97-KAPITAL-05.08. by Kapital Media Group

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

MERCEDES

NASMEVKA

SINONIM ZA PRESTI@ I KVALITET STRANA 14

STRANA 8

NA ZATVORAWE, SREDA, 04.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,17% 00,41 % 00,49%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,51 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

882,55 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (04.08) 2,410

MBI 10

2,400

INVESTITORITE VO SOLARNI ELEKTRI^NI CENTRALI NEGODUVAAT

2,390 2,380

PONISKATA OTKUPNA CENA NA "SON^EVATA" STRUJA E DESTIMULIRA^KA 3 KAKO RABOTEL MAKEDONSKIOT REALEN SEKTOR VO PRVITE [EST MESECI

"FARMACEVTITE" SO NAJDOBRI REZULTATI STRANA 10

SE ZGOLEMUVA BUXETOT ZA SUDSTVOTO ZA EFIKASNO SUDSTVO E POTREBNA POLITI^KA VOLJA, NE SAMO PARI STRANA 5

2,370 2,360 2,350 2,340 2,330 2,320 2,310 28/7

30/7

01/8

03/8

VOVEDNIK BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA

DA SE TRO[I ILI DA SE [TEDI? STRANA 2

IZVONREDNI REZULTATI

PROFITOT NA SVETSKITE NAFTENI GIGANTI E DVOJNO ZGOLEMEN STRANA 13

2 05.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 05 AVGUST 2010

DA SE TRO[I ILI DA SE [TEDI?

tedewe, {tedewe i {tedewe. Ova e novata ekonomska politika na zemjite od Evropskata unija za izlez od krizata. Germanija, Grcija, [panija, Italija i u{te nekolku drugi evropski ekonomii prezemaat dlaboki i bolni ekonomski rezovi vo obid da ja namalat javnata potro{uva~ka i da gi namalat buxetskite deficiti. Se namaluva brojot na vraboteni vo javnata administracija, se kratat ili se zamrznuvaat platite vo javniot sektor, se stopiraat javni proekti, se kratat parite za regionalen razvoj,se zgolemuvaat danocite...Evropskite lideri se ubedeni deka mora da ja namalat javnata potro{uva~ka, a buxetskite deficiti da gi svedat na 3% od BDP za da se vrati doverbata vo evroto i finansiskite pazari naru{eni od ekonomskata kriza. Rezultatite se vidlivistegaweto na remenot ja zabavi ekonomskata ekonomija, {to pak gi namali prihodite vo buxetot. Isklu~ok e Germanija, ~ija ekonomija i vo vreme na kriza, kako i pred krizata, ostanuva motor na evropskata ekonomija. Doktrinata na Evropskata unija za borba protiv krizata e sosema sprotivna na onaa koja vladee vo SAD i koja se temeli na idejata deka Vladata so tro{eweto ja pomaga ekonomijata, a dolgovite koi pritoa }e se zgolemat }e se vra}aat koga prihodite }e po~nat da rastat. SAD se svetski rekorderi po goleminata na buxetskiot deficit koj dostignuva 10% od godi{niot BDP. No, amerikanskata vlast voop{to ne se opto-

[

varuva so toa deka mora da napravi za{tedi vo buxetot i da go namali buxetskiot deficit. Naprotiv, kamatite na Federalnite rezervi na SAD se na istoriski najnisko nivo od 0,50%. Amerikancite pou~eni od Golemata ekonomska kriza znaat deka evtini pari vo vreme na kriza e edinstveniot na~in za da se spasat od nevrabotenost i namalena potro{uva~ka. Amerikanskiot koncept, sprotivno na evropskiot, e fokusiran kon toa deka ekonomijata mora da bide stimulirana i so dràvni pari za da se poddrì vrabotuvaweto, pred globalnata ekonomija, na ~elo so SAD, da zapadne vo opasnata spirala na visoka nevrabotenost i prodolèna ekonomska stagnacija. Site vode~ki ekonomisti vo posledno vreme sporat okolu toa dali sega e pova`no da se skroti dràvniot dolg ili da se poddràt doma{nata ekonomija i vrabotenosta. I ekonomskiot nobelovec Pol Krugman neodamna predupredi deka na svetot mu se zakanuva treta golema ekonomska kriza ako golemite svetski ekonomii se svrtat kon {tedewe. Krugman ne negira deka mora da se {tedi i da se namali buxetskiot deficit, no toa da se pravi vo vreme na kriza e katastrofalna gre{ka. Kade e Makedonija vo site ovie debati? Znaeme li kako dràva koj koncept }e go primenime za izlez od krizata? Premierot Nikola Gruevski e vo pravo koga veli deka ne smee buxetot da se krati premnogu bidej}i toa moè dopolnitelno da ja zagu{i ekonomijata. Nekoj moèbi ima dilemi ili somnevawa okolu toa, no

OFFICE MANAGER I FINANSII:

NA KOMPANIITE IM SE POTREBNI DVA I POL MESECI ZA NAPLATA NA DOLGOVITE Vo Makedonija kompaniite me|usebno si gi naplatuvaat dolgovite vo rok od 76 dena. Krizata dopolnitelno ja uslo`ni situacijata so naplata na pobaruvawata so {to se zgolemuva i nelikvidnosta na stopanstvoto

BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

pristapot na vlasta preku pogolemo buxetsko tro{ewe da ja poddrùva ekonomijata e dobra. Bidej}i vo uslovi na kriza, koga li~nata potro{uva~ka e drastino namalena, nema investicii, edinstven instrument za nekakva ekonomska stimulacija e buxetot. No, klu~noto pra{awe e kakvi se tie tro{ewa. E tuka e najgolemata bolka na site makedonski politi~ari. Ako vlasta prodolì da tro{i buxetski pari na izgradba na sportski sali, uvezeni spomenici, novi vrabotuvawe vo javniot sektor ili socijala tie tro{ewa definitivno nema da ni pomognat da izlezeme od kriza. No, ako gi prodolì javnite proekti za izgradba na pati{ta, hidrocentrali, energetski objekti }e bide od pomo{. E za toa da se slu~i treba da se donese hrabra politi~ka odluka i da se smeni problemati~nata strukturata na buxetskata potro{uva~ka. No, na ovaa tema mol~at i vlasta i opozicijata. A bez takva reforma na buxetot, xabe }e ni bidat site rebalansi.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

60.000

RASTE PERIODOT ZA NAPLATA NA POBARUVAWATA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

osetiteli go posetile prviot Ohrid pivo fest koj minatiot vikend se odrà na Biljaninite izvori. Tridnevniot festival na urbanata zabava so kvalitetno pivo, na prostor od 8.000 kvadratni metri, vo organizacija na “Urban dens”, ima{e generalen poddrùva~ na pivoto “skopsko”, a s$ so cel da se zbogati turisti~kata ponuda i kulturno-zabavniot ìvot vo vode~kiot makedonski turisti~ki centar. Kvalitetnoto pivo so promotivni ceni i dobrata hrana bea nadopolneti i so bogata muzi~ka ponuda, pa taka vo trite popladniwa i ve~eri, pred iljadnicite posetiteli, me|u drugite nastapija i Vlado Janevski, “Area”, Slatkaristika, “Ribqa ~orba”, “Van Gog”, potoa truba~kite senzacii “Ko~ani orkestar”, An|u{evi...

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

ol`ni~kata kriza vo Makedonija se prodlabo~uva. Kompaniite s$ pomalku si gi naplatuvaat pobaruvawata od drugi kompanii so {to vnatre{nata likvidnost se prodlabo~uva. Ova go tvrdi prviot ~ovek na Konfederacijata na rabotodava~i na Makedonija, Mile Bo{kov so {to ja potvrduva tezata na svoite srpski kolegi deka slabata naplata na pobaruvawata me|u kompaniite e rak-rana vo celiot region. Srpskata Unija na rabotodava~i tvrdi deka sostojbata so dolgiot period za naplata na pobaruvawata e najalarmantna vo Srbija kade {to stopanstvenicite ~ekaat i do 128 dena za da si naplatat od svoite dol`nici. Ne{to podobra e situacijata vo Makedonija kade {to naplatata na pobaruvawata docni do 76 dena, vo Bosna i Hercegovina docneweto e 104 dena, a vo Albanija sli~no kako i vo Srbija naplatata docni 127 dena. “Moàm da kaàm deka se zgolemuva nepla}aweto i servisiraweto na dolgovite me|u kompaniite. Za da se re{i vnatre{niot dolg, kompaniite me|u sebe sami se dogovaraat. Imaat razbirawe, no poleka go gubat trpenieto. Kompaniite ja koristat mo`nosta da gi opomenat kompaniite koi im dolàt, a pritoa da izbegnat tu`bi i sudski sporovi”, veli Bo{kov. Edna od pri~inite za slabata efikasnost vo naplatata na pobaruvawata e otsustvoto na zakonska reguliranost na rokot do koga edna firma na druga mora da & gi plati obvrskite. Zakonsko ograni~uvawe za naplata na pobaruvawata na 90 dena ima vo Sloveni-

ja, dodeka vo praktika se pokaà deka pobaruvawata se naplatuvaat za 39 dena. Vo Hrvatska zakonskiot rok iznesuva 45 dena, a vo praktika tie vo prosek se naplatuvaat za 34 dena. Vo Makedonija od po~etokot na godinata funkcionira edinstveniot besplaten sistem za multi-kompenzacija vo Makedonija, www. namalivnatersendolg.com.. Ovoj sistem ovozmoùva zatvorawe na zaostanatite pobaruvawa na kompaniite, ~ij rezultat treba da bide namaluvawe na vnatre{niot dolg na dràvata, zgolemuvawe na likvidnosta na kompaniite i voop{to da se podobri ekonomskata sostojba vo dràvata. Konsalting-kompanijata Makedonija eksport, koja go izraboti ovoj sistem, poa|ajki od predupreduvawata na stopanstvenicite deka vo vreme na kriza, me|usebnite dolgovi na kompaniite i javnite pretprijatija se alarmantni i deka namalenata finansiska likvidnost e glavnata pri~ina poradi koja kompaniite ne moàt da gi platat dostasanite obvrski kon doveritelite i dràvata. “Sistemot e funkcionalen, ednostaven, lesen za sovladuvawe i raboti do prvoto nivo na procesot na kompenzirawe. Koga kompaniite }e se spojat preku portalot, odnosno }e kreiraat svoj profil preku edinstveniot dano~en broj na kompanijata i }e gi vnesat samo svoite pobaruvawa, sistemot }e gi prikaè rezultatite na nivnite profili i }e isprati izvestuvawe do sekoja kompanija na e-mejl. Kompaniite ponatamu se obvrzani redovno da gi aùriraat svoite pobaruvawa i sami da go zatvorat kompenzaciskiot proces. Transfer na pari preku sistemot nema. Vo celata postapka nema danoci ili legalni restrikcii, a se za{teduva i vreme, energija

PERIOD NA NAPLATA

Germanija ..........18 Danska ...............17 [vedska ............ 21 Holandija .............. 23 [panija ............ 32 Italija ............. 29 Slova~ka .......... 33 ^e{ka ............... 37 Polska .............. 38 Ungarija ........... 40 Bugarija ........... 44 Litvanija ......... 53

IZVOR: Evropski institut za studii vo stopanstvoto i pari na sudski sporovi”, objasnuva Petar Lazarov, od konsalting - kompanijata Makedonija eksport. I pokraj ednostavnosta na sistemot, interest na kompaniite za negovo koristewe e mnogu mal. Negovite osnova~i gi za~uduva faktot {to dosega, s$ u{te ne pominala nitu edna kompenzacija. “Verojatno firmite nemaat navika da gi primenuvaat vakvite alatki, iako se besplatni. Svesni bevme deka e novina {to nekoi menaxeri moèbi mislat deka vremeto koe }e go potro{at tuka ne im e isplatlivo, a od druga strana se àlat deka ne moàt da si gi naplatat pobaruvawata. Smetavme deka firmite }e bidat zainteresirani, no ne iznenaduva inertnosta na kompaniite “, veli Lazarov. Ovoj besplaten sistem moàt da go koristat site nebuxetski institucii, i prijavenite obvrski i pobaruvawa da se povisoki od 10.000 denari

NAVIGATOR

05.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

PRVI NA ZAPAD, MAKAR I BALKANSKI KI

BARAK OBAMA

DIMITRIS HRISTOFIAS

KIM JONG IL

GORDON BRAUN

iparskiot pretsedaeverna Koreja rasporekupno 106 profesori i i ukina site bonusi K tel i liderot na ki- Sdi raketi zemja-vozduh Vpredava~i po istorija Gslu`benici, na federalnite parskite Turci Dervi{ na granicata so Ju`na Ko- i politika go proglasija nazna~eni na politi~ki funkcii otkako stapi na dol`nost

Eroglu odr`aa sredba na koja razgovaraa za obedinuvawe na ostrovot

reja koi treba da spre~at za tretiot najlo{ brieventualni napadi od tanski premier po Vtoju`nokorejskata avijacija rata svetska vojna

INVESTITORITE VO SOLARNI ELEKTRI^NI CENTRALI NEGODUVAAT

PONISKATA OTKUPNA CENA NA “SON^EVATA” STRUJA E DESTIMULIRA^KA Regulatornata komisija za energetika donese novi, za 20% poniski otkupni ceni za proizvedenata struja od solarnite sistemi. Potencijalnite investitori vo fotovoltai~ni centrali velat deka toa }e go ko~i ovoj biznis, no i razvojot na industrijata

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a 20% se namali povlastenata tarifa za proizvodstvo na elektri~na energija od fotovoltai~ni sistemi. Regulatornata komisija za energetika pred re~isi edna nedela donese novi, povlasteni tarifi za proizvoditelite (t.n. fid in tarifi). Namesto dosega{nite 34 evrocenti za centrali so instalirana mo}nost do 50 kilovati, od avgust za niv va`i poniska otkupna cena-26 evrocenti za kilovat/~as. Za son~evi centrali so kapacitet do 1.000 kw/h, namesto desega{nata tarifa od 38 evrocenti, sega strujata od niv }e se otkupuva po 30 evrocenti. Investitorite {to sakaat da vlezat vo biznisot so proizvodstvo na struja od son~evi paneli alarmiraat deka niskata tarifa gi odvra}a od investirawe. Izvori me|u niv, {to sakaat da ostanat anonimni velat deka so ~estoto namaluvawe na povlastenata tarifa nitu }e dojdat seriozni investitori vo zemjava, nitu pak, }e ima industriski razvoj. “Za da se dobie dozvola, potrebno e pove}e od 30-tina dokumenti i pove}e od 18 meseci birokratski proceduri do start na instaliraweto. Dopolnitelno od izgradbata do dobivaweto na licenca za proizvoditel i povolna t.n. feed in tarifa se potrebni u{te {est meseci. Ova go pravi

procesot krajno kompliciran. Se vnesuva nepredvidlivost vo politikite na investirawe, a toa gi odvra}a stranskite i doma{nite investitori. Kako rezultat na toa ne samo {to }e nema novi investicii vo ovoj segment, tuku i postojnite koi imaat investirano okolu 200.000 evra za zemji{te i dokumentacija , gi odbivaat da prodolàt da investiraat. Inaku, vo momentot vo Bugarija ima instalirani kapaciteti za solarna elektri~na energija vo golemina od 100 MW, a do krajot na 2011 godina se planira da se dostigne brojkata od 1.000 MW”, veli anonimen sopstvenik na solarna centrala vo zemjava. Vo Pravilnikot so koj se utvrduva na~inot na koristewe na povlastenata tarifa za kupoproda`ba na struja dobiena od son~evi paneli, stoi deka „ Regulatornata komisija za energetika e dol`na najmalku edna{ vo period od tri godini da gi oceni sostojbite nastanati so primenata na povlastenata tarifa i dokolku se utvrdi deka ima potreba, treba da donese odluka za promena na povlastena tarifa. Proizvoditelot moè da ja koristi povlastenata tarifa koja {to vaèla na denot na izdavawe na odobrenieto za gradewe na fotovoltai~niot sistem.” Pretsedatelot na Regulatorna, Dimitar Petrov, poniskata povlastena tarifa ja objasnuva so nejzinoto vlijanie vrz poskapuvaweto na strujata

3 FAKTI ZA...

43 52 37

ÂSA NEDELNO VO PROSEK RABOTAT MAKEDONCITE, [TO E BLIZU DO EVROPSKIOT PROSEK OD 40 ÂSA NEDELNO ÂSA NEDELNO RABOTAT TURCITE, [TO GI IZDIGNA NA VRVOT NA ANALIZATA NA EVROSTAT RABOTNI ÂSOVI NEDELNO RABOTAT DANCITE, [TO E NAJMALKU VO EVROPA

tvoeka pobedata i “prvenstvoreto” se re~isi genetski preora dispozicii na Crna Gora ri i Crnogorcite e poznato duri i od vicevite. Znaete, kako ko vo onoj vic od vojska, kogaa regrutite se postrojuvaat voo i, red, i se prebrojuvaat: “Prvi, drugi, prvi, drugi, prvi... ja do wega!”. Crnogorecot nikako ne moè(l) da bide vtor. Spored poslednata analiza iza ite za stabilnost na dràvite objavena v~era, izrabotena od ski strana na vode~kiot svetski l politi~ki magazin Foreign policy i nezavisnata istraùva~ka organizacija Fund for peace, Crna Gora e vode~ka me|u zemjite od t.n. Zapaden Balkan spored stabilnosta. Se nao|a na 134 mesto, a od nea podobra e samo Slovenija (156 mesto) koja, na primer, e vedna{ do Germanija. Makedonija na 100 mesto e podobra od Srbija (78) i ponestabilna od Hrvatska (131). Patem, na vrvot vo dru{tvoto na stabilni zemji nekako normalno e da se nao|aat Norve{ka, Finska, [vajcarija, [vedska i Irska, a petorkata na dnoto ja so~inuvaat Somalija, âd, Sudan, Zimbabve i DR Kongo. Kako ocenki na (ne)stabilnosta bile vrednuvani demografskiot pritisok, problemite

FILIP P VUJANOVI] VUJA VU JANOVI] so begalcite i emigracijata, neramnomerniot ekonomski razvoj, padot na stopanstvoto, derogirawe na dràvata, kvalitetot na javnite servisi i sli~ni parametri. Crnogorskata dràva izminative dve decenii mina mnogu kontroverzni “proekti. No, poslednive godini vestite koi doa|aat ottamu se glavno pozitivni, pa (polu)najavite deka Crna Gora bi moèla da bide slednata zapadnobalkanska dràva koja, po Hrvatska, }e otpo~ne pregovori za priem vo EU i ne se taka polovi~ni. A Vujanovi}, barem nominalno, e “prv me|u prvite” na Zapaden Balkan.

