98-KAPITAL-06.08.

KOLUMNA

FEQTON

DEN DON^EV

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI GILLETTE - MARKETIN[KA PRIKAZNA ZA DOBRA NO] STRANA 18

WEEKE WEEKEND WE KEN ND D

PRERANO E ZA OPTIMIZAM STRANA 9

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PETOK, 06. AVGUST. 2010 | BROJ 98 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 05.08.2010, 13.00~.

NOVI "@E[KI" CENOVNICI OD SEPTEMVRI

MBI 10 MBID OMB

00,22% 0,51% 0 0,22% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,57 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

881,41 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (05.08) 2,410

CUNAMI OD POSKAPUVAWA ]E GO STRESE BALKANOT 6 EUROSTAT ANALIZIRA

MAKEDONIJA SO NAJGOLEMA NEVRABOTENOST I NAJGOLEM BROJ RABOTNI ^ASOVI STRANA 3

ZO[TO ALBANCITE OD MAKEDONIJA BI SAKALE ALBANSKI PASO[I?

MALKU OD PATRIOTIZAM, POVE]E OD INTERES STRANA 5

2,400 2,390 2,380 2,370 2,360 2,350 2,340 2,330 2,320 2,310 29/7 29

31/7

02/8

04/8

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA TE[KO SE ZADR@UVA MESTOTO VO SREDNA KLASA STRANA 2

TRGOVSKIOT DEFICIT SO KINA STANUVA NEPODNOSLIV ZA AMERIKANCITE

]E IMA LI TRGOVSKA VOJNA? STRANA 12

MBI 10

2 06.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 06 AVGUST 2010

TE[KO SE ZADR@UVA MESTOTO VO SREDNA KLASA

enovive po~nav da ~itam edna kniga za indiskoto op{testvo kade {to ima vekovna tradicija lu|eto da se delat vo kasti. To~no se znae kade pripa|a onoj koj se vozi so avtomobil, kade onoj koj za sre}a poseduva magare, a kade onie koi tovarot, pa i ku}ata si gi nosat na grb.

Kaj nas ra botite se izme{ani. I obi~niot ~ovek i ekspertite }e vi ka`at deka vo Makedonija ima mnogu siroma{ni i malku bogati. I onie koi sebesi sakaat da se smestat vo posakuvanata sredna klasa, denovive te{ko mo`at da si go zadr`at mestoto tamu. Iako nema dovolno sociolo{ko-psiholo{ki analizi za najn ovite op{tetstveni trendovi, ne treba golema analiza za da se zaklu~i deka `ivotniot standard na Makedonecot e katastrofalen. Porazitelen.

Poslednite informacii za posledicite od ekonomskata kriza koja gi udri Evropejcite se deka tie po~nale da {tedat?! Zamislete, bogatite i rabotlivi Germanci se otka`ale od godi{niot odmor zatoa {to ne se ~uvstvuvale finansiski stabilni. So drugi zborovi, nivniot `ivoten standard godinava tolku mnogu opadnal {to ne mo`at da si dozvolat 10 dena vo Grcija?!

No, ekonomskata kriza koja spored site procenki na Vladata, ja zaobikoli Makedonija, ne se odrazi tolku drasti~no na makedonskiot standard. Dilemata dali na{iot standard e tolku lo{ so godini nanazad {to ni{to ne mo`e da go sramni so nula ili `iveeme daleku nad mo`n os tite? Deka rabotata mirisa na vtorovo, potvrduva i fenomenot za koj {to “Kapital” pi{uva{e neposredno pred startot na letnata sezona.

Makedoncite masovno se zadol`uvaat kaj bankite za da otidat na odmor.

D

Ni pomalku ni pove}e, letniot odmor ne smee da se propu{ti. Pa i onaka Makedoncite rabotat najmnogu vo Evropa. Toa statisti~ki i oficijalno ni go potvrdi Eurostat. Si imame nie crno na belo dokaz deka zaslu`uvame godi{en odmor. I onaka e edna{ vo godinata. Makar i ratite od kreditot da gi ispla}ame cela godina.

Ovaa nedoli~na sporedba na `ivotniot standard me|u Makedoncite i Germancite ja otslikuva su{tinskata razlika me|u ednite i drugite. Onie koi se naviknati na mnogu ili barem na dovolno, kako Germancite, vedna{ reagiraat na sekoja promena na `ivotniot standard. Sekoe evro pomalku vo semejniot buxet gi inhibira i gi tera da se otka`at od nekoe zadovolstvo. Makedon~eto pak, kutro nau~eno so godini i decenii da go cepka sekoj denar, nau~i da `ivee so svojot lo{ `ivoten standard, no da ne se otka`uva od malkute zadovolstva koi smee da si gi dozvoli makar i po cena toa da zna~i dopolnitelno zadol`uvawe.

Ete takov e makedonskiot `ivoten standard. I dodeka politi~arite vo svoite sekojdnevni izjavi davaat s$ od sebe da ni go napravat `ivotot podobar i ponormalen, nie se ~udime dali pari~nikot vo xebot ni go dozvoluva pravoto da se smestime vo “srednata klasa”, kade {to pove}eto bi sakale da se.

E, za da se smestime tamu, potrebno e mnogu pove}e od eden skap kredit za letuvawe vo Dojran, Ohrid ili Grcija. @ivotniot standard, kako del od Indeksot za ~ovekov razvoj koj go merat Obedinetite nacii, se definira spored drugi kriteriumi. Tuka spa|aat prihodite na naselenieto (makedonskata prose~na plata od 330 evra e me|u najniskite na Balkanot), stapkata na siroma{tija (okolu edna tretina od

OFFICE MANAGER I FINANSII:

PROLONGIRAN UVOZOT NA EURO 1 AVTOMOBILI Od prvi oktomvri }e zapo~ne da se primenuva praviloto za uvoz na vozila spored EURO 2 standardot, {to }e bide vo sila vo narednite {est godini

31.000 VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

naselenieto), pris tapot do kvalitetna zdravstvena za{tita i obrazovanie, sektori koi vo posledno vreme dobivaat seriozni kritiki za svojot kvalitet. Osven materijalnite standardi na `iveewe, `ivotniot standard go odrazuva i kvalitetot na `ivot koj podrazbira kolku lu|eto se ~uvstvuvaat bezbedni, kolku bogat ili siroma{en socijalen `ivot imaat, kolku vnimanie & posvetuvaat na `ivotnata sredina i kolku se gri`at za svoeto mentalno zdravje.

Za `al ili za sre}a, nikoj dosega seriozno ne se zafatil da ispita kakov e kvalitetot na `ivotot na Makedoncite.

Za `al, zatoa {to ne sme dokraj svesni kolku lo{o `iveeme. Ili barem nemame dokaz za toa.

Za sre}a, zatoa {to ako sfatime deka imame eden od najlo{ite `ivotni standardi vo Evro pa tolku }e se razo~arame {to }e se otka`eme i od onie malku zadovolstva koi sega si gi dozvoluvame. Makar toa da e edno letuvawe koe ni go zamenuva siroma{niot socijalen i kulturen `ivot vo tekot na godinata. A toa sigurno ne sakame da se slu~i!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

30.000 AVTOMOBILI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

G

ra|ani vo izminatiot vikend za praznikot Ilinden go posetile Dojran so {to ova e dosega najgolema registrirana posetenost na ovoj turisti~ki centar. Tie {to do{le bez rezervacija za smestuvawe, a ostanale i na no}nite zabavi na pla`ite vo Dojran, utoroto osamnale na zeleniloto vo gradskiot park. Avgustovskiot turisti~ki bran gi prepolni pla`ite i smestuva~kite kapaciteti na Dojranskoto Ezero. Turisti~kite rabotnici se zadovolni od pobaruva~kata za smestuvawe koja ovozmo`i raspolo`ivite kapaciteti kako vo hotelite, taka i vo privatnite vikend-ku}i da bidat zakupeni do 20 avgust odnapred. Pokraj toplata voda, lekovitata kal, lanskite ceni za smestuvawe, novina vo godina{nata turisti~ka ponuda se 10-inata novootvoreni pla`i, pro{irenata pazarna ponuda, zabaven park za najmladite i no}nite zabavi na pla`a.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

koristeni vozila se uvezeni vo Makedonija, vo poslednite {est meseci

vozilata so stranski tablici novata procedura i koi se

SR\AN IVANOVI] {to se so prestoj vo zemjava nao|aat vo prvata faza e

P

ivanovic@kapital.com.mk

rodol`en e rokot do 30 septemvri za uvoz i registracija na polovni vozila, izraboteni spored standardot EURO 1.

Ministerstvoto za ekonomija go donese ova re{enie soglasno zaklu~ocite na 175 -ta sednica na makedonskata vlada, odr`ana kon krajot na minatiot mesec.

So ova im se dava dopolnitelen period na uvoznicite na koristeni vozila za da ja zavr{at zakonskata procedura i da gi carinat uvezenite koli, bidej}i od 1 oktomvri }e zapo~ne da se primenuva praviloto za uvoz na vozila spored EURO 2 standardot, {to }e bide vo sila vo narednite {est godini. Vo periodot od ne{to pomalku od {est meseci, vkupno 31.000,00 vozila so stranski tabli~ki ja minale zakonskata procedura, javuvaat od Carinskata uprava. S$ u{te nema podatoci za toa od koi zemji se uvezuvani polovnite avtomobili, no zatoa {pediterite izvestuvaat za mnogu mal interes na legalizirawe na vozilata so bugarski tabli~ki, za koi krajniot rok za registracija od prethodno be{e prolongiran do 30. septemvri.

Od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (MVR), minatata nedela apeliraa do sopstvenicite na vozilata {to pred podolg period bea uvezeni i se vozea so stranski tabli~ki na teritorijata na Makedonija navreme da gi preregistriraat. Za site koi }e gi prekr{at carinskite zakoni, odnosno }e gi vozat

pove}e od {est meseci, od Carina najavuvaat deka prvo }e im se izre~e mandatna kazna, a potoa voziloto privremeno }e im bide zadr`ano. Od niv }e bide pobarano da se izjasnat i dali }e gi platat carinskite dava~ki ili pak }e go iznesat voziloto nadvor od zemjava po {to voziloto mo`e da im bide odzemeno i dadeno na natamo{na carinska postapka.

Od MVR poso~ija deka vo me|uvreme ja promenile postapkata za registracija na uvezenite postari vozila, so {to ve}e ne se ~eka so denovi, a vo odredeni slu~ai i so meseci, na potrebnata dokumentacija. Spored noviot pravilnik za rabota, procedurata e podelena vo dve fazi. Vo prvata se pravi proverka za potekloto na voziloto i vo sorabotka so Interpol, dodeka vo vtorata faza se realiziraat i pre-ostanatite proverki, po {to se kompletira potrebnata dokumentacija. Voedno, vospostaven e nov na~in na priem i rabota na barawata za registracija na stari, upotrebuvani vozila so stranski tabli~ki. Imeno, barawata od gradot Skopje se rabotat vo podra~nata edinica, odnosno SVR Skopje, a proverkite po barawata od drugite podra~ni edinici, so ogled na bezbednosnite specifiki i karakterot na proverkite, se vr{at soglasno dosega{niot na~in na rabota. Po voveduvaweto na noviot na~in na vr{ewe na proverki, vo periodot od 08.06. do 23.07.2010, primeni se dopolnitelno 6.844 barawa za registracija, a brojot na predmeti za koi e izvr{ena proverka soglasno

10.674.

Vo odnos na rokot za postapuvawe, podnesenite barawa na teritorijata na gradot Skopje se dogovaraat vo period do 3 dena, a od ostanatite podra~ni edinici vo period od 8 do 11 dena, {to pretstavuva realen vremenski period so ogled deka priemot na barawata se vr{i so slu`bena po{ta, poso~ija od MVR. Inaku so uvozot na koristeni vozila, zabele`an e golem pad na proda`bata na novi avtomobili. Procenite za do krajot na godinata predviduvaat pad na proda`bata za i do 35%, {to e sekako deka }e pridonese i za katastrofalen pad na prihodite kaj dilerite na novi koli. Poznava~ite poso~ija i na faktot deka vo minata godina, be{e odbele`an pad od 33% vo odnos na predminatata 2008, koja so prodadena nad 18.000 novi vozila e rekordna u{te od osamostojuvaweto.

Proektiraniot pad od re~isi 70% procenti, sporedbeno so brojkite od pred dve godini, makedonskiot pazar na novi vozila go sveduva na 6.000 koli, {to e na nivoto od 2003 godina.

Ve}e vo nekolku navrati bea preneseni stravuvawata deka dokolku prodol`i lo{iot trend na proda`bata na novi vozila, toga{ e realno da se o~ekuva deka pogolemiot del od importerite, }e bidat prinudeni da gi zatvorat svoite biznisi.

Zasega zgolemuvawe na proda`bata ne donesoa nitu ekstra povolnite uslovi za kredit i lizing, koi vo nekoi slu~ai se odobruvaat i bez kamata.

NAVIGATOR

06.08.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

PO HA[KIOT PORAZ, VO NOVI POBEDI

S

DRAGAN NEDEQKOVI]

a promocijata na N monografijata 50 godini Ohridsko leto,

zamenik ministerot za kultura veti natamo{na poddr{ka

SIMON ILIEVSKI

BUJAR OSMANI

JORGOS PAPANDREU

dinstveniot novinar koj ovtorno se soo~uva so obi „zeleno svetlo” Eotka`uvawe so konkretni aktivnosti, Prevolt, ogor~enost i Dza vtorata tran{a od raboten nezadovolstvo od vrabo- od kreditot no i „`olti anga`man i izleguvawe od ZNM zastana vo odbrana na novinarstvoto

tenite vo ~etirite kliniki kartoni” za slaboto koi re{i da gi “reformi- sobirawe prihodi ra” vo edinstven centar vo buxetot

EUROSTAT ANALIZIRA

MAKEDONIJA SO NAJGOLEMA NEVRABOTENOST I NAJGOLEM BROJ RABOTNI ^ASOVI So 43,2 rabotni ~asa na nedelno nivo, Makedonija se nao|a na vrvot na listata na evropskite zemji. Spored stapkata na vrabotenost od 43,3%, zemjava e na dnoto VIKTORIJA MILANOVSKA

M

milanovska@kapital.com.mk

akedonija e rekorder po brojot na rabotni ~asovi na nedelno nivo vo regionot, velat analizite na Eurostat za 2009 godina. So 43 ~asovi i 20 minuti nedelno, zemjava gi ostava zad sebe Hrvatska, vo koja nedelno se raboti po 41~as 40 minuti, Bugarija so 41 ~as i 30 minuti, Romanija so 41 ~as i 20 minuti i Grcija so 41 ~as i 10 minuti rabotni, vo tekot na sedum dena. Od prose~nite 43,2 ~asa, vo zemjava ma`ite nedelno rabotat 43,7,a `enite 42,6 ~asa.

Ona spored {to zemjava e na dnoto na listite e stapkata na vrabotenost. Brojot na vraboteni lica vo Makedonija vo 2009 godina iznesuval 453.000, od koi 269.000 bile ma`i, a 184.000 `eni. Vo Hrvatska, so 2,2 pati pogolema populacija od na{ata, brojot na vraboteni lica iznesuval 1.259.000 od koi 671.000 ma`i, a 588.000 `eni. Vo Bugarija pak, osummilionska nacija, vkupniot broj na vraboteni e 2.848.000 lica od koi 1.476.000 se ma`i, a 1.372.000 se `eni.

Spored podatocite na Eurostat, Makedonija pretstavuva zemja so najniska stapka na vrabotenost ne samo vo regionot, tuku i na evropsko nivo.

Stapkata na vrabotenost vo Makedonija vo 2009 godina iznesuvala 43,3%, dodeka vo Hrvatska iznesuvala 56,6%, a vo Bugarija 62,6%. Od zemjite

BORIS TADI] zna~ajni poseti od dvete strani, so {to se dobiva garancija deka odnosite me|u dvete zemji, imaj}i go tuka predvid i Kosovo koe gi razdvojuva, }e se odvivaat so posredstvo na konstruktiven dijalog.

Dali mo`ebi za srpskiot pretsedatel ova e i podgotovka za sledniot, golem ~ekor, koj }e zna~i prifa}awe na sugestijata na Me|unarodnata zaednica (a preku toa i dobivawe na naklonetosta na istata) i po~nuvawe na dijalog me|u Belgrad i Pri{tina?

GUBITNIK 67.50% 62.60% 61.20% 58.60% 56.60% 43.30% vo regionot, Makedonija e so ubedlivo najniska stapka na vrabotenost i kaj lica od 55 do 64 godi{na vozrast.

Analizite na Eurostat poka`uvaat deka vo Makedonija nema golem broj privremeno vraboteni lica. Privremenite, kako del od vkupnite vrabotuvawa kaj lica od 15 do 64 godini iznesuvaat 5,3%, {to pretstavuva najmal procent od site evropski dr`avi, so isklu~ok na Bugarija, kade {to privremenite vrabotuvawa pretstavuvaat nezna~itelni 2,1% od vkupnite.

Udelot na vraboteni so dogovori na opredeleno vreme, vo zemjava iznesuva 15,5%, {to vo sporedba so ostanatite evropski zemji pretstavuva nekoe sredi{no nivo, dokolku se zeme predvid deka ovoj udel e najnizok vo Romanija i

3 FAKTI ZA...

0,3% 0,7% 3,8%

rpskiot pretsedatel, Boris Tadi} ja prifati pokanata naa li albanskiot premier, Sali Beri{a, za prva, istoriska poseta na srpski pretsedatel na Albanija..

Ovoj poteg na Tadi} pozitivno }e se reflektira vrz celiot region, epoka`uvaj}i kako bilateralnata napnatost mo`e a, da premine vo sorabotka, na preku ednostavna razmena na prijatelski gestovi.

Na visina na zada~ata se i Beri{a, koj go pokanil srpskiot pretsedatel, i Tadi} koj ja prifatil pokanata. Osobeno zatoa {to pokanata doa|a po (za Srbija) nepovolnata odluka na Me|unarodniot sud na pravdata vo odnos na statusot na Kosovo. I zatoa {to poka`uva deka Tadi} brzo “zakrepnal” od ovoj poraz na negovata politika za Kosovo, i ve}e e podgotven da odi ponatamu vo baraweto mirno re{enie. Ovaa poseta na Tadi}, spored ambasadorot na Albanija vo Belgrad, [petim ^au{i, }e inicira mnogu drugi,

E NAMALEN INDEKSOT NA CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGI VO JULI GODINAVA, VO ODNOS NA LANSKIOT JULI PORASNA INDEKSOT NA HRANATA VO UGOSTITELSTVOTO VO ISTIOT PERIOD SE NAMALI INDEKSOT NA CENITE NA ALKOHOLNITE PIJALACI VO UGOSTITELSTVOTO

iznesuva samo 1%, a najvisok e vo Polska so 26,5%.

