99-KAPITAL-09.08. by Kapital Media Group

KOLUMNA

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

CISCO MRE@NI TEHNOLOGII BEZ KOI NE MO@EME DA @IVEEME STRANA 14

ILIJA DIMOVSKI POLITI^KOTO NASILSTVO E NEDOZVOLENO! STRANA 8

NA ZATVORAWE, PETOK, 06.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,08% 0 0,57% 00,05%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 446,65 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

881,02 1,43%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (06.08)

VINARNICITE DECIDNI

PREMNOGU ZADOCNIJA VLADINITE IZVOZNI SUBVENCII 3 KAKVA E KLIMATA ZA BIZNIS VO KOSOVO

NAJMLADATA DR@AVA SO SVOI ADUTI PRED INVESTITORITE STRANA 6

KIRIL NEJKOV

ODR@LIV PROFIT ILI ODGOVORNOST KON OP[TESTVOTO STRANA 13

TRKA ZA EVROPSKI PASO[

BUGARIJA I ROMANIJA SE PORTATA KON EU ZA OSTANATITE BALKANCI STRANA 12

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

POEDNAKVI ME\U EDNAKVITE

STRANA 2

ZARADI NAVODNO SEKSUALNO VOZNEMIRUVAWE

[EFOT NA HJULIT-PAKARD PODNESE OSTAVKA STRANA 4

2 09.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 09 AVGUST 2010

POEDNAKVI ME\U EDNAKVITE ladata razmisluva da vovede dopolnitelni testovi so koi }e se uslovuva vlezot i napreduvaweto vo dràvnata administracija. E, ba{ da go vidam denot koga testovite so koi }e se ocenuva, kako {to velat vo Vladata, “kapacitetot na li~nosta, nejzinoto znaewe i integritet, kako i site drugi performansi koi se va`ni za eden dràven slu`benik da napreduva”, }e bidat glaven odlu~uva~ki faktor za toa koj }e bide “sluga na narodot”. Da, site }e imaat ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe i napreduvawe vo dràvnite slu`bi, samo {to i ponatamu }e ima i “poednakvi ìvotni na farmata”. Retki se primerite koga nekoj vo Makedonija na{ol rabota vo javnata administracija na regularen konkurs, otkako gi pominal site standardni filtri kako {to se testovi, intervjua i sl. Nao|aweto dràvna rabota bez partiski vrski e ednakvo na ~udo, taka bilo otsekoga{ vo pluralizmot, bez ogled koja garnitura e na vlast. Nitu VMRO-DPMNE, nitu SDSM nemaat nikakvo moralno pravo da tvrdat deka vo niven mandat e napraveno ne{to {to }e ja smeni op{tata percepcija za javnata administracija: deka toa e inerten, neefikasen, birokratiziran do beskraj aparat, vo ~ii lavirinti nema da se snajde nitu Indijana Xons! I deka site novovraboteni vo nea se so “debeli” partiski, rodninski, {valerski i kojznae u{te kakvi vidovi vrski. Za da ne gre{am du{a, {to velat, eve }e kaàm, sekoja ~est tamu kade {to ima isklu~oci.

I, taka, izminative dvaesetina godini kako {to gradime demokratija obemot na javnata administracija samo se zgolemuva{e, so {to naporedno rastea i dava~kite vo dràvniot buxet za plati, nadomestoci i ostanati tro{oci {to taa gi predizvikuva. Se potro{ija edno~udo doma{ni i stranski pari za mal milion trkalezni masi i proekti {to imaa edna edinstvena cel: reformi na administracijata. I, {to postignavme? Samo toa brojot na dràvni i javni slu`benici da se zgolemuva postojano. Potrebni se pokonkretni merki. So {minkerski zafati nema da po~neme nikoga{ da go re{avame problemot na glomaznata javna administracija. Dosega pena ni fati ustata zboruvaj}i i pi{uvaj}i deka eden od klu~nite potezi vo praveweto efikasna administracija e nejzinoto namaluvawe. I u{te stopati ako treba }e povtorime deka toj bolen proces nekoj mora da go po~ne. Srbite po~naa ne{to da pravat, vo Bugarija isto taka po~na da se krati brojot na javni i dràvni slu`benici. Vo Hrvatska, kako del od paketot-merki za ekonomsko oporavuvawe do krajot na godinava, predvideno e da se namali brojot na vraboteni vo dràvnata uprava za 5%. Hrvatite planiraat i racionalizacija na golem broj zavodi, upravi i agencii, za koi na edna od poslednite svoi sednici Vladata podnese i predlog-izmeni na zakoni. Razli~nite institucii }e se spojuvaat ili vklopuvaat vo odredeni ministerstva. Takvi tela vo Hrvatska imalo pove}e od 90, a vo niv rabotele golem broj

SKAPIOT BENZIN SE VRA]A NA BENZINSKITE PUMPI Najupotrebuvaniot benzin vo zemjava, Eurosuper 98, vo prvoto polugodie od godinava porasnal za 11%, a dizelot duri za 18%. Se procenuva deka cenata na Eurosuper 98 do krajot na godinata mo`e da skokne do 90 denari?! KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

IGOR PETROVSKI

petrovski@kapital.com.mk

slu`benici, istakna pred nekoj mesec hrvatskata premierka Jadranka Kosor. I dodade deka sekoj petti vo javnata uprava e rakovoden kadar, {to bi do{lo deka 20% od slu`benicite se {efovi. Eve, kako za po~etok, neka se obidat da presmetaat od makedonskata vlada kolku se vi{ok vakvi dràvni organi vo zemjava i dali moè da se napravi nekakva racionalizacija vo nivnite redovi. No, samo neka ne bide po urnekot kako {to ukinaa ~etiri kliniki denovive, pa vo noviot nacionalen urgenten centar da nema nevrohirurgija!? Racionalizacijata vo brojot na dràvnite organi neminovno }e podrazbira otpu{tawe od rabota, no toa bi bilo samo edna faza od procesot na reformite na administracijata. @e{kiot kosten nare~en “vi{ok na vraboteni” i ponatamu }e ostane vo racete na vlasta, od koja i da e partija. A, tuka nema da pomognat nitu testovi za ocenka na kvalitetot na rabotnata sila, pa makar i od NASA da gi donesat!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

KAKO SE DVI@EA CENITE NA BENZINITE OD PO^ETOKOT NA GODINATA?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

10,3

rocenti e zgolemen izvozot na stoki i uslugi vo zemjava vo prvite {et meseci od godinava, sporedeno so istiot period lani. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, vkupnata vrednost na izvozot na stoki od Republika Makedonija vo periodot januari-juni 2010 godina iznesuva 1,4 milijardi amerikanski dolari, a na uvozot 2,4 milijardi dolari. Trgovskiot deficit vo prvoto polugodie od godinava iznesuva edna milijarda dolari. Trgovskata razmena po proizvodi pokaùva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto na proizvodite od èlezo i ~elik (valani proizvodi), oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta. Vo uvozot pak, najmnogu e zastapena surovata nafta, motornite vozila za prevoz na lica i elektri~nata energija. Analizirano spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razmena, Makedonija najmnogu trguva so Germanija, Grcija, Srbija, Rusija i Bugarija (43,7% od vkupnata nadvore{no-trgovska razmena se vr{i so ovie pet zemji).

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

d po~etokot na godinata site nafteni derivati vo Makedonija poskapea. Eurosuper 98 e poskap za 11%, ili vo prosek za sedum denari, a dizelot poskapel duri za 18%. Rekordnata cena na dizelot be{e vo maj godinava koga ova gorivo se prodava{e po 59 denari za litar. Deneska negovata cena e 56,50 denari. Ako vo januari i fevruari godinava litar od najkoristeniot benzin vo zemjava, Eurosuper-98 se prodava{e po 65 denari, deneska toj se prodava za 70 denari za litar. Gra|anite najverojatno nema da moàt da se nadevaat na poevtino gorivo ni vo naredniot period zatoa {to trendot na poskapuvawe na “crnoto zlato” na svetskite berzi ne zapira. Vo petokot barel nafta od tipot brend se prodava{e po 82,14 dolari. Ekspertite objasnuvaat deka benzinite poskapuvaat ne samo poradi poskapata nafta, tuku poradi skokot na vrednosta na dolarot i krizata na evroto. Spored neoficijalnite proekcii i presmetki na energetskite eksperti, cenata na Eurosuper-98 vo zemjava do krajot na godinata moè da skokne duri i za 20%, {to prevedeno vo pari bi zna~elo deka namesto sega{nite 70 denari za litar, ovoj benzin bi se prodaval po duri 90 denari. Presmetkite se zasnovani na prognozite na relevantni svetski institucii, a pritoa e zemena predvid dosega{nata tendencija na porast na cenata na naftata na svetskite berzi. Procenkata za cenata od 90 denari za litar Eurosuper-98 e dadena ako vrednosta na kursot na dolarot vo odnos na denarot ne pretrpi drasti~ni promeni. Poznava~ite velat deka ovie prognozi ne treba da se sfa}aat apsolutno bidej}i i relevantni institucii davaat razli~ni procenki za dvièweto na cenata na surovata nafta na svetskite berzi. Forkasting prognozira{e deka vo tretiot kvartal od godinava, svetskata cena na naftata moè da stigne i do 115 dolari za barel. Me|unarodniot Monetaren Fond (MMF) pak, prognozira deka ovaa godina cenata na naftata na svetskite berzi

SO DOPOLNITELNA DAVA^KA, DR@AVATA PRAVI REZERVI OD NAFTA Dr`avata }e sobira najverojatno po okolu 14 milioni evra godi{no preku dava~kata koja se pla}a so kupuvaweto benzin. Od pred devet meseci, gra|anite so sekoj litar benzin pla}aat i po re~isi eden denar za kupuvawe nafta za dr`avnite rezervi. Ovaa dava~ka iznesuva 0,89 denari za litar benzin, 0,74 denari za kilogram mazut i 0,3 denari za litar nafta. Dava~kata e vovedena so vladina uredba kon krajot na minatata godina.

bi se dvièla okolu 76 dolari, dodeka pak vo 2011 godina okolu 80 dolari za barel nafta. KAKO SE FORMIRAAT CENITE VO MAKEDONIJA? Cenite na gorivata se formiraat na sekoi 14 dena. Regulatorite ja zemaat prose~nata cena na surovata nafta “brend” na svetskite berzi vo prethodnite dve nedeli. Taa se mnoì so prose~niot kurs po koj “Okta” kupila dolari za da ja plati naftata. Pritoa ne se zema predvid oficijalniot sreden, kupoven ili prodaèn kurs na denarot vo odnos na dolarot, tuku cenata {to Rafinerijata ja platila za otkup na dolarite, a na nea se dodava i bankarskata provizija za transakcijata. Duri potoa na ovoj iznos, kako tret indikator se dodavaat prose~nite referentni ceni na derivatite na svetskite pazari. Vo cenata na gorivata se presmetani i site tro{oci na rafinerijata utvrdeni vrz osnova na dogovorot pome|u Vladata i strate{kiot partner, kako i specifi~nata teìna na sekoj vid gorivo. Od site ovie parametri se dobivaat rafineriskite ceni na gorivata vo

zemjava. Za da se dobijat maloproda`nite, se dodavaat u{te transportnite tro{oci od rafinerijata do site benzinski stanici, mar`ata na distributerite, tro{ocite za osiguruvawe, {pedicija, akcizata, DDV i nadomestokot za tro{oci na `ivotnata sredina. Pretsedatelot na Regulatornata komisija za energetika, Dimitar Petrov vo intervju za “Kapital” objasnuva deka Komisijata e nadle`na samo da ja formira cenata na naftenite derivati, ne i da go kontrolira kvalitetot na gorivata. “Reguliraweto na maloproda`nata i rafineriskata cena na naftata i naftenite derivati e soglasno Metodolijata koja e sostaven del od aneksot D, soglasno kupoproda`niot dogovor na Okta. Vo metodologijata egzaktno e definirano deka nezavisno od kade i da se uvezuva naftata, toa e tip “brend”. Pra{aweto dali toj kvalitet vleguva vo OKTA, ne e na{a nadle`nost. Pazarniot i tehni~kiot inspektorat se obvrzani da kontroliraat, da zemaat primeroci i ako ima problem da se izjasnat. Regulatornata komisija odobruva samo cena”, veli Petrov.

NAVIGATOR

09.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

QAJI] ]E GO VADI OD PROPAST SRPSKOTO GRADE@NI[TVO

DRAGI NAXINSKI

RAJNHARD JUNG

VLADIMIR TODOROVI]

radona~alnikot na o zgolemuva brojot na ovtorno e na udar Gtradicionalnoto Berovo go prezentira{e Gvraboteni vo [koda Pna arhitektite berovsko za 1.000 rabotnici bla- koi baraat pogolema sirewe vo Francija i sklu~i dogovor za sorabotka so gradot Livaro

godarenie na dobrata proda`ba na “jeti” i “superb”

transparentnost i nov plan za Maliot ring vo Skopje

ROBERT POPOVSKI

odeka del od negovite D ~lenovi se otka`uvaat od ZNM, a novinarite se predmet na partiski presmetki, toj najavuva reformi naesen

VINARNICITE DECIDNI

PREMNOGU ZADOCNIJA VLADINITE IZVOZNI SUBVENCII Vinarnicite soo~eni so golemi zalihi, najavuvaat pomal otkup na grozje od lozarite. Vladata zagri`ena za sostojbite pred esenskata berba najavuva novi merki za re{avawe na problemite GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

adocneti se merkite koi gi podgotvuva vladata za stimulacii za izvozot na golemite zalihi na vino. Ovaa merka treba{e da se donese na po~etokot na godinata, smetaat ekspertite. Evropskite zemji u{te proletta vovedoa izvozni stimulacii za vinskata industrija. Francija i Italija ve}e podolgo vreme proizveduvaat vinski destilati za da se oslobodat od vi{okot na vino. Za razlika od niv na{ite vinarnici, i pokaj predupreduvawata, nemaa nikakva pomo{ od dr`avata. Nivnite zalihi na vino se prepolni i nema kade da go skladiraat vinoto od ovogodine{nata rekolta. Vo zemjava ima okolu 70 milioni litri vino na zaliha, a minatata godina vo ovoj period ima{e ne pove}e od 25 milioni litri. Godi{noto proizvodstvo na vino iznesuva okolu 100 milioni litri. Sostojbata vo naredniot period }e bide u{te pote{ka ako se znae deka od kvotata za izvoz {to ja imame so EU, ne se iskoristeni samo u{te 10%. Vkupnata bezcarinska kvota kon ovie zemji iznesuva 33 milioni litri vino. Ekspertite se somnevaat

deka najavenite merki na dràvata }e vrodat so plod. Goran Milanov, profesor na oddelot za vinarstvo i lozarstvo pri Zemjodelskiot institut vo Skopje smeta deka so prerabotkata na grozjeto vo etanol moè da se re{i del od problemot. “Ako kako vinska zemja ja preìveeme ovaa godina }e bidam sre}en. Trebalo mnogu porano vladata da misli za donesuvawe na vakvi merki, sega e ve}e docna. Cela godina ne uspeavme da izvezeme 40 milioni litri vino, a sega za eden mesec treba da izvezeme 70 milioni litri. Toa e fizi~ki nevozmo`no, a i da se obideme te{ko }e najdeme kupuva~i za eden mesec”, veli Milanov. I od vinarnicata Skovin apeliraat do vladata {to pobrzo da izleze so novite merki. “Ja poddrùvame najavata na premierot Gruevski za izvozni stimulacii na vinoto, samo da ne bidat zadocneti. Nam bi ni trebale izvozni stimulacii od pet evro centi po litar. Merkata e moèbi zadocneta, no dobro e da se spasi, barem toa {to moè”, veli Mile Kostov, komercijalen direktor na Skovin. Toj dodava deka za razlika od drugite vinarnici vo svetot koi primaat izvozni stimulacii za vinoto od nivnite vladi, na{ite nemaat nikakva pomo{ od dràvata. Izvori na “Kapital” od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo poten-

3 FAKTI ZA...

299 1.577 28

EVRA IZNESUVAШE PROSE^NATA PODDR[KA PO HEKTAR OBRABOTLIVA ZEMJODELSKA POVR[INA VO ZEMJITE NA EU MINATATA GODINA EVRA PO EDEN HEKTAR DOBIVAA ZEMJODELCITE VO MALTA, [TO E NAJGOLEMA PODDR[KA VO EU-27 EVRA FINANSISKA PODDR[KA PO HEKTAR IMA KIPAR, [TO E NAJNISKA VO EVROPSKATA UNIJA

inisterot za trud i socijalna politika na Srbija, Rasim Qaji}, v~era na proslavataa na Denot na grade`nicite na Srbija najavi programa od 300 milioni evra za pottiknuvawe na grade`ni{tvoto vo zemjata.. Vo uslovi koga grade`niot sektor vo Srbija e na rabot od propasta, Qaji} ovaa programa na Vladata ja gleda kako edinstven izlez od te{kata kriza. Podatocite vo Srbija poka`uvaat deka vo prviot kvartal od godinava grade`nite raboti bile namaleni za 23%, za 70% padnalo proizvodstvoto i prometot vo industrijata za tuli i 20% proizvodstvoto na cement, a grade`nicite i ekspertite vakvata sostojba ja ocenuvaat kako vistinska propast. Tokmu poradi vakvata situacija Qaji} objasni deka

RASIM QAJI] ona {to go pravi Vladata za da im pomogne na grade`nicite za nadminuvawe na vakvata kriza e donesuvawe zakon za pottiknuvawe na grade`nata industrija vo Srbija i deka za taa programa }e bidat izdvoeni okolu 300 milioni evra. Qaji} gi povika lokalnite samoupravi i instituciite {to pobrzo da konkuriraat za da gi koristat sredstvata od ovaa programa i objasni deka toa zna~ajno } e & pomogne na grade`nata industrija i }e pridonese za nejzin napredok.