GUBITNIK

PING-PONG SANKCII za gra|anite i industrijata. Petrov veli deka MEPSO e toj koj im ja ispla}a energijata dobiena od son~evite paneli na kompaniite, taka {to komisijata na MEPSO mu ja prifa}a kako tro{ok, mar`ata vo koja vleguva povlastenata tarifa, koga odlu~uvaat za cenata na strujata dva pati godi{no. “Tarifite se prili~no visoki. Ja namalivme fid in tarifata i godinite na nejzinoto koristewe kaj solarnite sistemi poradi nekolku pri~ini. So vleguvawe vo pogon na ovie centrali se zgolemuva cenata na strujata kaj krajnite korisnici. Od druga strana, Makedonija e specifi~no podnebje. Namesto evropski proektiranite 1.500 son~evi ~asovi godi{no, Zavodot za metereologija veli deka kaj nas godi{no ima 2.250 son~evi ~asovi, {to zna~i deka vo tekot na godina solarnite centrali imaat pogolema aktivnost. So visokite ceni kompaniite ostvaruvaat i visok prihod.

Taka, povratot na investicijata ne e kolku {to se predviduva so simulacijata, tuku pokus”, objasnuva Petrov. Od Komisijata dodavaat i deka povlastenite tarifi gi reguliraat vrz osnova na analizite kako se dviàt cenite na panelite vo Evropa i SAD i potrebnite investiciski vloùvawa. Onie pak, koi dosega uspe{no rabotat vo ovoj biznis, objasnuvaat deka za investitorite od osobena va`nost e vremetraeweto na odlukata na Komisijata. “Smetame deka prvenstveno bi bilo od polza da se donesuvaat odluki so vremetraewe, odnosno so rok na va`nost, kako bi moèlo da se obezbedi odgovor na mo`nite investitori koi gi planiraat svoite aktivnosti, bidejki zate~enosta i otkaùvaweto na investiciite proizveduvaat nesakani posledici”, veli Slavica Kuqevan, proekt menaxer na solarnata centrala Petro M.

PROCENKI...

e znaeme dali ping-pongot got mu e omilena sportska ska disciplina na ministerot rot za pravda Mihajlo Manevski. ki. No, malku-pomalku, ete go kako ako go upotrebuva: malku kako metatafora, pove}e kako “tehnologija” a” na sproveduvawe na pravnite te sankcii. Koga pretstavnicite ite na me|unarodnata zaednica ca }e mu prigovorat za uslovite ite vo makedonskite zatvori, ete go ministerot, kako vo pingngpongot, im go vra}a top~eto so “sve~eno” promovirawe novi ovi i podobreni kapaciteti. I toa tokmu so postavuvawe, me|u drugoto, i na masi za igrawe ping-pong vo nekoja renovirana prostorija vo zatvorot Idrizovo, kade {to pod budniot nadzor na novopostavenite kameri, }e se rekreiraat lokalnite verzii na [urbek i Stipan~i}. Me|utoa, toa i ne e taka lo{o. Polo{o e koga tradicionalno prenatrupanite zatvorski kapaciteti }e zapo~nat so “avtonomna” borba protiv finansiskata recesija, pa po~nuvaat da se osipuvaat vo pogled na brojot na pritvorenici koi im se dovereni na “dr`aven pan-

MIHAJLO MANEVSKI sion”. Taka, denovive go imavme smrtniot slu~aj na Ramis Ametov, vo “prisustvo na vlasta” vo zatvorot vo Gevgelija, i begstvoto vo sloboda na Astrit Feta od tetovskiot zatvor. Sekako deka za sekoj dr`aven slu`benik, odgovoren za zatvorite spored opisot na rabotnoto mesto, e uspeh da mu se namaluva brojot na {titenicite. No, samo po pat na resocijalizacija. Sigurno deka ne e uspeh ako toa e nov smrten slu~aj, bez razlika na toa {to se raboti za narkozavisnik, ili za begalec, seedno {to se raboti za dr`avjanin na stranska zemja (Albanija).

MISLA NA DENOT

ERIK DANIELS

izvr{en direktor na londonskata banka Lojds

PROFITOT E POTVRDA ZA IZLEGUVAWE OD KRIZA ritanskata Lojds bankarska grpacija ostvari profit od

1,6 milijardi funti na krajot od prvoto polugodie od godinava. Vo istiot period lani Lojds ima{e zaguba od ~etiri milijardi funti. Posle zaguba od 13 milijardi pred dve godini i zabele`itelnoto namaluvawe na zagubite vo 2009 godina, sega{niot profit e potvrda za izleguvaweto od vremeto na krizata i zastojot i za vra}aweto na Lojds na profitabilnoto rabotewe. Vo periodot me|u januari i juni ovaa banka ostvari prihod od okolu 13 milijardi funti, {to e zgolemuvawe za edna tretina sporedeno so 2009 godina, a zna~itelno se nalameni i tro{ocite, so golemiot broj otpu{tawa od rabota, {to zaedno pomogna za stabilizacijata vo raboteweto i za ostvareniot profit”, veli Daniels.

MNOGU MI E POLESNO DA DONESAM GOLEMI ODLUKI, ODLUKI [TO TE@AT MILIONI DOLARI, OTKOLKU DA SE RE[AM ZA BOJATA NA TEPIHOT ZA MOJATA DNEVNA. TOA E VISTINATA.

OPRA VINFRI AMERIKANSKA TV-VODITELKA I MILIJARDERKA

4 05.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...STATIC KILL

...NEDOSTIG OD P^ENICA?

...URBANIZIRAWE NA RURALNOTO

Uspe{na akcija na Briti{ Petroleum

Se stravuva od globalen nedostig na `ito

Kina gi za`ivuva provinciite

riti{ Petroleum ja zapo~na akcijata Static Kill za kone~no P Bistekuva zatvorawe na bu{otinata Dipvoter Horajzon od koja nafta, zatrupuvaj}i ja so kal. Dosega od bu{otinata istekle 4,9 milioni bareli nafta.

osle golemata su{a i po`arite, dve deca baraat ostatoci od `etvata, blisku do izgorenoto selo Belumut, 130 kilometri od Moskva.

ina vlo`uva golemi pari vo urbanizirawe na ruralnite sredini vo provinciite, so cel da go prefrli proizvodK stvoto vo vnatre{nosta na zemjata.

DVA, TRI ZBORA

“Zo{to gra|anite da se fa}aat za glava poradi kursot ako primaat plata vo dinari i pla}aat isto taka vo dinari. Zemaweto krediti vrzani za kursot na evroto e individualen rizik koj {to treba da go podnese sekoj poedinec i pretprijatie” DEJAN [O[KI] guverner na Narodnata banka na Srbija

“Amerikanskata ekonomija u{te dolgo nema da zazdravi od krizata. Imame u{te dolg pat pred da postigneme potpolno za`ivuvawe na ekonomijata. Nejzinoto zazdravuvawe go spre~uva glavno visokata nevrabotenost” BEN BERNAKE {ef na amerikanskata centralna banka

“Vo vreme na globalizacija, verata e pova`na od koga bilo. Verata e pozitivna sila vo moderniot svet. Budalesto e da se bide religiozno nepismen vo svetot vo koj deneska `iveeme zatoa {to neupatenosta mo`e da bide opasna” TONI BLER porane{en premier na Velika Britanija

GADGETS

TELEFON-BELEZICA

eodamna ASUS go prezentira{e noviot model na telefon, nare~en Asus Waveface Ultra. Negovata cel e ovoj gaxet koj doa|a direktno od nau~no-fantasti~nite filmovi da pretstavuva pove}e od telefon, odnosno kompjuter za va{iot zglob. Nego go karakterizira fleksibilen OLED displej vgraden vo

belezica. Pogoden e za ekspresno listawe na mejlovi i drugi poraki, kako i za prebaruvawe na Internet. Ovoj concept iako s$ u{te ne ja pominal zavr{nata faza, sepak mati~nata firma o~ekuva turkanici pred prodavnicite u{te od prviot den koga ovoj ultra moderen telefon }e bide staven na proda`ba.

POLITIKA

05.08.2010

AMERIKANSKO-TURSKA DELEGACIJA ZA PODDRШKA NA MAKEDONIJA VO NATO

ovetnici za nadvore{na politika na dvaeset vlijatelni amerikanski kongresmeni i turski pratenici za dve nedeli doa|aat vo poseta na Makedonija za da & dadat poddr{ka za imeto i priemot vo NATO. Ova v~era go soop{ti Meto Koloski od Obedineta makedonska dijaspora, koja e voedno i organizator na ovaa poseta. Stanuva zbor za sovetnici na dvaeset kongresmeni- re-

publikanci i demokrati, koi imaat golemo vlijanie vo SAD i po{iroko. Vo istito period, osven amerikanskite sovetnici, vo poseta na Makedonija do|aat i turski pratenici koi bile pokaneti da ja posetat Makedonija na zaedni~ka inicijativa od Obedineta Makedonska dijaspora i turskata koalicija na Amerika. "Celta e pretstavnicite od Kongresot pove}e da se zapoz-

naat so Makedonija i so Turcija, da nau~at pove}e za na{ite problematiki, za da dobieme pogolema poddr{ka za imeto i za vlez vo NATO”, veli Koloski. Zasega organizatorite ne dobile potvrda od makedonskata vlast koja }e gi primi amerikanskite i turskite pretstavnici. Tie vo zemjava }e imaat sredbi i so nevladinite organizacii i mediumite.

DRUCAS: RAZDVI@UVAWETO VO SPOROT ZAVISI OD VAS

d sosednata zemja zavisi dali vo sledniot period }e ima razdvi`uvawe vo odnos na sporot so imeto, izjavi v~era alternativniot {ef na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas vo intervju za radioto Tema. Vo intervjuto toj potencira deka re{enieto za sporot so imeto e od osobeno zna~ewe za zemjite od Zapaden Balkan. "U{te edna{ sakam da ja

potenciram va`nosta {to ja davame na evropskiot pristap, na evropskata perspektiva na zemjite od celiot region", izjavi Drucas aludiraj}i na "Agendata 2014", koja ja promovira{e gr~kiot premier, Jorgos Papandreu. Agendata 2014 kako eden od prioritete na gr~kata vlada, Drucas ja pretstavi v~era i na sredbata so vicepremierot i minister za nadvore{ni raboti

na Albanija, Ilir Meta. Vakvata izjava doa|a samo nedela pred oficijalnite sredbi pome|u Belgrad i Pri{tina. "Smetame na vizijata na Papandreu za evropeizacija na regionot i na agendata 2014, {to be{e silno ohrabruvawe i za nas, no isto taka i za EU, {to se odnesuva na evropskite aspiracii na na{ite zemji i na zemjite od regionot", izjavi Meta.

SE ZGOLEMUVA BUXETOT ZA SUDSTVOTO

ZA EFIKASNO SUDSTVO E POTREBNA POLITI^KA VOLJA, NE SAMO PARI

Sudskiot buxet do 2014 godini }e se udvoi. Analiti~arite ja pozdravuvaat vakvata odluka i predupreduvaat

deka za vistinski nezavisno sudstvo od klu~na va`nost e silnata politi~ka volja GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

redstvata {to se odvojuvaat za sudstvoto od 0,43 % vo bruto-doma{niot proizvod (BDP) imame namera ~ekor po ~ekor do 2014 godina da gi zgolemime do 0,8%. So toa o~ekuvame zgolemuvawe na resursite, lu|eto i opremata vo makedonskoto sudstvo i zaedno so zakonite {to se donesuvaat da se dobie posilno, ponezavisno i poefikasno sudstvo". Vaka prviot ~ovek na Vladata, Nikola Gruevski, zav~era gi objasni poslednite izmeni vo Zakonot za sudski buxet usvoeni na poslednata vladina sednica. Poznava~ite na sostojbite vo makedonskoto sudstvo vakvite najavi gi pozdravija i gi ocenija kako pozitivni i pove}e od dobredojdeni, sepak smetaat deka zgolemuvaweto na sudskiot buxet ne e osnoven preduslov i kriterium koj garantira pogolema efikasnost i nezavisnost na sudstvoto. Kako {to poso~uvaat tie, za kone~na efikasnost i nezavisnost na sudstvoto od klu~na va`nost e silnata politi~ka volja od strana na

Vladata. Porane{niot sudija na Evropskiot sud za ~ovekovi prava, Margarita Caca Nikolovska smeta deka zgolemuvaweto na sudskiot buxet e sekoga{ dobredojdeno, osobeno so ogled na uslovite vo koi funkcioniraat sudovite.

"Postojat sudski objekti koi gi nemaat osnovnite uslovi za funkcionirawe, pa vakvoto zgolemuvawe na buxetot so sigurnost }e pridonese za sozdavawe na podobri uslovi za rabota vo sudovite. Sepak, za nezavisnosta na sudstvoto pred s$ potrebna e pogolema

politi~ka volja. Nezavisnosta na sudstvoto e reforma koja so godini na~elno se najavuva, no dosega s$ u{te ni{to ne e napraveno", veli Nikolovska. So sli~en stav e i potpretsedatelot na najgolemata opoziciska partija SDSM, Zoran

Jovanovski. Toj smeta deka unapreduvaweto na efikasnosta i nezavisnosta na sudstvoto e eden od vrvnite prioriteti koi treba da gi ima makedonskata vlada. "Definitivno e podobro da se izdvojuvaat sredstva za sudstvoto, otkolku tie sredstva da se tro{at za drugi nenamenski celi kako {to se na primer spomenicite. Me|utoa nezavisnosta i efikasnosta na sudstvoto ne zavisat samo od goleminata na buxetot. Va`na e i iskrenata politi~ka reforma za unapreduvawe na sudstvoto. Pogolemiot buxet ne mo`e da bide supstitut za otsustvoto na politi~kata volja za su{tinsko unapreduvawe na sudstvoto. Kone~no, najvata na vakov zna~aen proekt ne treba da ostane samo najava, kako {to e toa slu~aj i so drugite najavi vo izminatite ~etiri godini, tuku taa treba da se sfati kako obvrska koja vistinski }e se realizira", veli Jovanovski. Od Vladata za “Kapital” doobjasnuvaat deka so ovie izmeni na Zakonot za sudski buxeti, so koi se predviduva duplirawe na sredstva od Buxetot za sudstvoto do 2014 godina, sigurno }e ja zajakne efikasnosta i nezavisnosta

na sudstvoto. "Stanuva zbor za sudskiot buxet i s$ {to se finansira od nego. So ova sigurno se zajaknuva nezavisnosta bidej} i vkupniot iznos koj }e se izdvojuva i koj sekoja godina vo naredniot period do 2014 }e se zgolemuva, }e se presmetuva kako procent od BDP", izjavuvaat od Vladata. Dosega vkupniot buxet za sudskata vlast, so posledniot rebalans na buxetot iznesuva 1,77 milioni denari ili okolu 29 milioni evra. Soglasno Zakonot za sudski buxet, tro{ocite na sudskiot buxet gi so~inuvaat tro{oci za platite i nadomestocite na sudiite; tro{oci za platite i nadomestocite na dràvnite slu`benici, tro{oci za sudskata policija i drugite vraboteni vo sudovite, tro{oci za stoki i uslugi za rabota na sudovite, tro{oci vo postapkite, pla}awata za drugi tro{oci od redovnata rabota na sudovite i za stru~no usovr{uvawe na sudiite, dràvnite slu`benici, sudskata policija i drugite vraboteni vo sudovite, nabavkata na kapitalni sredstva za sudovite i investiciono odrùvawe na objektite i opremata na sudovite.

R 6 05.08.2010 ANALIZA NA PRERABOTUVA^KATA INDUSTR Od instaliraniot kapacitet za prerabotka na 120 iljadi toni ovo{je i zelen~uk, makedonskata prerabotuva~ka industrija godi{no koristi samo 45.000 toni. Nedostigot od kapital, nepo~ituvaweto na otkupnite dogovori od strana na zemjodelcite i nereguliraniot status na sezonskite rabotnici se samo del od problemite koi go ko~at razvojot na ovaa industrija

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

akedonskata konzervna industrija godinava bi mo`ela da ostane bez zelen~uk za prerabotka. Zgolemeniot izvoz na makedonski zelen~uk i ovo{je poradi vremenskite nepogodi vo regionot e seriozna zakana za makedonskite prerabotuva~ki kapaciteti koi se pla{at deka }e ostanat bez surovina. Deka sostojbata e zagri`uva~ka potvrduvaat i pi{uvawata vo balkanskite mediumi deka hrvatskite i srpskite kompanii planiraat za svoite potrebi da otkupuvaat makedonski zelen~uk. Osobeno e kriti~na sostojbata so industriskata piperka koja e i najva`na vlezna surovina vo konzervnite fabriki vo zemjava. Na makedonskata ekonomija pove} e od potrebno & e da izvezuva preraboteni proizvodi so pogolema dodadena vrednost i da ostvari povisoki prihodi zatoa {to imame golem deficit pri uvozot na hrana. Tina Karadakoska od strumi~kata kompanija Dentina potencira deka verojatnosta za da ostanat bez surovina e golema. Nim i pred nekolku godini im se slu~ilo da ostanat bez surovina, pa bile prinudeni da uvezuvaat od stranstvo. “Toa se slu~i pred nekolku go-

