot `ivot. Tie bi slu`ele kako prirodni akvariumi, odnosno okeanografski univerziteti koi bi odr`uvale ekolo{ka ramnote`a na `ivotot pod voda.

Istra`uva~ite zadol`eni za proektot “Venus” smetaat deka `itelite na ovie novi naselbi za prehranuvawe bi koristele razli~ni organizmi od morskoto opkru`uvawe, koi bi se odgleduvale na posebni farmi. Kako alternativa na farmite amerikanskite istra`uva~i gledaat izgradba na posebni sistemi koi isklu~ivo }e se koristat za odgleduvawe razni vidovi morski `ivot. Ovie strukturi bi bile opremeni na toj na~in {to }e ovozmo`at nepre~en protok na voda preku ovoj sistem koj }e ovozmo`i da ne se zagaduva nivnoto opkru`uvawe.

Od druga strana, nitu industrijata nema da ostane zapostavena, bidej}i vakvite kompleksi zgradi mo`at da se upotrebuvaat i za vadewe na relativno neiskoristenoto rudno bogatstvo, bez negativno

vlijanie vrz ekolo{kiot sistem.

U{te pove}e, vakvata naselba na voda bi bila osposobena i da go odr`uva `ivotnoto opkru`uvawe, kako i da vadi radioaktivni i drugi materijali koi ~ovekot gi frla vo more. Na povr{inata vakvite naselbi }e bidat odr`uvani

od komori koi mo`at da plovat, {to gi pravi prakti~no nepotoplivi.

Kako {to objasnija od ovaa amerikanska organizacija, po proizvodstvoto na delovite vo fabrikite, ovie konstrukcii }e se sklopuvaat na lokacija kade {to lu|eto }e utvrdat deka postoi najgolema korist za niv, pa

tamu }e se pricvrstuvaat za morskoto tlo. Gradovite izgradeni na ovoj na~in } e mo`at nezavisno da se odr`uvaat i da funkcioniraat potpolno avtomatizirano.

Osven gradovite na more, amerikanskite istra`uva~i predviduvaat i izgradba na objekti za `iveewe vo blizina na kopnoto,

{to za po~etok izgleda kako najrealna varijanta.

Zgradite od beton, ~elik, staklo, titan i razni sinteti~ki materijali mo`at da bidat izgradeni vo blizina na bregot na gradovite vo koi postoi golem mete`, kako {to se Hong Kong, Tokio, Los Anxeles i Wujork. Materijalot koj bi se koristel

bi bil proektiran taka {to }e mo`e da izdr`i sekakvi korozivni vlijanija od negostoqubivoto morsko opkru`uvawe.

Ovaa utopisti~ka organizacija, ~ij istra`uva~ki centar e smesten vo mestoto Venus, vo Florida, ja osnoval @ak Fresko, istra`uva~ i industriski dizajner.

TURIZAM

BRITANSKIOT TURIZAM INKASIRA 600 MILIONI EVRA GODIШNO OD MONARHIJATA Posetuvaj}i gi kralskite lokacii, turistite vo 2009 godina potro{ile 4,6 milijardi funti

M

estata povrzani so monarhijata vo Velika Britanija nosat pove}e od 600 milioni evra, koi sekoja godina gi ostavaat stranskite turisti i posetiteli na ovoj ostrov. Lokaciite povrzani so “kulturata i nasledstvoto” na Velika Britanija, nezavisno dali stanuva zbor za teatri, muzei, fudbalski sredbi od Premier ligata, zamo-

ci ili dr`avni rezidencii, privlekoa okolu 4,6 milijardi britanski funti vo 2009 godina od turistite.

Od site mesta povrzani so monarhijata, londonskata kula e kategori~en prvenec so 2,39 milioni posetiteli minatata godina, potoa e Nacionalniot muzej na flotata vo Grini~ (2,38 milioni posetiteli), muzejot Viktorija i Albert (2,27

milioni), katedralata Sveti Pol (1,8 milioni) i Vestminsterskata palata (1,45 milioni).