Stapkata na vrabotenost kaj lica od 15 do 64 godini vo Evropa od 2000 do 2009 godina kontinuirano raste, so isklu~ok na 2002 godina, koga bele`i blag pad od 0,2%, za vo 2003 da se vrati na istoto nivo od 2001 godina, 62,6% i vo 2009 koga od 65,9% vo 2008, se namalila na 64,6%.

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika vo Makedonija, licata od 30 do 34 godini, najdolgo vreme se vodat kako nevraboteni.

Vo 2009, vo Makedonija imalo 29.266 nevraboteni lica na vozrast od 30 do 34 godini, koi pove}e od 4 godini ne stapile vo raboten odnos.

Najmalobrojni vozrasni kategorii koi se sre}avaat so problemot nevrabotenost nad

71% 66.90% 73.50% 65.20% 62.40% 43.30%

63.80% 58.30% 48.90% 52.00% 51.00% 33.50%

1,3% e namalena stapkata na vrabotenost na evropsko nivo vo 2009, sporedeno so 2008

4 godini, se licata od 15 do 19 godini. Nivniot broj vo 2009 iznesuval 498.

Rekordno visok bil brojot na nevraboteni lica so zavr{eno visoko obrazovanie na vozrast od 25 do 29 godini. Nivniot broj iznesuva 12.192.

Duri 80,7% od lu|eto vo taa vozrast, koi pobarale rabota preku Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija, ostanale nevraboteni, a samo 16,9% se vrabotile baraj}i pomo{ od privatnite agencii za vrabotuvawe.

PROCENKI...

XABE U^EBNICI BEZ AVTORI

N

a nekolku nedeli pred ed po~etokot na novata ta u~ili{na godina, sli~no no kako i lani, ministerot za obrazovanie Nikola Todorov ov povtorno vetuva deka site te osnovci }e gi dobijat vetenite te besplatni u~ebnici. Minatata ta godina bez besplatni u~ebnici ci ostanaa ~etvrtooddelencite i sedmooddelencite. Godinava, a, pak, neizvesno e dali }e gi ima za petto i osmo oddelenie, ie, bidej}i samo nekolku u~ebnici ci se vo faza na pe~atewe. e.

Proektot besplatni u~ebnici ci zapo~nat minatoto leto, ~ine{e 1 milijarda denari, so koi bea otpe~ateni 4 milioni u~ebnici.

Godinava }e bidat potro{eni edna pettina od taa suma. No, najgolem problem na ministerot e toa kako da gi ubedi sredno{kolskite profesori da gi napi{at lekciite koi treba da im gi predavaat na u~enicite. Za srednoto obrazovanie se potrebni u~ebnici po 536 predmeti, a dosega ima izbrano rakopisi za 300, od koi samo polovinata se vo pe~at.

Na ministerot ne mu pomaga izgovorot deka nemalo interes

NIKOLA TODOROV kaj profesorite da pi{uvaat u~ebnici, nitu toa deka nezainteresiranosta ne e zaradi malite honorari, tuku zaradi nepodgotvenosta na profesorite.

Toa e isto kako profesorite da ka`at deka u~enicite, ete, ne se zainteresirani za u~ewe, ili ne im e bitna ocenkata, pa zatoa i ne mora da odat na u~ili{te.

Ako ve}e i srednoto obrazovanie e zadol`itelno, toga{ verojatno i u~ebnicite se zadol`itelni. No, ako u~ebnicite se besplatni, toa ne zna~i deka i nivnoto pi{uvawe mo`e da bide za xabe.

MISLA NA DENOT

NIKOLA GRUEVSKI premier

DENACIONALIZACIJATA ZAVR[I rocesot na denacionalizacija e vo samata zavr{nica.

P

Po~na vo 2000 godina so mnogu silno tempo i trae{e taka do krajot na 2002 godina. Za `al, nekade od 2002 do 2006 godina ima{e eden zastoj, zabavuvawe na procesite, no ottoga{ ima zabrzuvawe na procesot. Ostanati se u{te 200 najkomplicirani predmeti vo prvostepena postapka od vkupno 32 iljadi predmeti. Vo ovoj period uspeavme da prodademe ogromen broj parceli so zemji{te i procentot s$ pove}e raste. Ova e golema dobivka za op{tinite zatoa {to 80% od parite odat vo op{tinite i gradot, a 20% vo buxetot na Republika Makedonija. Toa e mnogu golema potkrepa za op{tinskata kasa koja podocna ovie pari gi investira vo infrastruktura za gra|anite na op{tinata.

NA[A DOL@NOST E DA SE [IRIME. ONIE [TO NE MO@AT ILI NE SAKAAT DA NI SE PRIDRU@AT, GI SO@ALUVAM. ONA [TO SAKAME DA GO STORIME, MO@EME DA GO STORIME, I ]E GO STORIME, ZAEDNO. VELI^ESTVENA IDNINA E PRED NAS!

INGVAR KAMPRAD OSNOVA^OT NA POZNATIOT [VEDSKI SINXIR ZA MEBEL, IKEA

4 06.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

…RODENDEN NA OBAMA

...I BITOLA DA POZAVIDI

...KOGA ]E ZOVRIE NAVIVA^KATA KRV

Nema torta za pretsedatelot

Avganistanska izvozna granka

Barselona vo srceto, Koreja vo du{ata

merikanskiot pretsedatel Barak Obama, {to zav~era go V A proslavi 49-tiot rodenden, na {ega re~e deka telohranitelite mu zabranile da ja zeme rodendenskata torta {to sakaa da mu ja podarat sindikalnite lideri

ojnik na kanadskiot Prv armiski bataljon, vo sostav na Kralskata kanadska borbena regimenta, se probiva niz pole so nasadi od marihuana, dodeka patrolira blizu seloto Salavat, vo oblasta Penxvej, zapadno od Kandahar, Avganistan.

bezbeduvaweto iznesuva fudbalski naviva~ {to vletal na terenot za vreme na revijalniot natprevar pome|u O Barselona i ju`nokorejskiot ol-star tim na Olimpiskiot stadion vo Seul

DVA, TRI ZBORA

“So re~isi 40 milioni denari od op{tinskiot buxet neodamna ja zavr{ivme izgradbata na 15 kilometri kanalizaciska mre`a vo najgolemata ruralna naselba Kukli{, a vo zavr{na faza e i realizacijata na vakov proekt vo Murtino. Se planira i izgradba na kanalizacija vo Kosturino so {to op{tinata sistematski gi re{ava komunalnite problemi na gra|anite” ZORAN ZAEV gradona~alnikot na Strumica

“Ne mislam deka Kosovo ima potreba od nova rezolucija na Sovetot za bezbednost. Toa e besmislica. Sami na svoja inicijativa da barame pra{aweto za Kosovo da se vrati tamu. Kosovo ve}e ne treba da ima rabota so Sovetot za bezbednost” VETON SUROI kosovskiot publicist i novinar

“Prodol`uvame so {irewe na maloproda`nata mre`a vo Srbija preku ramnomeren regionalen rast, imaj}i gi predvid potrebite na pazarot i barawata na potro{uva~ite.

Merkator S ja zajakna svojata pozicija vo Srbija i so okolu 9% u~estvo se smesti na vtoroto mesto” STANKA ^UROVI^ pretsedatel na UO na Merkator S

GADGETS

MARAGUTO TAMA^ANPRENOSEN LADILNIK ZA okmu LUBENICA koga }e pomis- na ovoj izum, imenuvan kako

T

lite deka ve}e gi imate videno site gaxeti na ovoj svet, Japoncite }e ve iznenadat. Ovoj pat izmislile prenosen ladilnik za lubenica, koj isto taka ima opcija i da zagreva. Avtorite

Maraguto Tama~an smetaat deka ova e idealno re{enie za vreme na nekoe patuvawe, a }e mo`e da se koristi i za ladewe i zatopluvawe na drug vid hrana. Kapacitetot mu e 14 litri, a te`i 6,3 kilogrami.

POLITIKA

06.08.2010

GRUEVSKI: VLADATA NEMA DA GI PREKINE PREGOVORITE SO GRCIJA

nema da gi Vza ladata prekine pregovorite imeto so Grcija, kako

{to sugerira dijasporata, najavi premierot.

"Ne bi rekol deka bi odele na prekin, no sme mnogu vnimatelni vo tie razgovori", istakna premierot Gruevski nekolku ~asa po tribinata na Makedoncite od dijasporata na koja u~estvuvaa

i nekolku eksperti koi ja poddr`uvaat idejata za prekin na pregovorite so Grcija.

Tie istaknaa deka promenata na ustavnoto ime }e zna~i kapitulacija za Makedonija, bidej}i vo nitu eden oficijalen dokument ne e navedeno deka Makedonija se obvrzala za pregovri i za kompromisno re{enie.

Da se bara kompromisno re{enie od Makedonija e apsurd, bidej}i kompromis postignuvaat dve strani so razli~ni barawa.

A jasno e deka Makedonija ne bara ni{to od Grcija, tuku edinstveno Grcija ima takvo barawe kon Makedonija", poso~i profesorot Qubomir Cuculovski.

5

NOVI MERKI ZA REFORMA NA DR@AVNATA ADMINISTRACIJA

so nov paket Vra ladata, merki, }e ja reformii }e ja modernizira

dr`avnata aministracija za nejzino poefikasno rabotewe. Kako {to najavi premierot Nikola Gruevski, }e se vovedat dopolnitelni testovi za ocenuvawe na kandidatite za vrabotuvawe i napreduvawe vo karierata.

"Razmisluvame i za

na~ini so koi vlezot vo dr`avnata administracija i unapreduvaweto }e se uslovat so dopolnitelni testovi za ocenuvawe na kapacitetot na li~nosta, negovoto znaewe, integritet i site drugi performansi koi {to se va`ni za eden dr`aven slu`benik da napreduva i da nosi odluki na odreden stepen", izjavi v~era

Gruevski.

Kako {to poso~i toj, celta na ovie testovi e da se eliminira mo`nosta za nekvalitetnite kadri, bez razlika na etni~kata pripadnost, a nivnoto napreduvawe isto taka da bide po postrogi kriteriumi otkolku {to toa bilo dosega.

ZO[TO ALBANCITE OD MAKEDONIJA BI POSAKALE ALBANSKI PASO[?

MALKU OD PATRIOTIZAM, POVE]E OD INTERES

Ekonomski bi bil interesot na etni~kite Albanci od Makedonija da zemat albansko dr`avjanstvo, tvrdat del

od albanskite partiii vo zemjata no predupreduvaat deka interesot }e se zgolemi ako zemjata seriozno zaostane vo evrointegrativnite procesi MAKSIM RISTESKI

P

risteski@kapital.com.mk

artiite od albanskiot politi~ki blok vo zemjava razli~no ja tolkuvaat idejata "albansko dr`avjanstvo za site etni~ki Albanci". Bitno se razlikuvaat nivnite tolkuvawa {to bi gi motiviralo Albancite od Makedonija da pobaraat i albansko dr`avjanstvo. Razli~noto gledawe na vladeja~kata i opoziciskite albanski partii na situacijata vo dr`avava na op{t plan, no osobeno na makedonskiot evro-atlanski integrativen proces, go opredeluvaat agolot od koj pretstavnicite na ovie partii gledaat na interesot kaj makedonskite Albanci za dobivawe vtor paso{. [eeset i dvajca albanski intelektualci pobaraa, od pretsedatelot Bamir Topi, albansko dr`avjanstvo za site etni~ki Albanci kade i da `iveat. Se procenuvaat deka na Balkanot `iveat okolu pet milioni Albanci od koi dva milioni na Ko-

sovo.

Za Sulejman Ru{iti, pratenik od opoziciskata Nova demokratija, Albanija ne samo geografski, tuku i vo pogled na napredokot, za Makedonija e zapad. Toj smeta deka zemjava zaostanuva zad Albanija po site gledni to~ki. Zatoa vo baraweto

albansko dr`avjanstvo na Albancite od Makedonija gleda prakti~ni pri~ini, a ne samo patriotska satisfakcija.

"Albanija e ~lenka na NATO, a pobrzo i od Makedonija }e vleze vo EU. Zatoa sostojbata {to nastana poradi zapirawe na evro-integraciite vo Makedonija bi mo`ela da

rezultira so golem interes za dobivawe na albansko dr`avjanstvo kaj makedonskite Albanci, dokolku pretsedatelot Bamir Topi ja prifati predlo`enata inicijativa. Albanija se dvi`i poseriozno i vo pogled na ekonomskiot rast. Toa e u{te edna prakti~na pri~ina za

da se posaka nejziniot paso{.

Zatoa gi otfrlam kako besmisleni izjavite na li~nosti kako Ivica Da~i}, zarobeni vo politikata na minatoto, koi sakaat inicijativata na albanskite intelektualci da ja protolkuvaat kako faza od sozdavaweto golema Albanija.

Ednoto so drugoto nema vrska", izjavi za "Kapital" Ru{iti.

Vo Makedonija pove}e veruva pratenikot na vladeja~kata DUI, Rafis Aqiti koj za razlika od Ru{iti smeta deka Makedonija vo mnogu aspekti e pred Albanija, pa duri i vo kompatibilnosta so NATOstandardite, iako Albanija dobi pokana za ~lenstvo na Samitot vo Bukure{t, koga Makedonija be{e blokirana od gr~koto veto.

"Sekako deka motivite za dobivawe albansko dr`avjanstvo bi bile ekonomski, za{to sekoj {to se odlu~uva za dvojno dr`avjanstvo e voden od ekonomski motiv- kako Makedoncite koi se steknuvaa so bugarski paso{i. No, ne smetam deka Albancite od Makedonija bi bile motivirani na vakov poteg za{to Makedonija zaostanuva

zad Albanija vo NATO i EUintegraciite. Nie rabotime Makedonija da bide pred Albanija, i taa toa be{e vo odnos na NATO, dodeka ne se pojavi gr~koto veto. Ne smeeme da ja propu{time mo`nosta da vlezeme {to pobrzo vo EU i NATO. Ako ne se integrirame vo dogledna perspektiva, toga{ mo`e da se o~ekuva izvesna masovnost na barawata na makedonskite Albanci za dvojno, albansko dr`avjanstvo", izjavi Aqiti.

Baraweto na albanskite intelektualci upateno do albanskiot pretsedatel se bazira na albanskiot Ustav, koj predviduva mo`nost za dodeluvawe dr`avjanstvo na Albancite koi `iveat nadvor od mati~nata dr`ava, vo funkcija na aspiraciite na albanskiot narod za afirmirwe na identitetot i za nacionalno obedinuvawe.

Ovaa ideja za inicijatorite pretstavuva razvoj na institutot Dr`avjanstvo, so zgolemuvawe na pravata na etni~kite zaednici, {to gi u`ivaat Makedoncite vo Albanija i od dijasporata, koi, dokolku pobaraat, dobivaat makedonsko dr`avjanstvo.

6 06.08.2010 NOVI “@E[KI” CENOVNICI OD SEPTEMVRI

CUNAMI OD POSKAPUVAWA ]E GO STRESE BALKANOT

KATERINA POPOSKA

B

poposka@kapital.com.mk

alkanot go ~eka “`e{ka” esen. Cenovnite {okovi se re~isi izvesni vo Srbija, Hrvatska, Crna Gora, Bugarija, Grcija... Ovoj bran na zna~itelni poskapuvawa nema da ja zaobikoli nitu Makedonija. Mediumite vo balkanskite zemji ve}e ja podgot-

vuvat javnosta deka posle letnite odmori i toa kako }e treba da gi zategnat remenite i da se soo~at so drasti~nite poskapuvawa na osnovnite tro{oci za `ivot.

Ekspertite, pak, objasnuvaat deka vakviot bran na poskapuvawa e neminoven, pritoa nudej}i na~ini kako gra|anite da ja “amortiziraat” inflacijata vo najava.

Trendot na plati koi stagniraat, nasproti galopira~kite ceni na produktite e prisuten vo site zemji vo regionot.

Mediumite vo Srbija, Bugarija, Hrvatska i vo Makedonija s$ poglasno zboruvaat za “plimata” na cenovni potresi koi gi o~ekuvaat naskoro i doma}instvata, no i industrijata. Re~isi e izvesno poskapuvaweto na lebot nasekade na Balkanot. Regionot go tresat poskapuvawa na mle~nite proizvodi, sve`oto meso, energensite, pa duri i oblekata.

Serijata najavi za poskapuvawe na lebot stanaa s$ poizvesni otkako Kina ja zafatija poplavi,

i toa najgolemite kakvi {to gi nemalo od 1998 godina. Poplavite uni{tija farmi i ogromni hektari na obrabotliva povr{ina.

Vakvata prirodna nepogoda priodonese da se zgolemat cenite na orizot, p~enicata, pamukot i svinskoto meso. Lo{oto vreme vo Kina se o~ekuva da go namali proizvodstvoto na oriz od 5% do 7%, a na pamukot duri i do 10%. Li Kiang, glaven menaxer na “[angaj intelixans” neodamna za “Blumberg izjavi deka prirodnite

nepogodi vo Kina mo`e da dovedat do zgolemuvawe na inflacijata kaj najgolemiot proizvoditel na `itnite kulturi vo svetot, dokolku tamo{nata vlada ne intervenira soodvetno i blagovremeno.

Enormniot porast na cenite na pekarskite proizvodi, analiti~arite go povrzuvaat i so su{ata vo Rusija, koja pak, go namali proizvodstvoto na p~enicata za duri 30%. Ruskata vlada ve} e i ja razgleduva mo`nosta da

MAKEDONIJA NE E ISKLU^OK OD C

C

enovnite potresi za doma} instvata i stopanstvoto, aktuelni vo regionot, ne ja odminuvaat nitu Makedonija. So prose~na neto-plata od okolu 330 evra, kolku {to presmetal Dr`avniot zavod za statistika, se otvora pra{aweto kolku gra}anite }e mo`at da gi izdr`at vakvite cenovni poskapuvawa. Poslednite podatoci od Dr`avniot Zavod za statistika poka`uvaat deka se namaluva i vrednosta na potro{uva~kata ko{nica za ishrana i pijalaci za edno ~etiri~leno semejstvo. Toa

zna~i deka so `ivotniot standard i kupovnata mo} na gra|anite s$ pomalku mo`at da se amortiziraat “izgor” cenite. Minatiot mesec potro{uva~kata ko{nica za edno ~etiri~leno makedonsko semejstvo, presmetana spored cenite na malo iznesuvala vo prosek okolu 11.892 denari, {to vo odnos na juni e poniska za 2,3%.