PORADI ZGOLEMENIOT IZVOZ PRERABOTUVA^ITE ]E OSTANAT BEZ SUROVINA? dini koga Bugarija ja zafatija su{i i poplavi {to go uni{tija gradinarskoto proizvodstvo, pa nivnite konzervni fabriki gi otkupija na{ite piperki. Za da gi ispolnime dogovorite so na{ite partneri bevme prinudeni da uvezuvame nekvaliteten piper od Turcija”, se `ali taa i dodava deka i pokraj dogovorite so zemjodelcite, tie ne go predavaat zelen~ukot kaj niv, tuku na prekupci koi podocna go izvezuvaat zelen~ukot. Poznava~ite na sostojbite vo prerabotuva~kata industrija komentiraat deka turskata piperka ne e tolku kvalitetna kako na{ata, a koga na toa }e se dodade i deka so transportot do Makedonija, taa kalira i se su{i, toga{ logi~no e i kvalitetot na zelen~ukot koj }e

se proizvede da bide poslab, pove} e otkolku koga kako surovina }e ja ima makedonskata piperka. Na sli~ni problemi pri obezbeduvaweto so surovini se `alat i od skopskata kompanija Bonum. “Na{ite zemjodelci se maksimalno za{titeni, iako tie ne proizveduvaat za nas, tuku za zelenite pazari. Insistirav vladata da dava 1,5 denari subvencija za predadeno ovo{je i zelen~uk vo prerabotuva~kite kompanii, no zasega nema mnogu efekti od ovaa merka. Malku zemjodelci sklu~uvaat dogovori so prerabotuva~kite kompanii, a koga }e im se pojavi vi{ok, tr~aat da go predadat kaj nas”, veli Mom~ilo Ivanovski, sopstvenik i direktor na Bonum. Toj potencira deka godinava poradi

nedostig od kapital mo`e da se ostane i bez surovina za prerabotka. Spored informaciite na Ivanovski, pretstojnata zima }e ima golema pobaruva~ka za konzervirani proizvodi vo zemjite vo regionot, poradi uni{teniot rod od poplavite koi gi zafatija ovie zemji, no ne e siguren dali tie }e mo`at da prerabotat dovolno surovini za da gi zadovolat tie potrebi. Glavna surovina za prerabotka na na{ata konzervna industrija e industriskata piperka od tipot “kurtovska kapija”. Ovaa piperka u~estvuva so 50% vo vkupnata koli~ina na surovini koi gi konzervira na{ata prerabotuva~ka industrija. TE[KO SE OBEZBEDUVAAT SEZONSKI RABOTNICI Obezbeduvaweto na sezonska rabotna

sila vo prerabotuva~kata industrija e ogromen problem so koj se soo~uvaat sopstvenicite na konzervnite fabriki. Ovaa industrija e specifi~na zatoa {to bara angaìrawe na golem broj rabotnici samo eden mesec vo godinata, dodeka trae otkupot na zemjodelski proizvodi. Dopolnitelen problem za ovie kompanii e {to tie ne moàt da gi prijavat sezonskite rabotnici i da im pla}aat penzisko i invalidsko i zdravstveno osiguruvawe. Porano so mo`nosta za angaìrawe na rabotna sila so dogovor na delo, ovaa oblast be{e dobro regulirana i kompaniite nemaat problemi so nadle`nite institucii. \or|i Pro{ev, sopstvenik na gevgeliskata kompanija Vori, veli deka se ~uvstvuva kako kriminalec koga

BIROKRATSKI PRE^KI ZA RAST NA PRERABO

ràvnata birokratija go gu{i biznisot. Taa ~esto znae da bide ograni~uva~ki faktor i da im go zagor~i ìvotot na mnogu biznismeni i da stavi klu~ na vrata na mnogu biznisi. Na vakvite ograni~uvawa imuna ne ostana nitu prerabotuva~kata industrija. Biznismenite ja povikuvaat dràvata da gi sogleda nelogi~nostite vo nekoi zakoni i da gi otstrani. Proizvoditelite na sokovi vo zemjava se àlat deka se ogromni carinite za uvoz na jabolkoviot koncentrat vo zemjava. Kompaniite se àlat deka premnogu e skapo da

se uvezuva ovoj koncentrat, iako nie kako dr`ava ne proizveduvame koncentrat od jabolka. Porano vo fabrikata vo Carev dvorResensko se proizveduva{e ovoj koncentrat so prerabotka na industriskite jabolka, a denes taa, kako skoro i da ne proizveduva ni{to. I pokraj toa, uvoznicite na ova surovina mora da ja pla} aat carinskata dava~ka od 40% i prelevmanot od 13 evrocenti za kilogram jabolkov koncentrat. Dimitar Josifovski, sopstvenik i direktor na skopskata kompanija za proizvodstvo na sokovi Vivaks smeta deka tie kako proizvoditeli

na sokovi treba da se oslobodat od ovie dava~ki. “Imame problem so uvozot na jabolkoviot koncentrat. Na{ata konkurencija od Srbija nema tolkavi tro{oci za proizvodstvo na sokovi i zatoa na na{iot pazar prodavaat mnogu poevtini proizvodi i go uni{tuvaat doma{niot pazar”, se `ali Josifovski. Toj dodava deka osum godini ne gi poka~ile cenite na sokovite, a surovinite i energijata im se zna~itelno poskapi. So sli~ni problemi se soo~uva i gevgeliskata kompanija Vipro. Tie se `alat na visoki dava~ki pri

uvozot na koncentrat za proizvodstvo na ovo{je poradi koi ne mo`at da ja izdr`at konkurencijata od na{iot severen sosed. Viktor Petkov, sopstvenik na Vipro smeta deka ne e logi~no za proizvodi koi ne se proizveduvaat vo Makedonija da se pla}a tolku visoka carina. “Se pra{uvam zo{to treba da pla}am 40% carina za uvoz na koncentrat od ananas ili za ostanatite tropski ovo{ja koga tie ne se proizveduvaat vo Makedonija”, pra{uva Petkov. So vakvi carinski barieri samo se uni{tuva makedonskata indus-

trija za proizvodstvo na sokovi, a se forsiraat kompaniite od sosednite zemji. Uvozot na sokovi od Srbija vo izminative ~etiri godini porasna za tri pati. Za razlika od na{ite proizvoditeli, srpskite nemaat nikakvi dava~ki pri uvozot na ovo{ni koncentrati {to se smeta deka e glavnata pri~ina {to tie na policite na na{ite supermarketi vleguvaat po poniski ceni. MN: Dogovorite so zemjodelcite za otkup s$ u{te ne za`iveale Spored odredbite na noviot Zakon za zemjodelstvo, farmerite i otkupuva~ite mora da potpi{at

RIJA

05.08.2010

45.000

toni te`i godi{noto proizvodstvo na prehranbenata industrija kaj nas

BORIS ANAKIEV

PROFESOR NA KATEDRATA ZA AGROEKONOMIJA PRI ZEMJODELSKIOT FAKULTET “Prose~nata cena na eden ton izvezeni proizvodi od Makedonija e okolu 500 dolari za ton, dodeka vrednosta na uvezenite proizvodi nadminuva 800 dolari za ton” }e mu dojde inspekcija, iako saka da si gi podmiri site obvrski kon dràvata i vrabotenite. “Apelirame do Ministerstvoto za finansii i do drugite nadle`ni institucii da ni dozvolat da pla} ame pridonesi po den i da pla} ame za penzioneri i mladinci do 18 godini”, smeta Pro{ev i dodava deka so vakva mo`nost dràvata } e ima pove}e prihodi vo buxetot, rabotnicite }e primaat penzisko i invalidsko osiguruvawe, a toj nema da se ~uvstvuva kako kriminalec. So sli~ni problem se soo~uva i strumi~ka Dentina koja najavuva podnesuvawe inicijativa do nadle`nite institucii za izmena na ovie zakonski odredbi. “Mora da gi osigurime rabotnicite, inaku kaznite se drakonski, a problemot e {to nie imame sezonska rabota i ne ni e isplatlivo da pla}ame rabotna sila cela godina”, dodava Karadakoska. Taa se àli deka nekoi rabotnici doa|aat samo 10 dena na rabota, pa si zaminuvaat, a tie treba za niv da pla}aat za prijavuvawe, pa po eden mesec da pla}aat za odja odjavuvawe na toj rabotnik od regi registarot. Obe Obezbeduvaweto na potrebnata rab rabotna sila e golem problem za prerabotuva~kata industrija i eedna od glavnite ko~nici za pro pro{iruvawe za ostvaruvawe na pogo pogolemo proizvodstvo. Spored analizi lizite na Agbiz, USAID- programata za rrazvoj na zemjodelstvoto od 45 ispi ispituvani konzervni kompanii, duri 25 go prijavile ovoj problem kako su{tinski za malata iskorist ristenost na kapacitetite na ovaa indu industrija.

800

dolari po ton e prose~nata vrednost na uvezenata hrana vo Makedonija vo 2008

331,3

milioni dolari sme inkasirale od izvoz na prehranbeni proizvodi vo 2008 godina

BEZ KAPITAL NEMA POGOLEMA ISKORISTENOST NA KAPACITETITE Nedostapnosta do kreditite i visokite kamatni stapki s$ u{te go ko~at razvojot na kompaniite od prerabotuva~kata industrija. Iako ima pogolema dostapnost za razlika od pred 10 godini, sepak kompaniite se àlat deka imaat seriozni problemi da obezbedat obrten kapital za otkup na zemjodelskite proizvodi. Od Bonum smetaat deka poradi nedostig od kapital godinava }e otkupat pomalku proizvodi od planiranoto. “Problemot so obezbeduvawe pari e u{te poteòk ako se znae deka nie kako prerabotuva~i te{ko stignuvame do pari od bankite. Tie baraat hipoteka vo grad, a na{ite fabriki se sekoga{ vo pole. Dobavuva~ite za gas ili za tegli i kiselini ni baraat avansno pla} awe na ovie inputi, a nam ni stoi polovina od proizvodstvoto neprodadeno”, dodava Ivanovski. Toj se àli deka imaat golemi problemi i so naplatata i deka golemite supermarketi samoinicijativno gi prodolìja rokovite za pla}awe na 120 dena, bez da se konsultiraat so niv. Isto taka i stranskite partneri gi prodolìja rokovite za pla}awe, taka {to vistinski ko{mar e sega da si gi naplati{ pobaruvawata, smeta Ivanovski. Te{kotija na koja se àlat ovie kompanii im pretstavuva i lo{ata struktura na kreditite od bankite, koi im davaat krediti so godi{en amortizaciski plan na kreditot, a tie baraat pogolemi sumi samo za sezonata na otkupot na gradinarski proizvodi i da gi vratat tie krediti

za nekolku meseci, a ne da imaat obvrski cela godina. Od gevgeliski Vori potenciraat deka za razlika od porano, krediti obezbeduvale polesno, no sepak vo odnos na zemjite od EU imame povisoki stapki na kreditite, {to gi obeshrabruva da otkupat pogolemi koli~ini na surovini. NEDOVOLNA ISKORISTENOST NA PRERABOTUVA^KITE KAPACITETI Problemot so koj se soo~uva makedonskata prerabotuva~ka TINA KARADAKOSKA industrija e malaDIREKTOR VO STRUMI^KATA KOMPANIJA DENTINA ta iskoristenost na prerabotuva~kite ka“Godinava mo`e da ostaneme bez surovina za paciteti. Procentuprerabotka. Toa se slu~i pred nekolku godini alno vo Makedonija vo Bugarija koga ja zafatija su{i i poplavi vo izminatite {est i go uni{tija nejzinoto proizvodstvo, pa godini, toj nikoga{ bugarskite konzervni fabriki gi otkne nadminal pove}e upija na{ite piperki, po {to nie bevme od 40%, od vkupniot prinudeni da uvezuvame nekvaliteten instaliran kapacpiper od Turcija, za da gi ispolnime itet od 120.000 toni dogovorite so na{ite partneri” godi{no.

OTUVA^KATA INDUSTRIJA dogovor za otkup na zemjodelski proizvodi. Poznava~ite na sostojbite se podeleni okolu toa dali Vladata treba da se me{a vo odnosite me|u ovie dve strani. Otkupuva~ite gi obvinuvaat zemjodelcite deka ne sakaat da sklu~uvaat dogovori so niv naprolet, a ako imaat problemi so plasmanot toga{ gi baraat konzervnite fabriki. “Zemjodelcite mnogu malku sklu~uvaat dogovori so nas, a koga }e im se pojavi vi{ok, tr~at da go predadat kaj nas. Minatata godina be{e isklu~itelno te{ka za nas i ni ostanaa 30-40% od lanskoto proizvodstvo na zaliha, a od druga strana nemame pari za

da otkupime roba od ovogodine{nata rekolta”, veli Mom~ilo Ivanovski, sopstvenik i direktor na skopski Bonum. Toj dodava deka otkupuvaat zemjodelski proizvodi eden mesec vo godinata, dodeka 11 meseci go prodavaat konzerviranoto proizvodstvo. Ako nemaat dovolno pari da otkupat surovina toj mesec, toga{ cela godina ostanuvaat so skrsteni race. So vakviot na~in na dogovori proklamirani od vladata ne se soglasuva profesorot na Zemjodelskiot fakultet Boris Anakiev koj smeta deka so ovie dogovori se forsiraat prerabotuva~ite za smetka na zem-

Pri~inite za slabata iskoristenost na kapacitetite, prerabotuva~ite gi lociraat vo nedostigot od surovini, nedostigot od rabotna sila, nedostigot od kapaciteti za ~uvawe na proizvodstvoto... Kolku ovaa industrija e zna~ajna za makedonskata ekonomija poka`uvaat podatocite za nadvore{no-trgovskiot bilans. Vo 2008 godina sme izvezle prehranbeni proizvodi vo vrednost od okolu 350 milioni dolari, dodeka uvozot iznesuval ne{to pove}e od 700 milioni dolari. Boris Anakiev, profesor po agroekonomija na Zemjodelskiot fakultet smeta deka mnogu lo{o stoime vo razmenata na hrana so stranstvo.

MOM^ILO IVANOVSKI

SOPSTVENIK NA SKOPSKI BONUM “Problemot so obezbeduvawe na pari e u{te pote`ok ako se znae deka nie kako prerabotuva~i te{ko stignuvame do pari od bankite. Tie baraat hipoteka vo grad, a na{ite fabriki se sekoga{ vo pole. Golemite supermarketi samoinicijativno gi prodol`ija rokovite za pla}awe na 120 dena, bez da se konsultiraat so nas. Vistinski ko{mar e sega da gi naplati{ pobaruvawata”

jodelcite. “So vakviot zakon, zemjodelcite {est meseci gi finansiraat prerabotuva~ite. Nama potreba dr`avata da gi odreduva uslovite pod koi zemjodelcite i otkupuva~ite } e imaat obvrski. Toa se komercijalni dogovori i tie samite treba da si gi dogovorat uslovite vo niv”, smeta Anakiev. Spored Zakonot za zemjodelstvo, otkupuva~ot treba da mu plati na zemjodelecot 20% od vrednosta na otkupenata roba vedna{, a drugite 80% do istekot na 180-tiot den od predavaweto na robata.

“Prose~nata cena na eden ton izvezeni proizvodi od Makedonija e okolu 500 dolari za ton, dodeka vrednosta na uvezenite proizvodi nadminuva 800 dolari za ton”, potencira Anakiev. Zatoa e neophodno da se izvezuvaat proizvodi so povisok stepen na obrabotka i so pogolema dodadena vrednost. Tokmu toa e i ulogata na konzervnata industrija. Taa treba da prezeme {to pogolem del od primarnoto proizvodstvo da go preraboti i kako takvo da go izveze. Ne deka ne treba da se izvezuva i sve`a hrana, n o t r e b a da se stremime hranata koja se izvezuva da ima pogolema dodadena vrednost.

8 05.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

NITU VOLKOT SIT, NITU OVCITE NA BROJ! o koj znae koj pat Regulatornata komisija za eneretika e stavena na “maka” da dade, ama da ne dade?! Poto~no komu da mu dade, a na krajot site da bidat zadovolni?! Mo`no li e ova vo Makedonija?! Minatata nedela Komisijata odlu~i da ja namali postoe~kata otkupna cena na elektri~nata energija dobiena od solarni centrali za duri 20% za site investitori koi }e po~nat da proizveduvaat struja od sonce, od avgust godinava. Potencijalnite investitori se iznenadeni, sekako neprijatno, bidej}i gi planirale svoite investicii i profiti. Planiraat kolku }e vloàt spored edni ceni, vadat dokumenti, se molat da ne zaglavat vo makedonskite administrativni lavirinti za pobrzo da ja realiziraat investicijata i pred samata cel, dobivaat, za niv, u{te edna “sopka” poniska tarifa po koja dràvata }e im ja otkupi strujata. Investitorite se “fa}aat za glava”. Se àlat deka so pre~estoto menuvawe na uslovite nitu }e dojde investitor, nitu }e se razviva ovoj sektor. Alarmiraat deka e apsurd e {to Makedonija so duri 280 son~evi denovi godi{no ne vleguva vo nitu eden evropski bilten za proizvodstvo na elektri~na energija od sonce, kako ekolo{ki ~ist i besplaten izvor na energija. Da bide ironijata u{te pogolema, edna Francija, Germanija i Avstrija se lideri vo proizvodstvoto na struja dobiena od sonce. No, ne smee da se zanemari faktot deka investitorite sekoga{ se vodat od toa da realiziraat {to pogolem profit. Zatoa tuka sekade vo svetot intervenira regulatorot. Ako Regulatornata komisija za energetika,

NASMEVKA

po definicija nezavisna, dozvoli prili~no visoka povlastena tarifa za proizvoditelite,

ALEKSANDAR D JANÊSKI IGON: Mnogu agencii za investiciona promocija okolu 23 juli ovaa godina organiziraa pres-konferencii. Dolgo o~ekuvanata vest be{e prenesena od ekonomskite internet-portali i skoro od site mediumi. Prilivot na stranski direktni investicii (SDI) na globalno nivo po~nal da se zgolemuva na krajot na 2009 godina i beleèl skromno, no neramnomerno zazdravuvawe vo prvata polovina na 2010 godina. Ovie iskri nade` davaa nekoj vnimatelen optimizam za idninata na SDI na kratki pateki i za celosno zazdravuvawe ponatamu. Ovie sre}ni vesti bea objaveni od Konferencijata za trgovija i razvoj na Obedinetite nacii (UNCTAD) vo nivniot najnov “Izve{taj za investicii vo svetot 2010”. Od Irska do Polska i na mnogu drugi mesta ova be{e tema na denot. Vo Var{ava direktorot na Agencija za informacii i stranski investicii na Polska (PAIIZ) so nasmevka na liceto, gi citira{e rezultatite od izve{tajot, a voedno gi prezentira{e i najnovite podatocite za stranskite investicii vo Polska. Za prvite 5 meseci dostignale 5,1 milijardi evra i se pogolemi od istiot period lani za 75%. Vakviot optimizam moè{e da se ~ue i na mnogu drugi mesta. JANÊSKI: Nema zbor za toa deka nekoi direktori na agenciite za investicii proslavuvaa i se smeea pred TVkamerite. 2009 godina i ne im be{e ba{ za smeewe! Mnogu malku se investira{e, a mnogu pove}e se {tede{e. Toa go pokaùvaat i brojkite. Prilivot na SDI vo 2007 godina dostigna do rekordni 2.100 milijardi amerikanski dolari, za vo 2009-ta godina poradi svetskata ekonomska kriza da zabeleì pad i da dojde na nivo od 1,114 milijardi amerikanski dolari. PIGON: Site dràvi ne bea pogodeni na ist na~in. Posle 8 godini nagoren trend, prilivot na stranski investicii vo Jugoisto~na Evropa i vo Zaednicata na nezavisni dràvi pretrpe pad od 43%. Vo Isto~na Evropa, vo ê{ka vo 2009 godina padnaa na

P KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

toga{ rizikuva na MEPSO da mu priznae pogolemi tro{oci vo maràta, a so toa i da go “istapka” patot za poskapuvawe na strujata za site potro{uva~i. Komisijata gi sledi i trendovite vo regionot od aspekt na cena na solarni paneli, potro{uva~ka, investiciski vloùvawa, ìvoten standard i ja nosi kupoproda`nata, povlastena tarifa za strujata proizvedena od fotovoltai~ni sistemi. Vo slu~ajot, regulatorot go procenuva “oportunitetniot tro{ok” i menaxira {to, kolku i komu da mu “dozvoli”, za na krajot da ne padne vo sopstvenite zamki. A da se menaxira so interesi, investitori, makedonski standard i eventualnite socijalni nemiri predizvikani od preskapata struja, voop{to ne e lesno i ednostavno. Problemot verojatno zasluùva poseriozen tretman dotolku pove} e {to do 2020 godina site zemji potpisni~ki na Evropskata Eneregetska Zaednica, me|u koi i Makedonija, 20% od energijata mora da ja obezbedat od obnovlivite izvori. So vakva politika od site u~esnici na pazarot na energija, te{ko deka zemjava }e ja postigne celta.