GUBITNIK

NEODGOVORNO RABOTEWE odeka zdravstveniot sistem i pacientite se “na kolena”, vrabotenite voo Fondot dobile julski plati povisoki za 10%?! ta I ne samo toa. Direktorkata Maja Parnarxieva-Zmejkovaa planirala u{te edno 10 procentno zgolemuvawe. Zarem ova ne se kosi so oddalukata na Vladata deka platite na administrativcite letovo }e se zamrznat se doo 2012 godina? at Ili onie koi dobro rabotat ja imaat ovaa privilegija? I kako sega koga sekojdnevno se predupreduva na praznata zdravstvena kasa da se veruva vo izjavite na nadle`nite deka pravat s$ za dobroto na pacientite? Sekoj koj logi~no razmisluva }e si go postavi pra{aweto kako e mo`no ova i koj go tolerira vakvoto rasipni~ko odnesuvawe? Vakvata odluka dopolnitelno udira po xebot na bolnite i na bolnicite koi istite treba uspe{no da gi lekuvaat. Zmejkova vo javnosta negira deka Fondot e pred bankrot, no ne objas-

100

milioni litri iznesuva doma{npto godi{no proizvodstvo na vino

milioni litri vino iznesuva momentalnata zaliha na vinarnicite

ciraat deka sega se razgleduvaat merkite koi treba da gi donese vladata za poddr{ka na izvozot na vino. I za desetina dena }e bidat objaveni. Od na{ata najgolema vinarnica Tikve{, ne bea podgotveni da ja komentiraat izjavata na premierot. “Da po~ekame da gi vidime konkretnite merki od strana na vladata, pa podocna da

izlezeme so oficijalen stav. Sega ne bi mo`el da komentiram”, izjavi za “Kapital”, \or|i Petru{ev, generalen direktor na Tikve{. Vo Makedonija se registrirani 87 vinarnici, od koi najgolema e Tikve{, pa potoa sleduvaat Povardarie i Skovin. Okolu 90% od na{eto vino se izvezuva na stranskite pazari od koi tradicionalni izvozni destinacii se Germanija i pazarite od porane{nite jugoslovenski republiki. Godi{no od izvozot na vino, zemjava inkasira okolu 90 milioni dolari. Vinarstvoto e eden od najpropulzivnite sektori od makedonskata industrija. Vo izminative desetina godini vo izgradba na novi i modernizacija na postoe~kite vinarnici se vlo`eni nekolku stotici milioni evra.

PROCENKI...

MAJA PARNARXIEVA ZMEJKOVA nuva zo{to FZO re~isi polovina od parite od namaleniot pridones za zdravstveno osiguruvawe sekoj mesec “dupkata” ja pokriva so transferi od Ministerstvoto za finansii, institucijata kade {to Zmejkova rabote{e pred da dojde na ~elo na Fondot. So rebalansot na buxetot, Fondot za zdravstveno osiguruvawe dobi pogolem buxet za okolu 325.000 evra. Eve kade oti{ol vi{okot pari!

MISLA NA DENOT

RISTO TA[EV

direktor na @ito-Vardar

MESOTO NEMA DA POSKAPI

pokraj najavite za poskapa sto~na hrana, kompanite koi se zanimavaat so proizvodstvo na meso i na suvomesnati proizvodi ne planiraat da gi zgolemat cenite,.Pri~ina za toa e stabilnosta na pazarot na surovini vo pogled na cenite a isto taka ne se o~ekuva nitu rast na cenite vo maloproda`bata poradi namalenata kupovna mo} na gra|anite a i poradi vi{okot na vakvi proizvodi kaj trgovcite. Direktorot na „@i-Va” Risto Ta{ev ne o~ekuva da dojde do zgolemuvawe na cenata poradi toa {to ne postojat realni uslovi za toa. Toj neodamna izjavi deka surovinite koi se koristat za proizvodstvo imaat stabilni ceni na svetskite berzi kako i toa deka dolarot vo posledniot period nema drasti~ni oscilacii vo pogled na negoviot kurs a od druga strana trgovcite se u{te se borat so proda`ba na zalihite koi gi imaat kaj niv pa zatoa ne o~ekuva deka tie bi rabotele protiv pazarnata logika i da go poskapat mesoto i proizvodite koi se dobivaat od nego.

PESIMISTOT SE @ALI NA VETEROT. OPTIMISTOT O^EKUVA DEKA VREMETO ]E SE POPRAVI. LIDEROT GI PRILAGODUVA EDRATA KON VETROT

XON MAKSVEL AMERIKANSKI MOTIVACISKI GOVORNIK, KOJ [TO IMA PRODADENO POVE]E OD 18 MILIONI KNIGI ZA LIDERSTVO

4 09.08.2010

NAVIGATOR

SVET

...OSTAVKA NA [EFOT NA HJULIT-PAKARD

Neslavno zaminuvawe na ~ovekot {to go prerodi HP

0-24

...SPORED RANGIRAWETO BRANDZ

Brendot Google vredi 114 milijardi dolari ugl (Google) e najskapocen brend vo svetot spored godi{noto rangirawe nare~eno BrandZ, od strana na konsultantskata ku}a Milvord Braun (Millward Brown). Rangiraweto go vrednuva brendot Gugl na 114 milijardi dolari, {to e porast od 14% vo odnos na 2009 godina.

...RUSIJA VO PLAMEN

Ognot stigna do metropolata

izvr{en direktor na tehnolo{kiot gigant HjulitG Gvo lavniot Pakard, Mark Hrd, podnese ostavka od svojata funkcija petokot, otkako edna slu`beni~ka go obvini za seksualno

o`arnikar si go bri{e liceto po iscrpuva~kata borba so ognot vo blizina na crkvata Sv.apostoli Petar i Pavle vo P Moskva. Rusija denovive e zafatena so nezapameteni po`ari

voznemiruvawe.

{to dosega odnesoa pove}e od 50 ~ove~ki `ivoti.

DVA, TRI ZBORA

“Nikade vo Evropa vo momentov ne se gradat tolku mnogu vozovi kako vo Srbija. Do krajot na ovaa decenija Srbija }e ima 13 mostovi preku Dunav {to e golem uspeh so ogled na toa deka nekoi zemji na EU imaat samo po dva mosta na Dunav” BORIS TADI] pretsedatel na Srbija

“Ekonomijata na EU sega se nao|a vo podobra sostojba od o~ekuvanata, otkako po~na da se namaluva dol`ni~kata kriza. Sepak, rastot na regionalnoto stopanstvo }e ostane relativno umeren” @AN KLOD TRI[E pretsedatel na Evropskata centralna banka

“Smetam deka e potrebno da se vovede privremena zabrana na izvoz na `itarki i drugi zemjodelski proizvodi od p~enica. Zabranata e privremena i za idnite ~ekori }e odlu~uvame po zavr{uvaweto na `etvite” VLADIMIR PUTIN premier na Rusija

GADGETS

USB MIKROSKOP KOJ ZGOLEMUVA I DO 200 PATI eodamna na pazarot be{e lansiran noviot USB Mikroskop, koj zgolemuva duri i do 200 pati, i pokraj skepticizmot na ekspertite za tehnika koi pred pojavuvaweto na ovoj proizvod smetaa deka stanuva zbor za obi~na igra~ka. USB Mikroskopot na kompjuterot se spojuva kako i sekoja druga

USB kamera, pa negovoto koristewe e krajno ednostavno. Fokusot }e mora da go namestite sami, a vo paket so mikroskopot odi i dr`a~ koj se koristi po `elba. Cenata na ovoj gaxet e sosema prifatliva, okolu 75 dolari, a istiot e dostapen na pove}eto internet-stranici od domenot na tehnologijata.

POLITIKA

09.08.2010

PERO STOJANOVSKI, PRV NEREZIDENTEN AMBASADOR VO NOV ZELAND ero Stojanovski e prviot nerezidenten ambasador na Makedonija vo Nov Zeland, koj svojata funkcija na ovaa pozicija }e ja izvr{uva od Avstralija, kade {to vo 2009 godina be{e nazna~en za ambasador. Stojanovski, vo petokot, pri rabotnata poseta na Velington, gi predade akreditivnite pisma od pretsedatelot \ or|e Ivanov na generalniot

guverner, Anand Satjanand, so {to stana prviot nerezidenten ambasador vo Nov Zeland. Na razgovorite bila potencirana potrebata od intenzivirawe na bilateralniot politi~ki dijalog, kako i ponatamo{no razvivawe na sorabotkata, pri {to bi se sozdale preduslovi za poefikasna sorabotka na ekonomski plan, kako i vo ramkite na me|unarodnite organizacii i institucii, poseb-

no vo sistemot na OON. Stojanovski izrazil nade` deka vo bliska idnina ekonomskata sorabotka me|u ovie dve dr`avi }e rezultira so pokonkretni aktivnosti, bidej}i Republika Makedonija so svoite potencijali na stopanstvoto pretstavuva povolna klima za stranskite investicii, a osobeno bi bila interesna za Nov Zeland kako mo`nost za vlez na evropskiot pazar.

SDSM: KOWANOVSKI PRAVI ^ISTKI VO ODBRANATA! e stivnuvaat obvinuvawata na SDSM upateni do ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, za nepotizmot i sudirot na interesi vo redovite na negovoto ministerstvo. Imeno, SDSM v~era povtorno go obvini Kowanovski deka prodol`uva da otpu{ta profesionalni i stru~ni kadri i deka so vakvata politika ja oddale~uva zemjata od NATO-integraciite. "So doa|aweto na minis-

terot Kowanovski po~na serijalot partiski motivirani ~istki na profesionalni, stru~ni, no nepodobni dr`avni slu`benici, a Ministerstvoto sekojdnevno se polni so nestru~ni partiski vojnici koi se instaliraat na site nivoa", re~e pratenikot na SDSM Goran Min~ev. Povod za poslednoto otpu{tawe, izjavi Min~ev, se pres-konferenciite na SDSM na koi partijata ot-

kriva nepotizam, konflikt na interesi i kriminal od visok rakovoden dr`aven slu`benik vo Ministerstvoto, so znaewe i dozvola na Kowanovski. "Otkako SDSM gi prezentira{e fakturite so koi se ispla}al "volonterotâ&#x20AC;? Eftimov, Kowanovski namesto da ja smeni rakovoditelkata na Sektorot za me|unarodna sorabotka, Biqana Eftimova, izvr{uva kadrovska ~istka vo nejziniot sektor", re~e Min~ev.

PO NAJAVATA ZA NOVI REFORMI VO JAVNATA UPRAVA, EKSPERTITE PREDUPREDUVAAT

SEGMENTIRANOTO REFORMIRAWE NEMA DA GO RE[I PROBLEMOT VO ADMINISTRACIJATA! Osven voveduvaweto na testovite, za poefikasna administracija e potrebno i menuvawe na Zakonot, smetaat ekspertite GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ladata razmisluva da vovede dopolnitelni testovi so koi }e se uslovuva vlezot i napreduvaweto vo dràvnata administracija. So dopolnitelnite testovi } e se ocenuva kapacitetot na li~nosta, nejzinoto znaewe i integritet, kako i site drugi performansi koi se va`ni za eden dràven slu`benik da napreduva i da nosi odluki na eden odreden stepen. Vaka premierot Nikola Gruevski gi najavi najnovite reformi vo administracijata. Celta na ovie testovi, spored premierot, e da se elinimira mo`nosta za nekvalitetni kadri, bez razlika na etni~kata pripadnost. Pokraj toa, i napreduvaweto }e bide po strogi kriteriumi, a testovite bi se vovele esenva, po izve{tajot na SIGMA. Za vakvite novi reformi vo eden od naj~uvstvitelnite sektori vo dràvata ekspertite predupreduvaat: segmentirano re{avawe na problemot nema da dade rezultati i nema da

pridonese za depolitizirana i efikasna administracija. Profesorot po javna administracija i dekan na Pravniot fakultet, Bor~e Davitkovski, smeta deka osven voveduvaweto na testovite, ona {to zna~ajno }e pridonese za efikasna administracija e i menuvaweto na Zakonot. "Osven voveduvawe na dopolnitelnite testovi, potrebna e i izmena na Zakonot za slu`benicite, koi osven ispit }e imaat i soodvetna obuka za sekoe novo rabotno mesto ili promena na mestoto vo ramkite na administracijata. Me|utoa, ova ne e edinstveniot problem vo na{ata administracija. Kaj nas postoi i pravi~no i soodvetno zastapuvawe na zaednicite vo administracijata, za koi vakvite pravila ne va`at. Nadle`nostite, javnite ovlastuvawa, diskrecionite prava se samo segmenti koi treba da se zemat predvid pri reformiraweto na ovoj sektor. Zatoa, smetam deka segmentiranoto reformirawe, samo preku voveduvawe dopolnitelni testovi, ne go re{ava problemot i nema da ja depolitizira ili da

HERERO: ADMINISTRACIJATA DA NE SE PREOPTOVARUVA SO RAMKOVNI VRABOTUVAWA Ramkovnite vrabotuvawa ne treba da predizvikaat prevrabotenost vo javnata administracija i ne treba lu|eto da sedat doma i da zemaat plata, veli ambasadorot na OBSE vo Makedonija, Hoze Luis Herero, vo intervju za Radio Slobodna Evropa. "Mnogu e va`no tie da ne se vrabotuvaat na ve{ta~ki na~in. Se razbira, javnata administracija sekoja godina ima potreba od ~ove~ki resursi, tie imaat potreba od novi kadri i sekoja godina ima rotacija, no toa {to e va`no e vo taa nova rotacija da se zema predvid konceptot na ramnopravna zastapenost, a ne treba da se izmisluva novo rabotno mesto koe voop{to ne e potrebno. Toa ne e idejata. Idejata e rabotnite mesta da bidat navistina potrebni. Ponekoga{ ovie dva principi se sudiraat, principot na vrabotuvawe vrz osnova na kvalitet i principot vrz osnova na ramnopravna zastapenostâ&#x20AC;?, re~e Herero.

ja napravi efikasna javnata administracija", veli Davitkovski. Vo posledniot izve{taj na Evropskata komisija, isto taka, stoi deka e potrebna profesionalizacija na administracijata i vrabotuvawe po sistemot na zasluga. "Mal progres e napraven vo delot za vrabotuvawe slu`benici izbrani vrz baza na profesionalni kvalifikacii. Prioritet treba da se dade na sozdavaweto stabilna, profesionalna i

bazirana na zasluga javna administracija. Isto taka, zagri`uva~ka e politizacijata na vrvnite pozicii vo odredeni oblasti na administracija", se naveduva vo izve{tajot. Od Vladata doobjasnuvaat deka vakvite reformi se odnesuvaat, pred s$, na dr`avnata administracija i se testovi koi se predvideni za ve}e vrabotenite vo administracijata. "Novonajavenite reformi vo javnata administracija

se odnesuvaat, pred s$, na dr`avnata administracija, no sekako deka istite vo idnina }e se primenuvaat i vo javnata administracija. Ovie testovi koi gi najavi Gruevski }e se sproveduvaat za ve}e vrabotenite slu`benici, no isto taka }e se sproveduvaat i za idninte vrabotuvawa vo administracijata, so cel jaknewe na kapacitetite i poprofesionalno i efikasno rabotewe na administracijata", velat od Vladata. So vakvite reformi od Vladata bez konkreten odgovor dali }e donesat nov bran na novi vrabotuvawa ili, pak, eventualno namaluvawe na

brojot na vraboteni vo administracijata, kako {to na toa upatuva Brisel. Ottamu samo poso~ija deka porakite koi doa|aat od Brisel za nejzina reforma treba da se sfatat kako slo`en proces koj ne se odnesuva samo na kratewe na administracijata. "Postojat pove}e na~ini i metodi kako da se napravi dobra javnata administracija. Krateweto na administracijata ne e edinstveniot reper za toa, a, generalno zemeno, vo posledniot period brojot na novi vrabotuvawa e zna~itelno namalen", objasnuvaat od Vladata.

6 09.08.2010 KAKVA E KLIMATA ZA BIZNIS VO KOSOVO

NAJMLADATA DR@AVA SO SVOI ADUTI PRED INVESTITORITE METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

pokraj misleweto na golem broj stranski analiti~ari deka na Kosovo od godina vo godina s$ pove}e se kreira dobra biznis-klima, izminative 3 godini e zabeleìtelen kontinuiraniot pad na sumata na direktnite stranski investicii. Vo tekot na 2007 godina iznosot na ovie investicii se dviè{e okolu 440,7 milioni evra za vo 2008 godina ovaa brojka da se spu{ti na 366,5 milioni evra. Minatata, krizna godina, koga nivoata na stranski direktni investicii pa|aa vo cel svet, nivniot iznos vo Kosovo be{e 291,5 milioni evra. Sepak, interesot na stranskite kompanii za investirawe vo ovaa dràva i natamu ostanuva na visoko nivo, barem spored izjavite na nekoi nivni pretstavnici. Rej Pauer od Britanskata biznis-zaednica neodamna re~e deka Makedonija se nao|a vo mnogu teòk period poradi problemot so imeto, dodeka Kosovo sega ima popredvidliva sostojba, zaradi {to britanskite kompanii s$ pove} e sakaat da investiraat na Kosovo otkolku vo Makedonija. Britancite za Kosovo smetaat deka e brzoraste~ka ekonomija kade {to ima soliden teren za nivnite investicii. Kako potvrda na ovaa nivna konstatacija sluàt i podatocite objaveni od strana na Centralnata banka na Kosovo - CBK spored koi vo tekot na 2009 godina Kosovo zabeleàlo ekonomski rast od 4%. Spored CBK, vakviot ekonomskiot rast na Kosovo e glavno nastanat blagodarenie na finansiskiot sistem i na privatniot sektor. Valentin To~i, glavniot ekonomist na CBK veli deka Kosovo i Albanija se edinstvenite zemji vo Jugoisto~na Evropa koi zabeleàle ekonomski rast vo tekot na 2009 godina. Spored CBK, vo tekot na 2009 godina na teritorijata na Kosovo uvezeni se stoki i uslugi vo iznos od 1,9 miljardi evra, dodeka pak izvezeni se okolu 162 milioni evra. Podatok koj govori deka Kosovo s$ u{te e visoko uvozno- zavisna potro{uva~ka ekonomija poradi {to i mnogu kompanii od Makedonija imaat ogromni