Inflacijata pak, vo juli godinava sporedeno so juni iznesuva 0,1%.

Indeksot na tro{ocite na `ivotot pak, e ponizok za 0,4% vo sporedba prethodniot mesec. Na godi{no nivo, vo juli godinava sporedeno

so istitot period lani, inflacijata iznesuvala 2,2%, dodeka pak, indeksot na tro{ocite na `ivotot bele`at porast od 1,5%. Najnovite statisti~ki podatoci poka`uvaat deka namaluvaweto na tro{ocite na `ivotot za juli 2010 godina e rezultat na poniskite indeksi na zelen~ukot za 16,8%, jajcata za 0,6%, mesoto za 0,5% i sve`oto i kiseloto mleko za 0,1%.

Od druga strana, pak, porast na indeksot na tro{ocite na `ivotot vo sporedba so juni se zabele`uva kaj mastite za 3,4%, ovo{jeto za 2,3% i `itnite proizvodi za okolu 1,2%.

Porast na cenite se zabele`uva i kaj lekovite za 2,2%, uslugite za obrazovanie i razvoj za 2% i kaj naftenite derivati za 0,8%.

STRUJATA I PARNOTO KAKO “LASTOVI^KI” Skromniot buxet na makedonskite gra|ani dopolnitelno go pogodi i poslednoto poskapuvawe na cenata na parnoto-greewe. Od pred re~isi edna nedela, korisnicite na parnoto na skopska Toplifikacija } e dobivaat smetki povisoki za 11,35%. Korisnicite na parnoto od Toplanata Skopje-Sever pak, od po~etokot na ovoj mesec }e pla}aat

poskapo parno za re~isi 15%. Ako se zeme predvid poskapuvaweto na parnoto vo januari, proizleguva deka na godi{no nivo parnoto od Toplifikacija poskapelo za vkupno 14,35% za doma}instvata i 13% za delovnite objekti. Kaj korisnicite na uslugata od toplatana SkopjeSever, vo tekot na celata 2010 godina, poskapuvaweto na parnoto iznesuva okolu 22%, a za javnite i delovnite institucii za duri 35%.

Gra|anite ve}e osum meseci pla} aat i poskapa struja, sporedeno so 2009 godina za 10%. Vakvite cenovni udari predizvikani od

06.08.2010

go zabrani izvozot na p~enica, {to apsolutno }e dovede do u{te povisoki ceni na `itnite proizvodi.

NAJMNOGU ]E “SE IZGORAT” VO SRBIJA Sostojbata e najalarmantna kaj na{iot severen sosed, Srbija. Mediumite najavuvaat deka melni~arite samo ja navestile lavinata na poskapuvawa i na drugite neophodni proizvodi za `ivot. Od sredinata na avgust vo Srbija najverojatno }e poskapat

lebot, mlekoto, jogurtot, sireweto, sve`oto svinsko meso, masloto za jadewe, sokovite, slatkite, pijalacite, cigarite, energensite, pa duri i oblekata. Melni~arite uveruvaat deka porastot na cenata na lebot }e bide okolu 20%. Od “Pekara Kikinda” velat deka cenata na lebot mora da se zgolemi poradi rastot na cenata na bra{noto.

“Pred 10 dena cenata na lebot ja zgolemivme za 10%, bidej}i vo me|uvreme cenata na bra{noto porasna za 30%. ]e po~ekame cenata na bra{noto da se stabilizira i potoa }e ja korigirame i cenata na lebot i drugite pekarski proizvodi”, veli ^edomir Rodi}, direktor na “Pekara Kikinda”.

Pokraj porastot na cenata na lebot, poskapuvawe na mle~nite proizvodi najavuvaat “Mlekara [abac”, Somboled, Imlek, Mlekoprodukt i “Ni{ka mlekara”.

Mlekoto vo Srbija poskapuva za okolu 6%, jogurtot za 7,5%, sireweto za 3%.

“Spored noviot cenovnik, litar pasterizirano mleko }e se prodava za 5% poskapo, ili 45,7 dinari, dodeka litar sterilizirano mleko }e poskapi za 7%, ili ~etiri dinari. Od mle~nite proizvodi najmalku poskape ka{kavalot, za okolu 3%.

Osnovnata pri~ina za porastot na cenite na mle~nite proizvodi e posledica na nemaweto mleko na pazarot i skokot na otkupnite ceni. Pokraj ova, vo izminatiot period dopolnitelno poskapea energensite i ambala`ata. Vrednosta na dinarot opa|a. Seto ova e zna~itelno optovaruvawe za nas”, veli Ivan Jovanovi}, marketing direktor na “Ni{ka mlekara”.

I srpskite konfekcii se zakanuvaat deka }e ja poskapat oblekata. Milan Kne`evi}, pretsedatel na Asocijacijata na mali i sredni pretprijatija, voedno i sopstvenik na modnata ku}a Modus veli deka poskapuvaweto na oblekata e neminovno.

“Doma{nite proizvoditeli dosega postojano kratea na drugi tro{oci za da opstojat na pazarot, no ve}e gi iscrpivme site mo`nosti koi ni stoeja na raspolagawe. Na konfekciite sekojdnevno im se topi kapitalot.

Ona {to }e go napravam jas, no i drugi tekstilni proizvoditeli e deka od esen, cenata na oblekata }e ja presmetuvame po noviot kurs na evroto”, objasnuva

Galopira~kite ceni i enormnite poskapuvawa se “top-tema” sekade vo regionot. Rastat cenite na lebot, mlekoto, masloto, oblekata, energensite, pa|a samo `ivotniot standard na gra|anite i nivnata kupovna mo}

Kne`evi}.

Srbija kako golem potro{uva~ na nafta, kade {to maloproda`nata cena na gorivata se korigira na sekoi dve nedeli, stravuva i od poskapuvawe na energensite. Seto ova e zna~itelen udar vrz `ivotniot standard na gra|anite koi imaat me|u najniskite neto-plati vo regionot, od 310 evra.

STRUJATA VO GRCIJA DVOJNO POSKAPUVA?!

Gra|anite na Hrvatska, kade {to prose~nata neto-plata e okolu 725 evra, ne se pomalku zagri`eni od poskapuvaweto na osnovnite namirnici. Hrvatskite mediumi najavuvaat deka od septemvri, prvi na udar na branot poskapuvawa }e bidat strujata, gasot, naftata i sekako lebot. Od melni~ko-pekarskata industrija vo Hrvatska procenuvaat deka naesen lebot }e poskapi za 15%, sli~no kako i vo Srbija. Pri~inata za

CENOVNITE [OKOVI rastot na cenata na naftata na svetskite berzi, seriozno vlijae na raspredelbata na prose~niot makedonski mese~en buxet. Tokmu rastot na cenite na prehranbenite proizvodi, uslugite, kako i na energensite, predizvika golem del od makedonskite gra|ani da se otka`at od parnoto-greewe i da preminat na zasega, najevtiniot energens-ogrevnoto drvo. Regulatornata komisija za energetika, nadle`na da ja opredeluva cenata na energensite, }e opredeli nova cena i na strujata i na parnoto koja }e va`i za 2011 godina.

NAJNOVA “ZAKANA” OD MELNI^ARITE No, najavite za poskapuvawe ne zapiraat ovde. Najnovata “zakana” doa|a od melni~ko-pekarskata industrija.

Iako pred nepoln mesec cenata na lebot se zgolemi samo za eden denar, melni~arite sega so sigurnost najavuvaat zna~itelno poskapuvawe na pekarskite proizvodi naesen.

Velat deka vistinskoto poskapuvawe na lebot zna~i duri 32 denari za edna vekna. Ako do neodamna vo privatnite pekarnici mo`e{e da se kupi leb za 18, 20 i 22 denari, ve}e od septemvri melni~arite i

7

pekarite najavuvaat deka eden leb }e se prodava za okolu polovina evro.

Zemjodelcite objasnuvaat deka Makedonija s$ u{te ima najniska cena na lebot. Dodavaat i deka realnata cena na p~enicata, so koja bi gi pokrile proizvodstvenite tro{oci se dvi`i okolu 12 denari za kilogram. Niskite prinosi na p~enica se od usloveniot uvoz so otkupot na doma{nata p~enica. Ottuka posledicite se o~igleni, cenata na lebot } e se zgolemi. Tie najavuvaat deka p~enicata najverojatno do septemvri }e ja ~uvaat vo dr`avnite silosi, a }e ja prodavaat toga{ koga }e

zna~itelnoto poskapuvawe na lebot, ekspertite ja objasnuvaat so zgolemenata otkupna cena na p~enicata, proletnite poplavi vo Hrvatska, kako i letnata su{a koja gi zafati evropskite zemji. Agrokor ve}e po~nal da otkupuva p~enica po cena od 1,2 kuni za kilogram, a lani istoto koli~estvo se prodavalo za 0,80 kuni. Zemjodelcite zaglaveni vo krediti i drugi tro{oci edvaj ~ekale da go prodadat svojot rod. Xebot na gra|anite }e bide na udar i od poskapuvaweto na mlekoto za 6%, son~ogledovoto maslo za 12%. Limonite vo Hrvatska se prodavaat za 7% poskapo, a lukot poskapel za neverojatno 30%. Pokraj nizata poskapuvawa na prehranbenite proizvodi, Hrvatite se vo “gr~” za kolku }e poskapi strujata i gasot. Hrvatskite mediumi javuvaa deka samo pra{awe na denovi e

koga vladata }e dade blagoslov za povisoki smetki za struja i gas.

Dramati~no poskapuvawe na pekarskite proizvodi se najavuva i vo Bugarija. Spored informaciite, lebot vo Bugarija se o~ekuva da poskapi za frapantni 25%. I Grcija koja e s$ u{te pod pritisok na dol`ni~kata kriza ne e po{tedena od poskapuvawa na odredeni proizvodi. Najavata za frapantnoto poskapuvawe na strujata od duri 105%, gr~kite mediumi go narekuvaat visokovolten elektri~en {ok za gra|anite. Pri~inata za ova poskapuvawe e mo`noto prodavawe na gr~kata Nacionalna energetska kompanija (DEI). Vesnikot “Adezmeftos tipos” tvrdi deka vladata vo Atina razmisluva da gi prodade kapacitetite na DEI. Evropskata komisija, Evropskata centralna banka i me|unarodniot Monetaren fond vo svoite izve{tai za Grcija insistiraat da se privatizira DEI, so proda`ba na 40% od akciite vo lignitnite jaglenokopi i hidrocentralite.

Tokmu liberalizacijata na pazarot na elektri~na energija kaj Grcite bi zna~elo poskapuvawe na ovoj energens za 100%.

SKAPOTIJATA GI PROMENI POTRO[UVA^KITE NAVIKI

Ekonomskata kriza, visokite ceni na osnovnite proizvodi re~isi i da gi promenija navikite na potro{uva~ite.

Gra|anite velat deka ne razmisluvaat na luksuz, tuku da go obezbedat najosnovnoto. [tedeweto e edna od navikite koja stana najaktuelna otkako po~na krizata. Isten~eniot buxet stignuva samo za osnovnite tro{oci, namesto za ru~eci i ve~eri po restorani, zimuvawa, letuvawa, vikend-destinacii, kupuvawe na trajni i luksuzni dobra, velat potro{uva~ite. procenat deka cenata e dovolno visoka. Dopolnitelen problem vo momentot e {to kvalitetna p~enica te{ko mo`e da se najde vo regionot, osobeno vo Bugarija i vo Srbija, a nema nitu vo Rusija i vo Argentina, {to zna~i deka Makedonija }e nema od kade da

uveze surovina za proizvodstvo na leb. Analiziraj}i pak spored pplanovite za godine{noto proizvodstvo, zemjava, sepak,nema da gi zadovoli godi{nite potrebi od p~enica, bidej}i }e proizvede 290.000 toni, a & se potrebni 360.000 toni.

8 06.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

POJADOK SO DEN

TELE(DIRIGIRANA) NACIJA

M

ravkata rabotela cel `ivot, i od nea ne stanalo ni{to. A majmunot se zafrkaval po drvjata, i od nego stanalo ~ovek!. Vaka glase{e eden aforizam od pred tri decenii, koj se obiduva{e da ja (s)fati su{tinata i ulogata na trudot vo razvojot na ~ovekot.

So {to se zafrkaval ~ovekot vo me|uvreme? Sudej}i spored najnovite rezultati na presti`nata amerikanska agencija Nilsen, koja gi meri gledanosta i slu{anosta na elektronskite mediumite, toa mora da e televizijata.

Gra|anite na Makedonija so prosek od 5 ~asa i 18 minuti dnevno gledawe televizija se na ekstra visokoto 2 mesto vo svetot! Pred nas e samo Srbija, so prosek od 5 ~asa i 39 minuti, a zad nas e SAD so 5 ~asa i 4 minuti, Grcija so 5 ~asa i 3 minuti, pa Hrvatska so 4 ~asa i 49 minuti... A kaj } e ni be{e na{iot kraj ako imavme nekoja posolidna makedonska televizija ili produkcija koja }e mo`e{e da ni ponudi i nekoe realno {ou kako “Golemiot brat” i “Farma” od doma{no proizvodstvo?! Ili sapunska opera od profilot na “Iljada i edna no}”, “Dolina na sonceto” i “Dolina na volcite”?!

Duri i popularniot Fejsbuk anga`man }e be{e sveden na minimum...

Ako pred pedesetina godini retkite sopstvenici na televizori imale tolkava navala od prijateli, rodnini i sosedi, {to za gledawe na fudbal ili “Veselo ve~e” se zaka`uvale termini kako denes za paso{ i li~na karta, toga{ ne treba({e) da n$ ~udi bumot na televiziski stanici od pred 2 decenii.

Iako dotoga{ na sila be{e potsmevot kon amerikanskiot na~in na `ivot, vo koj eksploatiraniot rabotnik, koga }e dojde popladne od rabota, ima vreme samo da go podgree par~eto pica i da ja otvori limenkata pivo

PRERANO E ZA OPTIMIZAM

oga vo mart 2009 godina glavniot indeks na Wujor{kata berza Dau Xons padna na 6.400 indeksni poeni, {to pretstavuva{e pad za 57% od predhodno postignatiot {pic vo oktomvri 2007 od 14.500 indeksni poeni, {to voedno pretstavuva{e i najgolemiot pad vo poslednite sedumdeset godini, be{e jasno deka amerikanskata ekonomija e soo~ena so dlaboki problemi i golemi predizvici.

Staroto pravilo “koga amerikanskata ekonomija }e kivne ostanatite dr`avi dobivaat nastinka” generalno i ovoj pat se doka`a verodostojno, koga ekonomiite na golem broj zemji vo svetot isto taka vlegoa vo recesija.

Me|utoa, blagodarej}i na vonrednite fiskalni i monetarni merki prezemeni od strana na amerikanskata vlada i amerikanskata centralna banka, tamo{nata recesija be{e dlaboka, no relativno kratka. Od po~etokot na juni 2009 godina, amerikanskata ekonomija povtorno po~na da raste so prose~en kvartalen rast od okolu 3%.

Istovremeno, dvi`ewata na Wjor{kata berza potvrdija deka Amerika gi nadmina najte{kite momenti od ovaa ekonomska kriza. Od postignatoto dno od 6.400 vo mart 2009 godina, ve}e na po~etokot vo oktomvri 2009 indeksot porasna za fantasti~ni 65% i iznesuva{e pove}e od 10.500 indeksni poeni. Re~isi identi~na be{e reakcijata na site berzi {irum svetot.

Vo istiot period duri i Makedonska berza porasna za pove}e od 50% sporedeno so dnoto od 1.600 indeksni poeni od po~etokot na mart 2009 godina. Istovremeno, naftata se zgolemi od 40 dolari na 70 dolari po barel, dodeka cenata na bakarot se zgolemi od 3.500 do 6.000 dolari po ton.

Ovie dve osnovni surovini se koristat vo re~isi sekoja bran{a na industrisko proizvodstvo i zatoa dvi`ewata na nivnite ceni se mnogu dobar indikator za vitalnosta na globalnata ekonomija.

K

STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

ili “koka-kola” pred da zaspie pred televizorot, vo samostojna Makedonija i bukvalno sekoja ulica dobi svoja televizija. Glavata na semejstvoto direktor, `enata spikerka, ednoto dete vodi marketing, drugoto tehnika...

Potpisnikot na ovie redovi svedo~e{e na toa vreme.

Zada~ata za eden zabaven nedelnik bea lokalnite skopski televizii. Odime na adresata na edna od niv. Otvorame vrata, a tesniot hodnik vodi pravo vo “studioto” vo koe voditelot vo `ivo vodi pladnevna programa, koja se sostoi so ~itawe na pe~atot. Desno {alter, na nego natpis “Pozdravi i ~estitki 100 denari”. Vo malata pauza mu se pretstavuvame na voditelot, a toj najqubezno n$ nudi da u~estvuvame vo “programata”. Fotoreporterot sedna, se iznamuabetija za zdravje, rabota i sli~no, i toga{ sfa}ame deka dvajca gosti odedna{ se i premnogu za agolot na “svadbarskata” kamera...

Se ~ini deka ne se raboti za toa kolku denes go imame odminato toj stadium na TV-erata, tuku za toa deka spa|ame vo dru{tvoto na kolektivnite op{testva, koi ja preferiraat t.n. moderna tam-tam civilizacija. Ako ne si videl na TV, {to }e pravi{ muabet so nekogo, vo retkite priliki, koga ne gleda{ TV? I, kako {to gledame, prili~no dobro ni odi...