2,7 milijardi amerikanski dolari, od 6,4 milijardi vo prethodnata godina {to zna~i nekade 58% pad. Najlo{o pomina Ungarija kade {to vo 2009 godina se odleale 5,5 milijardi amerikanski dolari. JANÊSKI: Vo izve{tajot na UNCTAD {to se odnesuva za Makedonija gledam nema iznenaduvawe. Brojkite za stranski investicii se dobro poznati. Pres- konferencija na 22 juli ima{e isto taka i vo Skopje na koja dve nasmeani mladi mom~iwa od Travel Channel im objasnuvaa na mediumite za podgotovkata na dokumentaren film za Makedonija. Optimizam nasekade. Direktorot na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot na Republika Makedonija, isto taka be{e so nasmevka na liceto. Ne komentira{e ni{to povrzano so stranskite investicii, poradi toa {to toa ne bilo tema na pres-konferencijata. PIGON: [to se odnesuva do optimizmot, ova izgleda ne e ni{to novo za direktorot. Vo januari ovaa godina vo intervju za eden makedonski nedelnik toj tvrde{e: “Na{ata strategija se bazira na realni iskustva. Dve zemji koi{to se blisku do nas po goleminata, mentalitetot i minatoto, se Irska i ê{ka.” Predviduvawata za 2010 godina vo intervjuto mu bea isto optimisti~ki. „Jas, li~no, se nadevam deka del od kompaniite so koi potpi{avme Memorandum za sorabotka }e zapo~nat so investiciite kon krajot na godinata, no isto taka se nadevam deka so drugi kompanii }e stigneme do povisoka faza vo pregovorite za investirawe” – uveruva{e direktorot. JANÊSKI: Ako se prebara terminot Makedonija niz elektronskata verzija na izve{tajot na UNCTAD moè da se vidi deka pokraj vo statisti~kiot del, n$ ima na nekolku drugi strani. Makedonija e vo dru{tvo na zemjite koi ne izleguvaat na more i po prilivot na stranski investicii vo 2009 godina sme na isto nivo so dràvite kako {to se Ruanda, âd, Bocvana, Avganistan, Burkina Faso, Laos i nekolku drugi. Vo grupata na Jugoisto~na Evropa i Zaednicata na nezavisni dràvi, Makedonija ima ist rang kako Azerbejxan, Moldavija, Kirgistan i Taxikistan. PIGON: Gleda{! Dodeka zboruvame za investicionata mapa, avtorite na izve{tajot na UNCTAD vr{at grupirawa po “goleminata” na dràvata. Kako {to izgleda ne zemaat vo predvid kolku dràvite se “blisku” spored “mentalitetot i minatoto”. Ona {to se broi se postignatite rezultati, a ne kopiraweto na drugi modeli. Razo~aruva~kite rezultati vo prethodnite godini vlijaea na “mentalitetot” na investitorite. Takov e ìvotot, nikoj ne saka gubitnici. Pobed-

nicite zemaat s$! – kako vo pesnata na ABBA. Za eden ekonomist izve{tajot na UNCTAD e kako fascinanten akcionen bestseler. Mo`nosta da se fati trendot i da se sogledaat glavnite konkurenti e moèbi najva`nata po~etna to~ka za idni “istraùvawa” za da se osigura najdobriot epilog za dràvata. JANÊSKI: Taka e, zatoa {to nekoi istoriski trendovi ne se validni pove} e, a situacijata e mnogu dinami~na. Pogledni gi podatocite za stranski investicii vo Irska vo poslednive 4 godini. Vo 2006 godina im bile negativni odnosno im se odleale 5,5 milijardi amerikanski dolari, dodeka slednata godina imale pozitiven priliv od 24,7 milijardi. Potoa pak vo 2008 godina imale {okanten odliv na stranski investicii pogolemi od 20 milijardi amerikanski dolari, a vo 2009 godina imale bran na zgolemuvawe do 24,9 milijardi amerikanski dolari. PIGON: Razli~ni eksperti istaknuvaat deka istoriskoto ~udo na Keltskiot tigar od 1990 godina ne e relevantno vo dene{no vreme. Tie fluktuacii, fakt e deka ne se novi grinfild investicii ili reinvestirana dobivka, tuku se finansiskite operacii na takanare~eniot Centar za me|unarodni finansiski uslugi Dablin i finansiskite transferi pome|u podru`nicite i majkitekompanii. [to gi zagriùva stratezite za stranski investicii vo Irska, a i irskata vlada isto taka, e opa|a~kiot broj na rabotni mesta otvoreni od stranski investitori. JANÊSKI: Na veb-stranicata na Agencijata za razvoj na Irska (IDA) ima u{te eden mnogu o~igleden fakt. Nivniot posleden godi{en izve{taj pokaùva deka na krajot na 2009 godina vkupniot broj na rabotni mesta na proektite poddràni od *IDA vo dràvata padnal za 10,3%. Pove}e od 15.000 rabotni mesta se zatvorile. Sozdavaweto na novi rabotni mesta e eden od klu~nite argumenti i glavna pridobivka za dràvite prima~i na stranski investicii, zarem ne? PIGON: Aleksandar ti znae{ mnogu dobro deka praveweto na ubavi slajdovi vo pauerpoint bazirani na ubavi istoriski podatoci ne e golema rabota. “Kopi pejst” e lesno. No, da se zabeleì klu~noto kaj konkurentite i da se kreira “strategija” {to se “bazira na realni iskustva” i koja realno se vklopuva vo dene{niot turbulenten ekonomski svet e ne{to drugo. Vo fevruari 2010 godina na konferencija vo Dablin, eden od amerikanskite biznis-gurua i porane{en {ef na Intel re~e deka deneska Irska ima plan za uspeh so koj privlekuva{e stranski investicii vo minatoto. Potoa prodolì - prob-

STANISLAV PIGON lemot so Irska sega e deka Irskiot model koj e fokusiran na stranski investicii ne e pove} e relevanten i ne e prakti~en vo dene{niot svet na 3 milijardi novi kapitalisti. Erata za stranski investicii zavr{i – toa be{e naslovot na statijata koja izvestuva{e za nastanot, za vreme na koj toj gi diskutira{e perspektivite na Irskiot model za stranski investicii i konkurentnosta na dràvata. Spored nego “pametni lu|e pravat pametni ne{ta vo pametna pretpriemni~ka okolina i tie se neophodni za iden uspeh i opstanok na ekonomijata”. Ova moè da vaì za koja bilo dràva. JANÊSKI: Eden mesec podocna vo mart, IDA kako da gi poslu{a kritikite i objavi nov strategiski plan Horizon 2020 za privlekuvawe na stranski investicii vo Irska za slednata dekada. So nego definiraat agenda i ~ekori za transformacija so cel maksimizirawe na brojot na rabotni mesta sozdadeni od stranski investicii vo Irska. “Vo ramkite na irskata ekonomija, stranskite direktni investicii bea i }e prodolàt da bidat katalizator na na{iot nacionalen prosperitet” – ova go istakna na promocijata edna ministerka od Vladata vo Irska. PIGON: Samo {to vo mediumite se pojavi nasmeanata ministerka, irskite eksperti po~naa da diskutiraat kolku realni i predizvikuva~ki se celite na toj plan, vklu~uvaj}i go sozdavaweto na 105.000 novi rabotni mesta ve} e vo 2014 godina preku proekti na stranski investicii. Interesno e toa {to irskiot plan ima isto ime so drugi strategiski proekti vo svetot, na primer EU pred nekolku godini objavi ekolo{ka programa za Mediteranskiot region isto taka nare~ena Horizon 2020. Celta e ista, se baraat privatni investitori. No, nasmevka na liceto na tatkovcite na idniot investicionen uspeh na nekoja idna preskonferencija bi bilo ubav znak. Sepak, da ne zaboravame, nasmevkata ne moè da ja promeni realnosta.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,400

MBI 10

2,590

2,390

2,580

2,380

2,570

2,370

MBID

OMB

109.50 109.00 108.50

2,560

2,360

108.00 2,550

2,350

107.50

2,540

2,340 2,330

2,530

2,320

2,520

28/07/10

30/07/10

01/08/10

107.00 106.50

28/07/10

03/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

30/07/10

01/08/10

03/08/10

28/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

30/07/10

penovski@kapital.com.mk

e ostvaren pomal vkupen promet kaj Makedonska berza za prvite {est meseci vo odnos na lani

Nedostigot od optimizam s$ u{te ima klu~na uloga za za`ivuvawe na pazarite na kapital vo regionot rast od 41,7% kako rezultat na rastot na volumenot na transakcii od neverojatni 145,4%. Pri~inite za vkvite rezultati le`at vo zgolemeniot promet kaj obvrznicite koj vo odnos na istiot period lani porasnal za 14%. Na smetka na rastot na ovoj promet za re~isi tretina opadnal prometot i interesot za akcii na kompaniite kako rezultat na slabite rezultati na kompaniite, no i na efektite od ekonomskata kriza koj hrvatskoto stopanstvo s$ u{te gi ~uvstvuva. Na{ite no i regionalnite analiti~ari, sepak smetaat deka regionot ima mo`nost za rast, pa so vra}aweto na optimizmot kaj investitorite, berzite vo regionot za kratko vreme }e zazdravat.

SLIÊN PAD NA OSNOVNITE BERZANSKI INDEKSI Spored izve{tajot za prvoto polugodie na Makedonska berza, registriran e pad kaj makedonskiot indeks na najlikvidni akcii MBI-10. Negovata vrednost se namalila za 4,26% vo odnos na lani. Belgradskiot indeks na najlikvidni akcii Crobex 15 e so identi~no dvièwe kako i MBI-10. Negovata vrednost za vtoriot kvartal od godinata se spu{tila na 634,45 indeksni poeni beleèj}i pad od 4,4%. Postojan pad beleàt i indeksite na Zagerpskata berza, Crobex i Crobex 10. Za prv pat ovaa godina od negovoto oformuvawe zagrepskiot berzanski indeks na najlikvidni akcii Crobex 10 zabeleà pad pod 1.000 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

04.08.2010

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

31,631,173.37

1.33%

-6.39%

-6.04%

-2.27%

1.01%

8/2/2010

Илирика ГРП

20,288,360.65

1.42%

-2.67%

0.94%

1.29%

6.01%

8/2/2010

Иново Статус Акции

16,583,198.19

-1.27%

-5.33%

-12.41%

-11.28%

-4.86%

8/3/2010

310,400

KD Brik

23,299,851.47

4.93%

4.76%

8.18%

8.15%

21.07%

8/2/2010

396,450

KD Nova EU

21,658,507.07

-0.48%

-7.01%

-5.71%

-5.06%

11.03%

8/2/2010

КБ Публикум балансиран

26,122,578.99

0,40%

-4,38%

-2,17%

-1,79%

-0.27%

8/2/2010

Стопанска банка Битола

2,680.00

5.1

257,280

Македонијатурист Скопје

2,450.00

2.88

122,500

КЈУБИ Македонија Скопје

416.00

1.46

17,056

Комерцијална банка Скопје

3,200.00

0.85

Топлификација Скопје

3,740.09

0.84

04.08.2010 %

Износ (МКД)

27000

-3.10

540,000

Макстил Скопје

182

-1.62

18,200

Стопанска банка Скопје

200

-1.34

8,000

Просечна цена (МКД)

3751.79

-1.27

105,050

742.00

-1.07

44,520

Тутунска банка Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Алкалоид Скопје Макпетрол Скопје Топлификација Скопје Комерцијална банка Скопје Македонски Телеком Скопје

odnos na prethodniot den. V~era i trite indeksi vo crveno. Osnovniot berzanski indeks zabeleà pad na svojata vrednost vo odnos na prethodniot den za 0,17%. MBI10 v~era{niot den go zavr{i so nova poniska vrednost od 2391,79 indeksni poeni. So poniska vrednost dene{noto trguvawe }e go zapo~ne i MBID-indeksot koj v~era zabeleà pad od 0,41%. Denes trguvaweto ovoj indeks }e go startuva so vrednost od 2544,71 indeksni poeni. OMB v~era ja prekina svojata raste~ka serija od prethodnite nekolku dena. Negovata nova vrednost po padot od 0,49% sega e 108,66 indeksni poena. Dvièweto na indeksite povtorno gi vrati vo pogolem broj hartiite od vrednost koi ja namalile svojata cena. V~era brojot na gubitnici iznesuva{e 9, a niven predvodnik so pad od 3,1% be{e akcijata na Makpetrol. Brojot na dobitnici v~era iznesuva{e 6 hartii od vrednost pri {to najgolem rast od 5,1% be{e registriran kaj akcijata na Stopanska banka od Bitola. Bez promena ostanaa 4 hartii od vrednost.

04.08.2010

Илирика ЈИЕ

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

akedonskata berza vo ramkite na v~era{noto trguvawe ne uspea da gi zadr`i pozitivnite rezultati od prethodniot den. Vkupniot promet koj be{e realiziran vo tekot na v~era{niot den vo iznos od okolu 7,97 milioni denari e re~isi za polovina pomal vo odnos na 15,29 milioni denari koi bea ostvareni den prethodno. Blok-transakcii povtorno izostanaa, a vo ramkite na klasi~noto trguvawe bea realizirani vkupno 74 transakcii. Vo tekot na v~era{niot den, investitorite projavija najgolem interes za akcijata na Alkaloid od koja bea istrguvani 222 akcii so vkupno realiziran promet od okolu 882 iljadi denari. Obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija povtorno go vrati svojot primat za najlikvidna obvrznica ostvaruvaj}i promet od 4,06 milioni denari {to e re~isi pove}e od polovina od vkupno realiziraniot promet kaj Makedonska berza v~era. Berzanskite indeksi povtorno so isti rezultati no vo sprotivna nasoka vo

Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

Makedonska berza, sepak moè da se pofali deka kaj ostanatite dva berzanski indeksi imame dvièwe nagore. Berzanskiot indeks na javnoposeduvanite dru{tva MBID za prvite {est meseci od godinava zabeleà porast od 19,44%. Negovata vrednost za prvite {est meseci od godinava iznesuva 2747,91 indeksni poeni dodeka lani negovata vrednost za istiot period iznesuva{e 2300,59 indeksni poeni. Rast za analiziraniot period beleì i indeksot na obvrznicite. OMB za prvoto polugodie od ovaa godina ima povisoka vrednost od 0,39% vo odnos na istiot period lani. Rast od 18,28% vo ovoj period Makedonska berza beleì i kaj vkupnata pazarna kapitalizacija koja godinava za prvite {est meseci iznesuva okolu 2,3 miljardi evra dodeka kaj Zagrepskata berza vkupnata kapitalizacija za ovoj period se namalila za 2,7% i iznesuvala okolu 23,10 miljardi evra. Vkupnata kapitalizacija na Belgradska berza za ovoj period iznesuva okolu 8 miljardi evra i istata sli~no kako i Zagrepskata beleì pad vo odnos na istiot period lani.

PROMETOT PREPOLOVEN, INDEKSITE VO CRVENO

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

17.03.2010 9

54,9%

konomskata kriza i politi~kata nestabilnost na regionot go napravija svoeto. Berzanskiot promet kaj Makedonska berza vo odnos na istiot period lani e prepoloven, a situacijata ne e podobra i kaj ostanatite berzi od regionot. Makedonska berza za prvite {est meseci od godinava ostvarila vkupen promet vo iznos od okolu 29,4 milioni evra. Ovoj promet spored oficijalniot izve{taj na Makedonska berza za prvite {est meseci od godinava e za 54,9% poslab vo odnos na istiot period lani koga berzata ostvarila vkupen promet od okolu 65,3 milioni evra. Kaj Belgradskata berza vkupniot promet za prvite {est meseci iznesuval okolu 95,7 milioni evra i istiot pretstavuva najlo{ polugodi{en rezultat {to voop{to bil ostvaren od strana na ovaa berza od po~etokot na nejzinoto obnoveno trguvawe. Prose~no dnevniot promet na Belgradska berza iznesuva okolu 800 iljadi evra. Kaj Makedonska berza ovoj prose~en dneven promet iznesuva okolu 207 iljadi evra. Za razlika od ovie dve berzi, Zagrepskata i ponatamu prokni`uva uspe{ni rezultati. Podatocite koi gi objavi ovaa berza govorat deka za prvoto polugodie, sevkupniot promet porasnal za 35,1%. Prose~niot dneven promet kaj berzata e vo po-

Име на компанијата Макпетрол Скопје

03/08/10

MAKEDONSKA BERZA

OBVRZNICITE GO SPASIJA PROMETOT NA ZAGREPSKATA BERZA METODI PENOVSKI

01/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

DOMA[NATA VS “EKS-JU” BERZITE VO PRVOTO POLUGODIE

05.08.2010

04.08.2010

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

04.08.2010

04.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,973.42

390.18

10.18

0.91

54,562

7,500.00

341.43

21.97

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

638.39

105.83

6.03

0.64

KMB (2009)

2,014,067

3,200.00

533.81

5.99

0.93

MPT (2009)

112,382

27,000.00

0.75

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3973.42

-0.45

882,100

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

6.49

0.73

27000

-3.10

540,000

SBT (2009)

389,779

2,680.00

211.39

12.68

0.61

3740.09

0.84

396,450

STIL (2009)

14,622,943

182.00

0.11

1,645.87

2.54

3200

0.85

310,400

TPLF (2009)

450,000

3,740.09

61.42

60.90

1.10

415.00

0.00

294,650

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

0.30

% на промена

обврзници

75,567

обични акции

45,021

3.65

120,587

-49.41

Вкупно Официјален пазар

-61.23

обични акции

9,097

-12.14

Вкупно Редовен пазар

9,097

-12.14

129,684

-47.86

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 04.08.2010)

10 05.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

ONE PROMOVIRA NOVA USLUGA ZA SITE SO NEDOVOLNO KREDIT

ri-pejd korisnicite na ONE imaat mo`nost da ja koristat besplatnata usluga “Javi mi se” so koja pri-pejd korisnicite koi imaat potreba da stapat vo kontakt so nekogo, a nemaat dovolno kredit na smetkata za pojdoven povik ili SMS poraka, мо`ат да гo realiziraat povikot. Za da mo`e pri-pejd korisnikot da ja iskoristi ovaa usluga, potrebno e da se napravi povik so

vnesuvawe na sledniov kod: *110*, a potoa brojot na ONE-korisnikot i na kraj se pritiska taraba. “Otkako baraweto e uspe{no isprateno od strana na pri-pejd korisnikot, ONE ispra}a SMS-izvestuvawe do baraniot broj deka pri-pejd korisnikot nema dovolno kredit na smetkata i go zamoluva da mu se javi. Istovremeno, do pri-pejd korisnikot koj ja inicira uslugata se ispra-

VO [TIP ]E SE GRADI NOV TRGOVSKI CENTAR

}a izvestuvawe deka nivnoto barawe e prosledeno do baraniot broj”, se veli vo soop{tenieto od ONE. Uslugata mo`e da bide aktivirana tri pati za sekoe nadopolnuvawe za site onie koi imaat pomalku od 5,9 denari na svojata smetka. Povratniot povik od korisnikot }e bide naplaten spored redovnite ceni od tarifniot model koj go koristi.

o {tipskata naselba Vsovremen Sewak }e se gradi trgovski centar,

nad koj e predvideno i izgradba i na stanbena zgrada. Na licitacijata za dr`avno grade`no zemji{te vo Ministerstvoto za transport i vrski prodadena e parcela na koja, spored Detalniot urbanisti~ki plan (DUP), predvideno e izgradba na deloven i stanben prostor. Parcelata B-196 e so povr{ina od 2.237 metri

kvadratni, po~etnata cena na naddavaweto be{e 2.800 denari za metar kvadraten, a na krajot od licitacijata e postignata cena od nad 100.000 evra. Za nea bea zainteresirani ~etiri firmi. Po nekolku neuspe{ni licitacii za proda`ba na dr`avno grade`no zemji{te, ovaa e uspe{na bidej}i parcelata predviduva i trgovski centar i stanbena zgrada i se nao|a na atraktivna

lokacija vo edna od najgolemite naselbi vo [tip.