Vladata na Kosovo na najdobar na~in gi koristi simpatiite na me|unarodnata zaednica koja u{te od prviot den na negovata nezavisnost e prisutna tamu preku investiciski proekti naso~eni kon obnovuvawe na celokupnata ekonomija na dràvata mo`nosti za plasman na svote proizvodi. Spored oficijalnite statistiki vo tekot na vtorata polovina na 2009 godina, vo Kosovo e zabeleàno zgolemeno nivo na stranski direktni investicii. Od niv duri 69,9%se kapitalni investicii, a 23,2% se reinvestirawa na postoe~kite stranski investitori vo svoite investicii. Isto taka spored podatocite na Centralnata banka vo tekot na lanskata godina Kosovo ima ostvareno buxetski suficit, vo odnos na buxetskite prihodi i rashodite. Buxetskite prihodi vo 2009 godina iznesuvaa 1,05 miljardi evra, dodeka nivoto na rashodi iznesuva{e 926 milioni evra. Podatocite na CBK isto taka pokaùvaat deka bankarskiot sektor vo Kosovo prodolùva da raste i da se {iri. Iznosot na

izdadeni krediti od strana na bankite se zgolemil za 9%, dodeka depozitite se zgolemeni za 21%. Rast od 21,2% bele`at i instituciite za mikrofinansirawe i osiguritelni kompanii. PRI[TINA – GOLEMO GRADILI[TE Vakvite solidni rezultati pokraj stranskite analiti~ari gi potvrduvaat i kosovskite biznismeni koi potenciraat deka od nezavisnosta vo 2008 godina, pa navamu s$ pove}e se podobruva biznisklimata, a s$ pogolem e interesot na stranskite investitori da bidat prisutni vo kreiraweto na biznis-sredinata na Kosovo. “Spored moeto iskustvo od nezavisnosta na Kosovo vo 2008 godina, dr`avata stana fokusna to~ka na stranskite investitori. O~igledno e deka so nezavisnosta e ispolneto edno od nivnite glavni barawa, a toa e politi~kata

stabilnost na zemjata”, izjavi Gazim Xikoli, glaven izvr{en direktor na Dukagjini invest od Pri{tina. Spored nego, Kosovo poradi toa {to s$ u{te e siroma{no vo pogled na infrastruktura momentalno nudi mnogu mo`nosti za investicii vo ovaa oblast. “Me|unarodniot aerodrom vo Pri{tina {totuku se privatizira{e taka {to noviot sopstvenik planira da investira okolu 100 milioni evra za podobruvawe na aerodromskite objekti i na uslugata. Potoa noviot avtopat Pri{tina, Tirana do morskoto pristani{te Dra~ zna~itelno go zgolemi protokot na stoki od jug”, veli Xikoli. Spored nego, za pozdravuvawe se site aktivnosti na kosovskata vlada vo pogled na nejzinite uslugi za poddr{ka na biznisot, i pokraj balkanskata bolest

na korupcija od koja stradaat dràvite vo regionot. Toj smeta deka vo toj pogled kaj Vladata na Kosovo postoi re{itelen stav za pomagawe na site zainteresirani stranski investitori, bez ogled na toa od koja dràva doa|aat. Sepak, spored nego, ne e s$ i taka sjajno. “Poradi ogromniot obem na rabota so koj se soo~uva Vladata na Kosovo kako i poradi bavniot proces na u~ewe na vladinite pretstavnici kako kraen rezultat naj~esto se dobiva odloùvawe na isporakata na vetenite preferencii kon stranskite investitori”, istaknuva Xikoli. Poslednive godini Xikoli pojasnuva deka Pri{tina e pretvorena vo vistinsko gradili{te delumno poradi prenaselenosta na gradot kako i poradi promenata na negoviot status vo glaven grad

DOMA[NITE BIZNISMENI PO PRIMEROT osovo kako biznis-destinacija stanuva s$ pointeresno za stranskite biznismeni no i za doma{nite. Za toa govori i oficijalnata statistika na Kosovo. Spored podatocite koi se sodr`ani vo nea, lanskata godina Makedonija od Kosovo uvezla stoki vo vrednost od 17,35 milioni evra dodeka na Kosovo od makedonska strana se izvezeni stoki vo vrednost od 291,83 milioni evra so {to na{ata dr`ava ostvarila suficit od ovaa razmena vo iznos od nekade 274,48 milioni evra. Vrz osnova na ovaa statistika,

Makedonija go zazema prvoto mesto vo odnos na drugite dr`avi vo pogled na ostvareniot izvoz, no i suficit. Vedna{ posle nas doa|aat Germanija i Srbija so ostvaren izvoz od 246,12 milioni evra odnosno 210,9 milioni evra posledovatelno. Makedonskiot izvoz na Kosovo od godina vo godina vrz osnova na statisti~kite podatoci e vo postojan rast. Najgolema vrednost ovoj izvoz dostignal vo tekot na 2008 godina koga istiot iznesuval 346,53 milioni evra pri {to bil ostvaren suficit vo razmenata od 326,49 milioni evra.

Ottuka sosema e razbirlivo {to doma{nite investitori s$ pove}e se zainteresirani za mo`nostite koi gi nudi ovoj pazar. Vo razgovor so niv, nivnata generalna ocenka e deka biznisklimata vo Kosovo od godina vo godina se podobruva, no i sepak deka mora da se napravat u{te mnogu raboti za istata da bide po terkot na EU. Ona {to spored niv e pozitivno {to tamo{nata Vlada s$ pove}e investira vo infrastrukturni proekti naso~eni kon renovirawe na starite i izgradba na novi pati{ta so cel polesno povrzuvawe

na gradovite vo Kosovo, no i na samata dràva so nejzinite sosedi. “Od ona {to moàm da vidam na teren, e deka se gradat mnogu pati{ta koi iskreno re~eno od biznis-aspekt se mnogu bitni osobeno {to transportnite tro{oci mnogu vlijaat vrz cenata na proizvodite koi gi proizveduvame na Kosovo. So podobra patna mreà ni se namaluvaat transportnite tro{oci so {to imame poniski ceni i sme pokonkurentni” ni izjavi Agron Misimi direktor na kompanijata za proizvodstvo na visoko kvalitetni grade`ni materijali Pofiks od Tetovo, koja {to ima svoja fabrika

i blizu Pri{tina. Spored ona {to toj ni go pojasni, pri osnovaweto na fabrikata ne se soo~ile so nikakvi problemi vo pogled na birokratski barieri ili sli~no. Isto taka Misimi e zadovolen i od postignatite delovni rezultati na Pofiks na Kosovo. “Zadovolen sum vo pogled na ostvarenoto dosega i vo pogled na proda`bata no i vo pogled na naplatata. Kaj nas ako sporeduvam so Kosovo mnogu pote{ko odi i proda`bata, no i naplatata. Sepak, zadovolni sme i od ona {to sme go postignale i vo na{ata dr`ava” ni izjavi Misimi.

09.08.2010

274,48

milioni evra iznesuva suficitot na Makedonija vo razmenata so Kosovo minatata godina

291,5

milioni evra iznesuvaa stranskite direktni investici na Kosovo lani

Izgledot na Svetskiot trgovski centar koj {to treba da se gradi vo glavniot grad na Kosovo

[EFKI IDRIZI, direktor i sopstvenik na Renova: “Balkan si e Balkan. Sekade gi ima istite problem, pa i Kosovo ne e porazli~no. Iskreno za ne{to da se smeni potrebno e da se smenat nekolku generacii za da ima promena vo ovoj na{ balkanski mentalitet” na edna nezavisna dr`ava, a delumno i zatoa {to na novata biznis-zaednica & se potrebni novi kapaciteti i infrastruktura za da mo`e da go sledi brziot rast na ekonomijata na Kosovo. Grupacijata Dukaxini vo koja Xikoli e glaven izvr{en direktor na Dukaxini invest, vo Pri{tina go gradi Svetskiot trgovski centar (STC )koj so koinvesticiite so Slovenci e u{te eden cvrst dokaz deka stranskite investicii stanuvaat s$ pogolemi dvigateli na razvojot na Kosovo. STC Pri{tina momentalno e vo izgradba, a na svoite klienti }e im nudi tehni~ka pomo{, kancelarii i oprema, kako i pretstavuvawe na ovie klienti i nivnite interesi na teritorijata na celo Kosovo, a i regionot. KOMPARATIVNITE PREDNOSTI NA KOSOVO Interesot na investitorite za Kosovo e s$ pogolem poradi niza faktori. Glavniot grad Pri{tina se nao|a samo na eden ~as vozewe od Albanija, Crna Gora, Makedonija i Srbija. Aktivnite infrastrukturni proekti vklu~uvaat moderni avtopati koi vo idnina }e bidat vrskite so Albanija, Srbija i Makedonija. Na ovoj na~in ve} e e namaleno rastojanieto do albanskoto pristani{te Dra~ do

koe so avtomobil, sega se stiga za 3 ~asa. Pokraj toa, Kosovo ima èlezni~ki vrski so Srbija i Makedonija preku koja ponatamu se povrzuva so gr~kite pristani{ta vo Solun. Me|unarodniot aerodrom vo Pri{tina nudi vrski so glavnite evropski glavni gradovi i toa e edinstveniot aerodrom vo regionot koj nudi direktna vrska do Wujork (SAD). So 70% od naselenieto pod 35 godi{na vozrast, Kosovo ja ima moèbi najmladata populacija vo Evropa. Albanskiot i srpskiot jazik se dvata oficijalni jazici vo Kosovo, a poradi visokoto me|unarodno prisustvo, od strana na Vladata, angliskiot jazik e zamislen da bide koristen kako tret slu`ben jazik vo dràvata. Soodvetno na toa, brojot na Kosovcite koi zboruvaat angliski jazik e daleku nad regionalniot prosek. Okolu 25% od ìtelite na Kosovo ìveat vo Evropskata unija, glavno, vo germanskoto govorno podra~je. Nivnite vrski so Kosovo osobeno biznis-vrskite, se postojani, a rezultat na toa e prenesuvawe na pretprima~kiot duh od EU vo Kosovo.

Prose~nata bruto-plata vo Kosovo iznesuva okolu 220 evra {to deluva kako magnet za investitorite koi se vo potraga po evtina rabotna sila. Pokraj toa, platite vo Kosovo se rastovareni od visoki socijalni pridonesi, za razlika od drugite zemji od regionot. Zadol`itelni pridonesi se penziskite, koi finansirani od strana na rabotodava~ot iznesuvaat 5%, a isto tolkav e iznosot na pridonesi koj go pla} aat samite vraboteni. Vladata na Kosovo i organizaciite na me|unarodnata zaednica prisutni tamu imaat vospostaveno stru~ni programi za obuka, od koi imaat korist i rabotnicite, no i rabotodavcite. Na ovoj na~in potencijalnite investitori imaat pristap i do solidno kvalifikuvana rabotna sila. Vo pogled na telekomunikaciite Kosovo nudi moderni telekomunikaciski sistemi, po primerot na onie koi se koristat vo razvienite zemji na EU. Postojat 3 fiksni telefonski operatori i 2 mobilni operatori, nudej}i najnovi i najsovremeni tehnologii, vklu~uvaj}i gi i VoIP, GPRS, itn.

Isto taka postojat i tri glavni internet-servis provajderi koi nudat stabilen i {irokopojasen Internet, vklu~uvaj}i DSL, bezì~na i kabelska konekcija so poniski ceni od koja bilo druga evropska zemja. Voedno istraùvawata pokaùvaat deka Kosovo e dràva so najvisoka stapka na koristewe na Internet vo regionot. Finansiskiot sistem na Kosovo e izgraden na kompletno novi temeli. Centralnata banka na Kosovo koja se formira{e vo ovoj period e nezavisno telo {to funkcionira uspe{no i koe go regulira bankarskiot i osiguritelniot sektor. Momentalno vo Kosovo postojat {est registrirani banki, deset {tedilnici i kreditni zdruènija, dvanaeset institucii za mikro-finansirawe, ~etiri nebankarski finansiski institucii i devet osiguritelni kompanii. Tri od ovie {est banki vo Kosovo se stranski i toa Pro Kredit banka, osnovana na inicijativa na nekolku vode~ki me|unarodni finansiski institucii, Rajfajzen banka od Avstrija i slovene~kata Kassabank. Site ovie banki i osiguritelni kompanii se privatni. Edna od pogolemite investitorski prednosti na Kosovo e negovata valuta. Evroto stana oficijalna valuta koja se koristi vo Kosovo od 1 januari 2002 godina. Voveduvaweto na evroto mu dade na Kosovo golema prednost nad svoite konkurenti vo regionot so {to go pravi pove} e privle~no za stranski

ENK deloven kompleks koj {to }e se gradi vo Pri{tina investicii i toa vo pogled na finansiskata i makroekonomskata stabilnost koja kaj mnogu zemji vo regionot s$ u{te e nedostatok. Pokraj toa, so evroto e ovozmoèno Kosovo na investitorite da im ponudi najniski transakcioni tro{oci vo regionot. Kosovo ima liberalen trgovski reìm od koj poteknuvaat tri golemi pridobivki, imeno, podobreni se negovite izvozni mo`nosti, podobrena e investiciskata klima i ovozmoùva vospostavuvawe na stabilni odnosi so svoite sosedi. Pokraj bilateralnite dogovori za slobodna trgovija potpi{ani so Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Makedonija, Kosovo ja ima potpi{ano i Centralno-evropskata spogodba za slobodna trgovija (CEFTA) vo dekemvri 2006 godina. Prirodnite resursi i zemjodelsko zemji{te so koe ovaa dràva raspolaga nudi brojni mo`nosti za investirawe vo razli~ni ekonomski sektori, vklu~itelno i direktni investicii i investicii vo ramkite na procesot na privatizacija. Sektorite kako {to se zemjodelstvoto, prerabotkata na hrana, grade`ni{tvoto, tekstilnata, IT, industrijata na avtomobilski komponenti, energija i rudarstvo se samo del od ona {to moè da im se ponudi na pove}eto stranski potencijalni investitori. Vo pogled na dano~nata politika, Kosovo ima mnogu ednostaven i jasen dano~en sistem. Personalniot danok na dohod se dviì pome|u 0-20%, DDV iznesuva 15%, korporativniot danok na dohod iznesuva 20%, a zadolìtelnite pridonesi za vrabotenite iznesuvaat samo 5% od bruto- platite. Prednost e i brzinata i ednostavnosta na registrirawe na biznis vo Kosovo. Vo zavisnost od tipot na biznisot potrebni se 1-3 dena za da se registrira, a tro{ocite za registracija iznesuvaat 20 evra.

T NA STRANCITE SÈ PO^ESTO NA KOSOVO Spored nego, kosovskiot pazar e odli~na mo`nost za makedonskite kompanii bilo vo pogled na trgovskata razmena bilo vo pogled na investirawe vo fabriki ili proizvodni pogoni. Sli~en e stavot i na [efki Idrizi direktorot na Renova. Sli~no kako i Pofiks i Renova na Kosovo e prisutna so svoja sopstvena fabrika. Stanuva zbor za investicija vo vrednost od okolu 5 milioni evra realizirana vo periodot 2001 -2002 godina. Vo tekot na izminatite 8 godini od po~etokot na funkcioniraweto na ovaa fabrika

do denes Renova uspeala da ja isplati ovaa investicija i poslednive nekolku godini da raboti profitabilno. “Zadovolen sum od rezultatite koi gi postignavme na kosovskiot pazar. Investicijata vo fabrikata na Kosovo ve}e ja vrativme i sega ve}e nekolku godini rabotime profitabilno. I vo Makedonija ne e lo{o, no na Kosovo od godina vo godina biznis-klimata stanuva s$ podobra i podobra. Sepak, iskreno ne mo`am da pravam sporedba za toa kade e podobro da se investira ili raboti, dali tuka, vo Kosovo, Crna Gora, Hrvatska, Albanija

ili na drugi mesta vo regionov. Balkan si e Balkan. Sekade gi ima istite problem, pa i na Kosovo ne e porazli~no. Iskreno za ne{to da se smeni potrebno e da se smenat nekolku generacii za da ima promena vo ovoj na{ balkanski mentalitet”, ni izjavi Idrizi. Potvrda za pozitivnata biznisklima na Kosovo e i raboteweto na Makedonskiot deloven centar na Kosovo formiran od strana na CEED Makedonija. Spored Elena Angelovska od CEED Makedonija vrz osnova na nivniot izve{taj od pred dva meseca zabele`an e kontinuiran interes,

no i rast na profitot na makedonskite kompanii koi svojot biznis go realiziraat na Kosovo preku nivniot centar za poddr{ka na biznisot pri vlez na kosovskiot pazar iako prvata godina od raboteweto na ovoj pazar se smeta za podgotvitelen period po koj kompaniite o~ekuvaat zgolemeni prihodi. “Spored izve{taite od pred dva meseci kaj makedonskite kompanii postoi kontinuiran interes za vlez na kosovskiot pazar. Voedno za ovie uslugi interes projavuvaat i nekoi kompanii od regionot poradi {to se razmisluva za po{irok re-

gionalen pristap i na vmre`uvawe na kompaniite od regionot so cel nivna polesna me|usebna sorabotka. Isto taka poradi tekovnite potrebi na makedonskite kompanii na{iot deloven centar zapo~na i diverzifikacija na uslugite po industrii osven od prvi~niot pristap koga diverzifikacijata be{e pravena vrz osnova na razli~nite paketi na uslugi koi gi nudevme” ni izjavi Angelovska. Site ovie podatoci govorat deka kosovskiot pazar e odli~na mo`nost za ostvaruvawe na razvojnite strategii na makedonskite kompanii.