Bakingamskata palata, londonskata rezidencija na kralicata Elizabeta Vtora, e edvaj na 11 mesto so 402.000 posetiteli, no taa e otvorena samo dva meseci godi{no, preku letoto. Ovie podatoci ne gi vklu~uvaat iljadnicite lu|e koi sekoj vtor den koga e dobro vremeto prisustvuvaat na smenata na karaulata pred palatata.

Rusite se najgolemite posetiteli na ovaa palata. Mnozinstvoto ruski turisti tvrdat deka doa|aat najmnogu za da ja posetat Bakingamskata palata. Po niv se Meksikancite, Indijcite, Ungarcite i Kinezite.

Najladno kon ovaa palata

se odnesuvaat Ircite, Skandinavcite i Francuzite.

Od 30 milioni stranski turisti vo Velika Britanija 5,8 milioni go posetile ovoj dvorec, 5 milioni posetile ponekoe istorisko mesto, a 6,4 milioni posetile religiozni mesta, kako {to e katedralata.

Glavniot direktor na agencijata Vizit Britan, Sandi Do, so radost ja o~ekuva proslavata na obele`uvaweto na 60 godini na tronot na kralicata, {to treba da se praznuva vo 2012 godina i }e bide najva`noto slu~uvawe od toj vid, po vakvoto obele`uvawe od kralicata Viktorija vo 1897 godina.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

FUN BUSINESS

17

03.08.2010

NAJSKAPITE ULICI NA SVETOT

VO HONG KONG METAR KVADRATEN ZA 70.000 DOLARI Ulicite na koi ima najskapi nedvi`nosti na svetot ne se nao|aat vo zapadnite metropoli, nitu vo mondenskite evropski letuvali{ta, tuku vo dolgogodi{nata britanska kolonija, Hong Kong

K

vadraten metar na stan ili ku}a vo honkon{kiot Severn Roud, ulica koja se nao|a vo kvartot Viktorija Pik, nad gradskiot biznis-centar, ~ini 70.000 dolari, poka`uva tretoto godi{no istra`uvawe na vesnikot “Fajnen{al Tajms”.

Pazarot na nedvi`nosti vo Hong Kong e eden od najvarijabilnite na svetot, no mnogu brzo se oporavi od padot na cenite na po~etokot na krizata, koi toga{ padnaa za pove}e od 40%.

Cenite na nedvi`nostite na Severn Roud vo poslednite 12 meseci se poka~ija za 72%, a eden stan od 420 kvadratni metri neodamna e prodaden za 36 milioni dolari, odnosno za pove}e od 85.000 dolari po metar kvadraten.

Vtoroto mesto na listata go delat dvete ulici za koi se znae deka se omileni me|u bogata{ite - londonskata Kensington Palas Gardens, poznata kako ulica na milijarderite, i mondenskata Petta avenija vo Wujork – K

O

M

E

R

kade {to prose~nata cena na eden kvadrat stanben prostor iznesuva 65.000 dolari.

I dodeka cenite na Kensington Palas Gardens, domot na mnogute ambasadi, no i tajkuni kako Lak{mi Mital, uspevaat da ostanat na lanskoto nivo, i toa blagodarenie na stranskite kupuva~i koi sakaa da ja iskoristat slabata funta, cenite na Pettata avenija padnaa za 10%, iako lokalnata agencija Stribling & Associates ovaa godina prodala penthaus so pogled na Central Park za 75.000 dolari po kvadrat. ^etvrto i petto mesto, spored listata na “Fajnen{al Tajms”, zazele dve lokacii na Azurniot breg, i toa Avenijata na princezata Grejs Keli vo Monte Karlo, kade {to za kvadraten metar se naplatuva po 64.000 dolari, i Chemain de Saint-Hospice, vo mesnosta Kap Ferat, vo blizina na Nica, kade {to kvadraten metar ~ini 55.000 dolari.

Avenijata na princezata Grejs Keli minatata godina se najde na vrvot na listata najskapi ulici, no cenite tamu vo me|uvreme padnale od 120 na 64 iljadi dolari za kvadrat, odnosno za duri 45%. Aveni-

C

I

J

A

L

E

N

jata vo eden od najluksuznite gradovi na svetot pati od slaba pobaruva~ka, pa lokalniot agent za nedvi`nosti, Piter van Naeltvik, ka`uva deka mnogu od kupuva~ite se nadevaat na popusti i do 25%.