Me|utoa, od po~etokot na oktomvri 2009 do denes, vrednostite na ovie parametri se re~isi identi~ni. Se razbira vo me|uvreme ima{e odredeni dvi`ewa nagore, pa nadolu, no momentalno vrednosta na indeksot Dau Xons kako i cenata na naftata i bakarot ne se zna~ajno porazli~ni od po~etokot na 2009 godina. Sli~nite ceni na naftata i bakarot impliciraat deka dene{nata globalna pobaruva~ka ne e drasti~no zgolemena sporedeno so pred godina dena, dodeka vrednosta na indeksot Dau Xons implicira deka berzata e nesigurna za stepenot so koj }e se razviva amerikanskata ekonomija vo narednite godina dena.

Deka amerikanskata ekonomija zazdravuva i povtorno raste e fakt. Me|utoa, neizvesnosta koja e reflektirana vo berzanskite indeksi proizleguva od samiot intenzitet na ekonomskiot raste`. Po re~isi sekoja recesija na amerikanskata ekonomija vo poslednite 30 godini, ekonomskiot raste` koj slede{e vo prvite tri do ~etiri kvartali vedna{ po recesijata vo prosek sekoga{ be{e me|u 5 i 7 procenti. Vakviot oblik na ekonomsko zazdravuvawe ekonomistite go narekuvaa zazdravuvawe vo forma “V”, {to ozna~uva nagol pad na ekonomska aktivnost ({to vsu{nost e samata recesija), po {to sledi period na nagol rast, pred ekonomijata da se vrati na dolgoro~niot svoj prosek na raste`.

Me|utoa, objavenite podatoci za poslednite tri kvartali poka`uvaat deka amerikanskata ekonomija vo prosek raste so 3%. Se razbira ovaa stapka na raste` e solidna sama po sebe, no sepak e polovina od stapkata na raste` koja generalno slede{e po recesiite vo izminatite trieset godini.

Toa {to zagri`uva ovoj pat e deka postignatata stapka na rast od 3 procenti e rezultat na ogromnite fiskalni i monetarni merki ~ija golemina e bez presedan vo

amerikanskata ekonomija. Se postavuva pra{aweto dali zazdravuvaweto na amerikanskata ekonomija ovoj pat e vo klasi~nata forma “V” ili ne.

So drugi zborovi, ako amerikanskata ekonomija postigna rast na svoeto bruto-doma{no proizvodstvo od samo 3% vo poslednite tri kvartali, i pokraj ogromnite fiskalni i monetarni merki, {to }e se slu~i so amerikanskata ekonomija koga efektite od ovie merki }e pominat? Tuka posebno se misli na ogromnite fiskalni stimulativni merki koi bea prezemani od strana na amerikanskata vlada vo 2009 godina. Zatoa, ponatamo{noto zazdravuvawe na amerikanskata ekonomija se nao|a na krstopat.

Zna~i ve}e e jasno deka najoptimisti~noto scenario za amerikanskata ekonomija vo naredniot period e deka }e prodol`i da raste so prose~na stapka od 3%, i te{ko deka }e mo`e da postigne pogolema stapka na raste` barem vo narednite dve godini. No, postoi rizik deka stapkata na rast na amerikanskiot BDP mo`e da se namali vo poslednata polovina od 2010 godina, po istekot na efektite od fiskalnite stimulativni merki.

Rizikot deka amerikanskata ekonomija mo`e povtorno da vleze vo recesija, iako vo ovoj moment e relativno mal, sepak ne mo`e celosno da se otpi{e. Me|utoa, problemot za amerikanskata vlada dokolku ekonomijata povtorno vleze vo recesija e deka ovoj pat }e gi nema istite resursi na raspolagawe kako {to gi ima{e vo 2008 godina.

No, kako i da e, samata berza e najdobriot indikator deka raste`ot na amerikanskata ekonomija vo narednata godina, vo najdobar slu~aj, } e bide pod prosek. Ova se razbira }e ima posledici i za drugite zemji vo svetot, posebno Evropa, koja te{ko deka }e mo`e da raste so pogolem procent bez amerikanskata ekonomija da bide podinami~na.

DEN DON^EV

Ekonomski analiti~ar

Seto ovaa zna~i deka makedonskata ekonomija, pod momentalno postavenata fiskalna i monetarna struktura, nema da ima prostor za postignuvawe na pogolema stapka na rast vo 2011 godina od toa {to }e se postigne vo Evropa. Vpro~em, ve}e e jasno deka }e bideme sre} ni dokolku uspeeme duri i da se pribli`ime do vladinata proekcija od 2 procenti rast na BDP za 2010 godina. Li~no ostanuvam na mojata procenka od samiot po~etok na ovaa godina deka rastot na makedonskata ekonomija za 2010 godina }e bide pod 1%. No, za `al ve}e e jasno deka i narednata godina }e bide sli~na.

A toa e porazitelno za na{ata dr`ava.

Zatoa, namesto da baraat de`uren vinovnik vo globalnata ili evropskata ekonomija, ~ii problemi se od drasti~no poinakov karakter od makedonskata ekonomija, vreme e makedonskata vlada da prezeme merki koi }e bidat naso~eni isklu~ivo kon namaluvawe na ogromnite neproduktivni fiskalni rashodi, a za{tedenite sredstva, koi mo`at da iznesuvaat duri do 400 milioni evra, da gi naso~i kon privatniot sektor.

Vo ovoj mig, ovaa e ednistvenata politika koja mo`e da & ovozmo`i rast na makedonskata ekonomija pogolem od 2% vo 2011 godina.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,400 2,390 2,380 2,370 2,360 2,350 2,340 2,330 2,320 2,310

MBI 10

2,590

MBID

OMB

109.50

2,580

9

06.08.2010

109.00

2,570 108.50

2,560 2,550

108.00

2,540

107.50

2,530 107.00

2,520 2,510

29/07/10

31/07/10

02/08/10

04/08/10

106.50

29/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

31/07/10

02/08/10

04/08/10

29/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

31/07/10

02/08/10

04/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKIOT I REGIONALNITE PAZARI NA KAPITAL SO POTENCIJAL ZA GOLEM RAST

MAKEDONSKA BERZA

VRA]AWETO NA OPTIMIZMOT E SÈ [TO MU TREBA NA REGIONOT

17.03.2010 9

Optimizmot kaj malite investitori mo`e da ja zgolemi likvidnosta kaj pazarite na kapital, a so toa i da go privle~e vnimanieto na institucionalnite investitori doma{ni i stranski

N

Kina”, smeta Kostadinovski Negovite o~ekuvawa se deka e mo`en domino efekt kaj pazarite na kapital vo regionov.

“Momentalno malite investitori se deprimirani zaradi slu~uvawata na ekonomski i politi~ki plan, pa ne investiraat dodeka institucionalnite investitori toa ne go pravat poradi slabata likvidnost koja go ograni~uva nivniot vlez i izlez na ovie pazari. Vedna{ {tom se vrati razni{anata dovreba i optimizmot kaj malite investitori istite bi otpo~nale da investiraat odnosno trguvaat na berzite so {to }e se podobri likvidnosta na istite. Vakvata podobrena likvidnost vedna{ bi go privlekla interesot na institucionalnite investitori”, objasnuva Kostadinovski.

Sli~ni stavovi i razmisluvawa imaat i drugite finansiski analiti~ari kaj nas no i vo regionot.

Ivan Ivin pretsedatel na upravata na slovene~ka Ilirika Investments komentira{e deka pri~inite zo{to investiciskite fondovi investiraat vo stranstvo le`at vo faktot {to podolg period, investitorite i nemaa drug izbor osven investicii vo doma{nite pazari na kapital.

Spored nego momentalniot investiciski trend e samo prodol`uvawe na diverzifikacija na portfoliata na investitorite.

“Se investira vo stranstvo bidej}i o~ekuvaniot rast na

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

edostigot od optimizam e glavna pri~ina zo{to Makedonska berza i pazarot na kapital zaedno so ostanatite od regionot s$ u{te se vo letargija i pokraj potencijalite za rast koj istite go imaat.

“Najgolem problem koj ve}e mnogu pati e spomenuvan i toa ne samo od moja strana e problemot na likvidnosta.

Istata }e bide nadminata vo onoj moment {tom na pazarite na kapital vo regionot, no i kaj nas se vrati izgubeniot optimizam i dovreba na investitorite”, smeta Kosta Kostadinovski izvr{en direktor vo Ilirika Fund menaxment Spored Kostadinovski, dokolku se vrati optimizmot kaj investitorite toa vedna{ }e pridonese za zgolemena likvidnost kaj berzata, a so samoto toa i ostvaruvawe na natprose~ni prinosi.

“Ima golemi mo`nosti za rast na prinosite vo slu~aj da se povrati optimizmot, a so toa i likvidnosta kaj doma{nata berza no i kaj berzite vo regionot. Spored mene ovie prinosi bi bile zna~itelno pogolemi vo odnos na prinosite koi bi se ostvarile kaj pazarite na kapital vo zemjite od Jugoisto~na Evropa, Zapadna Evropa, pa duri i od dr`avite koi go so~inuvaat popularniot BRIK (Brazil, Rusija, Indija i

IDENTI^EN PROMET KAKO I PRETHODNIOT DEN

M

BDP vo drugite zemji, a so toa i izgledite za porast na selektiranite stranski pazari se zna~itelno povisoki od izgledite za porast na doma{niot pazar. Po primerot na lokalnite komercijalni banki koi za svoite pari baraat i ~ekaat na dobri proekti, taka i lokalni fondovi se vo potraga po sigurni i dobri proekti vo koi }e investiraat. Fakt e deka doma{nite hartii od vrednost se evtini i deka postoi potencijal, no nema

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

05.08.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

22.00

10

6,600

Лотарија на Македонија Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

414.00

2.99

75,348

144.00

2.86

5,760

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

755.15

1.77

240,894

1,900.00

1.66

19,000

Име на компанијата Попова Кула Демир Капија

Винарска визба Тиквеш Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Гранит Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Просечна цена (МКД) 626.15

%

Износ (МКД)

-1.92

407,000

26850

-0.56

107,400

Стопанска банка Битола

2669.26

-0.40

144,140

Алкалоид Скопје

3960.44

-0.33

534,660

3,730.00

-0.27

93,250

Топлификација Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

31,742,419.49

1.65%

-4.90%

-6.51%

-1.97%

1.34%

8/3/2010

Илирика ГРП

20,362,945.55

1.75%

-0.16%

0.27%

1.61%

6.35%

8/3/2010

Иново Статус Акции

16,492,554.44

-1.80%

-5.47%

-13.00%

-11.77%

-6.40%

8/4/2010

KD Brik

23,113,858.43

3.94%

5.43%

11.83%

7.21%

17.11%

8/4/2010

KD Nova EU

21,683,386.05

-0.04%

-5.92%

-7.46%

-5.07%

9.16%

8/4/2010

КБ Публикум балансиран

26,370,394.42

2,36%

-2,34%

-3,75%

-0,86%

0.55%

8/4/2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,960.44

390.18

10.15

0.90

54,562

7,500.00

341.43

21.97

0.22

3,071,377

626.15

105.83

5.92

0.62

2,014,067

3,204.81

533.81

6.00

0.93

MPT (2009)

112,382

26,850.00

/

/

0.75

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

6.49

0.73

SBT (2009)

389,779

2,669.26

211.39

12.63

0.61

STIL (2009)

14,622,943

183.29

0.11

1,657.54

2.56

276,739

TPLF (2009)

450,000

3,730.00

61.42

60.73

1.09

240,894

ZPKO (2009)

271,602

2,249.91

/

/

0.30

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

3960.44

-0.33

534,660

Комерцијална банка Скопје

3204.81

0.15

410,216

626.15

-1.92

407,000

2249.91

0.00

755.15

1.77

05.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2009)

%

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

05.08.2010

GRNT (2009)

05.08.2010 Просечна цена (МКД)

ЗК Пелагонија Битола

05.08.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

BESK (2009)

Гранит Скопје

nosti, v~era toa go napravi samo osnovniot berzanski indeks MBI-10. Negovata vrednost v~era se namali za 0,22% dostignuvaj}i vrednost od 2386,59 indeksni poeni. Vo ramkite na berzata, ostanatite dva indeksa }e go zapo~nat dene{noto trguvawe so povisoki vrednosti vo odnos na prethodniot den. MBID v~era zabele`a rast od 0,51% taka {to novata vrednost na ovoj indeks pred po~etokot na dene{noto trguvawe sega iznesuva 2557,80 indeksni poeni. Kaj OMB rastot v~era iznesuva{e 0,22%.

Novata vrednost so koja OMB go zavr{i v~era{noto trguvawe iznesuva 108,9 indeksni poeni. Rastot na indeksite OMB i MBID povtorno gi vrati dobitnicite vo golem broj, odnosno onie hartii od vrednost koi v~era ja zgolemija svojata cena. V~era bea registrirani 10 vakvi hartii od vrednost, a najgolem rast be{e zabele`an kaj akcijata na Popova Kula i toa za 10%. Brojot na gubitnici v~era iznesuva{e 5 hartii od vrednost. Niven predvodnik be{e akcijata na Granit koja zabele`a pad od 1,92%. Nepromeneti ostanaa 5 hartii od vrednost.

05.08.2010

Макпетрол Скопје

Име на компанијата

s$ u{te dvigateli koi pesimizmot, vo odnos na izgledite na doma{nite pazari, }e go pretvori vo optimizam”, izjavi Ivin.

Investitorite, smeta Ivin, }e bidat zainteresirani povtorno za investirawe samo dokolku se sozdade povolna klima ili se podobrat o~ekuvawata na pobrz ekonomski rast, koga }e se namali baukot na birokratskata bavnost, naplatata, a so toa i nedostigot na likvidnost vo ekonomijata.

akedonska berza dva dena po red so re~isi identi~ni prometi. V~era{niot den vo ramkite na trguvaweto bea ostvareni okolu 7,56 milioni denari, promet {to e za nijansa pomal vo odnos na onoj od prethodniot den koga bea ostvareni okolu 7,97 milioni denari.

V~era{niot promet povtorno be{e realiziran vo ramkite na klasi~noto trguvawe pri {to bea realizirani 66 transakcii.

Skoro ist promet kako i zav~era be{e realiziran i kaj obvrznicite od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. V~era so ovaa obvrznica be{e realiziran promet vo iznos od 4,13 milioni denari.

Sli~na situacija i kaj akciite. Povtorno za investitorite v~era be{e najinteresna akcijata na Alkaloid. Vkupno od ovaa akcija v~era bea istrguvani 135 hartii od vrednost so vkupen promet od okolu 534 iljadi denari.

Monotonijata vo ramkite na v~era{noto trguvawe edinstveno uspeaja da ja razbijat berzanskite indeksi. Za razlika od prethodniot den koga site tri indeksi prokni`ija poniski vred-

% на промена

обврзници

81,907

17

8.39

обични акции

35,416

39

-21.33

117,323

56

-2.71

5,737

10

-36.93

5,737

10

-36.93

123,061

66

-5.11

Вкупно Официјален пазар обични акции Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 05.08.2010)

10 06.08.2010

INTERVJU ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

akvi proizvodi i uslugi nudi Stopanska banka za malite biznisi?

Vo momentov nudime raznovidni kreditni proizvodi – kreditni linii na revolving princip, koi mo`e da se koristat za premostuvawe na tekovnite potrebi za likvidni sredstva, odnosno za obrten kapital. Revolving kreditot e do 100.000 evra i mo`e da se koristat onolku sredstva kolku vo momentot se potrebni, a se vra}aat soglasno so mo`nostite na delovniot subjekt. Vo paketot se i kratkoro~ni krediti do 12 meseci so ednostavna i brza procedura za odobruvawe kako i dolgoro~ni i investiciski krediti za finansirawe na konkretni proekti, so podolg period na otplata i grejs period zavisno od potrebite na klientot. Stopanka banka nudi celosna poddr{ka na raboteweto na malite i mikro kompanii i vo delot na platniot promet vo zemjava i stranstvo, depozitite, delot na kreditnite karti~ki i sli~no. Dopolnitelno, blagodarenie na e-banking servisot, na{ite klienti imaat mo`nost da gi vodat svoite li~ni i korporativni finansii onlajn i da za{tedat vreme koe e navistina limitirano za sekoj pretpriema~.

Dali ovie krediti se dostapni i za novi mali biznisi?

Poradi procesot na procenka i upravuvawe so rizikot vo raboteweto, Bankata nudi kreditni proizvodi na postojni mali i mikro kompanii, a za po~etnite mali biznisi se nudi poddr{ka preku vodeweto na smetkite, profesionalni bankarski soveti i preporaki za biznisot.Bankata go ima naso~eno kreditiraweto kon mali i mikro kompanii, koi profitabilno deluvaat na pazarot minimum 12 meseci.

Sepak, prodol`uvame so razvojot na brojni drugi proizvodi i uslugi so koi sigurno }e se opfatat kompaniite koi sse aktivni do kompaniite koi 12 meseci i ko osnovani. {totuku se os naplatata na Kakva e napla kreditite vo ssektorot za mali biznisi, se odrazuva nelikvidnosta na komli nelikvidno otplatata na paniite vrz ot kreditite? ekonomska kriza Svetskata eko vlijae{e vrz site segmenti na raboteweto na makedonskiot pazar, a so stabiliziraweto na ekonomijata, va`no malite osobeno e va biznisi da iimaat pristap do kreditite vo sklad so politikata za upravuvawe i optimalno definiranite kreditni kriteriumi.

Voedno bankata proaktivno gi sovetuva klientite za iznao|awe na re{enija za

K

BORKICA KRSTOVA

DIREKTOR NA DIREKCIJA ZA KREDITI ZA MALI I MIKRO BIZNISI VO STOPANSKA BANKA

NUDIME RE[ENIJA ZA PODOBRUVAWE NA LIKVIDNOSTA Stopanska banka vo filijalite postavi po eden sovetnik za

mali biznisi koj individualno na sekoj klient mu pomaga vo upravuvaweto so biznisot i koristeweto na bankarskite proizvodi i uslugi МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5.00%

СКИБОР

3.25%

4.57%

5.30%

6.32%

Ломбарден кредит

6.50%

МКДОНИА

3.20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60% 11.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61.5042

Комерцијална

6.70%

7.50%

8.00%

10.80%

САД

долар

46.5729

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

В.Британија

фунта

74.2446

36м

10.20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44.7955

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45.5317

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42.5223

61.6

47.6

74.9

45.5

Извор: НБРМ

reprogramirawe na dolgot i ima celosna kontrola vrz nefunkcionalnoto portfolio koe se odr`uva vo predefiniranite ramki.

Dali o~ekuvate kamatnite stapki na ovie kreditni proizvodi da se namalat?