8 09.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

BITKATA ZA KOSOVO POLE ODNOVO ZAPO^NA!! red nekolku veka Srbite se borea na Kosovo Pole za da ja porazat Otomanskata imperija vo nejziniot zabrevtan pohod na Evropa. Toga{ ne uspeaja vo toa, a ne uspeaja ni izminatava decenija da go za~uvaat Kosovo vo ramkite na svojot teritorijalen integritet. No, da ne navleguvame vo politika i istorija, zatoa {to ni{to dobro vo realnosta nema da proizleze od toa. Koj videl air od niv, airot e vo ekonomijata, a ekonomskata realnost veli deka ne{to ~udno se slu~uva na Kosovo Pole tokmu vo ovoj vek. Novoformiranata dràva e realnost, a realnost se i parite koi vleguvaat tamu. Dobro e {to vleguvaat, samo krajniot rezultat e kade }e izleguvaat ovie pari, dali vo na{iot xeb ili vo tu|i xebovi. Ovde }e zboruvam za na{ite xebovi, tu|i ne me interesiraat, bidej}i na{ive se epten {iroko otvoreni, pa duri strav me fa}a od pomislata deka moèbi se i bez dno. Ste zabeleàle, neli, bez razlika kolku i da vleguva ne{to vo niv, nikako da se napolnat. A, da ne se skinati?! Moèbi zatoa e i onoj termin “krpewe buxet”. No, da se vratime na na{iov xeb. Lanskata godina so Kosovo, barem spored nivnata statistika, imavme suficit vo razmenata za okolu 270 milioni evra. Ne e lo{a brojka, neli? Tamo{nata vlada na najdobar na~in gi koristi simpatiite na me|unarodnata zaednica, koja u{te od prviot den na negovata nezavisnost e prisutna tamu preku investiciski proekti naso~eni kon obnovuvawe na celokupnata ekonomija na dràvata. Realno, ekonomijata na Kosovo momentalno e apsolutn o potro{u va~ka ekonomija, odnosno nemaat nekoja proizvodstvena in-

POLITI^KOTO NASILSTVO E NEDOZVOLENO! Nitu samite }e si dozvolime, nitu, pak, na nekogo drug }e mu dozvolime Makedonija da ja pravi dr`ava vo koja nema da se po~ituvaat zakonite

oliti~kata sostojba koja ovie denovi ja ima zafateno Makedonija moèbi e najposakuvanata atmosfera za obi~nite lu|e. Normalnite gra|ani ovie denovi }e moàt da izdi{at i da se odmorat od politi~kite prepirki, dokaùvawa, su{testveni, no ponekoga{ i bespolezni debati. Ovie denovi televiziskite informativni programi i pe~atenite izdanija se prazni od politika, no polni so sekojdnevni informacii i ìvotni storii. Idealno za onie koi kon politikata razvivaat averzija poradi pregolemoto prisustvo na neiskrenost i intenzitet na èstina. Nekako se priviknavme vo poslednite meseci da bideme svedoci i `rtvi na pregolema doza napnatost i agresija vo politi~kata debata. Toa ne e dobro. Toa e magi~en krug i spirala, koja ako ne bide stopirana sega te{ko deka }e moè da bide zaprena koga bilo vo dogledno vreme. Isto{tuva~kite presmetki, agresijata, navredite i zakanite se karakteristika samo na onie koi imaat somne` vo svojata podgotvenost za pobeda i na onie koi znaat deka sekoj fer natprevar e sigurno pole za poraz nad sebe. Prisebnosta i odgovornosta kon dràvnite i nacionalnite interesi i prioriteti se dobri karakteristiki na sekoj politi~ar, bez razlika na koja politi~ka ideologija, struktura ili partija & pripa|a. Takvi ima, no gi ima i onie ~ii li~ni interesi i strasti za mo} i vlast se posilni od s$. @alno e da se znae deka postojat lu|e koi, iako se dovolno vozrasni i navidum mnogu uspe{ni, sepak, se prazni so s$, osven so sebe i so svojata mo} i pozicija vo op{testvoto. Ne smee da se generalizira koga se opi{uvaat ~ove~kite

P METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

dustrija, pa moè da se kaè deka lu|eto tamu se gladni za proizvodi. Toa e odli~no za ekonomiite na dràvite koi se vo najblisko opkruùvawe na Kosovo, me|u koi sme i nie, a ona {to e u{te podobro e {to ne se gladni za pari. Okolu 25% od ìtelite na Kosovo ìveat vo Evropskata unija. Ovie vo EU pravat pari za da gi tro{at nivnite familii na Kosovo. E, sega tuka e pra{aweto na {to da gi tro{at i vo koj xeb da odat tie pari. Ako sme barem malku pametni odgovorot bi bil na na{i proizvodi i vo na{i xebovi. Tie {to se obidoa da odgovorat na ova pra{awe, veruvajte mi, si gi napolnija xep~iwata. Ostanatite, duri mu ja mislat, neka razmislat i za ovie nekolku fakti: na Kosovo se gradi na golemo, najmnogu infrastruktura, proizvodstvenata industrija e na mnogu nisko nivo, a od sosedite Kosovo najdobri odnosi ima so nas i so Albanija, koja iako silno graba napred, sepak e industriski daleku poslaba od nas. Toj {to bil denovive na Kosovo znae deka nekoga{noto istorisko Kosovo Pole e pretvoreno vo vistinska industriska zona. Tokmu zatoa vredi vo ovoj vek namesto Srbite, nie Makedoncite malku da “povojuvame” tamu!

doblesti i slabosti. No, sekako, mnogu realisti~no i normalno e da se ima predvid soznanieto deka karakteristikite na voda~ite i na lu|eto koi imaat {iroko vlijanie, moèbi i bez voljata na ostanatite, stanuvaat karakteristika na cela grupa i na cela alpoliti~ka struktura. no e da se znae deka ima lu|e koi ne se soglasuvaat so politi~kite metodi vo borbata za vlast, no i lu|e koi nemaat dovolno sila za da se sprotistavat ili hrabrost za da izlezat od vrtlogot. SDSM vo poslednite meseci gi pokaà site svoi slabosti. Pri~inite poradi koi tie slabosti postojat moè da se baraat vo pogore napi{anite redovi, no moè da se baraat i vo {irok opis na prirodata na funkcionirawe na ovaa, vo isto vreme pomalku socijalisti~ka, tranziciska i divo-kapitalisti~ka, politi~ka struktura. Gi vidovme site formi na politi~ka agresija, politi~ka manipulacija, kalkulantstvo, politi~ka nekultura i igrawe so op{tite nacionalni i dràvni pra{awa. Sramotno i nepoimlivo. No, mene ne mi e èlbata da se zanimavam so ovaa politi~ka garnitura. Taa, sekako, & odmaga na celata politi~ka levica vo Makedonija i ne & dozvoluva da izleze od stegite na politi~kata bezidejnost i sivilo. Mene mi e èlbata da gi istaknuvam slabostite na ovaa struktura, no samo onie koi im {tetat na site gra|ani na Republika Makedonija i na nivnata èlba da imame ponormalna, poubava i pouspe{na dràva. Ostanatite maani i problemi se takvi {to treba da bidat tema ne za mene ili za koj bilo, tuku tema za onie ~lenovi na rakovodstvoto na SDSM i na celata nivna partija koi, pred s$ i nad s$, se dràt do osnovnite principi na politi~ko dejstvuvawe vo

demokratija. Politi~koto nasilstvo e nedozvoleno. Nema zakon, uredba, naredba ili osnova koja dozvoluva primena na sila od strana na politi~ki funkcioneri. Nema takva rabota koja im dozvoluva na pratenicite da napa|aat lu|e koi si ja izvr{uvaat svojata rabota ili lu|e koi ednostavno ne razmisluvaat onaka kako {to posakuvaat tie. Ova e karakteristika na lu|e so izguben pravec. Politi~koto kalkulantstvo so dràvnite i nacionalnite prioriteti e sramno. Ne postojat zborovi so koi moè da se objasni {tetnosta na momentite koga partiite gi stavaat svoite interesi nad interesite na dràvata. Ne postojat zborovi so koi moè da se opi{e revoltot kaj gra|anite toga{ koga }e razberat deka nekoja partija postapuva diverzantski nasprema dràvata. No, postoi silna energija za opstojuvawe kaj site normalni lu|e i vo onie momenti koga }e razberat deka lu|eto koi zemaat plata i koristat dràvni beneficii ja izigrale doverbata i gi predale idealite na svojot narod. Takvite strukturi sekoga{ }e bidat osudeni na sramot na vremeto i istorijata. Po~ituvaweto na zakonite, vladeeweto na pravoto i ednakvosta na gra|anite se postulati bez koi ne moè da se gradi dràven i op{testven sistem na koj site }e mu veruvaat. No, nie nekako se naviknavme da bide normalno deka koga ~lenovi na SDSM se osomni~eni za prekr{uvawe na zakonite imame eksplozija od agresivnost i otpor kon principite na vladeewe na pravoto. ôvek ne moè da proceni od kade doa|a taa silna strast za borba protiv pravoto i logikata. Dali moèbi od predolgiot prestoj vo dlabo~inite na irelevant-

ILIJA DIMOVSKI nosta i opozicionerstvoto, ili, moèbi, orkestrirano od takvi koi i za sebe se pla{at deka }e im dojde red da se proiznesat pred somneìte za svoite prekr{uvawa na zakonite. Kako i da e, nedozvoleno e da se popre~uva funkcioniraweto na sistemot. Toa e karakteristika koja ne potsetuva na golema doza demokratski kapacitet. Kako i da e, spokojnite i mirni denovi, oslobodeni od pregolema doza politi~ki stresovi, se pri kraj. Ovaa esen } e se soo~ime so mnogu predizvici. ]e se soo~ime so na{ata èlba da ja integrirame Makedonija onamu kade {to odamna pripa|a, }e se soo~ime so borbata za namaluvawe na {tetnite posledici od svetskata kriza i borbata za podobar standard, }e se soo~ime so potrebata od golemi i seopfatni reformi na sistemot na javnata administracija i sistemot na sudski institucii i na~ini na rabota. No, ovaa esen, sekojdnevno }e se soo~uvame i so na{ata èlba da pobedi demokratijata i demokratskite vrednosti i principi. Nitu samite }e si dozvolime, nitu, pak, na nekogo drug }e mu dozvolime Makedonija da ja pravi dràva vo koja nema da se po~ituvaat zakonite. Vremeto pominuva za lu|eto so somne` vo sebe i so somne` vo idejata za uspeh na Makedonija.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,405

MBI 10

2,560

2,395

MBID

109.30

09.08.2010

OMB

109.20

2,556

109.10

2,385 2,552

109.00

2,548

108.90

2,375 2,365

108.80 2,544

2,355 2,345

108.70

2,540

30/07/10

01/08/10

03/08/10

05/08/10

108.60

30/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

01/08/10

03/08/10

05/08/10

30/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

01/08/10

03/08/10

05/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

ANALIZA NA NEDELNO TRGUVAWE - MAKEDONSKA BERZA

NEDELA VO ZNAK NA OBVRZNICI Optimizmot koj za kratko se javi kaj trguvaweto na Makedonska berza vo tekot na prethodnata nedela ovaa nedela be{e zamenet so slab promet, no so rast na indeksite

17.03.2010 9

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

BERZI, REGION I SVET

PESIMIZAM ZARADI VISOKATA NEVRABOTENOST VO SAD

kusenata nedela na berzansko trguvawe ja ostavi Makedonska berza so kusi rakavi vo odnos na realiziraniot promet. Vo tekot na nedelata {to izmina ni traga od milionot evra koi bea realizirani edna nedela prethodno. Vkupno realiziraniot promet vo ramkite na site pazari minatata nedela iznesuva{e okolu 36,95 milioni denari {to e re~isi dvojno pomalku vo odnos na prethodnata nedela. Od taa suma, duri 62% otpa|a na prometot koj be{e realiziran so obvrznici. Vkupniot promet na istrguvani obvrznici za ovaa nedela iznesuva{e okolu 22,93 milioni denari. Obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija so vkupno ostvaren nedelen promet vo iznos od 12,72 milioni denari i natamu ostanuva vo fokusot na vnimanieto na investitorite. Nejziniot promet e re~isi za dva pati pogolem od zaedni~kiot promet na trite najlikvidni akcii za ovaa nedela odnosno od akciite na Komercijalna banka, Toplifikacija i Alkaloid. Zaedno ovie tri akcii vo tekot na ovaa nedela ostvarile vkupen promet vo iznos od okolu 6,65 milioni denari. Koga stanuva zbor za obvrznicite za odbele`uvawe e i interesot na investitorite za obvrznicata od ~etvr-

36,95 milioni denari iznesuva vkupniot promet vo ramkite na Makedonska berza realiziran minatata nedela

tata emisija na obvrznici za denacionalizacija ~ij promet vo tekot na izminatata nedela iznesuva{e 7,45 milioni denari. Kaj akciite vo odnos na prometot, najlikvidna be{e akcijata na Komercijalna banka so vkupno ostvaren promet od 2,65 milioni denari i istrguvana koli~ina od 826 akcii. Vo pogled na ostanatite statisti~ki podatoci, kaj klasi~noto trguvawe vo ramkite na nedelata {to izmina bea realizirani vkupno

299 transakcii a vkupnata istrguvana koli~ina na hartii od vrednost iznesuva{e 466.121 hartija od vrednost. Interesot na investitorite za obvrznici pridonese za rast, u{te edna nedela po red, na berzanskiot indeks na obvrznici OMB. Novata vrednost so koja ovoj indeks }e go otpo~ne ovonedelnoto trguvawe iznesuva 108,95 indeksni poeni. Negoviot rast iako minimalen, minatata nedela iznesuva{e 0,12 indeksni

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

06.08.2010 Просечна цена (МКД)

Факом Скопје Реплек Скопје

Име на компанијата

Македонски Телеком Скопје Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје

Износ (МКД)

10,000.00

11.11

40,000

37,500.00

2.74

150,000

418.00

0.72

83,600

3,227.99

0.72

1,730,204

27,000.00

0.56

162,000

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Стопанска банка Скопје

poeni. Za razlika od minatata nedela, i drugite dva indeksa minatonedelnoto trguvawe go zavr{ija so povisoki vrednosti vo odnos na onie koi gi imaa na po~etokot od nedelata. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 minatata nedela ja zavr{i so rast na negovata vrednost od 31,09 indeksni poeni. Novata vrednost so koj ovoj indeks }e go zapo~ne ovonedelnoto trguvawe iznesuva 2384,76 indeksni poeni. So povisoka vrednost ovonedelnoto trguvawe }e go zapo~ne i MBID indeksot. Nedelata {to izmina negovata vrednost se zgolemi za minimalni 0,36 indeksni poeni. Novata vrednost na ovoj indeks na po~etokot od ovonedelnoto trguvawe iznesuva 2543,17 indeksni poeni.

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

06.08.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

31,742,419.49

1.65%

-4.90%

-6.51%

-1.97%

1.34%

8/3/2010

Илирика ГРП

20,362,945.55

1.75%

-0.16%

0.27%

1.61%

6.35%

8/3/2010

Иново Статус Акции

16,475,787.10

-1.68%

-4.56%

-11.85%

-11.86%

-6.68%

8/5/2010

KD Brik

23,074,516.24

3.06%

5.33%

11.96%

6.99%

18.19%

8/5/2010

KD Nova EU

21,763,512.31

0.61%

-5.56%

-5.26%

-4.72%

7.89%

8/5/2010

КБ Публикум балансиран

26,371,629.49

2,40%

-1,90%

-3,14%

-0,90%

0.74%

8/5/2010

06.08.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

194

-3.00

153,454

2600

-2.59

31,200

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

Стопанска банка Битола Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

133.75

-2.37

26,750

Макстил Скопје

180.07

-1.76

291,720

ХВ

742,140

ALK (2009)

Гранит Скопје

620.00

-0.98

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

Belgradskata berza u{te edna nedela po red ja zavr{uva so rast na osnovniot berzanski indeks Belex15 i toa za 0,20% dostignuvaj}i vrednost od 636,46 indeksni poeni. Kaj ostanatite berzi vo regionot rast u{te e registriran i kaj osnovniot berzanski indeks na qubqanskata berza SBITOP i toa od celi 1,29% so {to negovata vrednost sega iznesuva 831,07 indeksni poeni. Hrvatskata berza na posledniot den od trguvaweto koe se slu~i pred dva dena zabeleà pad na osnovniot berzanski indeks Crobex od 0,10% pa novata negova vrednost sega iznesuva 1874,63 indeksni poeni. Potvrdata deka Tojota povtorno ostvaruva dobra zarabotka predizvika bran na zadovolstvo na aziskite berzi {to pridonese za niven rast. Azisko pacifi~kiot indeks MSCI porasna za 0,6%, Nikei 225 beleì zgolemuvawe za 1,4%, a avstraliskiot S & P / ASX 200 porasna za 0,5%. Sepak, rast ne gi slede{e site aziski indeksi. Taka kineskiot Shanghai Composite Index potona 0,5%, a hongko{kiot Hang Seng za 0,1%. Podatocite za visokata stapka na nevrabotenost vo SAD i ponatamu ukaùvaat na toa deka rabotodava~ite s$ u{te ne se spremni za novi vrabotuvawa, {to bi moèlo da vlijae vrz ekonomskiot rast. Vakvite informacii pridonesoa na Wujor{kata berza pad na indeksot Dow Jones za 5,45 indeksni poeni odnosno 0,1% do nivo na 10.674 indeksni poeni. Pad zabeleà i tehnolo{kiot indeks Nasdaq ~ija vrednost oslabna za 10,5 poeni ili 0,5 % na 2. 293 indeksni poeni. Imun na ovie dvièwa ne ostana i indeksot S & P 500 koj zagubi 1,43 indeksni poeni od svojata vrednost fini{iraj}i na nivo od 1.125 indeksni poeni. Najva`nite evropski indeksi isto taka stagnaniraa poradi nedostigot od optimizam kaj investitorite od razo~aruva~kite podatoci za nevrabotenosta vo SAD. Londonskiot indeks FTSE se spu{ti za 0,4% do 5.365 indeksni poeni, dodeka Frankfurtski DAX stagnira{e na nivo od 6.333 indeksni poeni. Francuskiot indeks CAC be{e edinstveniot koj malku porasna i toa za 0,1% do 3.764 indeksni poeni.

06.08.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1,431,353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

06.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3,950.00

390.18

10.12

0.90

54,562

7,500.00

341.43

21.97

0.22

3,071,377

620.00

105.83

5.86

0.62

2,014,067

3,227.99

533.81

6.05

0.94

112,382

27,000.00

0.75

Комерцијална банка Скопје

3227.99

0.72

1,730,204

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

Топлификација Скопје

3729.24

-0.02

805,515

SBT (2009)

389,779

2,600.00

211.39

12.30

0.59

620

-0.98

742,140

STIL (2009)

14,622,943

180.07

0.11

1,628.42

2.52

180.07

-1.76

291,720

TPLF (2009)

450,000

3,729.24

61.42

60.72

1.09

2,430.00

-0.82

243,000

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

0.30

Гранит Скопје Макстил Скопје Македонијатурист Скопје

06.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

обврзници

20,555

-74.90

обични акции

71,030

100.56

Вкупно Официјален пазар

91,585

-21.94

обични акции

7,808

36.09

Вкупно Редовен пазар

7,808

36.09

99,392

-19.23

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 06.08.2010)

10 09.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SLOVENCITE SO NAJDOBAR OSIGURITELEN SEKTOR VO REGIONOT

FIRMI OD “DE@ELATA” DR@AT 40% OD MAKEDONSKIOT PAZAR So osiguritelna premija po `itel 20 pati pomala od onaa vo Slovenija, {est pati pomala od Hrvatska i za edna tretina pomala od Srbija, makedonskiot osiguritelen sektor ima u{te mnogu milji za izoduvawe dodeka fati ~ekor so ovie pazari IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

lovene~kite osiguritelni dru{tva dominiraat i vo osiguritelniot biznis na regionalno nivo pokaùvaj}i najdobri rezultati minatata godina. Dve makedonski osiguritelni dru{tva se vo racete na slovene~ki kompanii, Vardar koj {to e del od Triglav i Sava tabak vo racete na Sava Re. Spored podatocite na makedonskata Agencija za supervizija na osiguruvaweto, na krajot od 2009 godina, imale re~isi 40% udel vo vkupnata polisirana premija za neìvotno osiguruvawe. Iako pomalubrojna, slovene~kata osiguritelna industrija spored iznosot na premijata gi pobedi konkurentite vo Hrvatska i Srbija. Za razlika od dvata spomenati pazari kade {to se aktivni po 26 dru{tva, vo Slovenija imalo 18 osiguriteli vo 2009 godina, koi {to ostvarile premija od 2,07 milijardi evra, velat podatocite na agenciite za nadzor na osiguritelniot pazar vo ovie dràvi. Istovremeno, vkupniot u~inok na hrvatskite osiguriteli bil 1,28 milijardi, a dru{tvata vo Srbija 558 milioni evra. Vo Makedonija, rabotat vkupno 11 kompanii za neìvotno osiguruvawe i dve kompanii za ìvotno, a po~etokot na rabotata na tretiot osiguritel na ìvot se o~ekuva sekoj moment. Vkupnata premija na osiguritelite vo zemjava na krajot od 2009 godina iznesuvala ne{to nad 100 milioni evra. Slovencite se lideri i