I Chemain de Saint-Hospice zabele`a `estok pad na cenite – kvadraten metar poevtinil od 100 na 55 iljadi dolari, a sli~nost so Avenijata na Grejs Keli postoi i kaj popustite.

Pol Hamfri, od francuskata me|unarodna agencija Najt Frenk, za “Fajnen{al Tajms” izjavil deka poslednite dvajca agenti koi prodavale nedvi`nosti na taa otmena destinacija prifatile da ja spu{tat cenata za imotot da bide prodaden. No, ponudata vo Chemain de Saint-Hospice e mnogu ograni~ena, bidej} i ulicata ima samo 15 ku}i.

Na ovogodine{nata lista za prv pat se pojavi `enevskata ulica Belot, kade {to za eden kvadraten metar mora da se izdvojat barem 45.000 dolari. Lokalnite agenti ka`uvaat deka rastot na cenite nastanal blagodarenie na megabogata{ite koi sakaat da se preselat vo [vajcarija, O

G

L

A

S

osobeno onie od zemjite kako Velika Britanija, kade {to vlastite im go zgolemuvaat danokot.

Najskapata ulica vo Italija - Via Ramacino, vo ekskluzivnoto letuvali{te Portoo Cervo na Sardinija, uspea daa gi so~uva minatogodi{nite ceni, a eden kvadrat vo prosek i ponatamu ~ini 42.000 dolari, iako cenite na nedvi`nostite so najdobar pogled na more se dvi`at i do 50.000 dolari za kvadraten metar.

Cenite na moskovskata ulicaa Osto`enka minatata godina see poka~ile za 14%, pri {to uliicata koja e del od poznatataa ”, “moskovska zlatana milja”, kade {to stanovi imaat mnogu gu od ruskite oligarsi, se iska~ii od devettoto na osmoto mestoo na listata najskapi ulici naa svetot. Kvadrat na ulicataa te kade {to nekoi od stanovite gledaat na Kremq denes ~ini 40.000 dolari.

Francija e edinstvenata zemja koja ima dve ulici na ovaa lista, bidej}i devettoto mesto go zazela pariskata avenija Montaw. Cenite na avenijata koja se grani~i so slu`benata rezidencija na francuskiot K

O

M

E

R

Severn Roud – N Hong Kong metar akvSevern Roud vo adraten ~ini 70.000 dolari

raten - Metar kvkad~ini ja i n e v a a Pett di vo Wujor vo ovie zgraari 65.000 dol pretsedatel se namalile za 40%, i toa najmnogu zaradi jakoto evro koe gi odbiva i francuskite i stranskite kupuva~i, pa taka kvadraten metar sega se prodava po cena od 32.000 dolari.

Listata na deset najskapi C

I

J

A

L

E

N

ulici na svetot ja zatvora Volsli Roud vo Point Pajper, Sidnej. Silnata avstraliska ekonomija, koja uspea da ja izbegne recesijata, ja zadr`a cenata na ovaa ulica na istoto nivo od minatata godina - 28.000 za kvadraten metar.

O

G

L

A

S

18 03.08.2010

LIGA EVROPA

NAMESTO SENZACIJA

TRENING-SREDBA ZA LIVERPUL 1

udar kon golot na Liverpul e s$ {to uspeaja da storat fudbalerite na Rabotni~ki vo 90 minuti igra

SR\AN IVANOVI]

P

To~no deka Liverpul dopatuva bez najgolemite yvezdi, no toa treba{e da bide motiv pove}e za Rabotni~ki, bidej}i timot vo koj igraat Akvilani, Ager, [krtel i Jovanovi} ne e nepobedliv i e daleku od renometo na sostavot koga vo ekipata se Xerard, Karager, Maskerano, Kajt, Tores i Kol. Skopskite fudbaleri sosema opravdano bea tretirani kako autsajderi, no ne postoi opravduvawe za sterilnata igra vo koja tie imaa uloga na statisti, glumej}i protivnik na eden sosema prose~en trening na rezervniot tim na petkratniot evropski {ampion

0

`olti kartoni vo natprevarot bez dueli i tr~awe

ivanovic@kapital.com.mk

oln stadion, mnogu `elbi i o~ekuvawa nanaviva~ite koi imaa retka mo`nost vo `ivo da ja vidat ekipata Liverpul, edna od najtrofejnite vo istorijata na fudbalot. Od Rabotni~ki najavija ma{ka igra, so golema borba na sekoja peda od terenot, no 21-iljadnata publika na arenata Filip Vtori vo Skopje vide samo eden direkten udar kon golot na Angli~anite, a izostanaa i borbenosta i zalagaweto.