Kamatnite stapki na kreditnite proizvodi za malite i mikro kompanii se menuvaa vo soglasnot so monetarnata politika i uslovite koi vladeat vo pazarnoto opkru`uvawe. So poslednata korekcija, kamatnite stapki se namalija od 1 do 3 procentni poeni i stanaa najatraktivni na pazarot.

Dopolnitelno, rabotime na skratuvawe i poednostavuvawe na procedurata za dobivawe na ovie kreditni proizvodi, so {to pove}e }e se dobli`ime do na{ite klienti.

Koi se novitetite koi gi voveduvate za kompaniite?

Soglasno najavite Stopanska banka vo ramki na svojata opredelba da bide banka na strana na klientite, od neodamna vovede nov model na organizacija so cel da ja podobri i da jaolesni sorabotkata so mali i mikro kompanii. Imeno, vo sekoja na{a filijala postaven e sovetnik za mali biznisi koj e stru~no obu~en, so individualen pristap kon sekoj klient da im pomaga vo upravuvaweto so biznisot i koristeweto na bankarskite proizvodi i uslugi.

Ovaa organizaciona izmena doa|a so noviot model na funkcionirawe na filijali, koja po~na da se primenuva ovaa godina i poteknuva od iskustvoto na grupacijata. Personalniot odnos na sovetnikot od Bankata so kompaniite koi gi vodi vo svojata filijala ovozmo`uva podobro da gi poznava i razbira nivnite potrebi i da nudi ad hoc re{enija i proizvodi koi najmnogu odgovaraat na biznisot na klientot. So podobrenite uslovi, Stopanska banka nudi pogolema mo`nost na malite biznisi da go iskoristat svojot potencijal i da go pro{irat svojot biznis.

Dali na malite biznisi im nudite pove}e od oficijalnite proizvodi i uslugi?

Proaktivniot pristap na bankata im ovozmo`uva na korisnicite niza povolnosti - stru~en, profesionalen sovet vo procesot na opredeluvawe na uslovite na kreditot, zavisno od potrebite na biznisot.

O~ekuvawata prodol`uvaat da rastat kaj klientite, a toa za nas pretstavuva predizvik i obvrska postojano da nudime adekvatni proizvodi na edna strana, kako i konsultativna usluga od druga strana. Na toj na~in, Stopanska prodol`uva vo svojata misija da bide lider vo ponudata na kvalitetni uslugi, ovozmo`uvaj}i razvoj i maksimalno zadovolstvo na klientite.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

11

06.08.2010

NEDOSTIGOT OD P^ENICA GO NARU[I I MAKEDONSKIOT PAZAR

RASTE OTKUPNATA CENA NA MAKEDONSKATA P^ENICA M GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

elni~arite se vo panika deka godinava nema da uspeat da nabavat dovolno p~enica. Doma{nite proizvoditeli taktiziraat so proda`bata na lebnoto `ito nadevaj}i se na povisoka cena, a ni zemjite vo regionot poradi lo{ite vremenski uslovi koi im go prepolovija ovogodine{niot rod na p~enica, nemaat vi{oci za izvoz.

Melni~arite se zainteresirani da otkupat {to pove} e doma{na p~enica poradi vladinata odluka da dozvoli uvoz samo za edna tretina od koli~ininite za koi imaat otkupeno doma{na p~enica. Tie }e baraat i nejzino povlekuvawe.

Vo sprotivno, predupreduvaat, }e ostaneme bez leb.

Blagoj Stoj~ev, sopstvenik na Mlin Stoj~ev od Bitola i pretsedatel na grupacijata na melni~ari pri Stopanskata komora na Makedonija potencira deka se pri kraj so otkupot na p~enicata i deka prinosite godinava se mnogu mali.

“Godinava ima za 30-40% pomal rod poradi {to se otkupeni i pomali koli~ini.

Ova }e ni smeta pri uvozot na p~enica bidej}i ne ni doz-

Melnicite koi dosega taktiziraa so otkupot nadevaj}i se na evtina doma{na p~enica, sega se vo panika.

Vo regionot p~enica nema, a doma{nata poskape

voluva da uvezeme pogolemi koli~ini, no mislam deka vladata e razumna i deka }e ja povle~e odlukata so koja ne ograni~uva da otkupime tri kilogrami doma{na p~enica za da uvezeme eden kilogram od stranstvo”, veli Stoj~ev i dodava deka }e ima dovolno p~enica za narednite nekolku meseci.

Mali koli~ini ima otkupeno i melnicata Kadino, od kade {to se nadevaat deka Vladata }e ja povle~e odlukata.

“Odlukata za vrzuvawe na uvozot so doma{en otkup ne e vo red zatoa {to imame otkupeno za 50% pomalku p~enica za razlika od minatata godina”, veli \eor|ievski

17.03.2010 11 Raste cenata na p~enicata.

Sega se otkupuva po 10 denari koj potencira deka vakvi nepredvidlivi uslovi na pazarot se slu~uvaat edna{ vo 10 godini.

Edinstveno ko~anskiot proizvoditel na bra{no Makmlin nema problemi so obezbeduvaweto na potrebnite koli~ini na p~enica. Nikol~o \orgiev, direktor na melnicata potencira deka zavr{il so otkupot na doma{na p~enica i sega }e zapo~ne so uvoz na p~enica.

“Sakam porano da zapo~nam so uvoz za da kupam pokvalitetna p~enica od sosedstvoto, za-

toa {to naesen kvalitetnata p~enica }e bide otkupena i } e ostane samo nekvalitetnata.

Pretplaten sum na regionalnite berzi i sekojdnevno primam informacii kolkava e ponudata i pobaruva~kata na p~enicata vo sosedstvoto”, veli \or|iev.

Poznava~ite na sostojbite vo melni~arskata industrija potenciraat deka za nedostigot od p~enica se vinovni i samite melnici. Tie taktiziraa i sakaa da ja otkupat p~enicata od zemjodelcite za sedum denari, vo sprotivno } K

ZGOLEMEN BROJOT NA GRADE@NI DOZVOLI

Z

a 0,4% e zgolemen brojot na izdadenite odobrenija za gradba vo juni, vo odnos na istiot mesec lani, poka`uvaat podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Izdadeni se vkupno 253 grade`ni dozvoli, a predvidenata vrednost na objektite iznesuva re~isi 1,5 milijardi denari, {to e za 5,3% pove}e od juni 2009 godina. Od vkupniot broj izdadeni odobrenija, 71,9% se nameneti za

objekti od visokogradba, 11,1% za objekti od niskogradba i 17% se odnesuvaat na objekti za rekonstrukcija. Objektite kaj koi kako investitori se javuvaat fizi~ki lica zazemaat 72,3% od vkupniot broj, dodeka delovni subjekti }e gradat 27,7% od vkupno 253 objekti.

Predvidena e izgradba na 379 stanovi, so vkupna korisna povr{ina od 36.520 metri kvadratni.

Godinava se predvideni za 3,8% pove}e stanovi vo

sporedba so lani i 21,9% pove}e korisna povr{ina.

HIPOTEKARNI KREDITI OD UNIBANKA SO 7,9% KAMATA NIBanka plasira{e U kreditna linija od 400 milioni denari za

hipotekarni i stanbeni krediti za fizi~ki lica.

Promotivno, novite hipotekarni i stanbeni krediti za fizi~ki lica }e se odobruvaat so kamatna stapka 7,90% na godi{no nivo, bez administrativni tro{oci kon bankata.

Politikata na UNIBanka

e da im izlezeme vo presret na klientite i da im ovozmo`ime transparentni uslovi za kreditirawe vodej}i gri`a za nivniot semeen buxet, velat vo bankata.

Celta na ovoj povolen kredit so atraktivna kamatna stapka e da im ovozmo`i na klientite da gi realiziraat svoite potrebi i `elbi, kupuvawe stan ili ku}a, reno-

virawe, dogradba, adaptacija, refinansirawe na posteoe~ki obvrski vo drugite banki so {to }e gi namalat svoite mese~ni rashodi i sl.,soop{tuvaat od Bankata.

Promotivniot period za ovie odli~ni kreditni uslovi so brz rok na isplata na parite i dolgi rokovi na otplata do 25 godini, e do 30 septemvri.

VLADATA ]E GO SUBVENCIONIRA IZVOZOT NA VINO

O

bezbeduvawe subvencii za izvoz na vino i za destilacija se nekoi od merkite so koi Vladata saka da mu pomogne na lozarstvoto.

Situacijata vo ovoj sektor dopolnitelno ja iskompliciraa golemite zalihi od vino,a proizvedenite koli~ini ostanaa neprodadeni poradi svetskata ekonomska kriza.

"Vladata sega pravi novi analizi kako bi mo`ele

natamu da im pomogneme. Tie analizi ne se zavr{eni. Ne mo`am da dadam kone~en odgovor, no se razmisluva vo prvaec na davawe subvencija za izvoz na vino i za destilacija. Mo`ebi drugi varijanti se vo optek, no jas za ovie razgovarav so resorniot minister Qup~o Dimovski. Koga }e zavr{at analizite, javnosta i proizvoditelite navremeno }e bidat informirani",

kupuva po cena od 9,5 do 10 denari. Smetam deka }e dostigne do 12 denari.

Odlukata na vladata za vrzuvawe na uvozot so doma{niot otkup e dobra i }e pridonese za za{tita na doma{noto proizvodstvo”, smeta Veqo Tantarov, pretsedatel na Sojuzot na zemjodelcite.

Toj godinava o~ekuva vistinska bitka za otkup na lebno `ito.

Taktizirawe najavuva i Vlatko Jovanov od Ov~epolijata.

“Prvi~no zapo~navme da ja davame p~enicata po sedum denari za kilogram, a sega dostigna 12 denari. Dobar del od zemjodelcite vo moeto selo ja predadoa p~enicata, no }e barame od melnicite da ni dadat povisoka cena ili }e si ja povle~eme p~enicata”, dodava Jovanov i potencira deka tie nemaat potpi{ano dogovori so melni~arite, tuku samo otkupni bele{ki. Spored noviot Zakon bez dogovori, otkupuva~ite ne mo`at da ja otkupat p~enicata.

Vo zemjava godi{no se proizveduvaat okolu 250.000 toni p~enica, no vo melni`arite zavr{uvaat okolu 150.000 toni. Vkupnite potrebi za lebno `ito vo zemjava iznesuvaat okolu 300.000 toni godi{no.

P~enicata e zaseana na 96.000 hektari.

izjavi premierot Nikola Gruevski.

Spored nego, vo ovoj moment ne e najva`no dali izvozot }e se realizira vo {i{iwa ili vo cisterni, kako nalivno, za{to zalihite se pregolemi.

Bitno, e naglasi, da se plasiraat zaostanatite koli~ini i da se podmiri dolgot po {to }e mo`at da se prezemat i isplatat novite.

O

M

E

R

e uvezat p~enica i povtorno }e imaat dovolno surovina za proizvodstvo na bra{no.

Zatoa, sega{nata odluka da uvezat samo 1/3 od koli~inata koja doma ja otkupile doma{na p~enica, za niv e krajno nepovolna i baraat nejzino ukinuvawe.

I ZEMJODELCITE TAKTIZIRAAT I kaj zemjodelcite zasega nema golem interes za predavawe na p~enicata poradi o~ekuvaweto deka }e postignat povisoka cena.

“Zasega p~enicata se otC

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

12 06.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

ZAEMNI INVESTICII

HRVATITE INVESTIRAAT, SRBITE SE @ALAT

Od 1999 do 2008 godina, edna pettina od hrvatskite investicii vo stranstvo zavr{ile vo sosedna Srbija. Od druga strana, Srbite se `alat na politi~ki pri~ini zo{to ne mo`at da vlezat na hrvatskiot pazar

N

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ajnovata analiza na nadvore{nata trgovija na Srbija, koja ja izgotvi Stopanskata komora vo Belgrad, poka`uva deka ne samo {to pome|u dvete sosedni dr`avi raste koli~inata na promet na proizvodi, tuku Hrvatska stanuva strate{ki va`en partner za srpskata ekonomija.

Vo poslednite osum godini, me|usebnata razmena pome|u ovie dve zemji porasnala za duri sedum pati. Ako se znae deka razmenata na po~etokot od ovaa decenija vo 2000 godina iznesuvala 40 milioni evra, mo`e da se ka`e deka toa i ne e iznenaduva~ki rezultat. Me|utoa, so otvaraweto na CEFTA, zonata za slobodna trgovija vo 2007 godina, ekonomskata sorabotka pome|u ovie dve sosedni zemji intenzivno se zabrza.

Vakviot raste~ki trend go potenciraa neodamna i pretsedatelite na dvete sosedni zemji Boris Tadi} i Ivo Josipovi}, za vreme na neodamne{nata poseta na prviot ~ovek na Hrvatska vo

Srbija. Na ovaa poseta be{e zaklu~eno deka ekonomiite na dvete zemji se komplementarni i naso~eni edna kon druga, pri {to vo potpolnost treba da se koristi prednosta koja ja dava liberalizacijata na CEFTA-zonata.

Na listata za nadvore{na trgovija na Srbija, Hrvatska vo 2009 godina so obrt od 689 dolari, go zazede desettoto mesto. Spored vrednosta na ostvareniot izvoz, taa se nao|ala na desettoto mesto, dodeka po vrednosta na uvozot, hrvatskata ekonomija se nao|ala na edinaesettoto mesto. Vo tekot na prvite pet meseci od 2010 godina, vkupnata razmena dostignala 244,4 milioni dolari, {to e za 4,96% pove}e od istiot period lani.

Pritoa, podatoticite na Stopanskata komora na Srbija poka`uvaat deka Srbija imala deficit od 30,7 milioni dolari. Srpskiot izvoz iznesuval 106,9 milioni, dodeka vo sprotiven pravec, vo Srbija pristignale proizvodi za 137,5 milioni dolari.

Dvi`ewata na uvozot i izvozot poka`uvaat u{te edna interesna tendencija.

Srpskiot izvoz vo Hrvatska

HRVATSKA JA UKINUVA AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII

H

rvatskata vlada na v~era{nata sednica donese odluka da se ukine Agencijata za pottiknuvawe na izvozot i investiciite, kako del od vladinata programa za reforma na javnata administracija vo nasoka na ekonomskoto oporavuvawe na zemjata.

Vrabotenite, opremata, pravata i obvrskite na Agencijata so ovaa

reorganizacija se prefrlaat vo nadle`nost na Ministerstvoto za stopanstvo, trud i pretpriemni{tvo.

So ovoj predlog na Vladata se predviduva vrabotenite vo Agencijata da se preraspredelat na rabota vo Ministerstvoto, a onie za koi }e nema rabota }e ostanat bez rabota.

Osven Agencijata za pot-

porasnal za 7,5%, a istovremeno e ostvaren porast na hrvatskiot izvoz koj iznesuva 3,1%. Spored ovie brojki, o~igledno e deka debalansot se namaluva, {to e dobro, kako od politi~ki taka i od ekonomski aspekt.

SRPSKITE INVESTITORI SE @ALAT NA SILEN POLITI^KI PRITISOK U{te edno pole na ekonomska sorabotka e mnogu interesno, bidej}i tokmu toa go poka`uva strate{koto zna~ewe na Hrvatska kako ekonomski partner. Obemot na vkupnite investicii na hrvatskite kompanii vo Srbija, preminal polovina milijarda evra (520 milioni), so {to Hrvatska stanuva {esti po vrednost investitor vo srp-

tiknuvawe na izvozot i investiciite, se ukinuvaat i Fondot za razvoj i vrabotuvawe i Fondot za regionalen razvoj.

Vo 14 institucii opfateni so reformata na javnata administracija se vraboteni 962 vraboteni za koi godi{niot tro{ok za plata e 11 milijadi kuni, a zakupot na prostor ~inel 10 milijadi kuni.

TRANSPARENSI: NA BALKANOT CARUVA KORUPCIJATA

B

osna i Hercegovina e najkorumpiranata dr`ava vo Evropa, poka`a najnovoto istra`uvawe na „Transparensi interne{nel”, spored koe sekoj gra|anin na BiH vo prosek pri poseta na lekar pla}a potkup od 126 evra.

So prose~no okolu 213 evra univerzitetskite profesori se „obvrzuvaat na naklonetost”, se naveduva vo izve{tajot, so napomenata deka ovaa suma iznesuva pove}e od

polovina od prose~nata mese~na plata vo zemjata.

Zakonite na „zemawe i davawe pod raka” se prifateni vo site sloevi na op{testvoto, a sitnata korupcija se nadovrzuva na krupnite izmami, prenesuva Doj~e vele.

BiH e na samoto dno na evropskoto skalilo „na ~esnost”, na koe na vrvot se skandinavskite i zapadnoevropskite zemji.

Situacijata ne e rozova nitu vo ostanatite zemji na Balkanot.

Vo Srbija lani pettina od gra|anite primile potkup, a vo Bugarija, koja e ~lenka na EU, toa go pravi sekoj ~etvrti gra|anin.

Politi~kata elita e dvi`e~ka sila za korupcijata vo BiH, veli direktoort na „Transparensi” za BiH Sr|an Blagohevi}. „Takanare~nata mala korupcija vo oblastite kako {to se zdravstvoto, {kolstvoto, administracijata i policijata proizleguvaat od golemite izmami”.

SRBIJA IZVEZLA STRUJA ZA 42 MILIONI EVRA

D

r`avnoto pretprijatie elektrostopanstvo na Srbija (EPS) objavi deka od po~etokot na godinata ostvarilo izvoz od nad milijarda kilovati elektri~na energija, vo vrednost od 42 milioni evra.

Rakovodstvoto na kompanijata precizira{e deka strujata bila prodadena na slobodniot pazar po prose~na cena od 4,2 evrocenti za kilovat~as.

Izvozot, pokraj obezbedenata struja za doma{niot pazar, e ovozmo`en blagodarenie na povolnata hidrolo{ka sostojba i dobro planiranite remonti na postrojuvawata.

Kako {to prenese agencijata Beta, naplatata na elektri~na energija vo Srbija iznesuva okolu 90%.

skata ekonmija. Za rabotite da bidat u{te pointeresni, ovoj obem pretstavuva 19% od site hrvatski investicii vo stranstvo, so {to Srbija se nao|a na vtoro mesto, vedna{ posle Holandija.