GOLEMITE VLADEAT I pokraj golemata razlika vo brojot na dru{tva, desette po premija najgolemi osiguriteli vo Slovenija minatata godina imale 95,5% od vkupnata premija, dodeka prvite 10 vo Srbija drèle 94,4% od pazarot. Vo Hrvatska najgolemite 10 vladeat so 85,2% od pazarot, a vo Makedonija od vkupno 11 dru{tva {to rabotat vo neìvotno osiguruvawe i dve vo ìvotno, najgolemite pet kompanii imaat ne{to nad 70% od pazarot.

spored rezultatite vo periodot 2004-2009 godina, so ostvaren rast na premijata od 615 milioni evra, Hrvatite ja zgolemile premijata za 398 milioni, Srbite za 271 milion evra. Dru{tvata od Slovenija vo odnos na ostanatite dva pazari kako bran{a nemale pad na premijata nitu lani vo vreme na recesija, tuku blag porast od 2,7%. Osiguritelniot sektor vo

Hrvatska spored premiite rastel do 2009 godina, koga vo odnos na 2008 ima pad od 3%, a takov trend prodol`uva i ovaa godina, veli hrvatskiot biznis-magazin “Poslovni dnevnik”. I dru{tvata od Srbija preku vkupniot iznos na premijata bele`ele rast na pazarot do lani, za vo 2009 da imaat za 31 milion evra pomala premija odo{to vo 2008 godina. Evidenten e i mnogu visokiot nesrazmer

vo prose~nata premija. Taka, vo prosek sekoj gra|anin na Slovenija lani za uslugite na osiguruvaweto uplatil 1.015 evra, hrvatskiot po 289 evra, a vo Srbija samo 74 evra. Vo Makedonija, prose~niot iznos za uplateno osiguruvawe per capita iznesuva okolu 50 evra. Razvienosta na slovene~kiot pazar se ot~ituva i niz faktot deka od vkupnata lanska premija, na `ivot-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5.00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6.50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3.24%

4.56%

5.28%

6.32%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60% 11.10%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

61.5043

Комерцијална

6.70%

7.50%

8.00%

10.80%

САД

долар

46.6507

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

В.Британија

фунта

74.1641

Швајцарија

франк

44.5038

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46.043

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42.6255

61.6

47.6

74.9

45.5

во денари

Извор: НБРМ

10.20% Извор: НБРМ

nite osiguruvawa otpa|alo 30,4%, Hrvatite gi stigaat so 26,4%, dodeka vo Srbija se potro{ile samo 14,7% od vkupnata premija, na polisi za ìvotno osiguruvawe ili 82 milioni evra. Vo zemjava, gra|anite za ìvotno osiguruvawe izdvoile 4,9 milioni za ìvotno osiguruvawe, {to e edvaj okolu 5 evra po ìtel. Kolku za sporedba, vo Slovenija toj iznos e pogolem od 300 evra, vo Hrvatska 76 evra, a vo Srbija 10,3 evra. RAZLI^NI OÊKUVAWA So visinata na premijata vrzana so zadolìtelnoto avtomobilsko osiguruvawe dominira pazarot na Srbija so udel od 34%, sledi Hrvatska so 31%, dodeka vo Slovenija na taa kategorija otpa|aat samo 15,6% od minatogodi{nite premii. Procenuvaj}i gi trendovite za 2010 godina, vo slovene~kata osiguritelna industrija o~ekuvaat ponatamo{en rast. Se nadevaat deka neìvotnite osiguruvawa } e rastat za pet, a ìvotnite za 1%. Smetaat deka sledi zaostruvawe na konkurencijata preku doa|awe na novi dru{tva na pazarot. Za iden rast na premijata }e se obidat da ja iskoristat i najavenata reforma na penziskoto i zdravstvenoto

osiguruvawe. Vo Hrvatska so pomalku optimizam se gleda na 2010 godina, so ogled deka prvite meseci donesoa pad na ìvotnoto osiguruvawe od 2,2%, a na neìvotnoto za 1,8%. Po niza dobri godini, zabeleàn e pad na avtoosiguruvaweto od 1,4% i na kasko dogovorite za duri 12%. Osiguritelite vo Srbija ocenuvaat deka ovaa godina }e ima pove}e dogovori za ìvotno i avtoosiguruvawe {to }e donese rast na premiite vo tie dva segmenti. Menaxerite na makedonskite osiguritelni kompanii ne bea golemi optimisti vo pogled na razvojot na ovoj pazar godinava, tvrdej}i deka zaradi krizata vo koja se nao|aat kompaniite, }e se namaluva brojot na osiguruvawe na biznisi, a eventualen porast ~ekaat vo oblasta na ìvotnoto osiguruvawe. Oficijalnite podatoci na nivo na vkupen pazar pokaùvaat kontrakcija od okolu 4% vo neìvotnoto osiguruvawe, no padot e vsu{nost dvojno pogolem. Imeno, dokolku statisti~ki se izolira vlijanieto na nekolku incidentni pokrupni rizici koi za prvpat bea predmet na osiguruvawe vo 2009 godina, pazarot zabeleà pad od nad 7%

INTERVJU GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

olku ~lenstvoto na listata na za{titeni poizvodi na Slou fud ja zgolemuva pobaruva~kata i proda`bata na tie proizvodi? Proizvodite od mleko i meso od tradicionalnata makedonska rasa na kravi “bu{a”, {arenata sol od Kratovskoprobi{tipskiot region, domatot “jabu~ar” od Skopsko, ohridskoto |omleze, vinoto od avtohtonata sorta na grozje “staru{ina”, tetovskiot grav i belata p~enka, bienoto sirewe od Mariovo se samo del od spisokot na makedonski proizvodi koi vo idnina treba da se najdat na listite na tradicionalni proizvodi na Slou fud. Prisustvoto na listata na Slou fud pomaga mnogu za promocija na tradicionalnite proizvodi. Mnogu e va`no za nas pokraj proizvodot da go “prodademe” i regionot kade se proizveduva i tamu da dojdat turisti. Sakame od proizvodstvoto da napravime turisti~ka atrakcija. Vo oktomvri }e se odrì golemiot saem Tera madre (majka zemja) vo Torino i od proizvoditelkite na slatko od divi smokvi be{e pobarano da donesat proizvodi na saemot. Ovoj e mnogu zna~aen saem, bidej} i na edna manifestacija moè da go prodadat celoto proizvodstvo. Preku Slou fud sakame da go razvieme i gastronomskiot turizam vo Makedonija. Kolku Slou fud pomaga za razvoj na gastronomskiot turizam? Na listata na promovirani proizvodi sega gi vklu~ivme mle~nite prerabotki od Mavrovo -rekanskiot kraj, ovaa e po~etna faza pred vlez vo listata na tradicionalni proizvodi na Slou fud. Za referentnosta na ovaa lista zboruva i faktot deka po samo tri dena otkako ovie proizvodi vlegoa na listata, na{i ~lenovi od Italija mi se javija i sakaa da im organiziram poseta na ovoj region. Tie so motori }e go pominat celiot Balkan, }e ostanat vo Mavrovo nekolku dena, }e go probaat sireweto i }e gledaat kako se pravi toa. Niz kolku fazi treba da pomine eden proizvod za da vleze na listata na za{titeni proizvodi na Slou fud i kolku vreme e potrebno? Razli~no be{e vremeto za vlez na dvata makedonski proizvodi na listata na Slou fud. Slatkoto od divi smokvi uspea za 3-4 meseci da stane sostaven del od listata na tradicionalni proizvodi na Slou fud, dodeka za mle~nite proizvodi od Mavrovo-rekanskiot kraj be{e potrebna edna godina. Toa e procedura koja trae odredeno vreme, nie ne barame tolkavi proceduri i dokumenti kako {to bara EU za registrirawe na proizvodi so geografsko poteklo, ama sepak si ima procedura. Nam ni e vaèn i stru~niot aspekt, zatoa vklu~uvame i fakulteti i nau~ni institucii, no toa mnogu zavisi i od samite lu|e kako se organizirani, zatoa i procedurata moè da potrae podolgo. Zainteresiranite treba da mi ispratat kratka informacija za proizvodot, da ocenime dali toj proizvod moè da vleze na listata na Slou fud. Rabotime so

09.08.2010

Promocija na tradicionalnite make-

donski proizvodi i promovirawe na zemjata vo stranstvo preku hranata e glavnata misija na me|unarodnata organizacija Slou fud. Gastronomskiot turizam e isto taka mnogu zna~ajna granka koja saka da ja pottikne ovaa me|unarodna organizacija ~ij {to pretstavnik vo Makedonija najavuva deka idnata godina }e bideme doma}in na najgolemata manifestacija na mre`ata na Balkanot, Tera madre Balkani

proizvodi za koi postoi opasnost da se izgubat kako takvi. Kako primer }e go spomeneme ajvarot, toj ne e interesen za nas, zatoa {to toj ne moè da se izgubi. No ako se raboti za nekoj ajvar koj se pravi od avtohtona sorta na piper, koja moè da se izgubi, e toga{ toj e interesen za Slou fud. Za proizvodstvo na tradicionalnite sirewa od Mavrovo e interesno toa {to majstorite za ovie proizvodi se od Krivopalane~koto selo Krkqa. Denes skoro i da nema majstori od toa selo i poleka se gubi tradicijata za proizvodstvo od toa selo i zatoa e interesno za nas. Kako Slou fud raboti so proizvoditelite na tradicionalna hrana? Koga vklu~uvame nekoj proizvod na na{ata lista, rabotime i so negovite proizvoditeli. Makedonija ima nekolku proizvodi koi se za{titeni kako ime, nikoj ne raboti na toj proizvod. Formirame grupa, kako na primer vo Valandovo, Gevgelija i Dorjan, od 30-tina èni koi pravat slatko doma i go vnesovme proizvodot na listata na tradicionalni proizvodi na Slou fud. Podocna si formira i nevladina organizacija koja }e se griì za za~uvuvawe na izvorniot na~in za pravewe na slatko od divi smokvi i preku mreàta na Slou fud }e go promovira vo celiot svet. Neodamna so Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo sklu~ivte dogovor za sorabotka. [to vklu~uva toa? Sakame da gi renovirame ba~ilata vo Mavrovo. Koga bevme so pretsedatelot na Slou fud vo Muzejot vo Gali~nik, vidovme deka sireweto se ~uva vo limeni kanti, a porano se ~uvalo vo drveni kanti, i dojdovme do ideja da go vratime proizvodstvoto na gali~kiot ka{kaval i sirewe kako prethodno. Se dogovorivme so {est proizvoditeli na mle~ni prerabotki od Mavrovo da napravime eksperiment i od narednata godina da go ~uvame vo vakvi kanti. Ba~ilata se dràvni, pa porazgovaravme i za mo`nosta da nosime turisti vo toj kraj. Slou fud moè da go kofinansira ovoj proekt. Toa moè da bide prv ~ekor za sorabotka so Ministerstvoto za zemjodelstvo. Kolku vlezot na listata na Slou fud pomaga za zgolemuvawe na proizvodstvoto na tie proizvodi? Bi go spomenal primerot so Bosna i Hercegovina kade {to na listata na Slou fud e vlezeno slatko od sliva, koe e za{titeno pred osum godini. Na po~etokot samo pet èni go pravea ova slatko od doma, a sega tie izvezuvaat takvo slatko vo Italija i Hrvatska. Vo proizvodstvoto na ova slatko se vklu~eni okolu 50 èni od cela Hercegovina,

a celokupnoto proizvodstvo go prodavaat preku mreàta Slou fud. Marketingot e mnogu silna strana na na{ata mreà koja e podgotvena da gi pomaga proizvoditelite i so mikrokrediti od 1.0005.000 evra. Koi se idnite proekti na Slou fud vo Makedonija? ]e zapo~neme proekt vo jugoisto~na i severozapadna Makedonija da se lociraat tradicionalnite proizvodi, a }e go rabotime so Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana od Skopje, Tehnolo{kiot fakultet od Tetovo i Univerzitetot Goce Del~ev od [tip. ]e gi utvrdime brojot na proizvodi, }e izvr{ime organo-lepti~ki, fizi~ko -hemiski analizi i }e napravime baza na podatoci za ovie proizvodi. Proektot e finansiran od Slou fud i od germanskata mreà za tehni~ka pomo{ GTZ. Sakame da gi zgolemime tradicionalnite proizvodi na na{ata lista od Makedonija. Planirame godinava za prv pat da participirame so makedonski {tand na manifestacijata Tera madre vo Torino. Kade gledate najgolemi potencijali vo tradicionalnoto proizvodstvo na hrana na zemjava? Makedonija treba da ja smeni strategijata za proizvodstvo na hrana. Proizvoditelite na hrana bea skoncentrirani na zgolemuvawe samo na kvantitetot. Zemjodelcite treba da se skoncentriraat na proizvodstvo na kvalitetna hrana. Ne treba da se prodava samo eden proizvod, tuku so negovata proda`ba treba da se prodade i prikazna za regionot kade {to toj se proizveduva. Najtipi~en primer za ova e orientacijata kon proizvodstvo na doma{ni sorti na vino. Ako prodavame vino od starata makedonska sorta na vino “stranu{ina”, nie gi prodavame i ubavinite na Tikve{ijata, ako prodavate “merlo” toga{ vie prodavate samo vino i ja nema prikaznata za Tikve{. Mora da ima dobar i kvaliteten proizvod, no i mora da se investira vo marketing. Mnogu e zna~ajno proizvodot da se prodava so prikazna za regionot od kade {to doa|a. Od moeto dosega{no iskustvo vo Makedonija, turistite se mnogu zainteresirani za kupuvawe na ovoj proizvod, no mora da postoi i mesto kade {to istite }e moàt da se kupat. Vo idnina planirame i otvorawe na prodavnica vo Makedonija. Stapivme vo kontakt so italijanskoto ministerstvo za kultura i makedonskata vlada da dobieme edna deloven prostor vo Stara ~ar{ija, kade {to bi imalo kancelarija na Slou fud kade {to turistite }e dobivaat informacija za tradicionalnite proizvodi, no ovde }e moàt i da gi kupat tie proizvodi.

17.03.2010 11 FILIPO UNTERHOFER PRETSTAVNIK NA SLOU FUD ZA MAKEDONIJA

PREKU HRANATA ]E JA “PRODAVAME” PRIKAZNATA ZA MAKEDONIJA

12 09.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

TRKA ZA EVROPSKI PASO[

BUGARIJA I ROMANIJA SE PORTATA KON EU ZA OSTANATITE BALKANCI

Romanija i Bugarija im dadoa svoi paso{i na nivnite etni~ki grupi ili malcinstva, koi ìveat nadvor od granicite na ovie zemji, dodeka Ungarija planira da po~ne da go pravi istoto od januari idnata godina pobaruva~kata na paso{i bila ogromna. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na [panija naveduva deka vo prvata godina od sproveduvaweto na ovoj zakon bile podneseni 161.463 barawa za dràvjanstvo, od koi 95% bile od Latinska Amerika, a pove}e od polovina od niv, 81.715 bile odobreni. Ovaa ponuda od Madrid }e ostane otvorena do dekemvri 2011 godina, najmnogu zaradi golemata pobaruva~ka na paso{i. Samo od Kuba, skoro 82.000 lu|e se prijavile za dobivawe {pansko dràvjanstvo, a do 30 juni, dràvjanstvo dobile 36.415. [panskiot konzulat vo Venecuela ovaa godina podelil pove}e od 35.000 paso{i. Se procenuva deka vo Meksiko ima okolu 150.000 lu|e koi moè da dobijat {pansko dràvjanstvo, a dosega, od niv dobile samo 14.000. Pove}e od 2,6 milioni lu|e od italijansko poteklo, od koi najgolem del isto taka ìveat vo Latinska Amerika, ve}e imaat italijanski paso{i, a isto taka i Portugalija ima namera, isto kako i svojot sosed, da im ovozmoì na decata i vnucite na emi-

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

a Balkanot se slu~uva zasilen trend na zemawe bugarski i romanski paso{i {to moè indirektno da dovede do {irewe na granicite na evropskiot blok i da im se obezbedi evropsko dràvjanstvo na pet milioni lu|e, koi sega se nadvor od granicite na EU. Toa glavno se ìtelite na najsiroma{nite evropski dràvi koi so dobivaweto na paso{, bi dobile i pravo da ìveat i da rabotat vo Unijata. Mo`niot priliv na novi rabotnici denes pretstavuva najgolem predizvik na EU, koja i samata momentalno se bori so visokata stapka na nevrabotenost i branot na antiimigrantski ~uvstva koj se dviì niz naselenieto. Ne postoi to~na procenka kolku lu|e koi ìveat nadvor od evropskite granici, a imaat paso{ od nekoja od evropskite zemji-~lenki. Agencijata AP ukaùva deka stanuva zbor za nekolku milioni. Romanija i Bugarija, dvete ve}e nekolku godini ~elenki na Unijata, im dale svoi

paso{i na nivnite etni~ki grupi ili malcinstva, koi `iveat nadvor od granicite na ovie zemji, dodeka Ungarija planira da po~ne da go pravi istoto od januari idnata godina. Korist od ovaa politika, analizira AP, najmnogu imaat gra|anite na Moldavija, Makedonija, Srbija, Ukraina i Turcija. Stanuva zbor za vkupno 4,7 milioni lu|e koi imaat mnogu nizok standard, a priklu~uvaweto na nivnite

dr`avi vo EU nema da se slu~i naskoro. Do ovoj broj se do{lo so sobirawe na brojot na Moldavci koi zboruvaat romanski, Makedoncite od slovensko poteklo, etni~kite Ungarci koi `iveat vo Srbija i Ukraina i brojot na Turci koi ja napu{tile Bugarija, odbivaj}i ja kampawata na nasilna asimilacija koja bila vodena za vreme na komunizmot. Site ovie lu|e imaat mo`nost da dobijat

CRNA GORA O^EKUVA 25% POVE]E PRIHODI OD TURIZMOT rna Gora godinava o~ekuva za 25% pove}e prihodi od turizmot koi godinava }e dostignat do 600 milioni evra, izjavi ministerot za turizam Predrag Nenezi}. Toj pretpostavuva deka zaradi neredite i {trajkovite vo Grcija, “dobar procent” od turistite se odlu~ile da odat vo Crna Gora. “Problemot e vo toa {to nie vo ovaa situacija ne

mo`eme da primime pove}e turisti, bidej}i na{ite kapaciteti se ispolneti”, izjavil Nenezi}. Posledniot den od juli, vo Crna Gora imalo za 5% pove}e turisti od lani, najmnogu od Srbija, dodeka gostite od EU ostvarile 22% od no}evawata. Ministerot za turizam smeta deka reklamata “odmor vo Crna Gora za 42 evra” imala sjaen efekt.