Prviot natprevar od tretoto kolo na kvalifikaciite za Liga Evropa }e se pameti po dvata gola na David Ngog, no i po letargijata vo igrata na dvata tima, koja rezultira{e

so predvremeno napu{tawe na tribinite na pogolemiot del od publikata. Do u okoluu 70% odd 70-ta minuta telite na fudbalot qubitelite volt gi napu{tija vo revolt nite, a vleznicata od tribinite, samo 300 denari, sepak, e apa za edna treningpreskapa a. sesija.

To~noo deka Liverpul uva bez najgolemite dopatuva i, no toa treba{e yvezdi, de motiv pove}e da bide botni~ki, bidej}i za Rabotni~ki, timot vo koj igraat lani, Ager, Akvilani, el i [krtel

Jovanovi} ne e nepobedliv i e daleku od renometo na sostavot koga vo X r rd, ekipata se Xerard, Karager, Maskerano, Kajt, Tores i Kol. Skopskite fudbaleri sosema

statisti, glumej}i protivnik na eden sosema prose~en trening na r r r rezervniot tim na petkratniot evropski {ampion.

“Mo`eme da bideme zadovolni od rezultatot i od igrata, no o~igledno e deka sme na po~etokot od podgotvitelniot ciklus. Za golem del od ciklus. fudbalerite ova be{e fudbalerite prv zaedni~ki natpreprv var, a Rabotni~ki poka`a deka e seriozna ekipa, sosema ramnopravno nadigruvaj}i

Grkot Kirgijakos be{e pod postojan pritisok na makedonskata publika

Kapitenot Gligorov eden od retkite vo sostavot na Rabotni~ki so preodna ocenka MALI PROPUSTI VO ORGANIZACIJATA Iako rakovodstvoto na Rabotni~ki nema golemo iskustvo vo organizacija na golemi fudbalski natprevari, sepak, sportskite rabotnici od ovaa ekipa uspeaja uspe{no da se spravat so zada~ata, koja dopolnitelno im be{e ote`nata od golemiot pritisok predizvikan od golemiot interes od fudbalskata javnost. Mo`evme da zabele`ime mali propusti vo novinarskata lo`a, kade {to ne

opravdano bea tretirani kao autsajderi, no ne postoi opravduvawe za r r vo koja j sterilnata igra tie imaa uloga na

funkcionira{e internet-konekcijata, po {to bbe{e onevozmo`eno izvestuvaweto vo `ivo za oficijalniot sajt na UEFA, kako i za nekolku poznati sportski veb-portali. Sprotivno na pravilata, golem broj od gleda~ite sedea na skalite, a ne se po~ituva{e ni odlukata vratite na stadionot da bidat zatvoreni na eden ~as pred po~etokot na sredbata.

Sepak, najgolemiot propust se slu~i vo 75-ta

minuta koga dvata strani~ni reflektori na severnata tribina se izgasija. b j Inaku, publikata burno reagira{e na sekoj dopir so topkata na gr~kiot internacionalec vo Liverpul, Sotiros Kirgijakos. Iako nema{e nikakvi navredi kon Grkot, sepak, delegatot na natprevarot, [vajcarecot Gerhard Sager, upati predupreduvawe do publikata.

se vo odredeni delovi od natprevarot. Nie gi iskoristivme gre{kite i toa be{e dovolno. o Sepak, ostanuvaat u{te minu a nie }e se 90 minuti, podgotvu podgotvuvame maksimalno seriozn i za niv, iako seriozno smetam deka ne treba gr da se gri`ime mnogu za plasman vo 4-to kolo plasmanot kval od kvalifikaciite”, izjavi menaxer na Liverpul, menaxerot Roj Hoxson, koj uspea da pobedi na prviot ofi oficijalen natprevar kako trener na “crven “crvenite”. neui Da, neuigranite fudbaleri Live na Liverpul, na golema n nivniot iskusen sre}a na strateg, vo Skopje ne naidoa na nikakov otpor i mo`ea kako sakaat da gi ve`baat svoite dodavawa, takti~ki zamisli, a pritoa voo bez voop{to da potr~aat.