[TIP

KAKO RABOTEL MAKEDONSKIOT REALEN SEKTOR VO PRVITE [EST MESECI

“FARMACEVTITE” SO NAJDOBRI REZULTATI Nekoi so znaci na oporavuvawe, a nekoi so kontinuirano zgolemuvawe na dobivkata – vaka zavr{i prvata polovina od godinava za del od kotiranite makedonski kompanii IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

akedonskite kompanii {to kotiraat na oficijalniot pazar na Makedonskata berza i preku ~ii rezultati se opipuva pulsot na celata ekonomija, po~naa da gi vadat polugodi{nite finansiski izve{tai. Analiziravme po edna kompanija od nekolku najzna~ajni sektori, od kade {to mo`e da vidime deka 2010 godina, barem nejzinata prva polovina, pominala vo znakot na oporavuvaweto od efektite na krizata koja ima{e najgolem udar lani. Sepak, treba da se ima predvid deka ova se samo nekolku kompanii i ne mo`e bukvalno spored nivnite performansi da se generalizira za celata makedonska ekonomija. Kompanijata {to ja ima edna od najtrguvanite akcii na berzata, Alkaloid, ima odli~ni rezultati i ovaa godina kako i minatata, krizna godina. Vo prvite {est meseci, konsolidiranite proda`bi porasnale za 6,3% na 46,2 milioni evra, a konsolidiranata neto-dobivka za 4% na 4,7 milioni evra vo odnos na istiot period lani. Proda`bite na Alkaloid na doma{niot pazar porasnale za 7%, a na stranskite pazari za 6%. Na doma{niot pazar najgolemata makedonska farmacevtska kompanija plasirala 41% od proizvodstvoto, a na stranskite pazari 59%, {to e identi~en soodnos kako i pred edna godina. Eden od najgolemite makedonski izvoznici, ~eli~arnicata Makstil, prvite {est meseci godinava gi zavr{ila so zaguba od

Vitaminka so pogolema proda`ba, no pomala neto dobivka vo prvite {est meseci, prodol`uva da investira vo osovremenuvawe na postoe~kite kapaciteti

Makstil poka`uva znaci na oporavuvawe vo vtoriot kvartal godinava, koga e zabele`ana dobivka pogolema za 59% vo odnos na prviot kvartal, a za site {est meseci ima golemo namaluvawe na zagubata vo odnos na minatata godina

Alkaloid ima odli~ni rezultati i ovaa godina kako i minatata, krizna godina. Vo prvite {est meseci, konsolidiranite proda`bi porasnale za 6,3% na 46,2 milioni evra, a konsolidiranata neto dobivka za 4% na 4,7 milioni evra vo odnos na istiot period lani. 10,26 milioni denari (167 iljadi evra), {to e golemo namaluvawe na negativniot rezultat vo sporedba so istiot period lani, koga zagubata iznesuvala 97,5 milioni denari ili okolu 1,6 milioni evra. Ova se dol`i na zgolemenite prihodi od proda`ba vo prvoto polugodie za 32%, koi {to iznesuvaat 2,6 milijardi denari (42,5 milioni evra). Vo finansiskiot bilans na Makstil se gleda deka vo vtoriot kvartal godinava,

Teteks ima pad na prihodite od proda`ba za 11%, me|utoa golemiot porast na finansiskite prihodi na kompanijata, i donesoa na krajot neto dobivka pogolema za 18% vo odnos na lani finansiskite rezultati poka`uvaat nagorna linija, odnosno proda`bite se zgolemile za 46% vo odnos na prethodnoto tromese~ije. Vo vtoriot kvartal godinava Makstil ima dobivka od 15 milioni denari. TETEKS SO POMALA PRODA@BA, VITAMINKA SO POMALA DOBIVKA Pretstavnikot od tekstilnata industrija na Makedonska berza, Teteks, prvoto polugodie imal pomali

proda`bi za 11% vo odnos na istiot period lani, no vtoriot kvartal zabele`al porast na proda`bata od 2% vo odnos na prviot. Operativnata dobivka na kompanijata za prvite {est meseci e za 39% pomala, no zatoa pak ima golemo poka~uvawe kaj finansiskite prihodi na kompanijata, od 78%, kako i na prihodite od vlo`uvawa, zaemi i kamati i kursni razliki, od 42%. Toa vo kone~niot bilans zna~i

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5.00%

СКИБОР

3.24%

4.61%

5.30%

6.32%

Ломбарден кредит

6.50%

МКДОНИА

3.03%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60% 11.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61.5025

Комерцијална

6.70%

7.50%

8.00%

10.80%

САД

долар

46.5188

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

В.Британија

фунта

74.1173

36м

10.20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44.853

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45.4128

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42.3892

61.6

47.6

74.9

45.5

Извор: НБРМ

deka neto-dobivkata e za 18% pogolema vo odnos na lani i iznesuva 5,9 milioni denari. Od sektorot prehrana, prilepska Vitaminka ostvarila prihodi od proda`ba vo iznos od 9,2 milioni evra, {to e za 5,2% pove}e od prvite {est meseci vo 2009 godina. Zaradi zgolemuvaweto na nekoi rashodni stavki, neto-dobivkata na Vitaminka e za 4,6% pomala vo odnos na prvoto polugodie minatata godina.

Pri neodamne{niot razgovor so “Kapital”, noviot generalen menaxer na Vitaminka, Sa{o Naumoski, izjavi deka pove}e od 40% od proizvodstvoto na fabrikata se izvezuva, a od toa 80% e na pazarite od porane{nite JU- republiki. Vitaminka do 2015 godina ima plan da realizira pogolemi investicii, no ne vo novi vidovi prehranbeni proizvodi, tuku vo osovremenuvawe na postoe~kite linii.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

05.08.2010

CRVEN ALARM ZA TEKSTILNATA INDUSTRIJA

BANKROTIRAA NEKOLKU MAKEDONSKI KONFEKCII! VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ekolku konfekcii bankrotiraa, a onie koi rabotat go prepolovija brojot na vraboteni, tvrdat za “Kapital” izvori od tekstilnata industrija koi v~era dobile ponuda da gi kupat ma{inite od sega ve}e zatvorenite konfekcii. Samo vo Prilep vo posledniot period propadnale pet konfekcii, a vo [tip pred kolaps e edna od pogolemite konfekcii. Generalnata slika e deka pogolemite fabriki drasti~no go namaluvaat brojot na vraboteni poradi namaleniot obem na rabota. Od Zdru`nieto za tekstil potvrduvaat deka izminative meseci bankrotirale nekolku pogolemi i pomali konfekcii, golem del od niv bile locirani i vo Skopje. Pretsedatelot na Klasterot, Marijana Perkovska, sopstveni~ka na konfekcijata Sanda veli deka golem del od sopstvenicite se `alat deka biznisot im e pred kolaps. Dokolku prodol`i vakviot trend, }e zgasnat pove}e konfekcii vo zemjava. Logisti~kite “agenturi” koi posreduvaat pome|u tek-

Povisoki standardi za kvalitet, a poniski ceni baraat stranskite partneri na konfekciite, koi drasti~no gi namaluvaat svoite nara~ki. Tekstilcite vo panika oti profitot im e sveden na minimum

stilnite proizvoditeli i stranskite nara~ateli, velat deka imaat s$ pogolem pritisok od golemite stranski firmi koi baraat duri i do 30% poniski ceni. "Osven {to gi namalija cenite, stranskite firmi so koi rabotime baraat i godi{ni bonusi. Vo posledno vreme se namaluvaat cenite ne samo na proizvodstvenite, tuku i na transportnite i logisti~kite uslugi", veli Sa{ko Simonovski od Logvin, golem logisti~kodistributiven centar vo [tip. Sopstvenicite na konfekci-

30% poniski ceni im nudat stranskite partneri na konfekciite

17.03.2010 11

ite potvrduvaat deka cenite na nivnata rabota drasti~no se padnati. "Kontinuirano pa|aat cenite na proizvodite, a od druga strana pobaruva~kata e drasti~no namalena. So 20% poniski ceni, na{iot profit e sveden na minimum", veli Nikola Marinovski od prilepskata konfekcija Kuli. Osven toa, toj se `ali deka stranskite partneri si go prolongiraat duri i rokot

SDSM: DA SE UTVRDI ODGOVORNOSTA NA KOWANOVSKI VO SLU^AJOT REK BITOLA

DSM bara preispituvawe na odgovornosta na porane{niot direktor na REK Bitola, sega minister za odbrana, Zoran Kowanovski. “Deka stanuva zbor za ogromen i toa smislen i organiziran kriminal govori i faktot deka obvinenieto tovari 12 direktori koi vo tekot na 2008 godina kontinuirano pravele krupni kriminalni i korupciski dejstvija potpi{uvaj}i nere-

alni fakturi o{tetuvaj}i ja REK Bitola za okolu 8,6 milioni evra. Krivi~ni prijavi za svoeto rabotewe vo 2008 godina dobija site prvi lu|e na REK Bitola, osven toga{niot generalen direktor Kowanovski," re~e Atanasko Tuneski. Toj pra{a zo{to direktorite na ELEM i REK Bitola, ^ingoski i Kowanovski dozvolile kontinuiran kriminal i korupcija. Od ELEM velat deka govorot na Tuneski e

grubo nepo~ituvawe na presumpcijata na nevinost. “So ova ’ekspertot’ po energetika na SDSM, Atanasko Tuneski ne samo {to se promovira vo ’ekspert’ po pravni nauki, ami istovremeno od pozicija na obvinitel i sudija, bez sudewe, ekspresno izre~e presudi za lica ~ija eventualna vina doprva treba da se utvrdi vo zakonski propi{ana postapka”, velat od ELEM.

SOPSTVENICITE NA OHRIDSKA BANKA SO TROJNO POGOLEM PROFIT VO VTOIOT KVARTAL

rancuskata banka Sosiete `eneral koja od pred nekolku godini e sopstvenik na Ohridska banka denovive objavi deka vo vtoriot kvartal od godinava uspeala da ja utrostru~i dobivkata i toa blagodarenie na proektite povrzani so raboteweto so naselenieto. Spored podatocite od bankata vo periodot od april do juni ovaa godina bankata uspeala da napravi

profit vo iznos od 1,08 milijardi evra {to e duri tri pati pove}e od profitot ostvaren vo iznos od 309 milioni evra za istiot period lani. Bankata za ovaa godina ima postaveno cel da ostvari neto-dobivka vo iznos od 3 milijardi evra {to ne bi trebalo da bide problem so ogled na toa {to za prvoto polugodie od ovaa godina dobivkata na bankata ve}e dostigna 2,1

miljarda evra. Samo kolku za potsetuvawe, neodamna Ohridska banka izdade novi 116. 037 obi~ni akcii so pravo na glas vo vrednost od okolu 5 milioni evra ~ija namena e zgolemuvawe na akcionerskiot kapital na bankata od strana na postoe~kiot akcioner Sosiete `eneral, a vo funkcija na poddr{ka na regulatornite barawa za adekvatnost na kapitalot.

BANKITE OTKUPIJA BLAGAJNI^KI ZAPISI ZA 62 MILIONI EVRA

o tekot na v~era{niot den NBRM sprovede redovna aukcija za proda`ba na blagajni~ki zapisi, so utvrdena kamatna stapka od 5%. Na aukcijata, bankite kupija blagajni~ki zapisi vo iznos od 3,8 milijardi denari. Imaj}i predvid deka istiot den bea isplateni 4,4 milijardi denari vrz osnova na dostasani blagajni~ki zapisi, po odr`uvaweto na dene{nata aukcija sostojbata

na blagajni~kite zapisi se namali za 0,6 milijardi denari soop{tuvaat od NBRM. O~igledno e deka poradi primamlivata kamatna stapka na ovie zapisi interesot na bankite za niv i ponatamu ne splasnuva. Poradi toa bankite se postojano podle`eni na kritika od strana na stopanstvenicite upateni kon nivnata kreditna politika koja spored niv s$ u{te e nepovolna i restriktivna.

imame mo}na tekstilna industrija potrebno e i da se vovedat pravila na igra spored koi uvoznicite }e gi ispolnuvaat istite standardi na koi se obvrzani makedonskite tekstilci. "Vo momentov se uvezuvaat proizvodi koi ne podleàt na nikakva proverka, koi moèbi se duri i kancerogeni, a imaat primamlivi ceni. I na toj na~in im se skratuvaat pravata na na{ite tekstilci", dodava taa. Spored poslednite podatocite na dràvniot Zavod za statistika, za 5,7% e namaleno proizvodstvoto na obleka vo juni godinava, sporedeno so istiot mesec lani, dodeka pak na godi{no nivo, proizvodstvoto e namaleno za 11,7% vo 2009 vo odnos na 2008 godina. Brojot na rabotnici vo tekstilot vo juni godinava e za 4,3% pomal vo odnos na lanskiot juni. Na godi{no nivo, brojot na tekstilni rabotnici na godi{no nivo vo 2009 e za 20,1% pomal od 2008 godina.

za pla}awe, koj od 30, sega e sveden na 60 denovi. I vo {tipski Wu trend potvrduvaat deka namalenite ceni i namalenite koli~ini se tie koi vo momentot se najgolema zakana za tekstilot. "Partnerite baraat i do 30% poniski ceni. Ako do pred nekoe vreme, model ~ine{e 2,5 evra, sega ~ini 2,1 evro", velet ottamu, dodavaj}i deka, sepak o~ekuvaat vra}awe na

kineskite fabriki so koi porano sorabotuvale. Pokraj namalenite ceni, vo zdru`nieto na tekstilci stignuvale poplaki i na smetka na bankite. "Potrebni ni se popovolni kamatni stapki i drug vid stimulacii, no i bankite treba da bidat stimulirani od dr`avata za da ni go ovozmo`at seto toa", veli pretsedatelkata Perkovska, potenciraj}i deka za da

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 05.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

HRVATSKA TELEVIZIJA OTPU[TA 500 VRABOTENI?

rogramata za racionalizirawe na rabotnite mesta vo Hrvatskata- radio televizija (HRT), predviduva namaluvawena vrabotenite vo ovaa mediumska ku}a od 3.500 na najmnogu 3.000. Mediumite vo Hrvatska smetaat deka prvi na udar mo`e da bidat lu|eto od tehnikata, bidej}i brojot na novinari ili urednici ne se smeta za optovaruvawe na buxetot

na HRT. Planot za restrukturirawe treba da bide objaven na sredinata od septemvri, a HRT ne saka da otkriva nikakvi detali, bidej}i prvo so toj plan treba da se zapoznae premierkata Jadranka Kosor. HRT ima oklu 600 vraboteni vo administracijata, a nekoi procenki govorat deka ovaa brojka e dvapati pogolema od potrebnata. Tehnikata na

ovaa dr`avna televizija ima okolu 1.000 lu|e, a so voveduvawe na digitalizacijata, vo ovoj segment }e se otvori mo`nost za racionalizacija za okolu 20%. Vo muzi~kata produkcija rabotat okolu 150 lu|e, {to se smeta za pregolema brojka. HRT i posle racionalizacijata nema da ima pomalku od 3.000 vraboteni {to e za 10 pati pove}e od dvete komercijalni televizii RTL i NovaTV.

BUXETSKIOT DEFICIT NA BUGARIJA PORASNA NA 750 MILIONI EVRA

r`avniot buxet na Bugarija, do krajot na prvite 6 meseci od ovaa godina bil vo deficit od pove}e od 750 milioni evra. Kako {to soop{tuva bugarskoto Ministerstvo za finansii, krajot od ovaa godina, spored rebalansot, Bugarija mo`e da ja zavr{i so deficit od 1,84 milijardi evra. Deficitot vo toj slu~aj bi pretstavuval 3,8% od BDP na Bugarija, {to e nad dozvolenoto

nivo na EU od 3%. Fiskalnata rezerva na Bugarija, na krajot od juni e namalena na 3 milijardi evra. Namaluvaweto nastanalo zaradi pomiruvaweto na obvrskite od 199 milioni evra kon Evropskiot investiciski fond. Sporedeno so rabotata, fiskalnata rezerva na krajot od minatata godina iznesuvala 3,85 milijardi evra. So rebalansot na buxetot se ovozmo`uva od rezervata

da bidat potro{eni 1 milijarda evra, za poddr{ka na razli~ni antikrizni socijalni merki na bugarskata vlada.