“Ponudivme pretsezonski ceni i dobivme odli~en odyiv”, veli toj. Nenezi} naglasuva deka namalenata potro{uva~ka }e bide kompenzirana so brojot na gostite, a kako dopolnitelen argument za o~ekuvaniot prihod od turizmot se naveduva i zgolemenata potro{uva~ka na doma{ni proizvodi, posebno na vodata i hranata.

ZAGUBATA NA KROACIJA ERLAJNS PORASNALA RE^ISI ^ETIRI PATI agubata na hrvatskiot avioprevoznik, Kroacija Erlajns vo prvite {est meseci od ovaa godina iznesuvala 131,6 milioni kuni, odnosno 18 milioni evra, soop{tuva kompanijata. Za sporedba, vo istiot period od minatata godina zagubata iznesuvala 4,71 milioni evra. Vo soop{tenieto stoi deka vo prvite {est meseci od ovaa godina, prihodite po let bile zgolemeni za

pribli`no 8,5%, {to delumno ja ubla`ilo zagubata, zaradi padot na brojot na prevezeni patnici vo tekot na april, zabele`an zaradi restrikcija na letovite i vulkanskata pra{ina. Bez ogled na momentalnata zaguba, vo Kroacija Erlajns se nadevaat deka }e ja prepolovat minatogodi{nata

zaguba bidej}i imaat golem broj rezervacii i o~ekuvaat zgolemen prihod vo tretoto trimese~je ovaa godina.

NA SRBIJA I HRVATSKA IM E POTREBEN REBALANS NA BUXETOT vropskata komisija vo svojot najnov izve{taj naveduva deka Srbija mora da napravi rebalans na buxetot za 2010 godina. Vo ovoj izve{taj se naveduva deka znacite na ekonomskoto oporavuvawe na dr`avite od Zapaden Balkan, na polovinata od ovaa godina se “oskudni”, osven {to situacijata vo Srbija e ne{to podobra. Vo istra`uvaweto se

naveduva deka doma{nata pobaruva~ka e slaba i deka nevrabotenosta ne se namaluva. Kako posledica na toa, dr`avnite finansii se pod silen pritisok vo pove}e zemji od regionot. Kako {to se dodava, “ohrabruva~ki e vo pogolema mera”, toa {to vo regionot nastanalo zgolemuvawe na izvozot, no i pad na

uvozot, zaradi padot na potro{uva~kata i recesijata, {to e slu~aj so Hrvatska, Makedonija i Crna Gora. Isto taka se naveduva i deka i pokraj planiranoto namaluvawe na buxetskite tro{oci, Srbija i Hrvatska pred s$, mora da napravat rebalans na buxetot, bidej}i deficitot }e im bide u{te pogolem.

paso{i od EU, a isto taka i onie koi `iveat nadvor od Evropa. NA VAKVIOT TREND NE SE IMUNI NI "STARITE" EVROPSKI ZEMJI [panija vo januari 2009 godina vovela zakon spored koj duri i vnucite na [pancite ~ii predci ja napu{tile tatkovinata zaradi gra|anskata vojna i nejzinite posledici }e imaat pravo na paso{ od ovaa dr`ava. Posle stapuvaweto na sila na ovoj zakon, K

grantite da dobijat paso{ od mati~nata zemja. Dràvite od Evropskata unija premnogu se zainteresirani da ja obnovat svojata ostarena rabotna sila, a pove} eto ~lenki ve}e usvoile programi za rabotni vizi, nare~eni “plava karta”, so cel da privle~at rabotna sila, no se stravuva deka vakviot na~in na dodeluvawe na paso{i }e privle~e lu|e koi nemaat stru~ni kvalifikacii i koi, namesto da go poddrùvaat sistemot, }e ìveat na negov tro{ok. Vo odnos na raboteweto i socijalnite beneficii vo granicite na EU, za Romancite i Bugarite, kako generalno najsiroma{ni gra|ani na EU, s$ u{te e potrebno da baraat rabotni dozvoli vo10 zapadno- evropski EUnacii. Avstrija i Germanija oti{le podaleku, postavuvaj} i isti restrikcii za êsite, Slovacite, Slovencite, Estoncite, Litvancite, Latvijcite, Ungarcite i Poqacite. Dodeka na site ovie ograni~uvawa im iste~e rokot do 2013 godina, mnogu e verojatno ovie pobogati zapadni zemji da im pomognat na svoite posiroma{ni sosedi. O

SVET BIZNIS POLITIKA

09.08.2010

PO SVETSKOTO FUDBALSKO PRVENSTVO

ADIDAS OSTVARI REKORDNO VISOKA PRODA@BA VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

didas ostvari rekorden porast na profitot, pred s$ blagodarenie na neodamne{noto svetsko prvenstvo vo fudbal i proda`bata na proizvodirepliki na dresovi, patiki i fudbalski topki. Adidas, germanskiot rival na Najk, ostvari neto-profit od 126 milioni evra (166,7 milioni dolari) vo vtoriot kvartal, {to pretstavuva zgolemuvawe na profitot za devet milioni evra, sporedeno so istiot period od minatata godina. Rastot e rezultat na zgolemenata proda`ba na proizvodite od ovoj brend za sportska oprema, za 19%, na 2,92 milijardi evra. Kompanijata isto taka beneficira{e i od oslabnatata vrednost na evroto, zaradi {to se zgolemile prihodite nadvor od evrozonata. So momentalniot devizen kurs, proda`bata se poka~ila za 11%. Prihodite od Rusija, klu~niot pazar na Adidas, osobeno so zgolemile, bidej}i vrednosta na evroto padnala vo odnos na rubqata. Kompanijata so sedi{te vo Dizeldorf, koja gi napravi

uniformite za pobednikot na svetskiot kup, [panija, kako i za timovite na Germanija, Argentina i Japonija, isto taka gi zgolemi izgledite za 2010 godina, otkako rezultatite od vtoriot kvartal gi nadminaa o~ekuvawata na analiti~arite, i toa “na grbot” na zgolemenata proda`ba na fudbalskata oprema i zakrepnuvaweto na Ribok, brendot vo sklop na Adidas AG, na pazarot vo SAD. NOV PAZAREN TARGET E KINA Od Adidas soop{tuvaat deka samo proda`bata na fudbalskite proizvodi se poka~ila za 60% vo vtoriot kvartal, koj zavr{il vo juni. Nivniot rival, Najk predhodno soop{ti deka zabele`al zgolemuvawe na proda`bata na proizvodi povrzani so fudbalot za 40%, vo poslednite tri meseci. “Rekordnata proda`ba vo prvite {est meseci i finansikata stabilnost na gurpacijata, ni obezbeduva mnogu mo} so koja mo`e da se zabrza na{ata marketing-strategija i investiciska ofanziva vo narednite kvartali”, izjavil izvr{niot direktor na Adidas, Herbert Heiner. “Energijata koja ja sozdavame na pazarot ovaa godina }e bide zna~aen katalizator koj

Samo vo vtoriot kvartal proda`bata na fudbalskite proizvodi na Adidas porasnala

za 60%. Rivalot Najk, pak ima porast na proda`bata na proizvodite povrzani so fudbalot za 40%. Site se vo plus poradi godine{noto svetsko fudbalsko prvenstvo

}e ja dvi`i na{ata grupacija kon novi viso~ini vo narednite godini”, naglasil toj. Adidas i Najk, najgolemite rivali na pazarot na proizvodstvo na sportska oprema, gi targetirale novie brzoraste~ki pazari, osobeno Kina, za svojot iden rast i razvoj. Heiner soop{til deka kompanijata vo Kina e dobro pozicionirana, pa tamu se o~ekuva golem rast vo ostatokot od ovaa kalendarska godina, iako proda`bata opadnala za 16% vo prvata polovina

od godinata. Haeiner istaknal deka Adidas planira da ostvari prihodi od proda`bata od pove}e od 11 milijardi evra vo 2010 godina, {to } e pretstavuva nov rekord za kompanijata. JABULANI MU DONESE OGROMEN USPEH NA ADIDAS Adidas, Najk i nivniot germanski rival Puma, se natprevaruvaa vo sklopuvaweto dogovori za uniformite na fudbalskite timovi, so nade` deka proda`bata na nivnite

repliki }e im donese pogolemi prihodi. Najk gi potpi{a uniformite na timovite na Brazil, pobedeniot finalist Holandija i na timot na SAD. Kako i da e, Adidas sozdade prednost na Svetskoto prvenstvo so samoto toa {to ja napravi topkata “jabulani”, so koja se igraa natprevarite. Topkata predizvika reakcii kako vo javnosta, taka i kaj igra~ite, so {to brendot na Adidas be{e spomnuvan mnogu ~esto, pozitivno i negativno. Kompanijata isto taka soop{ti

deka zakrepnala nejzinata pozicija vo SAD, posebno na nejziniot brend Ribok, koj proizveduva patiki za tr~awe i oprema za trening. Vo izminatite kvartali, pritisnat od ekonomskata kriza i silnata konkurencija, na pazarot vo SAD, Ribok se bore{e so Najk. Adidas, koj isto taka pravi i oprema za golf, soop{ti deka o~ekuva godi{na zarabotka od 2,50 do 2,62 evra po akcija, {to pretstavuva neto-profit od 520 i 550 milioni evra.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

ODR@LIV PROFIT ILI ODGOVORNOST KON OP[TESTVOTO? Dali kompaniite imaat za cel da ja zgolemat vrednosta za nivnite sopstvenici ili, pak, imaat po{iroki op{testveni odgov-

ornosti? Ova e su{tinsko pra{awe okolu koe diskusijata trae verojatno od momentot koga zapo~nalo racionaliziraweto na delovniot potfat na pretprijatijata. Normalno, rezultatite i od ovaa teoretska diskusija imaat silni prakti~ni implikacii

ali kompaniite imaat za cel da ja zgolemat vrednosta za nivnite so ps tvenici ili, pak, imaat po{iroki op{testveni odgovornosti? Ova e su{tinsko pra{awe okolu koe diskusijata trae verojatno od momentot koga zapo~nalo racionaliziraweto na delovniot potfat na pretprijatijata. Stavovite variraat od infraliberalnite, koi se baziraat na teorijata na agentstvo (deka menaxerite na kompaniite imaat obvrska da sozdavaat dolgoro~na vrednost za sopstvenicite) do ultrasocijalnite, koi se baziraat na op{testvenata cel na kompanijata (deka kompaniite imaat obvrska ne samo kon akcionerite, koi se edni, no ne i edinstveni zainteresirani strani koi vlijaat ili vrz koi imaat vlijanie kompaniite). Arhetipska za prviot pristap e krilaticata na Milton Fridman deka "biznisot e biznis na biznisot”. Upatna za ilustracija na vtoriot pristap e pozicijata deka kompanijata treba da go vodi svojot biznis na na~in koj }e bide usoglasen so ekonomskite, pravnite, eti~kite i socijalnite o~ekuvawa na po{irokata zaednica. Vo SAD dominira liberalniot pristap, vo koj socijalnite aktivnosti na kompaniite i teoretski i nominalno se vodat pod ~adorot na filantropijata i se imenuvaat pod terminot na "korporativno gra|anstvo". Vo Evropa, vklu~itelno i vo Velika Britanija, iako pripadnik na anglosaksonskata tradicija, dominira socijalniot pristap vo koj kompaniite implicitno imaat dobien o "dozvola" za ra bota od op{testvoto, vrz osnova na op{testven dogovor, spored koj

pridobivkite }e gi spodeluvaat so istata zaednica. Korporativnata op{testvena odgovornost, ili vo Makedonija prifateniot termin "op{testvena odgovornost na pretprijatijata" (OOP), zapo~nuva da stanuva globalno prifaten termin koj, pokraj svoite evropski koreni, sega silno se etablira i vo ju`noamerikanskiot kontekst, a stanuva i priznaen koncept na nivo vo relevantnite me|unarodni forumi, kako {to e OECD. Korporativnata op{testvena odgovornost e po{irok termin od korporativnoto upravuvawe i se smeta deka vo sebe gi opfa}a dobrite praktiki na upravuvawe vo kompaniite, koi obezbeduvaat deka korporaciite gi naso~uvaat svoite aktivnosti na na~in koj e fer kon site zainteresirani strani. Za neformalen pakt me|u dràvite i korporaciite, vo koj dvete strani priznaa deka imaat zaedni~ka odgovornost da rabotat na za{tita na ìvotnata sredina, se smeta golemata konferencija na OON za ìvotna sredina i razvoj, {to se odrà vo Rio de @eneiro vo 1992 godina. Ottoga{ datira i globaliziraweto na konceptot na OOP. Ve}e od narednata godina Evropskata unija go zede znameto na op{testvenata odgovornost na pretprijatijata i ottoga{ ne go predade. Ve}e vo 1993 godina Evropskata komisija na @al Delor ja povika biznis-zaednicata da pridonese kon re{avawe na strukturnite problemi na nevrabotenosta, za restrukturirawe na ekonomijata i za nadminuvawe na socijalnata isklu~enost. Unijata prezede redica simboli~ni i su{tinski ~ekori vo vtorata polovina na

90-te preku koi go promovira{e vklu~uvaweto na op{testvenata odgovornost vo biznis-strategiite na kompaniite. Prviot od trite klu~ni dokumenti za OOP Unijata go donese vo 2001-ta godina. Toa be{e Zeleniot dokument (Grin Pejperot) za OOP. Vo 2002 i 2006 godina Komisijata izdade u{te dve komunikacii - prvata za pridonesot na biznisot vo odr`liviot razvoj i za implementirawe na partnerstvoto za raste` i vrabotuvawe, nasloveno kako "Pravej}i ja Evropa pol na izvonrednost za OOP”. Strate{kite dokumenti na EU za "ucentaruvawe" na OOP bea rezultat na politi~kata opredelba formulirana na Lisabonskiot samit vo 2000-ta godina, na koj evropskite lideri ja zadadoa (podocna neostvarenata, no vo mileniumskiot zanes inspirativnata) cel "da ja napravat Evropa najkompetitivna i najdinami~na ekonomija vo svetot, bazirana na znaewa, sposobna da si obezbeduva odr`liv ekonomski razvoj so pove}e i podobri rabotni mesta i pogolema socijalna kohezija do 2010”. Iako go nosi bajrakot na OOP, Evropa ne znae to~no {to pi{uva na nego. Ne e problem {to ne se odr`a edinstvena definicija na konceptot na nivo na Unijata, tuku ostanaa konceptualnite razliki, koi vo golem del se cepat po liniite na koi se osvrnavme na po~etokot na ovoj napis. Vo eden moment se ~ine{e deka definicijata na Evropskata komisija, na koja se baziraat trite pogore citirani dokumenti, }e ostane referentna. Ovaa definicija ja razbira OOP kako koncept spored koj kompaniite gi integriraat so-

cijalnite i pra{awata na ìvotnata sredina vo nivnite biznisoperacii i vo nivnite odnosi so site zainteresirani strani na dobrovolna osnova. Akcentot e na #dobrovolnata osnova”. No, vo 2009 godina tokmu Evropskata komisija finansira{e izrabotka na izve{taj koj ja evaluira{e rabotata na nekolku evropski proekti tokmu vo oblasta na OOP. Ovoj izve{taj, nasloven kako "Kon pogolema korporativna odgovornost: Zaklu~oci od EU-finansirani proekti” dava t.n. seopfatna definicija na OOP, koja gi zema predvid i definiciite na Inter-amerikanskata banka za razvoj i na Organizacijata za me|unarodni standardi. Definicijata na Inter-amerikanskata banka za razvoj smeta deka za op{testveno odgovorni moè da se priznaat samo onie kompanii koi vo isto vreme se i profitabilni. Taa veli “OOP e biznis-pristap koj go razbira po~ituvaweto na etikata, poedincite, zaednicite i ìvotnata sredina kako integralna strategija koja ja zgolemuva vrednosta i so toa ja podobruva konkurentskata pozicija na kompanijata”. Akcentot e na zgolemuvaweto na vrednosta i na OOP kako dominantno ekonomskopolezen koncept. Organizacijata za me|unarodni standardi vo 2009 godina izleze so normativni nasoki za ISO 26000, vo koi OOP ja definira kako “odgovornost na organizacijata za vlijanieto na nejzinite odluki i aktivnosti vrz op{testvoto i vrz ìvotnata sredina, preku transparetni i eti~ki odnesuvawa”. Tuka akcentot e na transparentnosta i izvestuvaweto. Op{testvenata odgovornost na

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r finansiska f korr pora poracija r cija j (IFC) vo Makedonija j

pretprijatijata, kako i redica drugi koncepti, }e bide redefinirana kako posledica na poslednata kriza. Paradoksalno, verojatno pove}e }e se svrti kon prvata od odgovornostite, kako {to toa voobi~aeno jasno i pragmati~no moè da go opredelat teoreti~arite vo SAD – deka prva odgovornost na kompanijata e da opstoi i da bide profitabilna. Poslednite signali od Evropskata komisija ja potvrduvaat tezata deka vo vreme koga cveta biznisot lesno e na nego da se kalemat i drugi plodovi, von osnovnite koi gi o~ekuvame od nego. Koga rabotite odat pote{ko, voobi~aeno se vra} ame od cvetot kon korenite – koga od kompaniite najprvo }e o~ekuvame da pravat biznis, a potoa da ostanat i odgovorni. Evropa nema da go promeni socijalniot politi~ki koncept na ekonomijata, no }e se pridviì od ultra kon infrazonata. Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

FEQTON

14 09.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI CISCO

MRE@NI TEHNOLOGII BEZ KOI NE MO@E DA @IVEEME Cisco kampus vo San Francisko e sedi{teto na multinacionalnata kompanija

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

iz storijta na Cisco, “Kapital” vi prestavuva u{te eden primer koga od eden mal proekt, koj na po~etokot bil samo ideja na kreativni i re{itelni lu|e prerasnuva vo multimilionski biznis. Ova e prikazna za u{te edna kompanija koja so pomo{ na tehnolo{kiot bum i razvojot na Internetot vleguva vo dru{tvoto na golemite, istisnuvaj}i gi od igra tradicionalnite igra~i, koi se do krajot na 20 vek gi drmaa svetskite berzi. Po Microsoft, Google, Intel i HP, Cisco e najbogata kompanija vo sektorot na tehnologii i marketlider vo proizvodstvo i proda`ba na proizvodi i uslugi vrzani za korisnicite na Internet. Pogovorkata veli, “s$ dodeka lu|eto ja koristat virtuelnata mreà, Cisco }e zarabotuva milioni”, toa i se slu~uva vo praktika. Ovaa kompanija ima ogromen broj proizvodi {to im gi nudi na svoite klienti. Hardver, softver, konsalting itn. Toa e najpoznatata firma za izrabotka i instalacija na kompjuterska mreà, a voedno raspolaga so najsovremen softver za toa. Cisco moè da se pofali i so profesionalnite ruteri, koi se najkoristeni vo svetot, potoa izvonredno razvieniot VOIP sistem, Flip xebnata kamera, bezbednosniot alarmen sistem pogoden za golemi objekti. Vo softverskiot del od programata na