Za `al, vo obratna nasoka, rabotite ne se odvivaat onaka kako {to srpskata strana bi sakala. Zasega, kako edinstveno vlo`uvawe na srpskite pretprijatija vo Hrvatska se spomenuva investicijata na Rodoqub Dra{kovi}, odnosno na koncernot Svislion Takovo, vredna 20 milioni evra.

Dra{kovi} pritoa ne ka`uva ubavi zborovi za investicijata, so ogled na pi{uvawata vo srpskite mediumi, za koi izjavil deka vo kompanijata “ne cvetaat ru`i”.

“Nemam poddr{ka nitu tamu, nitu ovde. Mnogu e te{ko na hrvatskiot pazar da se opstane kako srpska firma.

Rabotam na rabot od egzistencijata, iako imam ambiciozni planovi i ne se predavam”, izjavil Dra{kovi}.

Toj tvrdi deka politi~kite okolnosti vo Hrvatska ne dozvoluvaat vlo`uvawa. “Ne sme dobredojdeni. Nikoj od srpskata vlast vo ovaa smisla

ne ni nudi pomo{. Istovremeno, hrvatskite pretpriema~i imaat nesporedlivo pogolema poddr{ka od dr`avata- od dano~nata politika, preku finansiskata poddr{ka, pa do sozdavawe uslovi za investirawe. Koga e vo pra{awe hrvatskata ekonomija, tie se edinstveni dodeka na{ata dr`ava ne vodi smetka za nastapot na na{ite kompanii vo regionot”, ocenuva Dra{kovi}.

Radoslav Veselinovi}, pretsedatel na grupacijata Galeb od [abas, neuspe{no se obiduval da ja kupi kompanijata Pluto od Zagreb.

“Slu`benoto objasnuvawe be{e deka sum zadocnil so ponudata eden den. Podocna doznav deka pri~inite sepak bile politi~ki”, se prisetuva Veselinovi}. Na krajot, Pluto ja prezela kompanijata MGK Pak od Rieka, a Veselinovi} ka`uva deka denes mu e `al {to nikoj ne mu pomognal vo vlo`uvaweto, i deka im zaviduva na hrvatskite kolegi na

poddr{kata koja ja imaat od dr`avata.

RODOQUB DRA[KOVI]

SOPSTVENIK NA SWISSLLION TAKOVO “Nemam poddr{ka nitu tamu, nitu ovde. Mnogu e te{ko na hrvatskiot pazar da se opstane kako srpska firma. Rabotam na rabot od egzistencijata, iako imam ambiciozni planovi i ne se predavam”

SVET BIZNIS POLITIKA

13

06.08.2010

TRGOVSKIOT DEFICIT SO KINA STANUVA NEPODNOSLIV ZA AMERIKANCITE

]E IMA LI TRGOVSKA VOJNA?

Amerikanskata vlada }e sfati deka izlezot od slo`enata situacija na golem trgovski deficit so Kina e samo eden – carina za kineskite stoki. Nadvore{nata trgovija pretstavuva mal del od amerikanskata ekonomija. Me|utoa, posledicite za Kina }e bidat seriozni, analizira agencijata Dow Jones

T

rgovska vojna pome|u SAD i Kina e neizbe`na. Te{ko e da se stigne do drugo re{enie, ako se dovolno dolgo nabquduvani ovie dve dr`avi, koi {to go kreiraat balansot na svetskata ekonomija, komentira informativnata agencija Dau Xons (Dow Jones).

Vo svojot osvrt, portfolio-menaxerot na investiciskiot fond Pimko (Pimco), Pol MekKali, go formulira problemot, iako vo su{tina toj ja reflektira katastrofata {to se nadvisnala nad razvienite ekonomii zaradi vovedenite merki za {tedewe.

Nakuso, sumata na finansiskite bilansi na doma}instvata, biznisot, dr`avata i nadvore{notrgovskiot bilans treba da bide nula. Ako go skusite deficitot na buxetot, toga{ i suficitot vo bilansot na doma}instvata i korporativniot sektor }e se namali. Pri toa pretpostavuvame deka nadvore{no-trgovskiot bilans ostanal nepromenet.

Se razbira, kompaniite ostvarile golemi profiti blagodarenie na silno zgolemenite dano~ni stimulacii, no situacijata sega se promenila. So drugi

Evtinite kineski stoki ja zgolemuvaat potro{uva~kata vo SAD, no go “bildaat” i ogromniot trgovski deficit zborovi, namaluvaweto ili celosnoto ukinuvawe na dano~nit stimulacii, prognozata za rezultatite na kompaniite nema da bide mnogu rozova.

No, ova ne go dopira samo korporativniot sektor, zatoa {to i doma}instvata }e reagiraat na ova zategnuvawe. Vo toj slu~aj, kamatite na depozitite na gra|anite koi {totuku

po~naa da se odlepuvaat od istoriskoto dno {to go dostignaa, povtorno }e trgnat nadolu. A, nitu ednoto, nitu drugoto ne davaat povod za otpimizam.

Taka, reduciraweto na buxetskiot deficit – vo SAD e napraveno pove}e kako posledica na reducuraweto na dano~nite stimulacii otkolku kako efekt od ekonomski merki.

CENATA NA NAFATATA SE DOBLI@I DO 83 DOLARI

N

afatata sino}a poskape na Wujor{kata berza dobli`uvaj}i se do cenata od 83 dolari za barel, kako rezultat na objavuvaweto na najnovite statisti~ki podatoci koi poka`aa namaluvawe na nivoto na zalihi na nafta vo SAD. Spored podatocite na amerikanskata Federalna slu`ba za energetika, nivoto na rezervi na nafta minatata nedela se namalilo za 2,8

milioni bareli na 358 milioni, {to gi pottikna nade`ite za zgolemuvawe na pobaruva~kata na energensi vo SAD. Po objavuvaweto na ovie podatoci, amerikanskata lesna nafta za isporaka vo septemvri, na Berzata vo Wujork sino}a poskape za 24 centi na 82,79 dolari za barel. Vo isto vreme, na zatvoraweto na Londonskata berza, evropskiot „brent” od Severnoto More

se prodava{e po cena od 82,60 dolari za barel (159 litri).

Eksperite predupreduvaat deka natamo{niot rast na cenata na naftata, koja izminative meseci se dvi`e{e vo ramkite me|u 70 i 80 dolari za barel, mo`e da rezultira so nejzina namalena potro{uva~ka vo SAD, {to dopolnitelno bi go zagrozilo i onaka nestabilnoto zazdravuvawe na amerikanskata ekonomija.

BAN KI-MUN APELIRA ZA UNI[TUVAWE NA NUKLEARNOTO ORU@JE

G

eneralniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki-mun apelira{e za uni{tuvawe na nuklearnoto oru`je, za vreme na dene{nata poseta na Nagasaki, grad uni{ten od amerikanskata atomska bomba na krajot na Vtorata svetska vojna.

Toj go poseti Muzejot na nuklearnata bomba i se sretna so {est lica, koi go pre`iveale napadot na

amerikanskata vojska. Pove} e od 70 iljadi lica zaginaa vo amerikanskoto bombardirawe na Nagasaki na 9 avgust 1945 godina. Ban Kimun naglasi deka posetata na Nagasaki samo go zgolemila negovoto uveruvawe deka nuklearnoto oru`je mora da bide zabraneto. Generalniot sekretar na ON ja potencira va`nosta na sorabotkata me|u naciite vo sozdavaweto na svet osloboden od

nuklearno oru`je.

"Edinstven na~in za da se osigurame deka takvo oru`je pove}e nikoga{ nema da bide upotrebeno e da go uni{time", re~e Ban Kimun.

Generalniot sekretar na ON denes }e go poseti gradot Hiro{ima, na 65godi{ninata od amerikanskiot nuklearen napad. Okolu 140 iljadi lu|e zaginaa vo napadot vrz Hiro{ima.

EK JA ZABRANI UPOTREBATA NA TELEFONITE „BLEKBERI” NA FIRMATA RIM

E

vropskata komisija na site svoi vraboteni, a gi ima pove}e od 32.000, od bezbednosni pri~ini im ja zabrani upotrebata na mobilniot telefon „blekberi” na kanadskata firma RIM i se odlu~i za modelite na amerikanskata kompanija Epl i tajvanskata HTC. Od bezbednosni pri~ini vo poslednite nekolku dena pove}e vladi se zakanija deka }e ja ograni~at upotrebata na ovie pametni „blekberi” telefoni,

soop{tija sino}a ~e{kite mediumi.

RIM na seto ova, navodno, odgovorila deka e vo pregovori so vladite i deka e podgotvena na otstapki.

Ovaa kanadska kompanija sega ima, glavno, najmnogu problemi vo Obedinetite Arapski Emirati, koi od strav za nacionalnata bezbednost sakaat od oktomvri da gi blokiraat uslugite na „blekberi”.

Za razlika od Nokia i Epl {to proizveduvaat sli~ni

mobilni aparati, RIM ima kontrola vrz svojata mre`a i vrz {ifriranata tehnologija za prenos na podatoci.

Mre`ata preku koja komuniciraat aparatite „blekberi” predava podatoci vo {ifrirana forma preku serverite vo Kanada i Velika Britanija.

Na nekoi vladi im pre~i {to nemaat pristap vo mre`ata na „blekberi’ vo stranstvo i so toa ne se vo mo`nost vo itni slu~ai da otkrijat nekoi nesakani aktivnosti.

Toa mo`e da spre~i vi{ok vo trgovskata razmena, samo {to sega ima mnogu malku pretpostavki za takov razvoj na nastanite.

Kontrakcijata vo nadvore{no-trgovskiot bilans na SAD, koja {to minatata godina be{e pridru`en efekt na recesijata, ve}e dostigna zna~itelna brzina zaradi skokot na obemot na uvozot K

O

M

E

R

i namaluvaweto na izvozot.

Rastot na deficitot na nadvore{no-trgovskiot bilans na SAD e direktno povrzan so kineskata odluka da go vrze kursot na juanot so dolarot. SAD ne mo`e da ja devalvira sopstvenata valuta za da go namali natrupaniot deficit. Ova mo`e da se napravi samo preku C

I

J

A

L

E

N

ponatamo{no zabavuvawe na ekonomijata na dr`avata.

Me|utoa, duri i toga{ mo`e da se veruva deka Kina }e prodol`i da odr`uva visoko nivo na izvoz, isto kako vo vreme na krizata. Vo sekoj slu~aj, kineskiot glad za francuski vina, ~antite “luj viton” i luksuzni germanski avtomobili samo u{te poaktivno }e go odr`i na visoko ramni{te visokiot suficit vo trgovijata so SAD. Vo SAD nivoto na nevrabotenost dostigna 10%, razvojot na korporativniot sektor se zabavi, a doma}instvata nikako ne mo`at da si gi sredat svoite buxeti.

Osven toa, Va{ington ima al~en trgovski partner, koj {to go fiksiral kursot na sopstvenata valuta. Toa }e ja natera amerikanskata vlada da razbere deka izlezot od slo`enata situacija e samo eden – carina za kineskite stoki.

Rastot na cenite }e gi pogodi amerikanskite potro{uva~i. No, bez da se zadlabo~uvame vo nebalansiranata svetska ekonomija, nadvore{nata trgovija pretstavuva mal del od amerikanskata ekonomija.

Me|utoa, za Kina posledicite }e bidat seriozni.

O

G

L

A

S

FEQTON

14 06.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI GILLETTE

MARKETIN[KA PRIKAZNA ZA DOBRA NO] Na obvivkata od proizvodot r go stavii svojot j portret, rr ,a pod nego registraciskiot trejdmark bbroj 005692 005692, {to i de deneska e za{titen znak na produktot. King Kamp @ilet ne go konstruira{e prviot bezbednosen bri~ vo istorijata, tuku go napravi poprakti~en, bidej}i na negoviot patent be{e vozmo`no da se menuvaat se~ilata. Iako ve}e vo ovoj sektor ima{e silna konkurencija toj se re{i da odi so golema mar`a vo proda`bata. Eden bri~ se prodava{e po cena od 5 dolari, {to be{e ramno na polovina prose~na plata vo toa vreme, no sepak toj u{te na startot prodade nekolku milioni primeroci SR\AN IVANOVI]

B

ivanovic@kapital.com.mk

ri~ot go upotrebuvame podolgo vreme, dodeka ostricite gi menuvame po sekoe bri~ewe, tokmu vo toa se sostoe{e idejata na amerikanskiot inovator King Kamp @ilet, koga vo 1901 godina na svetot mu go pretstavi svojot pronajdok, bezbednosen bri~, mnogu poevtin od konkurencijata, prakti~en i neverojatno pomalku opasen od standardnite no`evi za bri~ewe, {to se upotrebuvale vo toa vreme.

Ova e prikaznata posvetena na Gillette, brendot koj e eden od retkite {to so svoeto ime go smeni imeto na proizvodot. Namesto bri~, 2/3 od lu|eto vo svetot velat ednostavno Gillette. Toa e cel kon koja celat site golemi brendovi, toa e reklama bez pari, toa e vlo`uvawe vo svoeto ime

kakvo {to nitu edni pari vo svetot ne mo`at da go platat.

No, uspehot na Gillette ne treba da se meri samo so uspehot na imeto. Toa e proizvod koj sekojdnevno se

Gillette Fusion e najnovata top ponuda na kompanijata

koristi od nekolku milijardi lu|e na planetata Zemja. Osven vo kulturite kade {to od tradicionalni i religiski tabua ne se bri~at vlaknata na liceto i teloto, vo ostanatite delovi od ekumenata, ma`ite i `enite, koj-kade, mnogu ~esto gi otstranuvaat nesakanite vlaknenca, dobivaj} i prefinet i podmladen izgled.

Zna~i bri~evite se koristat sekojdnevno, od golem broj lu|e, a pogolemiot del od niv gi vikaat Gillette.

Ova e perfektna marketin{ka storija, proizlezena od denovite na liberalniot kapitalizam vo SAD, no kako kontrast na toa, avtor na ovaa kapitalisti~ka prikazna e socijal-utopistot King Kamp @ilet.

BIZNIS - CARSTVOTO NA SOCIJALISTOT King Kamp @ilet e eden prvite socijalisti vo istorijata, koj vo svojata kniga The Human Drift izdadena vo 1984 godina, napi{al deka svetskata ekonomija treba da ja vodi samo edna korporacija, koja treba da

e vo sopstvenost na lu|eto.

Toj s$ do svojata smrt } e ostane ubeden socijalist, no vo tekot na `ivotot } e sozdade multimilionska kompanija, od koja }e proizleze brendot Gillette, ~ija marketin{ka vrednost denes e proceneta na 22,8 milijardi dolari.

Idejata za bri~evite na koi {to im se menuvaat ostricite, King Kamp ja dobil dodeka bil me-

naxer za proda`ba vo edna kompanija, kade {to se prodavale osve`itelni pijalaci. Gledaj}i kako {i{iwata se vra}aat nazad vo fabrikata, nego mu se dopadnal konceptot koga del od proizvodot se tro{i vedna{, a del od nego trae podolgo vreme.

Vo 1901 godina toj ja formira svojata kompanija American Safety Razor Company, no samo edna

godina podocna imeto & go promeni vo Gillette Safety Razor Company, a ve}e vo 1903-ta zapo~na so masovno proizvodstvo.

Na obvivkata od proizvodot go stavi svojot portret, a pod nego registraciskiot trejdmark broj 005692, {to i deneska e za{titen znak na produktot.

King Kamp @ilet ne go konstruira{e prviot bezbednosen bri~ vo isto-

PRIKAZNI OD WALL STREET

DOW JONES IA - NA NAJNEOBI^EN BER

S

inonim za berziti vo SAD e indeksot Dow Jones Industrial Average (Dow Jones IA), poradi toa {to site firmi koi vleguvaat vo negoviot sostav, im se dobro poznati na investitorite niz celiot svet. Kompaniite od Dow Jones IA se smetaat za edni od najstabilnite i so najmala verojatnost da bankrotiraat poradi toa {to istite se me|u najgolemite kompanii vo svojot sektor ne samo vo SAD tuku i vo svetot.

Dow Jones IA i Dow Jones Transportation Average se dvata najstari berzanski indeksi vo svetot. Svoite imiwa gi dobile po nivniot kreator, urednikot vo “Vol strit `urnal�, ^arls Dou (Charls Dow) i negoviot sorabotnik po statistika Eduard Xons (Eduard Jones).

Idejata za formirawe na ovie dva indeks ja razvivaat u{te na po~etokot vo 1896 godina, a prvata negova primena e na 26 maj istata godina.

Od toj datum, pa do den

dene{en, Dow Jones IA ostanuva najkoristeniot i najpoznat berzanski indeks na svetot, delumno poradi negovata dolga istorija, no glavno poradi toa {to mnogu generacii investitori se naviknati da se slu`at so nego kako glaven finansiski barometar za razvojot na ekonomijata i ona {to se slu~uva na pazarot na hartii od vrednost.

Toa sepak ne zna~i deka ovoj indeks e vsu{nost najsiguren pokazatel za berzite i ekonomijata.

FEQTON

06.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii rijata, tuku go napravi poprakti~en, bidej}i na negoviot patent be{e vozmo`no da se menuvaat se~ilata.

Iako ve}e vo ovoj sektor ima{e silna konkurencija toj se re{i da odi so golema mar`a vo proda`bata.

Eden bri~ se prodava{e po cena od 5 dolari, {to be{e ednakvo na polovina prose~na plata vo toa vreme, no sepak toj u{te na startot prodade nekolku milioni primeroci.

Proizvodot dobi univerzalna popularnost. Lu|eto so iznenaduvawe gledaa vo King Kamp @ilet, neveruvaj}i deka toj e vistinska li~nost, a ne fikciski lik upotreben za marketin{ki celi. Vo neangliskite govorni podra~ja, lu|eto velea “dajte mi

Modelot na Gillette od 1960-ta go nose{e prekarot “debelko”

PROKLETSTVOTO NA GILLETTE

Mnogumina ja sovetuvaa kompanijata da go raskine sponzorskiot dogovor so francuskiot fudbaler Tijeri Anri, po negovata igra so raka na bara`niot natprevar so Irska, vo kvalifikaciite za Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

Ovoj neslaven poteg na Anri, mediumite go imenuvaa kako “prokletstvoto na Gillette”, aludiraj}i na brzinata so koja e vozmo`no bri~eweto so bri~evite na kompanijata, sporedeno so brzinata so koja Francuzinot, nezabele`itelno za sudiite so pomo{ na rakata si ja podnamesti topkata, po {to negovata reprezentacija go postigna re{ava~kiot gol.