PROMENA NA TRANSPORTNATA STRATEGIJA

AGROKOR ]E GI DISTRIBUIRA SVOITE PROIZVODI PREKU @ELEZNICA

Po potpi{uvaweto na dogovorot za formirawe na zaedni~ka `elezni~ka kompanija pome|u Srbija, Hrvatska i Slovenija, za transport na proizvodi preku Koridorot 10, dojde i prvata seriozna najava od Agrokor, za prefrlawe na distribucijata od paten na `elezni~ki soobra}aj

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

oslednata vest {to pristigna od najgolemata privatna kompanija vo Hrvatska, Agrokor, e deka distribucijata na svoite proizvodi ja prefrla od patniot na èlezni~kiot soobra}aj. Se najavuva deka Agrokor, zaedno so H@ Kargo, kompanija koja e vo sklop na Hrvatskata @eleznica (H@), }e potpi{at dogovor za strate{ko partnerstvo. Kako {to soop{tuvaat hrvatskite mediumi, krajnata cel na ovoj dogovor pretstavuva revitalizacijata na industriskite i èlezni~kite prugi. Posle potpi{uvaweto na dogovorot za formirawe na zaedni~ka èlezni~ka kompanija pome|u Srbija, Hrvatska i Slovenija, za transport na proizvodi preku Koridorot 10, najavata za prefrlawe na distribucijata na Agrokor od paten na èlezni~ki soobra}aj, pretstavuva dokaz deka vakviot tip na distribucija zema

zamav vo regionot. “Vo naredniot period o~ekuvame potpi{uvawe na dogovorot za strate{ko partnerstvo koj bi pomognal vo zaedni~koto sozdavawe na izvozniot proizvod”, stoi vo soop{tenieto na Agrokor, vo koe se naglasuva deka kompanijata ve}e e strate{ki partner na Hrvatskite @eleznici. Za `eleznicata ova }e pretstavuva prv dogo-

vor za delovno tehni~ka sorabotka so nekoja kompanija. Od `eleznicata se nadevaat deka primerot na Agrokor, za preferirawe na `elezni~kiot pred patniot soobra}aj, }e go sledat i ostanatite kompanii. Vrednosta na dogovorot pome|u edna od najmo}nite kompanii na Balkanot i Hrvatskata @eleznica s$ u{te ne e poznata. Nikoj

duri ne saka da {pekulira za kolkava suma stanuva zbor, pi{uvaat mediumite vo Hrvatska. Sepak, ako s$ odi po predvidenoto, H@ Kargo bi trebalo da go zgolemi prevozot za 15 milioni toni stoka godi{no. Hrvatskite stru~waci go pozdravuvaat ovoj poteg na Agrokor i javnoto pretprijatie. Tie istaknuvaat deka cela Evropa s$ pove}e se naso~uva kon

èlezni~kiot prevoz koj e poevtin od patniot. “Za kompanija kako Agrokor, mnogu e va`no tro{ocite za logistika da bidat svedeni na minimum. Stanuva zbor za kompanija koja nema edinstven vozen park, zaradi {to tro{ocite za prevoz se pogolemi otkolku {to treba da bidat. H@ na svojot prv strate{ki partner, vo momentite koga frekvencijata na soobra}ajot se namaluva zaradi krizata, }e mu dade dobra cena, a toa za Agrokor pretstavuva mo`nost koja ne smee da se propu{ti”, izjavi Dragan Muwiza, direktorot na Gastro Grupacijata od Agrokor. Sli~en stav za ova pra{awe deli i Marijan Baneli, direktor na Sojuzot na hrvatskite patni prevoznici. “Toa e dobar poteg ne samo zaradi Agrokor, tuku i zaradi revitalizacija na èlezni~kiot soobra}aj, {to vo kraen slu~aj moè samo da ima pozitiven efekt i ekonomijata vo celina”, izjavil Baneli. No, toj naglasuva deka ona {to ne mu e jasno e “koj

komu }e mu pla}a vo ova partnerstvo”?! Deka ova pretstavuva dobar poteg za hrvatskata ekonomija, potvrduva i Ivan Dadi}, dekanot na Fakultetot za soobra}ajni nauki koj procenuva deka Agrokor na ovoj na~in maksimalno }e gi namali tro{ocite. Branko Rogli} od Orbiko, hrvatska distributivna kompanija, se somneva deka Hrvatskata @eleznica }e se pokaè kako dobar distributiven partner na Agrokor. “Ne sum siguren deka hrvatskata èleznica moè na Agrokor da mu ponudi dovolno niska cena, koja na krajot }e mu ovozmoì za{tedi”, izjavil Rogli}, za kogo ovoj poteg e logi~en samo ako H@ Kargo gi prevezuva proizvodite na Agrokor vo stranstvo. “Agrokor ima premnogu objekti vo gradovite koi ne se povrzani so èleznicata, pa sopred toa Todori} ne moè vo potpolnost da ja napu{ti distribucijata preku patniot soobra}aj”, zaklu~uva Rogli}.

SVET BIZNIS POLITIKA

05.08.2010

IZVONREDNI REZULTATI

PROFITOT NA SVETSKITE NAFTENI GIGANTI E DVOJNO ZGOLEMEN

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

olemite nafteni kompanii ostvarija izvonredni rezultati. Profitite na naftenite giganti [el, Ekson, Lukoil se za okolu dva pati pogolemi vo prvite {est meseci od ovaa fiskalna godina. Profitot na [el e skoro dupliran vo vtoriot kvartal, otkako kompanijata go zavr{i ednogodi{niot plan na restrukturirawe. Nafteniot gignat prijavi profit od 4,5 milijardi dolari, {to pretstavuva zna~ajno zgolemuvawe vo odnos na minatogodi{nite 2,3 milijardi dolari. Direktorot na [el, Piter Voser go poddr`a iskopuvaweto na nafta od golemite okeanski dlabo~ini i pokraj nesre}ata {to nastana na platformata na Briti{ Petroleum, Dipvoter Horajzon vo Meksikanskiot Zaliv. Vo me|uvreme, amerikanskiot naften gigant Ekson, objavi deka negovata kvartalna dobivka iznesuva 7,6 milijardi dolari {to pretstavuva rast za 85% vo odnos na istiot period od minatata godina. Rezultatite na ovie dve kompanii se vo sprotivnost so ona {to mu se slu~i na nivniot rival, Briti{ Petroleum koj zabele`a rekordna zaguba od 17 milijardi dolari. Ovoj iznos pretstavuva del od fondot od 32 milijardi

dolari, koj BP go osnova{e so cel da ja nadomesti {tetata koja nastana vo Meksikanskiot Zaliv. Od druga strana, Lukoil, vtorata najgolema ruska naftena kompanija, vo prviot kvartal od sopstvenata fiskalna godina, ostvari neto-dobivka vo iznos od 2,05 milijardi dolari, {to pretstavuva rast od 126,9 % vo odnos na istiot period od minatata godina. Zaradi finansiskiot uspeh, Lukoil se odlu~i da kupi 20% udel vo Konoko Filips, tretata po golemina naftena kompanija vo SAD. So proda`bata na 20% od akciite, Konoko Filips o~ekuva da zaraboti okolu devet milijardi dolari. Vo vtoriot kvartal od ovaa fiskalna godina, neto- dobivkata na ovaa kompanija iznesuvala 4,16 milijardi dolari, {to pretstavuva zgolemuvawe za pet pati, vo odnos na istiot period od minatata godina, koga dobivkata iznesuvala samo 859 milioni dolari. Site ovie kompanii, svoeto uspe{no rabotewe go prepi{uvaat na raste~kata cena na naftata i zazdravuvaweto na globalnata ekonmija od ekonomskata kriza. [TO SE SLU^I SO “SEDUMTE SESTRI”? Posle Vtorata svetska vojna sedumte najgolemi nafteni kompanii bea nare~eni “sedum sestri”. So decenii ovie kompanii imaa golemo

Blagodarenie na zazdravuvaweto na globalnata ekonomija od ekonomskata kriza i kontinuiraniot rast na cenata na surovata nafta, golemite nafteni kompanii ostvarija visoki finansiski rezultati vlijanie vo svetot, no vo me|uvreme se promeni nivniot status. Stanuva zbor za ESSO, [el, BP, Mobil, [evron, Gulf Oil i Teksako, koi posle Vtorata svetska vojna, pa do ranite devedesetti godini od minatiot vek, od ~ija nafta zavisea industrijaliziranite nacii vo svetot. Tie vo ovoj period bea najvijatelna lobi-grupa. Vo me|uvreme, mehanizmite na mo} vo naftenata idustrija se promenija. Kompaniite se absorbiraa edna so druga, preku sozdavawe zaedni~ki vlo`uvawa. Od sedumte sestri, ostanaa samo ~etiri.

SAD VOVEDE SANKCII PROTIV EVROPSKI I JAPONSKI FIRMI

merikanskoto Ministerstvo za finansii vovede novi sankcii protiv 21 firma vo Evropa i Japonija, za koi e utvrdeno deka & nudat uslugi na Vladata na Iran. Vo soop{tenieto na Ministerstvoto se precizira deka stanuva zbor za 21 banka, osiguritelni kompanii, investiciski fondovi, rudnici i in`enerski firmi, koi osven vo Iran,

imaat kancelarii i vo Germanija, Luksemburg, Italija, Belorusija i Japonija. Na listata me|u drugite se i dve beloruski banki Onerzbank Zao i Bank Torgovoj Kapital Zao, dve osiguritelni kompanii so sedi{te vo Dizeldorf IFIC i nejzinata filijala IHAG Trejding, kompanijata za proda`ba na ma{ini za se~ewe metal Askotek,

MASTER KARD SO 31% POVISOKA KVARTALNA DOBIVKA

merikanskata kompanija za kreditni karti~ki, Master Kard ostvari rast od 31% na kvartalnata dobivka, blagodarenie na zgolemenata vrednost na transakciite preku karti~kite. Neto-dobivkata na Master Kard, vo vtoroto trimese~je porasnala na 458 milioni dolari ili na 3,49 dolari po akcija. Sporedeno so istiot period od minatata

godina, profitot iznesuval 349 milioni dolari, ili 2,67 dolari po akcija. Analiti~arite koi gi anketiral Blumberg, o~ekuvale zarabotka od 3,34 dolari po akcija. Prihodite na kompanijata porasnale za 6,7%, na 1,37 milijardi dolari. Izvr{niot direktor na Master Kard, Axai Banga, koja na ovaa pozicija pristigna pred eden mesec, ima za cel da go namali

koja ima filijali vo Dizeldorf i Tokio, rudarskata kompanija Metal end Mineral Trejd, registrirana vo Luksemburg i firmata za uvoz i izvoz na surovini Vest San Trejd vo Hamburg. Na amerikanskite gra|ani i na firmite, koi rabotat na teritorijata na SAD im se zabraneti sekakvi transakcii so kompaniite, koi se staveni na listata.

zaostanuvaweto na kompanijata posle Viza, bidej}i Amerikancite s$ pove}e koristat kreditni i debitni karti~ki za pla}awe.

KINEZITE DEFINITIVNO GO PREZEDOA VOLVO

ompanijata Xedijang Xili Holding, edna od najgolemite kineski proizvoditeli na avtomobili, kone~no vo svoi race go prezede proizvodstvoto na Volvo. So kupuvaweto na Volvo, kineskata kompanija obezbedi pristap do najsovremenite zapadni tehnologii, gi zgolemi proizvodstvenite kapaciteti i go zajakna prisustvoto na kineskiot i na stranskite pazari. So dogovorot za

kupoproda`ba, potpi{an vo mart ovaa godina, dogovoreno e Xili da mu plati na Ford 1,8 milijardi dolari, a vo razvojot na {vedskata kompanija da vlo`i dopolnitelni 900 milioni. Odobruvaj}i ja transakcijata na krajot od minatiot mesec, Evropskata komisija

Profitot na Ekson vo vtoriot kvartal e 7,6 milijardi dolari

[el ostvari profit od 4,6 milijardi dolari vo vtoriot kvartal

oceni deka taa nema negativno da vlijae vrz rabotata na konkurentskite kompanii na avtomobilskiot pazar vo Evropa.

Od onie vo SAD ostanaa Mobil, [evron i Ekson,a od evropskite Rojal Da~ [el i Briti{ Petroleum. Kon ovaa grupa se vklu~ija i dve novi kompani, Konoko Filips od SAD i Total od Francija. Ovie {est kompanii denes se narekuvaat “Supermajors”. Kako i da e, ovie {est kompanii ne uspeaja da dominiraat so svetskiot pazar, bidej}i na scenata se pojavija drugi novi igra~i od novite brzoraste~ki ekonomii. Toa se saudiskiot Saudi Armako, ruskiot gigant Gasprom, kineskiot- TseEnPeTse, iranskiot EnIOTse, PeDeFauEse K

CENATA NA NAFTATA DOSTIGA RE^ISI 82 DOLARI

Naftata na svetskite berzi, v~era ja dostigna cenata od re~isi 82 dolari za barel, {to pretstavuva nejzina najvisoka cena vo poslednive tri meseci. Amerikanskata lesna nafta na berzata vo Wujork poskape za 37 centi na 81,71 dolari za barel, otkako sino}a nejzinata cena se zgolemi za 2,39 dolari ili 3% i go dostigna najvisokoto nivo po 4 maj. Vo isto vreme, evropskiot “brent” od Severnoto More na Me|unarodnata berza vo London poskape za 72 centi na 81,54 dolari za barel. od Venecuela, i brazilskiot i maleziskiot Petronas Petrobras, koi vo golem procent se pod dr`avna sopstvenost. C

Zaedno, site ovie kompanii kontroliraat skoro edna tretina od svetskoto proizvodstvo na nafta i priroden gas. O

FEQTON

14 05.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: MERCEDES

SINONIM ZA PRESTI@ I KVALITET

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ies ist Mercedes (toa e Mercedes) e naj~estiot odgovor na menaxerite za proda`ba, vraboteni vo salonite na Mercedes, koga nekoj ne informiran potencijalen kupuva~ }e zapo~ne da gi raspra{uva za preformansot na avtomobilite. Da, toa e Mercedes i toa e sinonim za kvalitet. Dopolnitelni pra{awa za vozilata na DamjmlerKrajsler ne treba se postavuvaat, tie se najposakvuvanite, najcenetite i najdoverlivite “mileni~iwa na ~etiri trkala”. Da se poseduva Mercedes, toa

So mo}nosta i aero-dinamikata, “raka pod raka” odat sportskite avtomobili i s$ {to e potrebno za nivniot razvoj. Malku se znae deka sportskiot avtomobilizam e vsu{nost glavniot motor na avtoindustrijata i deka s$ {to se vmetnuva vo serisko proizvodstvo, najnapred e proizvedeno i trestirano vo sportskite avtomobili. Toa e nepromeneto ve}e 100 godini, a od Mercedes toa izvonredno dobro go znaat, bidej}i istorijata na nivniot avtomobil e proizlezena od `elbata da se postigne pogolema brzina. Brzinata e postignata i deneska Mercedes e eden od naskapocenite brendovi vo svetot, so vrednost od 23,8 milijardi dolari. ne e samo sinonim na dobra zarabotka, tuku i sinonim za ugled vo zaednicata. Ovie vozila se trkalaat pove}e od 100 godini, a retko koj milijarder, direktor, monarh, pretsedatel ili diktator, odnosno lokalen {pekulant ili belosvetski

“prevarant” ne sednale vo ovie vozila. Mercedes gi obedinuva lu|eto od uspeh, ambicija, koi poseduvaat `elba da se iska~at visoko na hirearhiskoto skalilo i ottamu da gi “vle~at koncite” na istorijata. Dolgi godini za ovoj brend va`e{e praviloto deka se neuni{tivi, a ova renome ne be{e proizvod edinstveno na dobro smislenite marketin{ki kampawi. Vo tekot na 70-te i 80-te go-

dini od minatiot vek ovie koli bea praveni so petpati pove}e materijal otkolku {to toa be{e potrebno. Se razbira deka vakvata politika mnogu vlijae{e na cenata i proda`bata, no zatoa pogolemiot del od proizvedenite “me~ki” od toj period s$ u{te samouvereno vladeat so pati{tata i s$ u{te gi vozat provinciski diktatori, kako i golem broj taksisti od golemite metropoli vo zemjite

od tretiot svet. No, kaj Mercedes ne e s$ vo mo}nosta i izdr`livosta, tuku tamu ima i elegancija i inovacija. Nekolku revolucionerni modeli na motori se izlezeni od laboratorijata postavena od Dajmler Gotlib, no seto toa }e be{e popusto dokolku dizajnerite niz deceniite rabota, ne ja usovr{uvaa linijata na voziloto, koja so sekoe novo pretstavuvawe izgleda kako

da ne mo`e podobro. So mo}nosta i aero-dinamikata, “raka pod raka” odat sportskite avtomobili i s$ {to e potrebno za nivniot razvoj. Malku se znae deka sportskiot avtomobilizam e vsu{nost glavniot motor na avtoindustrijata i deka s$ {to se vmetnuva vo serisko proizvodstvo, najnapred e proizvedeno i trestirano vo sportskite avtomobili. Toa e nepromeneto ve}e 100 godini,

PRIKAZNI OD WALL STREET

ISKUSTVO VO LEMAN BRADERS

Xon Kasi~, politi~ar, pa bankar, a sega povtorno so politi~ki aspiracii, te{ko }e & objasni na javnosta zo{to na vremeto otide da raboti vo Leman Braders

utriot Xon Kasi~. Koga ja donese svojata sudbinska odluka vo januari 2001 godina, toj go napravi ona {to politi~arite go pravele otsekoga{: prifati komforna rabota na Vol Strit so cel podobro da se “nafatira”, zabele`uva magazinot For~n. Otkako pomina devet mandati vo Kongresot kako republikanec, Kasi~ po~na kariera na investiciski bankar vo Leman Bradrs (Lehman Brothers). Vo toa vreme, Leman s$ u{te ima{e pred sebe u{te nekolku godini dvi`ewe po nagorna linija, pred da propadne vo septemvri 2008 godina. Denes, s$ {to saka Kasi~ e da bide guverner na Ohajo. No, negoviot oponent, aktuelniot guverner Ted Striklend, so site sili se obiduva da go iskoristi minatoto na Kasi~

na Vol Strit, protiv nego samiot, poso~uvaj}i deka samiot fakt {to rabotel za Leman e dovolen za da go diskvalifikuva od trkata za visoka politi~ka funkcija. I {to da pravi sega ~ovek? Junakot na ovaa prikazna po~na so toa {to se pravi deka sedumte godini pominati vo bankata kako i da ne bile nikoga{. Na vebsajtot na Xon Kasi~ kako kandidat za guverner na Ohajo, edvaj }e najdete spomnuvawe na Leman Braders ili Vol strit. Namesto toa, }e najdete floskuli od tipot: “celata negova kariera ja posveti na toa da pridonese za zaednicata”. Izleguva deka Kasi~ vsu{nost i se soglasuva so Striklend deka rabotata vo Leman bila crna damka vo negovata kariera. Inaku, zo{to da ne se spomene pozicijata na koja {to bil bezmalku

edna decenija? Komentatorot na For~n naveduva deka popusto }e se obiduvate da dojdete do asistentite na Kasi~ vo kampawata za da im postavite nekolku pra{awa okolu negovata istorija vo Leman. Nema da najdete telefonski broj na negoviot vebsajt, nitu pak }e dobiete odgovor na ispraten imejl. Duri i ako se obidete da pobarate telefonski broj na negoviot {tab od nekoi republikanski krugovi, tie }e se odnesuvaat kako da ja {titat privatnosta na Bred Pit, odgovaraj}i deka ne se ovlasteni da go dadat brojot, no bi im bilo zadovolstvo da ja prenesat va{ata poraka. DALI KANDIDATOT ZA GUVERNER SE SRAMI OD SVOETO MINATO VO LEMAN? Komentatorot na For~n, Daf