Len Bosak i Sendi Lerner, bra~nata dvojka {to rabote{e vo kompjuterskoto oddelenie na Univerzitetot Stenford vo Kalifornija, vo 1984 godina ja osnovaa kompanijata Cisco Systems. Imeto na firmata be{e izvedeno od San Francisko, aludiraj}i na privrzanosta na osnova~ite so najliberalniot grad na teritorijata na SAD. Cisco nabrgu stana popularen kaj investitorite i Bosak i Lener prodadoa najgolem del od svoite akcii. Vo 1990 godina qubovnata idila pome|u dvajcata be{e zavr{ena, Bosak dobi otkaz od Cisco, so rekordna otpremnina od 200 milioni dolari, koi vo najgolema merka bea potro{eni na negovite dva posledovatelni razvoda Cisco, se IP komunikatorot, potoa bezbednosniot menaxer, mre`niot organizator, programata za VPN itn. Toa e zbir na raznorazni i mnogu profitabilni proekti, koi kompanijata ja vrednuvaat na 14 pozicija na listata na najskapoceni brendovi vo svetot, so

marketin{ka vrednost od 22,03 milijardi dolari. Cisco e brzo raste~ka kompanija, koja za edna godina uspea za celi 3% da ja podobri svojata pozicija na pazarot, a ogromen uspeh zabele`a vo 2008ta, koga be{e vpi{ana vo indeksot na Dow Jones, koj

go so~inuvaat 30 najgolemi kompanii vo SAD. Godi{niot prihod na Cisco za 2009 godina iznesuva 36,1 milijardi dolari, dodeka vo momentov za ovaa kompanija rabota 65.000 vraboteni, afirmiraj}i ja firmata vo edna od najgolemite multinacionalni

korporacii na zemjinata topka. Istorijata na Cisco e kusa i e ispolneta so golemi rastovi i padovi. Taa e mnogu `iva i aktivna kompanija kade {to mo`nostite se menuvaat od den vo den, od ~as vo ~as. Sepak, i pokraj fluktuacijata na

raboteweto, Cisco se poka`a kako mnogu stabilna i organizirana kompanija, vo koja e ~est i presti` da se gradi karierata. SEMEEN BIZNIS Len Bosak i Sendi Lerner, bra~nata dvojka {to rabote{e vo kompjuterskoto oddelenie na Univerzitetot

PRIKAZNI OD WALL STREET

RAST [TO SE HRAN

ekoi kompanii kako na primer Apple ne mora voop{to da se griàt za svojata pozicija na pazarot. Site nivni proizvodi od strana na negovite fanovi se do~ekuvaat vo dolgi redici pred prodavnicite. Rastot na vakvite kompanii e siguren i ne moè da se negira. Klientite na Apple gi oboàvaat negovite proizvodi i noviteti i pravat s$ za da stanat vistinski ~lenovi na plemeto nare~eno Apple. Blagodarenie na toa Apple lesno ja odrùva svojata vode~ka pozicija na pazarite. Za pove}eto biznismeni, rastot na profitot od

N Apple e mo`ebi najdobar primer za kompanija {to go iskoristuva svojot “momentum efekt”

godina vo godina, pretstavuva duri nevozmo`na, te{ka i iscrpuva~ka misija koja bara vonredni sekojdnevni napori i investicii. Me|utoa, postojat kompanii kako Apple koi uspevaat da rastat bez mnogu pogolema te{kotija, investicii ili napor. Ovie kompanii postojano postignuvat rezultati pogolemi od o~ekuvanite. Odgovorot na pra{aweto kako toa go postignuvaat se krie vo ona {to avtorot @an-Klod Lare{ go narekuva “momentum efekt”. Toa e silna pojava {to sozdava poseben organski rast kaj kompaniite, rast {to bukvalno se hrani sam so

sebe. Lare{ koj e profesor na INSEAD biznis-u~ili{teto i renomiran konsultant na golem broj vode~ki globalni korporacii vo svojata kniga “Momentum Efekt: Kako da se pottikne isklu~itelen rast” se obiduva preku analiza na rabotata, za period od 20 godini na iljadnici kompanii od listata For~n, da gi identifikuva faktorite koi go pottiknuvaat rastot na kompaniite. HRABRI PIONERI Vo odnos na toa kolku kompanijata investira vo marketingot, mo`e da se razlikuvaat tri razli~ni tipovi na odnesuvawe. Agresivnite kompanii koi svojot profit go ostvaruvaat

FEQTON

09.08.2010

Vo mart 2000 godina vrednosta na kompanijata be{e 500 milijardi dolari, kako rezultat na senzacionalniot, no i mnogu nerealen bum na internet-tehnologijata. Mnogu porealno izgledaa brojkite od minatata godina, koga sevkupnata vrednost na Cisco, be{e proceneta na 108,3 milijardi dolari. No, i pokraj ovoj virtuelen gubitok na svojata vrednost, kompanijata e uspe{no etablirana vo svetot na biznisot i vo momentov ima izvonredna pozicija vo proizvodstvoto i instalacijata na VOIP sistemite. Ovie uredi se izvonredni re{enija za video-komunikacija preku Internet i se osobeno popularni vo posledno vreme

“Kapital” zapo~na so sserija napisi za ttoa kako nastanale i se raztana vivale najgolemite viva svetski brendovisvet kompanii. Doznajte kom prikaznite za gi p nivnite podemi i nivn padovi, za toa koi pado se ttajnite {to gi odrùvaat na vrvot odr` na sskalata na najpoznati i najomilejpoz ni ssvetski brendovi so ddecenii Stenford vo Kalifornija, vo 1984 godina ja osnovaa kompanijata Cisco Systems. Imeto na firmata be{e izvedeno od San Francisko, aludiraj}i na privrzanosta na osnova~ite so najliberalniot grad na teritorijata na SAD. Cisco ne e prvata kompanija {to uspeala da napravi ruter, no e prvata {to uspea da napravi internetrazdelnik, koj potpolno } e odgovara na profesionalnite potrebi na golemite firmi, koi na po~etokot na 90-tite godini vo minatiot vek, zapo~nuvaa da ja voveduvaat kompjuterskata tehnologija, a so toa i da se vrzuvaat so Globalnata mreà. Cisco nabrgu stana popularen kaj investitorite i Bosak i Lener prodadoa najgolem del od svoite akcii. Vo 1990 godina qubovnata idila pome|u dvajcata be{e zavr{ena, Bosak dobi otkaz od Cisco, so rekordna otpremnina od 200 milioni dolari, koi vo najgolema merka bea potro{eni na negovite dva posledovatelni razvoda. No i pokraj problemite vo “qubovnoto gnezdo” na osnova~ite, Cisco go prodolì svojot rast. Vo mart 2000 godina vrednosta na kompanijata vrede{e 500 milijardi dolari, kako rezultat na senzacionalniot, no i mnogu nerealen bum na internet-tehnologijata. Mnogu porealno izgledaa brojkite od minatata godina, koga sevkupnata vrednost na Cisco, be{e prceneta na 108,3 milijardi dolari. No, i pokraj ovoj virtuelen gubitok na svojata vrednost, kompanijata e uspe{no etablirana vo

Prvenci na Cisco. Kompanijata raspolaga so mnogu napredna obrazovna programa za svoite vraboteni svetot na biznisot i vo momentov ima izvonredna pozicija vo proizvodstvo i instalacija na VOIP sistemite. Ovie uredi se izvonredni re{enija za video-komunikacija preku Internet i se osobeno popularni vo posledno vreme. Ovozmo`uvaat izvonredna komunikacija pome|u fizi~ki razdelenite

filijali na edna firma, so {to mnogu se dobiva na skusuvawe na tro{ocite, podignuvawe na produktivnosta i poefektivno povrzuvawe na sopstvenite redovi. KRITIKI I PRIZNANIJA Cisco raspolaga so izvonredna programa za motivacija i usovr{uvawe

Razdelnikot za Internet e najprodavaniot proizvod na Cisco

NI SAM SO SEBE so agresivno zgolemuvawe na investiciite vo marketingot, oformenite kompanii koi se trudat da ostanat vo bezbedna zona poradi {to ne investiraat mnogu vo marketing i hrabri pioneri koi ostavaat da odat tamu kade {to gi nosi “vodata” i zatoa imaat najmali investicii vo marketing. Rezultatite do koi dojde Lare{ vo svoeto istra`uvawe bile sprotivni na ona {to se o~ekuvalo. Imeno spored istite, pove}eto raste~ki kompanii imaat namalen iznos na investici vo marketing. Pove}eto pretpriema~i, osobeno onie koi postojano pravat

napori za da postignat prose~ni rezultati, za ova bi komentirale deka stanuva zbor za ~ista sre} a. Sepak, Lare{ tvrdi deka uspehot na ovie kompanii ne zavisi od sre}ata tuku poradi toa {to tie imaat pametni lideri. “Prose~nite menaxeri ~esto pati zboruvaat za javawe na “branovite na uspeh “do koi slu~ajno se doa|a, dodeka liderite na kompaniite koi bele`at rast ne prifa}aat vakov pasiven na~in na postignuvawe uspeh. Nivnoto moto e prvo napravi bran, a potoa javaj na nego” objasnuva Lare{. POVE]E ZA POMALKU Apple svojot bran go ima

izgradeno na iPod, vo period koga Soni go pretstavi noviot digitalen Walkman, a Napster po~na besplatno da nudi prezemawe na pesnite od Internet. No iPod-ot i pokraj vakvite uslovi na pazarot uspea da gi osvoi klientite preku sozdavawe na novi vrednosti. Istata strategija sega se koristi kaj iPhone i iPad. Vakvite kompanii, strate{ki se fokusirani na upravuvawe preku kreirawe vrednosti za svoite klienti, bidej}i imaat golema svest za nivnite potrebi. Skype e druga kompanija na novata generacija koja kreira{e svoj sopstven bran. Preku prepoz-

na svoite vraboteni. Kompanijata sponzorira edna mnogu skapa i napredna {kola, kade {to mladite

kadri imaat mo`nost da napreduvaat vo svite znaewe, prvenstveno otkrivaj}i ja su{tinata na proizvodite na Cisco. Za ovaa svoja posvetenost kon rabotnata sila, firmata ima dobieno nekolku presti`ni nagradi. No, voedno Cisco e kritikuvan poradi toa {to navodno so svoite uredi ja ovozmo`il cenzurata na Internetot vo Kina. Komunisti~kata vlast vo NR Kina be{e premnogu

senzitivna na slobodata na govorot na Internetot, po {to uspea da vospostavi maksimalna kontrola, otkako prethodno nara~a ogromen broj hardverski i softverski komponenti od Cisco. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za gordosta na Bavarija. Kakva e korporaciskata prikazna na BMW, eden od najpoznatite brendovi vo avtomobilskata industrija.

CISCO ]E PROIZVEDUVA SOPSTVEN TABLET Retko koga glasinite isprateni preku Internet se to~ni, no vo slu~ajot na Cisco i namerata na kompanijata na pazarot da isfrli svoj PC tablet se to~ni. Proizvodot }e bide brendiran pod imeto Cius i pred s$ }e & bide namenet na biznis-zaednicata. Ovoj ured od sedum in~i }e raboti na Android, a }e sodrì nekolku klasi~ni alatki na Cisco kako WebEX, Wuad, TelePresence itn. Pokraj oficijalnite aplikacii od kompanijata naglasija deka na programerite im se dostapni pomo{nite alatki SDK i API, za razvivawe na sopstveni softverski aplikacii. Cius bi trebalo da ima baterija, koja {to }e moè neprekinato da raboti vo period od osum ~asa, a }e ima integrirano i Firefoks Bowser. [to se odnesuva do hardverot, uredot e pridviùvan od 1,6 GHz Intel Atom procesor, poddrùvaj}i ja 802.11 a/b/g/n bezì~nata mreà, 3G, a vo idnina i 4G mreàta. Cius ima Bluetooth i USB izlez za konekcija. Ona {to osobeno voodu{evuva kaj Cius e toa {to tabletot }e ima predna kamera od 720 p HD video i duri pet megapikseli mo}na kamera od zadnata strana. Tabletot moè da se spoi so HD audio-stanica, odnosno so sistem koj nudi dopolnitelni USB izlezi, Ethernet konekcija, telefon i zvu~nik. Cenata s$ u{te ne e poznata, a premierno Cius }e bide pu{ten vo proda`ba na po~etokot od narednata godina.

Prose~nite menaxeri ~esto pati zboruvaat za javawe na “branovite na uspeh “do koi slu~ajno se doa|a, dodeka liderite na kompaniite koi bele`at rast ne prifa}aat vakov pasiven na~in na postignuvawe uspeh. Nivnoto moto e “prvo napravi bran, a potoa javaj na nego” navaweto na posebnite karakteristiki na celnite korisnici na {irokopojasen Internet, koi smetaat deka cenata na tradicionalnite telefonski uslugi e visoka, a mo`nosta da ne se pla}a nadomest pri komunikacija emotivno gi zadovoluva, mu ovozmo`i na Skype za samo 15 meseci od svoeto pojavuvawe da osvoi nad devet milioni aktivni korisnici brojka koja pretstavuvaat golem potencijalen marketin{ki pazar. IZGUBENI BRANOVI NA RAST Od druga strana postojat

mnogu renomirani kompanii koi kreiraa vakvi branovi na rast za koi se o~ekuva{e deka }e se zadr`at zasekoga{, no sepak toj momentum brzo is~eznal. Koga Lu Gerstner pristignala na ~elo na IBM, kompanijata bukvalno bila propadnata organizacija, daleku od slu~uvawata vo realniot svet i opsednata sama so sebe. Gerstner uspeva da ja promeni ovaa situacija, preku otkrivawe i istra`uvawe na potrebite na nezadovolnite korisnici na IBM. Prviot nejzin ~ekor bil integrirawe na

proizvodnite linii, investirawe na pove}e pari vo konsultantski uslugi i poblisko povrzuvawe so postoe~kite partneri na IBM. So toa taa uspeva da sozdade eden nov mo}en IBM. Pove}eto menaxeri ne sfa}aat deka vrednosta na nivnite proizvodi proizleguva od percepcijata na kupuva~ot. Poradi toa, kompaniite treba da bidat naso~eni kon odredeni korisnici, ~ii vrednosti gi zadovoluvaat so svoite ponudi. Nitu Apple ne bi uspeale dokolku cel mu bea site lu|e.

FUN BUSINESS

16 09.08.2010 PATUVAWA

MESTA VO EVROPA KOI MO@ETE DA GI POSETITE BESPLATNO

Ako planirate poskromen buxet za godine{niot odmor, so karta za voz vo xebot i ranec na grb, toga{ ovoj tekst mo`e da vi poslu`i kako vodi~. Ako ve}e ste bile nekade, so~uvajte go како potsetnik

Dubrovnik

Skoknete od karpite na “Procepot vo yidot”

{te poznat kako “Kafe U Buja”, “Procepot vo yidot” e edna od najlo{o ~uvanite tajni na Dubrovnik. Pronajdena na samo pet minuti pe{a~ewe od plo{tadot, na glavnata

гraдska ulica, istovremeno i poznata po najpopularnite barovi vo gradot, ova mesto e poznato i po karpite od koi mo`e da napravite perfekten skok vo Jadranskoto more.

London

Talkajte dol` rekata Temza

a da mo`e da gi videte nekoi od vrvnite Zatrakcii na London bezplatno, toga{ pro{etajte dol` rekata Temza. Vakvata pro{etka nema da ve ~ini nitu cent a voeedno }e prestavuva i dobra filskultura za vas. Mo`ete da zapo~nete so va{ata pro{etka kaj mos-

tot Tower bridge. Od tamu }e bidete vo mo`nost da ja vidite najpoznatata Kula vo London (Tower of London). Moderniot most Vestminister Brix, saemot za knigi pod otvoreno nebo i u{te mnogu pove}e isto taka mo`e da bidat del od va{eto u`iviwe od ova pro{etka.

Salcburg

delova@kapital.cm.mk

ali ova leto zemjite od Evropa se va{ata top destinacija? Ako e taka, sakate li da znaete kako mo`e da vlezete vo na-

jpoznatiot francuski muzej Luvr bez da platite cent? Ili pak mo`ebi kako da najdete bezplaten obrok vo Milano? Zainteresirani? Toga{ pogledente gi slednite deset destinacii koi vi nudat metsta koi mo`e da gi posetite besplatno.

Praga

[etajte po ulicite na Pra{kiot zamok

o pogled na glavniot grad na ^e{ka i obalata na rekata V’ltava, Pra{kiot zamok e turisti~ka atrakcija broj eden vo Praga. Dodeka mora da platite vo odredeni

delovi od zamokot, kako {to se, na primer, Katedralata Vitus i Zlatnata ulica, nema voop{to da vi trebaat pari samo da pro{etate niz ulicite na ovoj zamok.

Rim

Posetete gi Vatikanskite muzei

ko ste dovolno sreA }en da bidete vo Rim, i toa da e posledna nedela od mesecot, toga{ navistina ste go odbrale vistinskoto mesto vo vistinsko vreme. Na toj den, vrvnite atraktivni muzei na Vatikan se bezplatni. Milioni lu|e gi posetuvaat Vatikanskite

muzei sekoja godina i se voshituvaat vo odli~nite i mnogubrojnite kolekcii na sliki, skulpturi, religiozni i drugi artefakti. I duri i toa ako ne vi e dovolno, ovoj odli~en muzej isto taka e doma} in i na najpoznatata Sikstinska Kapela, poznato delo na Mikelanxelo.

Stokholm

Igrajte uli~en {ah

ko ste raspolo`eni za ne{to sosema razli~no i poinakvo, upatete se kon Kapitalplac vo centarot na Salcburg i obidete se da izigrate edna partija uli~en {ah. Nema da ve ~ini nitu cent dokolku

GABRIELA DELOVA

Videte gi crkvite vo Gamla Stan

sakate da zemete u~estvo vo igrata. Golemata {ahovska tabla e nacrtana na samiot plo{tad i u~esnicite se dvi`at okolu nego, pomrdnuvaj|i gi pregolemite {ahovski figuri na beloto ili crnoto pole.

amla Stan, stariot grad na Stokholm, e Gispolnet so golem broj na crkvi i katedrali. Vlezot vo ovie ku}i na duhovnosta e besplaten i dodeka ste vnatre mo`e da se voshituvate na oboenite prozori, bescenetata umetnost, artefaktite i drugo.Dvete

najpoznati crkvi vo ova oblast se Tiska Kirkan, germanska crkva vo koja se nao|aat 119 razli~ni umetni~ki dela, kako i Storkrikan, Katedralata na Stokholm. Katedralata e najstarata crkva vo ovoj grad i e dom na poznatata statua “Sv. Xorx i zmejot”.