Gillette ima{e golemi problemi i so Tajger Vuds i negovata kilometarska lista na seksualni aferi, a edinstveno nema problem so Ro`e Federer koj i natamu `ivee miren semeen `ivot. ja kutijata so ~ovekot na slika” i taka e rodena legendata za Gillette.

Do 1908 godina kompanijata vo ~ija sopstvenost be{e brendot Gillette, otvori proizvodstveni pogoni vo nekolku dr`avi nadvor od SAD. Vo Kanada, Francija, Velika Britanija i Germanija, bea mestata od kade {to zapo~na interna-

NAJDOBRIOT DOSEGA

Golemi problemi za Gillette ima{e otako kompanijata ja isfrli marketing-kampawata “Najdobriot dosega”.

Tu`ba za navodno zamajuvawe na javnosta be{e podnesena od konkurentskata firma Wilkinson Sword, od kade {to pora~aa deka ne veruvaat deka proizvodite na Gillette se podobri od nivnite.

Okru`niot sud na Konektikat donese presuda so koja na Gillette & ja zabrani reklamnata kampawa “najdobriot dosega”.

Inaku vo momentov amerikanskata komisija za fer-trgovija go ispituva raboteweto na kompanijata, motivirano od faktot deka proizvodstvenata cena na noviot tip na Gillette, Fusion, se proizveduva za cena od edvaj 0,08 centi, dodeka pak se prodava za 3,52 dolari po par~e.

cionalizacijata na proizvodot, od koj do 1915 godina bea prodadeni 450.000 bri~evi i sedum milioni se~ila.

Dodeka svetot krvare{e od ranite predizvikani od Prvata svetska vojna, socijalistot King Kamp @ilet go napravi `ivotniot biznis. Toj izdejstvuva dogovoro so Vladata na SAD, spored koj amerikanskata armija treba{e da nabavuva bri~evi od negovata kompanija za celata vojska, koja vo toj moment broe{e pove}e od eden milion vojnici. Lu|eto {to slu`ele vojska znaat

kolku oficerite se gri`at nivnite vojnici da imaat perfektno izbri~eno lice, bez razlika dali se raboti za vojna ili mir.

Od u`asot na Golemata vojna, Gillette izleze so fenomenalna zarabotka napravena od proda`bata na 3,5 milioni bri~evi i 32 milioni se~ila, kupeni i plateni od armijata na SAD. POD KAPATA NA PROCTER & GAMBLE King Kamp @ilet stana eden od najbogatite lu|e vo svetot, a negovata kompanija go poseduva{e mo`ebi i najpoznatiot proizvod vo

toa vreme. Toj e eden od prvite milioneri {to se naseli vo Kalifornija, po {to mameni od toploto sonce na ve~nata prolet, go storija i pove}eto amerikanski bogata{i.

Od svojata vila vo Palm Springs prodol`i da upravuva so biznisot, no i da propoveda socijalizam.

Sepak, za vreme na Golemata depreseja vo 30-te godini na minatiot vek mister Gillette go zagubi najgolemiot del od svoeto bogatstvo i pred da po~ine vo 1932 godina, be{e re~isi bankrotiran.

Blagodarej}i na svojot unikaten i premnogu popularen proizvod, kompanijata sepak uspea da zazdravi od krizata i da prodol`i so svoeto rabotewe, uspe{no opstojuvaj}i na pazarot. Ova samostojno deluvawe na Gillette trae{e se do 2005 godina koga firmata Gillette Safety Razor Company, be{e otkupena od najgolemata svetska korporacija vo do-

akcii vo nego, indeksot e premnogu mal za da e dobar pokazatel za pulsot na berzite i ekonomijata vo SAD. Pokraj toa, kaj berzite vo SAD ima zna~itelen broj likvidni kompanii, {to go so~inuvaat berzanskiot indeks S&P 500 koj e daleku podobar pokazatel za pulsot na pazarot na kapital.

Pokraj toa, negovata vrednost e preceneta. Vo odnos na taa osobina toj e edinstven me|u popularnite berzanski indeksi vo svetot koj e precenet i toa ne e

menot na proizvodstvoto na detergenti, pra{oci za perewe i li~na higiena Procter & Gamble za suma od 57 milijardi dolari.

I pokraj promenata na sopstveni~kata struktura Gillette i natamu e marketlider vo svojata granka.

Brendot prodol`uva da vladee so pazarot za bri~evi na mnogu sli~en na~in, kako koga pred 100 i pove}e godini osnova~ot King Kamp @ilet ja dobi genijalnata ideja za proizvodot {to delumno trae, a delumno se tro{i vedna{ po prvata upotreba.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete ne{to pove}e za Cisco.

Kako od mini proektot na edna bra~na dvojka, izrasna multinacionalna kompanija, koja {to denes vrabotuva 65.000 lu|e.

King Kamp @ilet e eden prvite socijalisti vo istorijata, koj vo svojata kniga The Human Drift izdadena vo 1984 godina, smetal deka svetskata ekonomija treba da ja vodi samo edna korporacija, koja treba da e vo sopstvenost na lu|eto. Toj se do svojata smrt }e ostane ubeden socijalist, no vo tekot na `ivotot }e sozdade multimilionska kompanija, od koja }e proizleze brendot Gillette, ~ija marketin{ka vrednost denes e proceneta na 22,8 milijardi dolari

AJSTARIOT I RZANSKI INDEKS VO SVETOT Prviot negov nedostatok se krie vo toa {to Dow Jones IA sodr`i akcii na mnogu mal broj kompanii. Vo nego u~estvuvaat 30 od najgolemite i najlikvidni berzanski kompanii vo SAD. Denes site ovie kompanii se od razli~ni sektori za razlika od po~etokot koga site bea industriski kompanii, {to go objasnuva i negovoto ime. Od ovie prvi~ni kompanii samo General Electric ostana vo negoviot sostav do den dene{en.

Poradi vakviot mal brojot

15

napraveno sosema slu~ajno.

Koga eden indeks e precenet, akciite so povisoki ceni imaat pogolemo vlijanie vrz sekojdnevnata vrednost na trguvawe vo ramkite na toj indeks no i vrz samata negova vrednost.

Vrednosta na Dow Jones IA na samiot po~etok od negovoto voveduvawe bila zamislena da se dobiva preku sumirawe na cenite na akciite vo negoviot sostav i nivno delewe so nivniot vkupen broj odnosno na 30. No, sega sumata se

deli so specijalen ponder, koj se menuva, koga ima taka nare~en “split” odnosno razdeluvawe kaj akciite na nekoja od kompaniite koi go so~inuvaat ovoj indeks.

Na toj na~in pri golem pad na cenata na nekoja od poskapite akcii se dobiva vpe~atok deka celiot pazar pa|a, a vo isto vreme akciite so poniski ceni vo sostavot na indeksot mo`e da bele`at mnogu golem rast.

Vakvite cenovni promeni kaj indeksot vsu{nost pravi izobli~uvawe na ona {to

navistina se slu~uva na pazarot. Toa zna~i deka za nekoj investitor da dobie pozitiven rezultat }e mora da vlo`uva pove}e pari vo kompaniite so poskapi akcii, bidej}i tie imaat pogolemo vlijanie vrz indeksot {to ne e razumen na~in za investirawe.

Ova objasneto preku primer, zna~i deka ako cenata na edna akcija vo Dow Jones IA e 50 dolari, a cenata na druga 10 dolari, toga{ te`inata na prvata akcija e pet pati pogolema vo krajnata vred-

nost na indeksot vo sporedba so taa na vtorata akcija.

Me|u kompaniite vo sostavot na Dow Jones IA najgolem relativna particija ima IBM, ~ii akcii se so cena od 130 dolari. Ova mu ovozmo`uva na IBM pogolemo vlijanie vo promena na indeksot vo sporedba so Microsoft ~ii akcii se trguvaat za 26 dolari. Ova zna~i deka rast od 10% vo cenata na IBM }e dovede do pogolema promena vo Dow Jones IA vo sporedba so 10% rast na akciite na Microsoft.

FUN BUSINESS

16 06.08.2010 KINA

SONCETO SÉ POVE]E IZGREVA OD LUKSUZOT Kina, osven po evtinata rabotna sila, ve}e nekoe vreme e poznata i po nejzinite milijarderi. Taka, poslednite statisti~ki podatoci govorat za brojki koi dosega bea neo~ekuvani. Barem ne za poznava~ite na Kina od dale~ina, i toa samo po nekoga{nite evtini platneni patiki “{angajki”...

STOJAN SINADINOV

K

sinadinov@kapital.com.mk

ina s$ pove}e stanuva noviot breg na blagosostojbata. Otkako novozbogatenite Rusi minatava decenija potro{ija dobar del od nivnoto bogatstvo, steknato na visokata cena na naftata i ostanatite prirodni kapaciteti, na skapi avtomobili, nakit, vili i stanovi na presti`ni destinacii, privatni avioni i fudbalski klubovi so zvu~na istorija i imiwa, sega trgovcite so lukzusot s$ pove}e ja naso~uvaat nivnata marketing-strategija na Dale~niot Istok.

Kako i da ne go pravat toa koga minatata godina Kinezite potro{ile 10 milijardi evra samo na nakit, dizajnirana obleka, ra~ni ~asovnici i ostanati skapoceni drebolii?!

KAZNA KAKO BAK[I[ Podatokot, pak, deka vo Kina milijarderite poseduvaat 200 privatni avioni sigurno e signalot na koj se pali ma{inerijata koja nudi “od pile mleko”.

Iako oficijalno vozdu{niot prostor na Kina e zabranet za prelet na privatni avioni, postoi mo`nost za vozdu{na plovidba vo sopstvena re`ija preku specijalni odobrenija na nacionalnata uprava za vozdu{na plovidba.

No, bidej}i procesot na odobruvawe na nekoj privaten let e del od slo`ena administrativna procedura, kineskite milijarderi ednostavno letaat so nivnite avioni, a koga }e dojde smetkata za kaznata koja treba da ja platat, toa za niv pretstavuva sosema mala stavka sporedena so dobienoto vreme.

I zadovolstvoto {to ne mora da ~ekaat po aerodromskite terminali.

Takov e primerot i so privatniot avioprevoznik Ksu Vejxi, koj ima 11 sopstveni avioni.

Pred dva meseci bil faten deka leta nezakonski, bez dozvola, i bil kaznet so 4.300 amerikanski dolari.

Sekako deka negoviot profit bil nekolkukratno pogolem od kaznata: taa mu doa|a ne{to kako da & dal bak{i{ na dr`avata.

A vo ogromnata Kina najzna~ajna destinacija na doma{nite biznismeni i nivniot nov servis za luksuz e [angaj.

Petnaesetmilionskiot grad ima 300.000 mil-

ioneri, nekolku stotina iljadi imotni semejstva i spored zapadnite standardi, a brojkata na milijarderi se dvi`i okolu 30! Zasega.

A zamislete gi samo kineskite nacionalni ramki na novite bogata{i spored slo`enite statistiki: 89 milijarderi, 825 milioneri, 1 milion solidno bogati semejstva i okolu 50 milioni partiski i dr`avni slu`benici koi mo`at da se smetaat za prili~no imotni lu|e!

[OPING-CUNAMI Ottamu, ve}e ne e neobi~na slikata na nekoj koncert, premiera, otvorawe na nov trgovski centar so presti`ni brendovi ili drug nastan na najglamuroznata {angajska avenija Nanxing: na crveniot tepih stapnuvaat selebriti li~nosti izlezeni od luksuznite avtomobili kako “bentli”, “rols rojs”, i po nekoj “hamer”.

Taka bilo i na neodamne{noto otvorawe na noviot salon na Kristijan Dior.

Edinstvenata razlika koja ja pravat prodava~ite na luksuzot me|u Zapadot i Dale~niot Istok e vo toa {to vo [angaj, po sve~eniot del na glamuroznoto otvorawe, za bezmalku dva ~asa bile “is~isteni”, raftovite na noviot trgovski centar na Dior na dva kata, od nakitot, oblekata, ra~nite ~asovnici, torbite, fustanite, kostumite...

Me|utoa, ne po ceni kako vo nam poznatite “~ajna {oping centri”, tuku se pla}a po 1.000 evra za torba i po 10.000 evra za nakit ili fustan.

A na zaminuvawe od Dioroviot salon novite kineski milioneri imale finansiska “sila” da pominat i niz bliskite prodavnici na Luj Viton, Hermes, Kartie, Valentino, Armani, Gu~i...

Zatoa i slednoto utro menaxerite na Dior, otkako go izbrojale samo ve~erniot pazar od stotina iljadi evra, si ~estitale na odlukata da otvorat sopstven centar vo [angaj.

“Takov promet denes ne mo`e da se ostvari nikade na svetot.

Gladot na novope~enite kineski milioneri i milijarderi za luksuzna stoka prakti~no e nenasiten, i na{ata zada~a e da im pomogneme polesno da gi porto{at nivnite pari”, glasi novoto poglavje od marketin{kite u~enici specijalizirani za Dale~niot Istok.

PROSEKOT NA LUKSUZOT Celnata grupa na koja (}e) & se obra}aat proizvoditelite na luksuzna stoka ja so~inuvaat milijarderite i milionerite koi vo prosek se stari okolu 40 godini, imaat po nekolku luksuzni vili, najmalku po tri skapoceni avtomobili i prili`no 5 vredni ra~ni ~asovnici.

Ottamu, samo vo centralnata ulica vo [angaj postojat pove} e od 40 specijalizirani prodavnici za ra~ni ~asovnici. Tuka brendovite za nosewe na raka i za poka`uvawe, kako Kartie, IVC, Roleks, Omega, Tag Hojer ili Va{eron Konstantin, se nudat vo prodavnici koi se daleku poprostorni od onie vo evropskite i amerikanskite metropoli, no i pokraj toj stokoven gabarit s$ u{te ne mo`at da go zadovolat gladot po skapocenite ~asovnici.

Posebno se barani onie najluksuznite so cena od 50-tina iljadi evra.

So 10-te milijardi evra potro{eni na luksuzna stoka samo vo 2009 godina, Kina e na vtoro mesto vo svetot po vakva potro{uva~ka, zad SAD. Vo ovie brojki nekoi ekonomski eksperti ja gledaat i edinstvenata {ansa za zazdravuvawe na zapadnite ekonomii, bidej}i celata luksuzna stoka, koja sega slabo minuva vo tradicionalnite evropski i amerikanski svetili{ta na luksuzot, se tro{i kako alva na kineskiot pazar.

Svoeviden bekap na celata taa operacija na golematata preselba na parite i nakitot se novite hoteli.

Nema nitu eden od vode~kite 50 svetski hotelski sinxiri koj ne e prisuten vo [angaj.

Ne treba da se potencira deka nivnite tamo{ni zdanija se i najgolemite vo hotelskite sinxiri.

[ANGAJ EKSPRES Za qubitelite na sekojdnevnata filozofija na “seksot i gradot” [angaj e veten grad vo periodot od 5 do 8 nave~er.

Toga{ na {angajskite ulici se razleva celiot toj luksuz od avtomobili, nakit, dizajnirana obleka... No, taa parada na noviot kineski ~ovek ima i soodvetna gradska “scenografija”.

Posetitelite na [angaj se voodu{eveni od grandioznite mostovi i pati{ta, bezbrojnite oblakoderi, no i “zgradite za poka`uvawe”

kako Orientalniot art centar, Globalniot finansiski centar, kulata Xinmao, TV kulata, operata, nacionalniot muzej.

Ne slu~ajno godinava be{e doma}in na manifestacijata Ekspo...

Za fascinacijata od [angaj, spored samite Kinezi, najzaslu`ni se mladite lu|e obrazuvani na Zapad koi po studiite se vra}aat doma, nosej}i i sproveduvaj}i gi novite idei. Strancite imaat presudno vlijanie vo urbanisti~koto i arhitektonsko oblikuvawe na noviot izgled na [angaj, pa miksot na novoto so tardicionalnoto ja sozdalo tolku spomenuvanata voodu{evenost od gradot.

Brojkata od 6,3 milioni diplomci koi zavr{ile fakultet minatata godina na kineskite univerziteti i 200.000 studenti koi, stipendirani od strana na kineskata vlada, sekoja godina diplomiraat na najpresti`nite svetski univerziteti, a od niv 90% relativno brzo nao|aat anga`man, e glavnata dvi`e~ka sila vo nezadr`liviot ekonomski galop na dene{noto kinesko op{testvo.

Ugledni primeri na novite biznis-nukleusi se nao|aat glavno vo predgradijata na golemite kineski gradovi kako [angaj, kade {to se smesteni najgolemite stranski investicii.

Prose~nata biznis-legitimacija na besprekorno uredenite firmi za elektronski uredi veli deka vrabotuvaat nad 100.000 rabotnici, 15.000 in`eneri, plasiraat proizvodi vo stotina zemji vo svetot, so godi{en promet pogolem od 100 milijardi evra i profit nad 3 milijardi evra.Mo`ebi Kina oficijalno s$ u{te va`i za najgolema komunisti~ka zemja, no faktot {to vladeja~kata ideologija ne mu popre~uva na privatniot biznis i stranskite investitori mo`ebi govori za pravilno sprovedeniot marksizam: najprvin e potrebna silna ekonomska osnova, pa potoa politi~ka nadgradba. Vo devedesettite godini na minatiot vek, po krahot na Sovetskiot Sojuz, kineskite politi~ki voda~i ja redefiniraa nivnata dr`avni~ka strategija vo umerena otvorenost kon svetot. Lakonskata formula, vo duhot na zenbudizmot, glase{e: “Ne e va`no dali ma~kata e crna ili bela.

Va`no e da lovi gluvci”.

[angaj - noviot centar na svetot

Ni{to bez zadol`itelnite vodi~i niz luksuzot

Voobi~aen standard – {angajskiot hotel Plaza

FUN BUSINESS

06.08.2010

17

MODA

MADONA I LOLA LANSIRAAT MODNA LINIJA ZA TINEJXERKI Originalnata “materijalna devojka” vo sorabotka so svojata }erka Lola, }e gi oblekuva va{ite }erki vo par~iwa od kolekcijata “Materijalna devojka”, inspirirana od osumdesettite.