FEQTON

05.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii a od Mercedes toa izvonredno dobro go znaat, bidej}i istorijata na nivniot avtomobil e proizlezena od èlbata da se postigne pogolema brzina. Brzinata e postignata i deneska Mercedes e eden od naskapocenite brendovi vo svetot, so vrednost od 23,8 milijardi dolari. EMIL JELINEK Gotlib Dajmler i Vilhem Majbah ja osnovaa svojata kompanija Daimler-Motoren-Gesellschaft u{te vo 1880 godina. Dvojkata inìneri nabrgu } e startuva so proizvodstvo na motori, koi se odlikuvaat so mo}nost, a na vozilata im davaat dotoga{ nevidena brzina. Vo narednite godini dvajcata }e se potpi{at na nekolku revolucionerni otkritija i inovacii, no toa nema da bide sledeno od nivoto na proda`bata, po {to }e bidat prinudeni da prodadat zna~itelen del od svojata sopstvenost vo kompanijata, na nekolku bogati finansieri. Sepak, problemite za kompanijata nema da soprat se do 1900-ta, koga na vratata na Daimler-Motoren-Gesellschaft }e se pojavi kontrovrerzniot avstriski diplomat i pasioniran qubitel na avtotrki, Emil Jelinek. Jelinek e sin na evrejski rabin, koj vo Avstrija se preselil od ê{ka, no ova negovo poteklo ne mu pre~e{e toj da se odnesuva kako nekakov blagorodnik so sina krv, sozdavaj}i ja sopstvenata imperija zasnovana na avtoritet i èlba da se konstruira idninata. Jelinek mu ponudi na Vilhem Majbah 500.000 zlatni marki, za {to za vozvrat treba{e da dobie super brzo vozilo, del od kompanijata, kako i mesto vo menaxmentot.

Mercedes 35hp dvapati po red be{e pobednik na legendarnata trka vo Nica, Francija “Mene ne me interesira {to mo`e da se vidi ili napravi deneska ili utre. Da mislime za zadutre i da go napravime toa”, be{e objasnuvaweto na Jelinek, otkako Majbah mo{ne u~tivo go zapra{a kakov saka da bide negoviot avtomobil. I Jelinek go dobi toa {to go posakuva{e, Mercedes 35 KS vo 1902 godina be{e najmo} noto i najbrzoto vozilo vo svetot. So ovoj avtomobil toj na dvapati pobedi na legendarnata trka vo Nica, Francija po {to ja dobi svojata reputacija na najbrz ~ovek vo svetot. Vo godinite {to sleduvaat Mercedes }e stane globalen brend, a proda`bata }e bide zgolemena za 300%. Vo 1926 godina doa|a do istoriskoto spojuvawe so kompanijata na Karl Benc, ~ovekot {to go

konstruira{e prviot motor na Petrol. Mercedes-Benz uspe{no ja preìvea Golemata depresija pri~ineta od padot na Wujor{kata berza i uspea da zeme pogolem del od pazarot, na smetka na amerikanskite kompanii, koi vo toa vreme se borea za opstanokot. Istorijata na Mercedes-Benz vo tekot na nacisti~kiot reìm vo Germanija i vo tekot na Vtorata svetska vojna e obviena vo magla. Ne postoi oficijalna stranica na koja {to }e moète da pronajdete {to to~no se slu~uvalo so fabrikata vo [tutgart. Stoi podatokot deka od 1930-ta do 1940-ta Mercedes-Benz za 800% ja zgolemil svojata produktivnost. Fakt e deka zaedno so ostatokot od germanskata ekonomija i ovaa kompanija dala aktivna

poddr{ka vo izgradbata na Tretiot Rajh, kreiran od Firerot Adolf Hitler. Vo javnosta neodamna bea objaveni {pekulacii deka duri i pe~kite za spaluvaweto na `rtvite od konc-logorite bile proizvedeni od MercedesBenz, iako za takvo ne{to nema oficijalna potvrda. Potvrdeno e edinstveno deka iljadnici zatvoreni Evrei, politi~ki neistomislenici na nacistite, kako i voeni zatvorenici bile upotrebuvani kako robovska sila vo toga{nata fabrika na Mercedes-Benz vo Polska, a postojat dokazi deka najmalku osum lica se ubeni od menaxerite na ovaa firma. OSVOJUVAWETO NA SVETOT I TRKA^KITE PATEKI Toa {to na Hitler ne mu uspea da go osvoi svetot so

“]E SE VIKA MERCEDES I TO^KA”!

Nara~atelot na prviot Mercedes, avstriskiot diplomat Emil Jelinek ne samo {to bil neizmerno prebirliv po pra{aweto na izgledot i mo}nosta na voziloto {to go posakuval, tuku nastojuval prototipot da go dobie imeto na negovata }erka Mercedes. “Toa e izvonredno ime koe se razlikuva i lesno se pamti. Toa nema da bide zaboraveno po nekolku godini. ]e se vika Mercedes i to~ka”, im soop{ti Jelinek na svoite partneri Gotlib Dajmler i Vilhem Majbah. Tie go poslu{aa i ne zgre{ija. Po Mercedes 35KS tie re{ija sekoe drugo vozilo izlezeno od nivnata fabrika da go imenuvaat po ker}i~kata na Jelinek.

Istorijata na Mercedes-Benz vo tekot na nacisti~kiot reìm vo Germanija i vo tekot na Vtorata svetska vojna e obviena vo magla. Ne postoi oficijalna stranica na koja {to }e moète da pronajdete {to se slu~uvalo to~no so fabrikata vo [tutgart. Stoi podatokot deka od 1930-ta do 1940-ta Mercedes-Benz za 800% ja zgolemil svojata produktivnost. Fakt e deka zaedno so ostatokot od germanskata ekonomija i ovaa kompanija dala aktivna podr{ka vo izgradbata na Tretiot Rajh, kreiran od firerot Adolf Hitler. Vo javnosta neodamna bea objaveni {pekulacii deka duri i pe~kite za spaluvaweto na `rtvite od konc-logorite bile proizvedeni od Mercedes-Benz, iako za takvo ne{to nema oficijalna potvrda. Potvrdeno e edinstveno deka iljadnici zatvoreni Evrei, politi~ki neistomislenici na nacistite, kako i voeni zatvorenici bile upotrebuvani kako robovska sila vo toga{nata fabrika na Mercedes-Benz vo Polska, a postojat dokazi deka najmalku osum lica se ubeni od menaxerite na ovaa firma. voenata ma{inerija, im pojde od raka na MercedesBenz, so svojata avtomobilska industrija. Vo 1958 godina go beleìme vra} aweto na brendot Mercedes vo svetskite tekovi. Odli~niot dogovor so Stadbaks im ovozmoì vlez na amerikanskiot pazar, {to na kompanijata }e & donese ogromen prihod. Do 1990 godina vozilata na Mercedes se neprikosnoveni vo pogled na kvalitetot, no titulata najizdr`livi } e im bide odzemena od najgolemiot konkurent Tojota. Vojnata pome|u Mercedes i japonskiot proizvoditel na motorni vozila so nesmalen intenzitet trae do deneska. Vo 2007-ta na Mercedes mu uspea da povrati golem del od svojata porane{na slava, koga po uspe{no

sprovedenata kampawa “90 dena test period” od 25 mesto na listata na najskapoceni brendovi, se iska~i na 5-to. Istoriski gledano imeto na Mercedes e tesno vrzano so sportskite natprevari. Po prvata pobeda na Jelinek vo Nica, sleduvaa u{te bezbroj triumfi na modelite na ova vozilo. Sekako najzana~jni se uspesite vrzani za Fomula 1, kade {to motorite na Mercedes opslu`uvaa nekolku {ampionski ekipi. Ovaa sezona kone~no e oformen Mercedes GP so {to za prv pat kompanijata dobi svoj tim vo “cirkusot na ~etiri trkala”. Vo naredniot broj na “Kapital” ~itajte za uspehot na Gillette. Kako od `ileti i pewa za bri~ewe se pravat milijardi?

S? ZBOGUVAJTE SE SO POLITI^KA KARIERA Mekdonald, mu ja ispra}a slednava poraka na Kasi~: “Pove}eto od nas nemaat problem so va{ata rabota na Vol Strit, samo posebe. Duri i jas samiot imam napi{ano edna od nekolkute pozitivni knigi za finansierite od Vol Strit izdadeni vo poslednive godini, onaa za {efot na XP Morgan ^ejs, Xejmi Dajmon. Nie site samo sakame da pozboruvame so vas za va{eto iskustvo vo Leman. Vsu{nost, imame nekolku seriozni pra{awa okolu spasuvaweto na nekolku banki, za sostojbata na Vol Strit, i za imperativite na efektivna finansiska reforma. Mo`ebi vie

ste tokmu eden od retkite politi~ari {to navistina razbira {to se slu~uva na Vol Strit. (Dali gi gledavte mo`ebi na televizija soslu{uvawata vo Kongresot na izvr{nite direktori na Goldman Saks. Nekoi od ~lenovite na komisijata nemaa nitu osnovni poznavawa za toa {to rabotat brokerite na berzata)” Mekdonald go pra{uva Kasi~, ako ve}e ne se srami od svoeto minato na Vol Strit, toga{ zo{to e seta taa tainstvenost? No, dokolku se srami, toga{ {to e toa od {to se srami? Na krajot na krai{tata, veli For~n, Kasi~ ne izmislil topla voda. Kako {to pi{uval

“Wujork Tajms” denovite koga stapi na funkcija vo Leman, toj samo “ja izoduval dobro istapkanata pateka pome|u Va{ingtonskata visoka politika i wujor{kite visoki finansii”. So drugi zborovi, site go pravele toa, pa Xon Kasi~ ne bi imal za {to da se griì. Dvajca od najeminentnite sekretari za finansii vo amerikanskata vlada poslednive godini dojdoa od bankata Goldman Saks, Bob Rubin i Henk Poulson. Komentatorot na For~n bi sakal da go pra{a Kasi~ koi bile negovite motivi da & se pridruì na Leman, no ete, ne moè nikako da dojde do ~ovekot. Inaku, pod pritisok na me-

Komentatorot na magazinot For~n saka da mu postavi nekolku pra{awa na povratnikot vo politikata, kandidatot za guverner na Ohajo, Xon Kasi~, inaku nekoga{ direktor vo sega propadnatata banka Leman Braders, no nao|a zatvoreni vrati diumite, Kasi~ neodamna objavi deka vo 2008 godina zarabotil okolu 600 iljadi dolari vo Leman. Toa ne e mnogu, relativno gledano, no toa be{e mnogu lo{a godina za Leman, godina koga i propadna bankata. Bi bilo interesno da se vidi kolku pari zemal Kasi~ vo Leman vo 2004 i 2005 godina, no toa od negoviot tim za kampawata,

ne go otkrivaat. I duri i koga go spomenuval Leman, Kasi~ bil mnogu kus. “Eve ja vistinata”, veli toj vo eden slogan od kampawata. “Jas ne go vodev Leman Braders. Jas bev eden od 700-te direktori. Rabotev vo kancelarija so u{te eden kolega vo Kolumbus”. Za volja na vistinata, ne sme sigurni {to treba da

zna~i ova, zabeleùva komentatorot na For~n, Daf Mekdonald. “Dali toj se obiduva da ni kaè deka rakovodstvoto vo Leman ne go interesiralo ni{to pove}e otkolku faktot deka Xon Kasi~ e zadolèn za samo edna kancelarija so dvajca lu|e? (ako voop{to bil zadolèn za toa). Kakva poraka im se ispra}a so ova na glasa~ite vo Ohajo?”

FUN BUSINESS

16 05.08.2010 LETNI DESERTI

XOGING SO STIL

PROVERKA ZA U@IVAWETO

ДRESOVI [TO SVETAT Posle kolekcijata za gimnastika, joga i za u{te mnogu drugi sportovi, Stela MekKartni go pro{iri asortimanot na Adidas so obleka koja {to sveti nave~er

ritanskata dizajnerka Stela MekKartni, koja odamna vo svetot na modniot biznis ne e samo }erkata na slavniot muzi~ar Pol MekKartni, vo sostavot na nejzinata sorabotka so presti`niot sportski brend Adidas, lansira obleka koja {to sveti nave~er. Najnovoto modno par~e }e se najde vo asortimanot na oblekite za tr~awe. “Koga tr~ate vo urbana okolina morate da se ~uvstvuvate sigurno, a za lu|eto so koi se sretnuvate morate da

bidete vidlivi so {to bi mo`ele da vi napravat mesto za da pominete, posebno vo zima koga porano se stemnuva. Delovite koi svetat na oblekata se printovi od leopard so cel da se izbegne pregolemata ma{kost i grafika”, izjavi Stela MekKartni. Ne znaeme dali vo ovaa ideja imala udel i simbolikata na nejzinoto ime Stela, koe zna~i yvezda. Sorabotkata na Stela so Adidas, koja zapo~na vo 2004 godina, od ovaa sezona vo ponudata }e ima i linija za zimski sportovi.

Lubenica - se bara tap zvuk, lepliv sok na skinatiot vrv , Diwa – miris i boja

Kako da se odbere zrela i so~na lubenica ili diwa?

o ovie letni denovi, iako na prv pogled ne izgleda taka, edna od najte{kite gastronomski dilemi e izborot na zrela i so~na lubenica i(li) diwa. Kvantitativno izborot e soliden, no kako da se dojde do vistinskoto zadovolstvo? Kupuva~ite imaat tri metodi za izbor. Prviot e rezerviran samo za pogolemite marketi, kade {to vo oddelot na prodavnicata, lubenicite ve}e se prese~eni i zavitkani vo najlonska folija, pa mo`e da se odbere spored bojata na lubenicata. Ne retko mo`e i da se proba nejzinata slatkost od srcevinata. Vtoriot e da se zeme lubenicata, da se pot~uknuva i da se naslu{kuva do posakuvaniot tap zvuk i krckawe. Tretiot, pak, e izborot da mu se prepu{ti na prodava~ot, nadevaj}i se na negovoto poznavawe i iskrenost deka tie 10, 12 ili 15 kilogrami vetuva~ko zadovolstvo – koe, patem, ne e nitu evtino sezonava – nema da se pretvorat vo m’knewe na “zelena tikva” do pogornite katovi i nejzino dolgotrajno ladewe pod ~e{mata... “Dobrata, zrela i so~na lubenica se poznava po korata. Taa {to ima

posvetli {ari zna~i deka e zrela. A za nejzinata so~nost, treba da ja podignete: ako e lesna, iako e golema, toa zna~i deka nejzinata vnatre{nost e suva, prazna, deka nema sok”, glasi osnovnoto tradicionalno upatstvo na dolgogodi{nite prodava~i i odgleduva~i na bostanot. Zrelata lubenica se poznava koga ja pot~uknuvate. Zvukot na zrelata lubenica treba da bide tap, a koga }e ja stisnete, taa treba da za~vr~i, glasi “aneksot” na narodnoto pravilo za ibor na so~na lubenica. Podobrite poznava~i na ovoj sladok zelen~uk ili niskoraste~ko ovo{je (sli~no kako i grozjeto) vo leksikonite go baraat pod latinskoto ime Citrullus lanatus. Poteknuva od Severna Afrika, kako podvid na diwa (ottamu i angliskoto ime watermelon, ili vodena diwa). Popularnite enciklopedii tvrdat deka najgolemite prozivoditeli na lubenicite i diwite vo Evropa se Makedonija, Bugarija, Srbija, Bosna i Hercegovina i, pred s$, Grcija. Bez razlika na toa {to kaj nas edna od najpopularnite sorti diwi e poznata pod imeto ruski ananas. Na pazarite, pak, podobrite

poznava~i na ova ovo{je-zelen~uk izbiraat i pome|u ma{ka i ènska lubenica. @enskata lubenica ima pogolem cvet, odnosno kruk~e na vrvot. Ako vrvot na lubenicata, kade {to e skinata, sozdava lepliva crvena te~nost, toa zna~i deka lubenicata e i zrela, i crvena i so~na. Ako taa “petelka” e suva, toa zna~i deka, iako e moèbi zrela, lubenicata odamna e obrana vo poleto, deka dolgo stoela, a deka vnatre{nosta & e prezreana i meka, sun|eresta. Za razlika do drugi slu~ai, i egronomskite eksperti, ovoj pat se sloùvaat so narodniot “obi~aj” na birawe bostan. Tie prepora~uvaat berewe na bostanot koga negovite lisja }e stanat òlto-kafeavi i koga }e po~nat da se svitkuvaat. No, predupreduvaat deka i zrelata lubenica “na oko” moè da bide vodenesta, ako sezonata imala golem broj do`dlivi denovi. Lubenicata ja dobiva slatkosta so pogolem broj son~evi denovi. So diwite e daleku polesno. Kolku poòlta boja, kolku pogolema mekost i kolku posilen specifi~en miris, tolku podobar izbor...