Pariz

Posetete go Luvr

ko ste na vozrast pod A 26 godini, toga{ toa e odli~na vest- vlezot vo Luvr e sloboden za vas! Ako ne ste, no po profesija ste professor, isto taka mo`e da vlezete besplatno. S$ {to treba da napravite e da go doka`ete toa vo

momentot koga go posetuvate Luvr. A za site vas koi ste 26 godini ili postari, ili pak mo`ebi po profesija sepak ne ste profesori, imajte vo predvid deka posetata na Luvr e besplatna za site sekoja prva sabota vo mesecot.

Edinburg

Osvojte go prestolot na Artur

okolku barate ubavi Д panorami koi vi go odzemaat zdivot, nema da za`alite dokolku se ka~ite na “Prestolot na Artur”. Osnovniot vrv na “Holirud Park” do koj mo`e da dojdete so pe{a~ewe po~nuvaj} i od Rojal Majl, prestavuva

ostatok od izgasnat vulkan. Vo zavisnost od va{eto fitness nivo, ka~uvaweto do ovoj vrv bi odzemalo ne{to pomalku ode den ~as. No, dokolku barate pogled nad gradot bez tolkav napor, toga{ mo`ete da se ka~ite na brdoto Karlton Hil.

Krakov

Slu{ajte muzika od xez-bendovi

od najdobrite raboti od scenata Ena dna ìvata muzika vo Krakov e toa {to moè da prisustvuvate na golem broj muzi~ki {oua bezplatno vo eden od mnogute gradski barovi i klubovi vo Krakov. Skoro sekoja ve~er moè da

najdete eden od vrvnite lokalni xez muzi~ari da imaat nastap besplatno vo nekoj bar vo gradot. Ako sakate da slu{nete par~e muzika, naso~ete se kon Rinek Glovni oblasta koja e najbogata so vrvni no}ni performansi na xez muzika.

Milano

Dojdete na besplatna hrana

upete si pijalok vo bilo K koj od mnogubrojnite barovi vo Milano i }e dobiete mo`nost da se poslu`ite so hrana sobrana od site barovi vo gradot. Na~os, kolbasi, se samo del od ponudenoto meni. Poznato

kako“Aperitivo”vreme, zapo~nuva okolu 6~asot popladne. Dvete najpoznati mesta koj nudat vakva besplatna hrana se Le Bisiklet na ulicata Via Torti i barot Brera na ulicata Via Brera.

FUN BUSINESS

09.08.2010

YVEZDI

KOJ NEMA SREЌA SO QUBOVTA, IMA SO FILMOVITE

Na Sandra Bulok godinava kako da & se slu~ila starata kletva: ako nema{ sre}a vo qubovta, ima{ vo biznisot, ili barem so filmovite

o godinata vo koja go osvoi nejziniot prv Oskar, no i go prekina brakot so motorxijata Xesi Xejms, Sandra Bulok se

najde i na prvoto mesto na listata na magazinot Forbs spored zarabotuva~kata vo akterskata fela. Od juli minatata do juli godinava, Bulok so dva golemi

SANDRA BULOK – rekorderka so dva filma

milioni dolari zaraboti Sandra Bulok so dva filma

hita, “Predlog” i “Slepata strana” (za koj go dobi Oskarot), zaraboti 56 milioni amerikanski dolari. Dostignuvawe vredno za voshit duri i na ma{kata strana vo Holivud. ]erkata na germanska operska peja~ka od Nirnberg (kade {to i `iveela do nejzinata 12-godi{na vozrast) i amerikanski horski dirigent, ja predvodi listata na Forbs pred Riz Vinterspun i Kameron Dijaz. Bulok ve}e cela decenija nastapuva vo komercijalni proekti, no po po~etni~kite “Brzina” i “Vreme za ubistvo”, glavno nemala nekoj vistinski mega-hit. Se ~ini deka finansiskata pobeda na Bulok nad dvete najbliski konkurentki e i “najfilmska”. Sandra gi ima zaraboteno tie famozni 56 milioni dolari za nejzinite dve

ulogi, dodeka, pak, vtoroplasiranata Vinterspun, iako ve}e dve godini nema hit, so dogovorot za reklamirawe na kozmeti~kata ku}a Avon i odnapred isplateniot honorar za dvata naredni filma (“Kako znae{“ i “Voda za slonovi”), inkasirala 32 milioni dolari. Kameron Dijaz samo so pozajmeniot glas vo ~etvrtoto prodol`enie na animiraniot serijal “[rek” i komedijata “Vitezot i denot” ja inkasirala istata godi{na suma od 32 milioni dolari. Xenifer Aniston, pak, verojatno najpoznatata “biv{a sopruga so skr{eno srce” zaradi Bred Pit, odli~no zarabotuva so serijata romanti~ni komedii. Neformalnata kralica na komediite na dene{ninata so 4 proekti ostvari visoki 27 milioni dolari i plasman na 4-toto mesto. Holivudskite tra~erki velat deka za Aniston pobedata e u{te pogolema i pozna~ajna bidej} i na listata na najuspe{nite voop{to ja nema nejzinata arhi-neprijatelka Anxelina Xoli (sega{nata `ena na Pit), koja nema{e filmska premiera vo ovoj period.

A kolku {to filmskite bri dve tretini od prvata kriti~ari odmavnuvaat so holivudska ènska petorka: glava na spomenuvaweto na Bulok taze razo~arana, Anvtoriot del od filmuvanata iston ne{to poodamna, a serija ”Seksot i gradot”, i Sara Xesika Parker se tolku negovite oboàvatel(k) àle{e na vonbra~nite izlei gi polnea kino-blagajnite. ti na soprugot Metju BroderEpizodata so seksot vo gra- ik... dot Dubai, i zadolìtelnata {oping-tura niz nego, samo na Sara Xesika Parker & donel godi{na zarabotuva~ka od celi 25 milioni dolari. Moèbi tuka ima mal del i od tantiemite za dolgogodi{niot TV serijal, no sepak, ovoj fenomen s$ u{te ima publika verna i gladna za uvid vo skapata garderoba i evtinite spletki. Kako i da e, izgleda Sandra Bulok godinava e po~estena so starata kletva: ako nema{ sre}a vo qubovta, toga{ ima{ vo biznisot, ili barem so filmovite. Ili be{e obratno?! Vo prviot slu~aj, potvrda moàt XENIFER ANISTON - kralida dadat doca na romanti~nite komedii

18 09.08.2010

BIZNIS SPORT

AVTOMOBILI

NAJKVALITETNITE VOZILA GI PROIZVEDUVA HJUNDAI! “Hjundai otsekoga{ se gordeel so dobienite nagradi, no ova priznanie dobieno od najgolemiot magazin vo svetot, koe n$ stava pred ostanatite brendovi e vrv vo na{ata industrija”, so gordost istaknaa od kompanijata, koja vo 2009-ta godina spored ostvarenata proda`ba go zazede ~etvrtoto mesto na svetskata lista SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ermanskiot magazin “Auto Bild” ja objavi listata na proizvoditeli na avtomobili, koi {to proizvele najkvalitetni modeli vo ovaa godina. Interesno i pomalku neo~ekuvano, “Auto Bild” na prvo mesto gi istakna vozilata na Hjundai Motor Kompani, korejskata korporacija, koja iako ve}e dolgi godini e vo vrvot na proda`bata, postojano be{e vo senka na

mesto za korejskiot brend na listata na najkvalitetni

japonskite i evropskite giganti. Najgolemiot del od ispitanicite, vkupno 9.278 na broj se izjasnile za vozilata na Hjundai, a ovoj brend dobil najgolem broj poeni i od specijaliziranata firma za ispituvawe na kvalitet TUV. “Hjundai otsekoga{ se

gordeel so dobienite nagradi, no ova priznanie dobieno od najgolemiot magazin vo svetot, koe n$ stava pred ostanatite brendovi e vrv vo na{ata industrija”, so gordost istaknaa od kompanijata, koja vo 2009-ta godina spored ostvarenata proda`ba go zazede ~etvrtoto mesto na svetska lista. U{te edno golemo priznanie Korejcite dobija i od amerikanskite potro{uva~i, koi pak modelot Hjundai Xenesis

Hjundai Xenesis e po vkusot na Amerikancite go odbraa za najkvalitetniot vo dosega{niot del od godinata. Spored vrednosta na brendot, so 4,6 milijardi dolari Hjundai e na osmata pozicija pome|u proizvoditelite na avtomobili i na 72 mesto od listata na najskapoceni

brendovi vo svetot. Deka marketin{kata vrednost ne e pravo proporcionalna so kvalitetot poka`uva listata na "Auto Bild”, kade {to po Hjundai se Honda i Mazda, a najvrednata kompanija za proizvod-

stvo na motorni vozila Tojota e na ~etvrtata pozicija. BMV e duri na osmata, a Mercedesbenc na devettata, iako korporacijata od [tutgart spored vrednosta na brendot e vedna{ zad Tojota.

HONDA SE VRA]A VO VISTINSKIOT SJAJ

AUDI SE VME[A POME\U AZIJATITE

den poen pomalku od Hjundai, dobija vozilata na Honda. Japonskata kompanija nema{e mnogu sre}a vo poslednite godini, koga zagubi golem del od pazarite, kade {to tradicionalno go prave{e najgolemiot profit. Vo minatata godina e zabele`an i pad od celi 11% vo vrednosta na brendot, {to e golem pokazatel deka alarmot treba da se vklu~i. Se ~ini i menaxerite na Honda go odbraa najdobriot pat. Namesto so parite da investiraat vo reklami, tie se re{ija da go podobrat kvalitetot na svoite avtomobili, {to na krajot rezultira{e so uspeh.

ermanskiot proizvoditel Audi e edinstvenata kompanija vo Top 5 na listata na najkvalitetni brendovi, {to ne doa|a od aziskiot kontinent. Germanskata preciznost i posvetenost vo rabotata na Audi mu donesoa mesto vo samiot vrv na laureatite vo izborot na “Auto Bild” i toa e odli~en pottik za kompanijata, vo izrabotkata na novite proekti. Pred nekoe vreme od laboratorijata na Audi vo serisko proizvodstvo be{e pu{ten modelot A7, od kogo vo idnina se o~ekuva da gi sru{i rekordite vo proda`bata.

TOJOTA GO PRE@IVEA KRAHOT SO “FALI^NITE” PEDALI MAZDA GO ZAGUBI PIEDESTALOT ozilata na Mazda vo minatata godina go dobija bleskavoto priznanie za kvalitet na “Auto Bild”, no zatoa ovoj pat tie se simnati na ~etvrtata pozicija. S$ u{te e rano za da se pravat analizi za da se objasni negativniot trend vo raboteweto na Mazda i o~igledno vlo{enata izrabotka na kolite, no fakt e deka ona {to be{e son za menaxerite, sega e no}na mora. Od nekolku mediumi na Mazda & go prepora~uvaat sistemot na Honda, koja vlo`i ogromni sredstva za da ja povrati doverbata na kupuva~ite.

ojota e ubedlivo najgolemata svetska kompanija vo avtomobilskata industrija, predvodej}i vo ostvarena proda`ba, no i ostvaren profit. Dolgi godini imeto na Tojota prestavuva{e sinonim za kvalitet. Toa e prvata kompanija {to na korisnicite im ponudi petgodi{na garancija, {to be{e izvonredno uspe{en poteg na pazarot, so {to u{te pove}e be{e zgolemena marketin{kata vrednost na brendot. No, godinava Tojota mora{e da se spravuva so fabri~kata gre{ka vo pedalite za gas, po {to pove}e od milion vozila mora da bidat povle~eni od pazarot vo SAD. Toa e premnogu za Tojota da ja predvodi listata na najkvalitetni. Iako po edno vakvo fijasko, i pettata pozicija ne zvu~i taka lo{o.

SPORT

09.08.2010

SPORT

KO[ARKA

VRV NA MAKEDONSKATA KO[ARKA Vo me~ot vlegovme so doza na pretpazlivost. Agresivnata igra vo odbranata gi onevozmo`i Ungarcite da {utiraat, a i bea impresionirani od nastapot vo na{ata sala

LIGA NA [AMPIONI

SAMPDORIJA NA VERDER, AJAKS VO KIEV!

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

akedonskata ko{arkarska reprezentacija e ne porazena po prvite dve kola od kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo, koe narednata godina }e se odr`i vo Litvanija. Najprvo pobedata ostvarena vo duelot so renomiranata selekcija na Ukraina na gostinski teren, za vo vtoroto kolo pred makedonskata publika vo salata Boris Trajkovski vo Skopje da bide ubedlivo sovladan i nacionalniot sostav na Ungarija. Sino}a na{ite najdobri ko{arkari vo Wukasl, protiv selekcijata na Velika Britanija go odigraa i tretiot me~ od kvalifikaciskata grupa B, a eventualniot uspeh i od ovaa sredba, na{ite reprezentativci gi isfrla vo pozicija na apsolutni favoriti za obezbeduvawe

ekolku interesni sredbi se na programata vo poslednoto kolo od kvalifikaciite za pretstojnata sezona od Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal. Na `drepkata odr`ana vo Nion, [vajcarija bea izvle~eni dvojkite na poslednite patnici vo natprevaruvaweto po grupi. Izvonredno interesen bi trebalo da bide natprevarot pome|u Verder od Bremen i Sampdorija, koj spored renometo na dvete ekipi ja pretstavuva najkvalitetnata dvojka vo ovaa faza od Ligata. Dosta vozbudlivo izgleda i duelot pome|u Dinamo od Kiev i Ajaks. I dvete ekipi najavuvaat uspe{no vra} awe na evro scenata, po nekolkute po red razo~aruva~ki sezoni. Partizan, kako edinstven pretstavnik na

Vo Nion, [vajcarija izvle~eni parovite za plejofot od Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal

na direkten plasman na zavr{nicata od kontinentalnoto prvenstvo. “Vo me~ot vlegovme so doza na pretpazlivost. Agresivnata igra vo odbranata gi onevozmoì Ungarcite da {utiraat, a i bea impresionirani od nastapot vo na{ata sala, {to pridonese mnogu da gre{at. Me~ot be{e odlu~en u{te vo prvoto poluvreme. Vo Anglija patuvame vo petok nautro. Vo sostavot }e bidat i Lester i Mekejleb i Riste Stefanov. Dilemata Mekejleb ili Grin }e ja razre{ime tamu. Moèbi za stilot na igrata na Britancite pove}e }e odgovara da igra Mekejleb koj ve}e e podgotven za nastap” izjavi makedonskiot selektor Marin Dokuzovski. Izvonreden podatok e toa {to veteranot Todor Ge~evski so 17 postignati poeni be{e najefikasniot sostav, {to e odli~na vest za selektorot Dokuzovski, koj sega moè da smeta na pove}e opcii vo napadot. Ge~evski ima{e i odli~na motivacija vo na-

Veteranot Todor Ge~evski ja predvode{e listata na strelcite vo duelot so Ungarija gradata {to ko{arkarskata federacija na Makedonija mu ja dodeli vo o~i na me~ot, otkako prethodno be{e proglasen za najdobar internacionalec na na{ata zemja. Do krajot na kvalifikaciite, Makedonija }e treba da odi-

gra i dve sredbi so selekcijata na Bosna i Hercegovina, od kade doa|a i najgolemata opasnost po prvoto mesto vo grupata. Bosancite zasega imaat odigrano edna sredba, vo koja o~ekuvano tie ja sovladaa Ukraina.

FUDBAL

porane{niot jugoslovenski fudbal, za svojot vtor nastap vo Ligata na {ampionite }e igra protiv renomiranata ekipa na Anderleht. “Anderleht e najdobrata ekipa vo istorijata na belgiskiot fudbal i na Partizan }e mu pretstoi golema borba, dokolku posakuva da obezbedi mesto vo Ligata na {ampionite”, glasi reakcijata na srpskite mediumi, po `drepkata odr`ana pod pokrovitelstvo na UEFA. Prvite natprevari se igraat na 17 ili 18 avgust, dodeka pak revan{ite se edna nedela podocna. L

ZAVR[I EVRO SEZONATA ZA MAKEDONSKITE EKIPI SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

akedonija ostana bez svoi pretstavnici vo evropskite fudbalski natprevaruvawa. Ne deka vo toa ima ne{to ~udno, no po plasmanot na Teteks i Rabotni~ki vo tretoto kvalifikacisko kolo od Liga Evropa, apetitite na makedonskata publika se zgolemija. Sepak, duelite odigrani protiv Liverpul i Elfsborg, i porazite vo dvata me~a na na{ite ekipi, vo vistinsko svetlo ja pokaàa sostojbata na makedonskiot klupski fudbal. Tetovci bea porazeni so 5:0 na me~ot vo Boras, [vedska, za na revan{ot vo Skopje povtornoda doìveat poraz, no ovoj pat so 2:1. “Mu ~estitam na Elfsborg za pobedata, negovite igra~i bea podobri vo dvete sredbi. Nie nemame kapacitet vo kus vremenski period da odigrame dva kvalitetni natprevari. Elfsborg ima kvalitet, koj nam treba da ni bide parametar, kako ekipata treba da se dviì vo prodolènie na sezonata”, izjavi trenerot na Teteks, Toni Jakimovski. To~no, no kapacitetot na makedonskite klubovi i toa na onie od gorniot del od tabelata e premal za da moème da se nadevame na uspeh i vo duelite so neafirmiranite protivnici od {vedskoto prvenstvo, koi {to se daleku od kvalitetot na evropskiot krem. E ako Teteks nema{e {ansi so

Kapacitetot na makedonskite klubovi i toa na onie od gorniot del od tabelata e premal za da mo`eme da se nadevame na uspeh i vo duelite so neafirmiranite protivnici od {vedskoto prvenstvo, koi {to se daleku od kvalitetot na evropskiot krem Elfsborg, toga{ {to treba{e da storat fudbalerite na Rabotni~ki, vo dvome~ot so najgolemiot angliki klub na site vremiwa, Liverpul. Tie ne storija ni{to. Na prvata sredba vo Skopje mu ovozmo`ija na Liverpul poslab trening, vo koj novite imiwa, glavnom od rezervniot

sostav, se obiduvaa da vlezat vo forma, no i da mu se nametnat na menaxerot Roj Hoxson. Na revan{ot na Enfild, “romanti~arite” ne{to poaktivni, no premalku za da se zagrozi petkratniot evropski {ampion. Pobeda od 2:0 za Liverpul na dvete sredbi i ne e taka lo{o za

ekipata od Debar maalo, koja barem uspea da ostvari ekstra profit od proda`bata na TV-pravata. Sezonava Makedonija vo evrokupovite ja pretstavuvaa i timovite na Renova i Metalurg, no nastapot na ovie ekipi zavr{i u{te na startot od kvalifikaciite.