P

op-divata Madona i nejzinata 13 godi{na }erka Lurdes kone~no otkrija kako }e izgleda modnata linija, {to gi vrza majkata i }erkata vo delovno partnerstvo.

Kolekcijata go nosi imeto na poznatiot hit na Madona, Materijalna devojka, i }e stane dostapna vo tekot mesecov, vo trgovskiot sinxir Mejsi’s. Madona o~ekuva polovinata od svetskite tinejxerki da si kupat po ne{to od kolekcijata, no za potencijalni interesenti gi smeta i devoj~iwata od drugata polovina. Majkata i }erkata, zaedni~kiot biznis go najavija vo mart, a direkten povod za razmisluvawe vo ovoj pravec be{e kreativnosta na Lurdes, za koja {to Madona so meseci ne prestanuva da zboruva, tvrdej}i deka }erkata e daleku potalentirana od majkata koga e vo pra{awe modata.

Lola (kako {to nagaleno ja narekuvaat Lurdes) e kreativnoto alter-ego na kolekcijata (nejzin e konceptot i dizjnot),

“Materijalnata devojka” i kreativnata }erka

a iskusnata majka vo odnosite so mediumite se javuva kako glasnogovornik na zaedni~kiot moden biznis. Rezultatot e prili~no agresivna promotivna kampawa {to po~na so najavata na kolekcijata, a vo koja centralno mesto imaat pofalbite za kretaivniot genij na Lola. Madona smeta deka Lurdes poradi nejzinata mladost s$ u{te ne e podgotvena da se fati vo kostec so mediumite i da zastane samouvereno

pred svetlata na reflektorite.

So vreme }e ja pu{tam Lola da go prezeme glavniot zbor so mediumite. No, vo momentov ne sakam novinarite da ja razvlekuvaat, vo period koga treba da bide posvetena na u~ili{teto.

Taa posetuva umetni~ko u~ili{te i tamu ja ~eka mnogu rabota, pa zatoa ne sakam ne{to drugo da & go odvlekuva vnimanieto od u~eweto. Lola

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

sigurno }e bide mnogu podobra od mene koga }e ja pretstavuvame kolekcijata, bidej}i kako dizajner na celata kolekcija, }e znae za {to zboruva.

Iskreno, da ne se vklu~e{e taa tolku mnogu vo seto ova, jas samata nikoga{ nema{e da po~nam ne{to vakvo. Edinstvenoto {to go rabotev jas be{e stoeweto pokraj nea i komentiraweto: Ova e kul! A ova ne e kul, izjavi neodmana Madona.

No, i pokraj restrikcijata na javnite nastapi na Lola po barawe na majkata, mladata talentirana dizajnerka sepak krade del od mediumskoto vnimanie pi{uvaj}i blog za kolekcijata, i ako se zaklu~uva spored nejzinite tekstovi, mnogu e vozbudena okolu celata prikazna i edvaj ~eka da vidi kako }e pomine kolekcijata kaj publikata.

Na blogot mo`e da se vidi deka Lurdes e opsednata so osumdesettite (od kade {to pozajmila del od inspiracijata i za Materijalnata devojka), period koga niz svetot `are{e i pale{e nejzinata majka so istoimeniot hit. Inaku kolekcijata

vklu~uva obleka, ~evli, nakit i torbi~ki, a oven vo Mejsi’s, }e mo`e da se kupi i na Internet.

Madona neodamna ja opi{a potencijalnata kupuva~ka na kolekcijata: Toa e devojka koja ja interesiraat modata, muzikata i zabavata.

Taa ima smisla za humor i saka avanturi.

Cenite za par~iwata od kolekcijata, spored najavite, bi trebalo da bidat povolni, i da se dvi`at me|u 12 i 40 dolari, {to vetuva uspe{na proda`ba.

Sekako, vo ovoj kontekst, nezanemarlivo }e bide slavnoto ime na Madona zad ovoj moden brend.

Deka proda`bata na oblekata i aksesoarite od markata na majkata i }erkata se o~ekuva da bide mnogu uspe{na i }e vleze vo {kaf~iwata na milioni devojki, dovolno zboruva faktot {to kon krajot na godinata semejniot dvoec najavi lansirawe parfemi i {iroka kozmeti~ka linija, pod imeto Materijalna devojka.

Mudro e odbrano i za{titnoto lice na kolekcijata, mladata

glumica Tejlor Mamsen, najpoznata po ulogata vo hit-serijata Ozboruva~kata, a koja, spored mnogumina, pretstavuva sovr{eno olicetvorenie na materijalna devojka. Kreativniot dvoec ja isprovocira javnosta i vo tek na izborot na za{titno lice, koga na wujor{kite yidovi se pojavija ogromni plakati so teloto na glumicata, bez da se gleda liceto, pa site naga|aa za kogo se raboti.

Potoa do mediumite slu~ajno dojdoa privatni fotografii od snimaweto na reklamen spot za potrebite na kampawata, i toga{ stana jasno za kogo se raboti.

Od Mejsi’s o~ekuvaat sorabotkata so Madona i Lurdes da im donese golem broj mladi klientki, osobeno naesen, koga tinejxerkite voobi~eno podgotvuvaat nov luk za novata u~ebna godina.

Modnite blogeri se na mislewe deka ova }e predizvika vra}awe na modata od periodot koga Madona napravi probiv na filmskoto platno so filmot O~ajni~ki baraj}i ja Suzan.

18 06.08.2010

BIZNIS SPORT

AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA

BMV PROFITIRA[E OD ZAZDRAVUVAWETO NA PAZARITE VO KINA I SAD SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

1,4

milioni koli prodale od BMV od po~etokot na godinata. Toa za 10% gi nadmina predviduvawata

Z

golemenata pobaruva~ka za luksuzni motorni vozila, mu donese ogromen profit na germanskiot proizvoditel na avtomobili BMV, vo vtoriot kvartal od godinata. Profit od 831 milion evra za kompanijata, {to e ogromen napredok vo sporedba so minatata godina, koga dobivkata iznesuva{e 130 milioni, kako i rast od 18% na vkupnite prihodi, koi do ovoj moment iznesuvaa 15 milijardi evra.

Ovie izvonredni brojki na BMV pred s$ se dol`at na zgolemenata pobaruva~ka na luksuzni vozila vo Kina, kako i konsolidacija na pazarot vo SAD, kade {to proizvoditelot na luksuzni limuzini, tradicionalno prodaval najgolem broj od svoite modeli.

“Odli~nata proda`ba na poskapite modeli na na{ite glavni pazari, e pri~inata poradi koja bele`i podobruvawa vo site segmenti od raboteweto”, izjavi Norbert Reitorfer, izvr{niot direktor na BMV, kompanija koja {to be{e te{ko pogodena od svetskata ekonomska kriza.

Ako se izzemat amerikanskite avtoproizvoditeli, BMV kako nitu edna druga kompanija vo svetot be{e silno pogodena od padot na finansiskiot sektor vo SAD. Germanskiot gigant dolgi godini zavise{e od golemata pobaruva~ka na amerikanskite potro{uva~i, koi poka`uvaa ogromen interes za avtomobilite proizvedeni od bavarskata fabrika za koli.

Na raka na raboteweto na BMV vo izminatiov period odel i intenzivniot rast na dolarot vo sporedba so evroto. Dolarite od amerikanskiot, no i kineskiot pazar, koj e tesno vrzan so “zelenite banknoti”, na germanskata kompanija & donesoa dopolnitelna korist, koga parite bea promeneti vo doma{nata odnosno evropskata valuta.

Od BMV se presre}ni i od faktot deka pokraj SAD, nivnite vozila se hit i vo Kina, koja posle zapadna Evropa, prerasnuva vo najva`niot pazar za avtomobili vo svetot, a poradi golemata konkurentnost predizvikana od doma{noto proizvodstvo, kade {to akcentot e staven na ekonomskata klasa, najgolemata borba se vodi vo domenot na poskapi i luksuzni koli.

“Op{tite mo`nosti na svetskata pobaruva~ka na luksuzni vozila }e napreduvaat poradi Kineskata, no i nekoi drugi ekonomii vo ekspanzija”, smeta direktorot na BMV. PRODA@BATA ]E SE ODR@UVA SO NOVATA “PETKA” Sepak, od ovaa firma smetaat deka vo naredniot kvartal brojkite nema da bidat ednakvo dobri kako i vo

Norbert Reitorfer, izvr{niot direktor na BMV e prezadovolen od kapacitetot na kineskiot pazar

”O~ekuvame pomala proda`ba vo tretiot del od godinata, no na pazarot }e ja ponudime podobrenata verzija na BMV 5 varijantata, kako verziite Turing i Sedan, {to sekako deka }e ni pomogne da ja odr`ime proda`bata na profitabilnoto nivo. Isto taka tuka e i noviot Mini, koj sekako deka }e im se dopadne na potro{uva~ite”, dodade Reitorfer. Mnogu sigurno zvu~at ovie mehanizmi na BMV za spravuvawe so ekonomskite predizvici vo naredniot period, a raduva i faktot {to i pokraj nestabilnosta na pazarot, od ovaa kompanija i natamu vadat novi verzii i novi modeli, {to e vistinski kuriozitet, osobeno vo sektorot na luksuzna stoka

izminatiot period, no isto taka tie se podgotveni za predizvikot.

“O~ekuvame pomala proda`ba vo tretiot del od godinata, no na pazarot }e ja ponudime podobrenata verzija na BMV 5 modelot, kako verziite Turing i Sedan, {to sekako deka }e ni pomogne da ja odr`ime proda`bata na profitabilnoto nivo. Isto taka tuka ei noviot Mini, koj sekako deka }e im se dopadne na potro{uva~ite”, dodade Reitorfer.

Mnogu sigurno zvu~at ovie mehanizmi na BMV za spravuvawe so ekonomskite predizvici vo naredniot period, a raduva i faktot {to i pokraj nestabilnosta na pazarot, od ovaa kompanija i natamu vadat novi verzii i novi modeli, {to e vistinski kuriozitet, osobeno vo sektorot na luksuzna stoka.

BMV od po~etokot na minatata godina ima prodadeno 1,4 milioni vozila, {to e za 10% pove}e od ona {to go predvidele analiti~arite od Minhen, a toa se dol`i pred s$ na ve}e opi{aniot “impact”, predizvikan od rastot na kupovnata mo} na kineskite gra|ani.

“O~ekuvame do krajot na godinata Kina da go prezeme mestoto na Velika Britanija, kako tret pazar vo svetot za luksuzni avtomobili, vedna{ zad SAD i Germanija”, smetaat od BMV. O~igledno deka Kina pove}e ne e samo mesto kade {to za mali plati i dava~ki se

Novata verzija na BMV 5 e istaknata kako spasonosna za profitabilnosta na kompanijata

Ovie izvonredni brojki na BMV pred s$ se dol`at na zgolemenata pobaruva~ka na luksuzni vozila vo Kina, kako i konsolidacija na pazarot vo SAD, kade {to proizvoditelot na luksuzni limuzini, tradicionalno prodaval najgolem broj od svoite modeli. Na raka na raboteweto na BMV vo izminatiov period odel i intenzivniot rast na dolarot vo sporedba so evroto. Dolarite od amerikanskiot, no i kineskiot pazar, koj e tesno vrzan so “zelenite banknoti”, na germanskata kompanija & donesoa dopolnitelna korist, koga parite bea promeneti vo doma{nata odnosno evropskata valuta proizveduvaat dobrata. Vrtoglaviot rast na kineskata ekonomija poleka zapo~nuva

da go menuva soodnosot na silite vo svetot, privlekuvaj}i s$ pove}e kompanii

seriozno da investiraat, a potoa i da se borat za sekoj del od kineskiot pazar,

koj od najgolem, poleka no sigurno prerasnuva i vo relativno bogat.

SPORT

06.08.2010

SPORT

19

TRANSFERI

MOTO GP

DOKTOROT SE SELI VO DUKATI?

S

vedna{ objaveno”, istaknaa od klubot na Dukati, ne preciziraj}i za intenzitetot na pregovorite.

Italijanskiot tim ve}e go napu{ti Kejsi Stoner, a vo vozduh visi i anga`manot na Niki Hejden, po {to e realno da se o~ekuva deka edinstvena vistinka opcija za klubot e devetkratniot {ampion Valentino Rosi.

Inaku Rosi e najgolemata sportska figura vo Italija i preminuvaweto vo italijanskiot tim na Dukati bi ostvaril golem marketin{ki efekt vo “^izmata”.

Sepak, vo javnosta bea liferuvani i {pekulacii, spored koi Rosi e podgotven od godina da nastapuva za sopstven tim, koj samiot bi go sponzoriral. So ogled na negovoto ogromno bogatstvo toa nema da bide golem tovar za Italijanecot.

$ poglasni se zadkulisnite ozboruvawa, spored koi najgolemiot motociklist na site vremiwa Valentino Rosi, od godina }e vozi za italijanskiot tim na Dukati, voedno i najgolem konkurent na negoviot dosega{en klub Fiat Jamaha.

Se {pekulira deka transferot na Doktorot vo Dukati }e bide objaven za vreme na trkata vo Brno, ^e{ka, koja spored kalendarot na Moto GP {ampionatot treba da se vozi na 15ti ovoj mesec. Sepak, od potencijalnata ekipa na Rosi izlegoa so mnogu nejasna i neodredena izjava.

“S$ u{te nemame postignato dogovor so Valentino Rosi, iako na{iot interes za ovoj voza~ ostanuva golem.

Vo momentot koga }e se postigne dogovor, toa }e bide

BALOTELI SI GO ZAGUBIL PASO[OT, OVEN ISPRATEN VO VTOROLIGA[ 180.000

Baloteli bara ogromna plata, no ne mo`e da si gi so~uva li~nite dokumenti

evra nedelna plata, kako i pravo samiot da raspolaga so sopstveniot marketin{ki potencijal se barawata na Baloteli, prestaveni pred menaxerite na Man~ester Siti

E

Valentino Rosi najverojatno }e ja prodol`i svojata kariera vo timot na Dukati K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

kipite na Inter i Man~ester Siti se dogovorile okolu transferot na Mario Baloteli, mladiot italijanski reprezentativec, a edinstvenata pre~ka na negovoto preminuvawe vo Premier ligata e platata koja {to toj ja pobaruva. Spored ona {to go javuvaat angliskite mediumi, na 19-godi{niot fudbaler mu se ponudeni 3,5 milioni dolari godi{no, koi {to toj bi gi zemal vo narednite pet godini minati vo klubot od Man~ester. Sprotivno na ova Baloteli pobaral 180.000 evra nedelna plata i pravo vrz sopstveniot reklamen potencijal, {to e sekako zna~itelen iznos, ako se zeme predvid proda`bata na dresovite, koja prestavuva golem del od buxetite na fudbalskite ekipi {irum Evropa.

Sepak, od Siti se motivirani {to e mo`no pobrgu da go re{at preminuvaweto na Baloteli i najverojatno }e prifatat golem del od barawata, postaveni od negovite menaxeri.

Inaku Baloteli vo momentov e vo SAD, zaedno so ostanatite fudbaleri na Inter, no poradi toa {to ja zagubil patnata isprava ne mo`e{e da otpatuva vo Kanada, kade {to aktuelniot evropski {ampion odigra edna sredba, predvidena na severnoamerikanskata turneja, koja {to se koristi vo podgotvitelniot period.

FABREGAS NA SOSTANOK SO VENGER Sagata okolu eventualniot transfer na Cesk Fabregas vo redovite na Barselona,

Baloteli vo momentov e vo SAD, zaedno so ostanatite fudbaleri na Inter, no poradi toa {to ja zagubil patnata isprava ne mo`e{e da otpatuva vo Kanada, kade {to aktuelniot evropski {ampion odigra edna sredba, predvidena na severnoamerikanskata turneja, koja {to se koristi vo podgotvitelniot period

najverojatno svoj definitiven epilog }e dobie deneska, bidej}i {panskiot reprezentativec ima dogovren sostanok so menaxerot na Arsenal, Arsen Venger.

Fabregas e golema `elba na ~elnicite na Barsa, no dosega Venger ja odbi sekoja sredba so niv, na koja {to treba{e da se razgovara za otkupuvawe na dogovorot na najdobriot poedinec vo negoviot sostav.

Malkumina se optimisti deka vo momentov e vozmo`no Fabregas da se vrati vo Barselona, a toa go potvrdi i legendata na klubot, a voedno i aktuelen sportski direktor, Andoni Zubizareta.

“Edinstvenata vistinska opcija za nas e toj nikoga{ da ne ja napu{te{e Barselna”, izjavi pomalku razo~arano Zubizareta, potenciraj}i deka se minimalni {ansite Cesk da se vrati na Nou Kamp.

OVEN VO BRISTOL SITI Fudbalskata javnost e {okirana od vesta, spored koja nekoga{ najdobriot fudbaler na Evropa, Majkl Oven od Man~ester Junajted e daden na zajmica vo ambiciozniot tim na Bristol Siti, ~len na ^empion{ip ligata, vtora po kvalitet vo Anglija.

Vo Bristol e ve}e reprezentativniot golman na “gordiot albiot”, Dejvid Xejms, a tie od Junajted na zajmica prvo go pobarale mladiot Deni Velbek, no na golemo iznenaduvawe go dobile iskusniot Majkl Oven, eden od najistaknatite fudbaleri od “ostrovoto” vo poslednata decenija.

Oven i vo minata sezona ne be{e standarden, {to poradi povreda, a {to i poradi silnata konkurencija. Vo presret na novoto prvenstvo se o~ekuva menaxerot Ser Sleks Feruson da mu dade prednost vo napadot na zasiluvaweto od Mek-

siko Havier Fernandez, kako i na mladiot italijanski internacionalec Federiko Ma~eda.

Analiti~arite smetaat deka vo edna vakva konkurencija, te{ko deka bi se prona{lo

Vo Bristo Bristol ol e ve}e repre ereprezentativniot golman na “gordiot albiot”, Dejvid Xejms, a tie od Junajted na zajmica j prvo go pobarrale mladiot Deni Velbek, no na golemo iznenaduvawe u go dobile iskusniot u Majkl j Oven,, eden od najistaknatite j fudbaleri fu r od “ostrovoto” vo poslednata decenija

mesto za 30-godi{niot centarfor, koj e daleku od formata koja {to go krase{e vo negovite slavni denovi kako standarden vo prviot sostav na Liverpul.

Fudbalskata javnost e {okirana od vesta deka Majkl Oven se seli vo ponizok rang na natprevaruvawe