Modelite na Stela MekKartni

FUN BUSINESS

05.08.2010

FAMILIJAREN BIZNIS

(NE)POTREBEN LUKSUZ

GU^I EDNO IME IMAAT, NA DRUGI NE GO DAVAAT

MJAUK SO PET YVEZDI

Gu~i Grupata podnese tu`ba protiv Elizabeta Gu~i i tvrdi deka taa go zloupotrebuva svoeto ime i svoeto minato

tkako Elizabeta Gu~i objavi deka }e go {iri svoeto hoteliersko carstvo vo Dubai, Gu~i Grupata vo sudot vo Firenca vedna{ podnese tu`ba protiv nea. Kako {to poso~uva, toa go napravila zaradi za{tita na nivnite prava. “Gu~i Grupata saka da stane jasno deka taa vo nitu eden pogled ne e povrzana so sinxirot hoteli Elizabet Gu~i, kako nitu so koj bilo drug nejzin proekt- pojasnuva kompanijata. Elizabeta e }erka na Paolo Gu~i i pravnuka na osnova~ot na poznatiot brend Gu~i Gu~i. Vo familijarniot biznis rabotela do 1955 godina, a potoa stanala direktor na distribucija na luksuzniot mebel Formitalia Lukseri Grup koj e osnovana od nejziniot tatko. K

Vaka izgledaat apartmanite vo hotelite na Elizabeta Gu~i TAA NE MO@E DA GI KORISTI IMETO I MINATOTO Elizabeta planira da otvori hotel so 87 apartmani vo Media Vorld vo Dubai. “Elizabeta Gu~i si ja raboti svojata rabota. Taa ne mo`e da go promeni svoeto ime ili svoeto slavno minato. Dokolku ima poznato ime ili slavna pozadina toa ne e nejzina vina i nie ne se trudime da go zloupotrebime”, izjavi C

Lorens Ziler, marketingdirektor na kompanijata EG Hoteli. Familijata Gu~i ima burno minato i gorki odnosi. Patrisija Rexini vo 1998 godina be{e osudena na 26 godini zatvor i e proglasena za vinovna za nara~ka na ubistvo na svojot biv{ ma` Mauricio Gu~i, vnuk na Gu~i Gu~i. Neodamna be{e najaveno deka Ridli Skot navodno snima film spored ovoj nastan. O

Longkroft e nov luksuzen hotel za ma~ki smesten vo Velvin Garden Siti vo Anglija, vo koj za gostite so ~etiri {epi se gri`at kako za dami od “plava krv”

akame na{ite gosti da bidat sre} ni, aktivni i da se zabavuvaat dodeka se ovde. No, i so zadovolstvo povtorno da ni se vratat, velat Abi i Mat Purser, sopstvenici na neodamna otvoreniot ekskluziven hotel vo Anglija. Sobite vo koi otsednuvaat nivnite klienti imaat del za spiewe, igrawe, meni so {kampi, losos na srebreni ~inii, a pijalakot se sluì vo {olji od najfin porcelan... No, za da nema zabuni, stanuva zbor za hotel za ma~ki. êtirino`nite milenici, za koi nivnite sopstvenici nema da gi àlat parite za da

gi smestat vo “Longkroft”, noviot hotel smesten vo Velvin Garden Siti vo Anglija, pru`a luksuz koj retko go nao|aat i lu|eto. Sekoja soba ima fontana od koja istekuva kislorod, preku prozorcite se gledaat ptici, no na bezbedna oddale~enost za gostinot da ne podlegne na svojot priroden instinkt, pa vo celiot toj rasko{ da se re{i da go izede dekorot namesto ponudenoto meni. Sekojdnevnoto meni e napraveno od najpoznatite nutricionisti za mileni~iwa. Me|u obrocite se nudi bela riba, losos, rakovi... Vo cenata od 18 do 23 evra vklu~ena e i masa`a za {epite na mileni~iwata, manikir i frizirawe. Seto toa vo ramkite na eden mini spa-centar vo koj posebno

se osmisleni tretmani za u{i, opa{ka i krznoto na mileni~iwata. Ako sopstvenikot na mileni~eto se odlu~i da si dozvoli i posebno meni, dodatokot e okolu tri i pol funti dnevno. Vo imeto na gostite koi mjaukaat, Abi i Mat Purser, bra~en par i sopstvenici na hotelot, im ispra}aat razglednici na nivnite sopstvenici so propratna sodrìna kako uìvaat nivnite mileni~iwa. Osven ovoj par, za ma~kite se griàt i deset vraboteni, i toa vo tekot na 24 ~asa. Zasega s$ e ve}e popolneto i ako nekoj se odlu~i da go isprati svoeto mileni~e na odmor vo Anglija }e mora navreme da rezervira soba.

S$ za nivnoto u`ivawe

18 05.08.2010

BIZNIS SPORT

UEFA

LUZERITE VO LIGATA NA [AMPIONITE SE FINANSISKI POBEDNICI

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

e{ko deka nekoja makedonska ekipa, kako {to vo momentov stojat rabotite, }e se izbori za plasman vo Ligata na evropskite {ampioni ili vo grupnata faza od Liga Evropa, no zatoa finansiskite sredstva {to se dobivaat za nastap vo kvalifikaciite, im ovozmoùvaat na odredeni ekipi da dominiraat so doma{noto prvenstvo. Ovaa sostojba, ne konkretno za makedonskoto prvenstvo, tuku za nacionalnite ligi na pomalku fudbalski afirmiranite zemji vo Evropa, be{e analizirana od amerikanskiot vesnik “Vol strit ùrnal”, a golem broj ispitanici vklu~eni vo istraùvaweto ja obvinuvaat UEFA za kreirawe na neramnopraven odnos na silite na tabelata vo del od {ampionatite. “Potrebno e da se analizira i promeni na~inot na koj UEFA gi distribuira parite vo evropskite natprevaruvawa. Toa pravi seriozen disbalans vo konkurencijata vo malite“, veli potpretsedatelot na Porto, Fernando Gomez ~ija ekipa vo 2004 godina ja osvoi {ampionskata liga, sezona prethodno pobedi i vo toga{niot Kup na UEFA, a istovremeno e i postojan pretstavnik na Portugalija vo najkvalitetnoto evropsko natprevaruvawe. Maksimalnata nagrada {to ja dodeluva UEFA e 50 milioni evra, no za ovie pari {ampionskiot tim bi moral so maksimalen u~inok, pobeda, vo site natprevari da dojde do titulata. Se razbira deka toa e pre-mnogu te{ka zada~a i za najsilnite ekipi od stariot kontinent, no i osvojuvaweto na trofejot so nekoj poraz ili nere{en rezultat i ne e taka nedohodovno. To~no 2,1 milioni evra do-

Ekipata na Dinamo od Zagreb e dominantna vo Hrvatska, no bez realni {ansi vo Evropa

Maksimalnata nagrada {to ja dodeluva UEFA e 50 milioni evra, no za ovie pari {ampionskiot tim, bi moral so maksimalen u~inok, pobeda, vo site natprevari da dojde do titulata. Se razbira deka toa e premnogu te{ka zada~a i za najsilnite ekipi od stariot kontinent, no i osvojuvaweto na trofejot so nekoj poraz ili nere{en rezultat i ne e taka nedohodovno. To~no 2,1 milioni evra dobivaat ekipite {to zagubile vo poslednoto kvalifikacisko kolo za plasman vo ligata na evropskite {ampioni, dodeka klubovite {to otpadnale vo pretkolata ili na startot od kvalifikaciite, go delat finansiskiot kola~ od 10 milioni evra

bivaat ekipite {to zagubile vo poslednoto kvalifikacisko kolo za plasman vo ligata na evropskite {ampioni, dodeka klubovite {to otpadnale vo pretkolata ili na startot od kvalifikaciite, go delat finansiskiot kola~ od 10 milioni evra. POSLEDEN VO EVROPA, NO PRV DOMA Tokmu finansiskata nagrada od UEFA e odli~na finansiska podloga za najistaknatite ekipi od pomalku kvalitetnite prvenstva, na koi im se ovozmo`uva na toj na~in da dominiraat so fudbalskiot pazar vo nivnata zemja. Ova e pretstaveno niz primerite na Dinamo od Zagreb, Pjunik od Ermenija ili [erif od Moldavija. Vo statijata na “Vol strit `urnal” se istaknuva

Mi{el Platini se zalaga za pogolema konkurentnost na klubovite od isto~na Evropa, no dali toa pretstavuva i ru{ewe na konkurencijata vo pomalite ligi?

deka te{ko e za veruvawe deka hrvatskiot, ermenskiot ili moldavskiot {ampion bi se izboril za mesto vo elitata, no zatoa edni te isti ekipi, re~isi sekoja godina se na pragot od Ligata na {ampionite, najmnogu blagodarej}i im na parite dobieni od fondovite na evropskata fudbalska organizacija. “Sekoja godina prikaznata e ista. Dominirame doma, no za plasman vo Ligata na {ampionite sekoga{ ne{to nedostiga i ne uspevame da se probieme”, veli veteranot na Dinamo, Igor Bi{~an, koj po izvonrednata kariera vo Liverpul i dvete uspe{ni sezoni minati vo Panatenaikos, se vrati vo svojot mati~en klub od Zagreb. Amerikanskiot vesnik potencira kako isklu~ivo so parite zaraboteni od UEFA, ekipite na Pjunik ili [erif se {ampioni vo doma{nite prvenstva, kade re~isi i da nemaat konkurencija. VO MAKEDONIJA NI PARITE OD UEFA NE POMAGAAT Sepak, ovie zaklu~oci izvedeni od analizata na “Vol strit `urnal” i pokraj toa {to s$ i {to to~no ja preslikuvaat slikata od terenot, ne mo`at da bidat zemeni vo celost, za da se opi{e sostojbata vo makedonskiot klupski fudbal. To~no deka i na{ite pretstavnici vo Evropa imaat dobivka od premiite, no naj~esto toa se edinstve-nite sredstva {to gi imaat na raspolagawe.

Treba da se istakne deka UEFA gi isplatuva sredstvata edna sezona po ostvareniot rezultat, a vostanovena praktika kaj nas e parite da se dobivaat odnapred, so toa {to fudbalskata federacija (FFM) odnapred im gi ispla}a parite na ekipite, koja edna godina podocna gi refundira od fondovite na evropskata asocijacija. Dali e legalna postapkata na FFM, nikoj voop{to ne se ni trudi da go utvrdi toa, bidej}i dokolku se sopre so ovaa praktika, postoi mo`nost najkvalitetnite ekipi od prethodnata sezona,

da nemaat dovolno sredstva da gi isplatat najosnovnite obvrski. Vo momentov aktuelen e timot na Rabotni~ki i negoviot dvome~ so golemiot Liverpul. Vidovme deka “romanti~arite” nemaat nikakvi {ansi za plasman vo liga{kiot del od Liga Evropa, no zatoa se {pekulira deka tie }e mo`at da se nadevaat na suma od 1,5 milioni evra, {to se nasobraa od premii, proda`ba na vleznici i TV-prava, kako i proda`ba na dvajca fudbaleri. “Ovie sredstva ne mu se

potrebni na Rabotni~ki za da ja izdrì sezonata, tie pari }e se vloàt vo idninata na klubot”, istaknaa neodamna od rakovodstvoto na ekipata. Ovaa izjava sekako deka deluva ohrabruva~ki i vetuva deka vo idnina Raboti~ki ili nekoj drug tim }e bide del od nekoja sli~na analiza na “Vol strit ùrnal” ili na nekoj drug renomiran medium. Kakva {to e vo momentov sostojbata vo makedonskiot fudbal, ne moè da se govori ni za eventualnite negativni efekti od legalno zarabotenite pari od UEFA.

Dali parite zaraboteni godinava na Rabotni~ki }e mu obezbedat posvetla idnina?

SPORT

05.08.2010

SPORT

XET-SET

EKONOMSKA KATASTROFA ZA SEMEJSTVOTO IVANI[EVI]?

FUDBAL

TORES OSTANUVA VO LIVERPUL

[

pekulaciite okolu navodniot transfer na {panskiot reprezentativec Fernando Tores vo êlzi, bea demantirani od samiot fudbaler, koj potvrdi deka saka da ostane vo timot na Liverpul i vo narednata sezona. “Mojata posvetenost kon klubot i naviva~ite e ista kako i prviot den i navistina im se raduvam na predizvicite {to n$ o~ekuvaat vo naredniot period. U{te od prviot den vo Liverpul, se ~uvstvuvav kako da sum doma. Znam deka naviva~ite me prifatija vedna{, a jas sekoga{ se trudev da ja zadràm nivnata naklonetost”, izjavi 26 godi{niot fudbaler, koj be{e del od {panskata selekcija, koja na poslednoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika go osvoi prvoto mesto, za prv pat vo fudbalskata istorija. Inaku Tores e neostvarena èlba na sopstvenikot na êlzi, Roman Abramovi}, koj pregovorite so [paK

”Kriv sum zo{to vlegov vo ovoj biznis vo koj nema ~esnost. Pome|u somnitelnite tipovi vlegov kako dete od gradinka vo dru{tvo na fakultetlii”, ka`a Ivani{evi} vo intervjuto dadeno za zagrepskiot nedelnik “Globus”

Fernando Tores i vo narednata sezona }e igra za “crvenite”

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

necot gi vode{e li~no. Prvi~nata ponuda od ruskiot oligarh, ispratena do Liverpul iznesuva{e 50 milioni evra, koi podocna stanaa uslovni. 30 vedna{, a ostatokot da bidat isplateni do krajot na sezonata dokolku Tores ne se povredi. Dali qubovta kon timot ili lukavosta na Abramovi} seedno, Tores i prestojnata sezona }e igra vo napadot na Liverpul. Toj zaedno so Xerard bea glavni kandidati za da go napu{tat timot, poradi toa {to ne bile opkru`eni so dovolno kvalitetni igra~i, kadarni da im pomognat vo borbata za {ampionskite tituli. Kako odgovor na ova nivno barawe, rakovodstvoto na Liverpul, vo letniot period go anga`ira{e angliskiot reprezentativec Xo Kol. L

uksuznata jahta Amber, koja be{e glaven statusen simbol na porane{niot teniser, Hrvatot Goran Ivani{evi}, poradi neredovno pla}awe na ratite od izdadeniot lizing, hrvatskite mediumi nagolemo {pekuliraat za mo`niot bankrot na semejstvoto Ivani{evi}, dodeka pak del od niv istaknuvaat deka se raboti za racionalizacija na tro{ocite, kako posledica na lo{ite investicii na Goran i negoviot tatko Srxan. Kompanijata Hipo lizing ve}e ja oglasila na proda`ba jahtata, preku svojata sestrinska firma za proda`ba na plovila, Jadran, a mese~nata rata koja ja pla}a{e porane{niot teniser iznesuva 12.000 evra. Ivani{evi} u{te minata godina javno prizna deka ne mu odi najdobro so investiciite vo Hrvatska, a osobeno lo{o minal so izgradbata na stanbenite kompleksi vo Split i

Bankrot ili racionalizacija na tro{ocite?

Inaku Goran Ivani{evi} be{e del od teniskiot krem. Nikoga{ ne bil najdobar, no poradi svojot osoben karakter i harizma toj be{e pome|u najpopularnite teniseri od negovoto vreme, postojano predizvikuvaj}i vnimanie kaj publikata, koja pak go primi za svoj qubimec. Takviot status mu ovozmoì da potpi{e golem broj sponzorski dogovori, kako i da bide del od sportskiot xet-set turisti~koto mesto Mejam. “Kriv sum zo{to vlegov vo ovoj biznis vo koj nema ~esnost. Pome|u somnitelnite tipovi vlegov kako dete od gradinka vo dru{tvo na fakultetlii”, kaà Ivani{evi} vo intervjuto dadeno za zagrepskiot nedelnik “Globus”. Pred tri dena Goran, zaedno so soprugata Tatjana bile videni kako ru~aat vo eden luksuzen restoran vo Split, voop{to ne pokaùvaj} i znaci na poti{tenost poradi zagubata na dva milioni vrednata jahta, prezentiraj}i ìvot na visoka noga. Ottamu i pau{alnata konstatacija na hrvatskite mediumi deka semejstvoto ne e pred bankrot, tuku poradi nizata na lo{i investicii se obiduva da gi namali tro{ocite.

Porane{niot {ampion od Vimbldon, priznava deka imal golem broj lo{i investicii

Inaku Goran Ivani{evi} be{e del od teniskiot krem. Nikoga{ ne bil najdobar, no poradi svojot osoben karakter i harizma toj be{e pome|u najpopularnite teniseri od negovoto vreme, postojano predizvikuvaj} i vnimanie kaj publikata, koja pak go primi za svoj qubimec. Takviot status mu ovozmo`i da potpi{e golem broj sponzorski dogovori, kako i da bide del od sportskiot xet-set. Vo tekot na aktivnata kariera toj ima zaraboteno okolu 40 milioni dolari, od koi polovinata od osvoenite turniri, dodeka vtorata polovina od sponzorskite dogovori. Najgolemiot ~ek go primi koga pred krajot na igra~kata kariera triumfira{e na neoficijalno svetsko prvenstvo, Vimbldon. Toga{ za pobedata vo finaleto, Ivani{evi} be{e nagraden so 1,5 milioni dolari. Toj od tenisot zarabotuva i denes. Postojano e del od egzibiciskite natprevari na koi se sre}avaat teniskite veterani. Posleden pat, za vreme na turnirot vo Umag na krajot od minatiot mesec, toj odigra revijalen me~ so Xon Mekinro, amerikanskata legenda i golem kriti~ar na Ivani{evi}, dodeka Hrvatot s$ u{te be{e aktiven. Ovie sredbi mu nosele prihod i po eden milion dolari godi{no. Del od zarabotenite pari, skepticite velat toa {to mu ostana od propadnatite investicii, gi potro{i za kkupuvawe na nedvi`nosti ppo Hrvatska i svetot. TToj e sopstvenik na luksu-

12.000 evra iznesuva mese~nata rata za jahtata Amber

zen stan i ku}a vo rodniot Split, kako i golema vila locirana na jadranskiot breg, nadaleku poznata po svojata arhitektonska unikatnost. Ima i dva stana vo Zagreb, od koj edniot e penthaus vo strogiot del na gradot i e procenet na pove}e od dva milioni evra. Vo duhot na “beliot sport” Ivani{evi} istovremeno kupi stan vo Monte Karlo, kako i golema ku} a so u{te pogolem imot za dvorno mesto vo luksuznata naselba na Los Anxeles, Beverli Hils. Lani, be{e objaveno deka Ivani{evi} e re{en da prodade del od svoite nedvi`nosti, otkako bil finansiski pritisnat od fijaskoto na svoite investicii. Kako prva za proda`ba be{e istaknata vilata vo Mejam, za koja {to iako se javija nekolku potencijalni kupuva~i, sepak ne be{e dobiven posakuvaniot interes i cena. Kako i da e Goran ostana bez svojata 22 metarska jahta Amber, imenuvana po negovata }erka Amber-Marija. Semejstvoto Ivani{evi} po materijalniot gubitok, }e mora da se otka`e od ~estite krstarewa po Jadranskoto i Sredozemnoto More vo privatna re`ija, na koja gi slede{e dva milioni dolari vrednata Amber.