Brazilecot Fiqo go upati edinstveniot udar kon golot na gostite TETEKS TORPEDIRAN SO 5:0

Nitu vtoriot makedonski pretstavnik p vo Liga Evropa, ekipata na Teteks, ne mo`e da se pofali so uspe{en nastap vo tretoto kolo od kvalifikaciite za Liga Evropa. Tetovci se porazeni so 5:0 na gostuvaweto vo [vedska, vo duelot so ekipata na Elfsborg.

Te{ko deka fudbalerite na Teteks }e imaat sila vo revan{ot da ja anuliraat ogromnata negativa od pet gola razlika.

SPORT

03.08.2010

SPORT

19

RAKOMET

LINO JA NAPU[TI HRVATSKATA SELEKCIJA PORADI METALURG

NBA

RAJT E UBIEN!

SR\AN IVANOVI]

N

ivanovic@kapital.com.mk

L

orencin Rajt, porane{niot NBA ko{arkar, koj vo sredata be{e pronajden mrtov e `rtva na vooru`en napad, po {to policijata }e ja prodol`i istragata, otkako autopsijata ja islku~i sekoja mo`nost deka se raboti za samoubistven ~in. Spored dentalniot zdravstven karton e utvrden negoviot idntitet, a spored agolot na prostrelnata rana vo glavata, forenzi~arite utvrdile deka se raboti za ubistvo.

Negovoto telo be{e pronajdeno vo eden park na periferijata od rodniot Memfis, a potragata po nego zapo~nala otkako negovoto semejstvo go prijavilo negovoto podolgo otsustvo.

Vo negoviot mobilen telefon e pronajden zapis za toa deka toj se obidel da go povika brojot za itni slu~aevi 911, a istragata K

O

M

E

R

C

I

J

A

Policiskata istraga utvrdi deka pri~inata za smrtta na Lorencin Rajt e ubistvo potvrdila i deka povikot e napraven od mestoto kade {to e ubien.

Rajt zagina na 34-godi{na vozrast od zasega nerazjasneti okolnosti, dodeka tabloidite {pekuliraa za odredeni negovi vrski so podzemjeto, kako i natalo`eni lihvarski dolgovi.

Toj nastapuva{e, celi 13 sezoni, vo najsilnata ko{arkarska liga vo svetot, a igra{e vo redovite na LA Klipers, Atlanta, Memfis, Sakramento i Klivlend. Rajt odigra 778 natprevari, a negoviot prosek na karierata iznesuva osum poeni i 6,4 skoka po me~.

L

E

N

O

G

L

A

S

ajuspe{niot selektor vo istorijata na rakometnata reprezentacija na Hrvatska, Lino ^ervar, odbi da go prodol`i dogovorot i po dolgi godini ja napu{ta selekcijata.

Iako do posledniot moment lu|eto od hrvatskata federacija smetaa deka potpi{uvweto na noviot dogovor so ^ervar }e bide ~ista formalnost, tie bea neprijatno iznenadeni koga od selektorot dobija “ne” za odgovor.

“Si odam od reprezentacijata. Poradi klupskite obvrski i dogovorot koj go imam so Metalurg ne sum vo mo`nost i ponatamu da ja izvr{uvam funkcijata selektor.

Za `al, vo Metalurg mi rekoa deka klubot trpi poradi moite otsustva, koi vo prosek se i po dva i pol meseci vo tekot na godinata”, stoi vo pismenoto izvestuvawe na ^ervar upateno do pretstavnicite na federacijata.

Toj treba{e da ja predvodi selekcijata vo kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo i za svetskoto prvenstvo vo 2011 godina, no o~igledno e deka Hrvatite }e treba da si pobaraat nov selektor.

Ovaa odluka iznenadi mnogu lu|e vo Hrvatska, a nepodgotven go fati i pretsedatelot na rakometnata federacija, Sandi [ola.

“Treba{e da se dogovorime da potpi{eme nov dogovor i da odime na novi pobedi. S$ be{e vo red dodeka Lino ne ni go predo~i negovoto pismeno obrazlo`enie, so koe n$ izvesti za svojata odluka.

I samiot sum iznenaden.

Ne go o~ekuvavme toa.

Sega e gotovo. Mora da pronajdeme negova zamena.

A, koj }e bide toa, }e treba dobro da se razmisli, tamu nekade do 15 avgust, koga ve}e bi morale da ja soop{time kone~nata

Vo idnina }e mu se posveti na Metalurg

Si odam od reprezentacijata. Poradi klupskite obvrski i dogovorot koj go imam so Metalurg ne sum vo mo`nost i ponatamu da ja izvr{uvam funkcijata selektor. Za `al, vo Metalurg mi rekoa deka klubot trpi poradi moite otsustva, koi vo prosek se i po dva i pol meseci vo tekot na godinata odluka”, izjavi [ola.

Kako glaven kandidat za naslednik na ^ervar se spomenuva imeto na negoviot pomo{nik vo stru~niot {tab na reprezentacijata, Slavko Golu`a, koj isto taka izjavi deka e zate~en od situacijata.

“Ne e problemot vo Lino ^ervar, tuku vo Min~o Jordanov. Toj postojano mu sozdava problemi na Lino poradi negovite otsustva. Sepak, mnogu raboti se otvoreni. Mo`no e Golu`a da gi vodi kvalifikaciite, a ^ervar da ja prezeme selekcijata na svetskoto prvenstvo”, izjavi potpretsedatelot na Hrvatskata rakometna federacija, Zoran Gobac.

Sepak, hrvatskite mediumi predupredija na golemata netrpelivost {to ve}e nekolku godini

So solzi vo o~ite ja napu{ti hrvatskata reprezentacija

trae me|u brojni ~lenovi na hrvatskiot rakomet i ^ervar. Toj ednostavno ne mo`el pove}e da se spravuva so neistomislenicite, koi otvoreno go napa|ale negoviot stil na rabota.

“So godinite toj nani`a golemi uspesi, no si sozdade i golem broj neprijateli”, konstatiraa kolegite od “Jutarwi list”, koi negovoto opravduvawe deka pre~ka mu pretstavuval anga`manot vo Metalurg go kvalifikuvaa kako ~isto alibi. Vistinskiot problem za negovoto povlekuvawe ne go baraat vo upravata na skopskiot klub, tuku kaj predvodnicite na hrvatskiot rakomet.

Toj ve}e nekolku pati najavi deka posakuva da si odi od reprezentacijata, a pred nekolku godini i navistina dade otkaz, no

po kratko vreme se premisli. Sepak, toj istakna deka ovoj pat negovata odluka e kone~na i donesena po dolgo razmisluvawe.

Rabotata so selekcijata ^ervar ja prezede vo 2002 godina, koga od posledno plasirana reprezentacija na evropskoto prvenstvo, za samo edna godina napravi svetski prvak.

Osven svetskoto zlato, toj na reprezentacijata & go donese i zlatniot medal od Olimpiskite igri vo Atina, kako i dvete srebra od svetskite prvenstva vo 2005-ta i 2008-ta godina i osvoenoto vtoro mesto na Evropskoto prvenstvo organizirano pred doma{nata publika, koga Hrvatite vo finaleto zagubija od favoritot Francija.

So godinite toj nani`a golemi uspesi, no si sozdade i golem broj neprijateli - konstatiraa kolegite od “Jutarwi list”, koi negovoto opravduvawe deka pre~ka mu pretstavuval anga`manot vo Metalurg go kvalifikuvaa kako ~isto alibi.

Vistinskiot problem za negovoto povlekuvawe ne go baraat vo upravata na skopskiot klub, tuku kaj predvodnicite na hrvatskiot rakomet