594-Kapital-Magazine

www.kapital.com.mk

COVER STORY MENAXEROT NA NOVOTO VREME

COMPANY PROFILE

PROFITOT DOBIVA HUMAN LIK

DEKORATIVNO ZELENILO “KLU^ NA RAKA”

FOJA hortikulturni uslugi

GODINA A N DNEVEN K VESNIK AL KAPITAL

1

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 594|CENA 100 DEN.|18 MART, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVJU

ISAK ADI@ES svetski konsultant za menaxment

“SAMOUPRAVUVAWE” ]E GO SPASI KAPITALIZMOT

INTERVIEW

SA[KO SAMARXIOSKI INDUSTRIJATA ZA PIJALOCI E PRED GOLEM PREDIZVIK GENERALEN MENAXER NA PRILEPSKA PIVARNICA

VO OVOJ B BROJ SPECIJA SPECIJALEN PRILOG

4

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

08 PORTFOLIO 16 COVER STORY Novata ekononomija bara nov profil na menaxeri Profitot dobiva human lik 22 JUBILEJ Edna godina od izleguvaweto na dnevniot vesnik “Kapital “Kapital” postavi nov standard vo biznis -novinarstvoto!

24 INTERVJU Sa{ko Samarxioski, generalen menaxer na Prilepska Pivarnica Godinava e golem predizvik za industrijata za pijaloci 30 COMPANY PROFILE Foja, hortikulturni uslugi Dekorativno zelenilo – “klu~ na raka” 33 INTERVJU Prof. Isak Adi`es svetski konsultant za menaxment “Samoupravuvawe” }e go spasi kapitalizmot 38 COTRUGLI BUSINESS SCHOOL MBA programa: va`na dolgoro~na investicija Inovativnost, pretpriemni{tvo i ambicioznost na u~esnicite 39 SPECIJALEN PRILOG Grade`ni{tvo Neizvesnost i vozdr`anost na grade`niot pazar 56 REPORTA@A Krakov - ubaviot i bezvremen pe~at na Polska Gradot na yverovi i princezi 60 AVTOMOBILI 2000+ “Orlando” za celoto semejstvo 64 TEHNOLOGII I BIZNIS Interoperabolnost site kako eden!

66 MOBILEN INTERNET Najmnogu mobilen internet so Surfer tarifite

6

IZDVOJUVAME SODR@INA

MODERNI MENAXERI

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina.

Osniva~: Qup~o Zikov Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110; faks: ++ 389 2 3298 111 Pretsedatel na Odborot na sodru`nici: Qup~o Zikov Izvr{en direktor: Gordana Mihajlovska Glaven i odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska Zamenik glaven i odgovoren urednik: Spasijka Jovanova Pomo{nici na glavniot urednik: Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska Glaven urednik na Total i Specijalni prilozi: Verica Jordanova Grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski Redakcija: Biqana Zdravkovska Stoj~evska, Verica Jordanova, Igor Petrovski, Maja Bajalska, Aleksandra Spasevska, Grafi~ki prelom i WEB administracija: Nade Toma{evska, Igor Toma{evski Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Marketing: Gordana Mihajlovska, Jasmina Savovska Tro{anovski, Aleksandra Stojmenova Distribucija i proda`ba: Goran Zikov Pretplata: Sawa Savovska Office manager: Aleksandra Nikolova Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

Ako al~nosta, arogantnosta i ne~ove~nosta bea glavnite karakterni crti na menaxerot koj pravi golemi profiti, menaxerot na 21 vek e antipod na asocijacijata za toa kako treba da izgleda i {to treba da raboti menaxerot. Menaxerot na novoto vreme e sprotivnost na site Xek Vel~ovi vo na{eto opkru`uvawe koi se ubedeni deka za da se postignat sakanite celi vo biznisot treba da se gazi i po mrtvi le{evi. Novata ekonomija bara menaxeri koi }e uspeat da gi postignat celite na kompanijata i odli~ni finansiski rezultati preku velikodu{en i fer odnos kon vrabotenite Str. 16

EDNA GODINA SO “KAPITAL” DNEVEN VESNIK Mal, a vo su{tina golem jubilej! Edna godina od izleguvaweto na prviot broj na dnevniot vesnik “Kapital”! Razlikata e vidliva. “Kapital” postavuva novi standardi vo makedonskoto novinarstvo. Analiti~nost, razli~nost, ednostavnost vo izrazuvaweto i pozitivisti~ki pristap kon ekonomskata i politi~kata realnost se edni od osnovnite karakteristiki na najmladiot makedonski medium. Uspehot e nesporen. Raste tira`ot, rastat reklamite oti raste vlijanieto i, {to e najva`no, raste kvalitetot na ~itatelskata publika na na{iot vesnik!

Str. 22

Cover story

Uspe{na prikazna

16

22

ZELEN RAJ

COTRUGLI MBA

\or|i Samarxiev e {umarski in`ener i vqubenik vo hortikulturnoto ureduvawe. Veli deka e sre}en {to u`iva vo svojata rabota – da im pomogne na site {to sakaat par~e zelen raj vo svojot doma{en ili kompaniski prostor toa i da go dobijat. So svojata kompanija Foja toa go pravi ve}e pet godini.

Vrednosta na MBA programata pri biznisu~ili{teto COTRUGLI, za koja dodeluvame stipendii, ne se nao|a samo vo na~inot na koj{to e osmislena i koncipirana programata, tuku i vo nejzinite u~esnici.

Inovativnosta, pretpriemni{tvoto i ambicioznosta se zaedni~ki osobini na ova biznis-u~ili{te i negovite u~esnici.

Str. 30

Str. 38

BROJ 594

18/03/2011

SA[KO SAMARXIOSKI

DOKTOR ZA KOMPANII

Mladiot direktor na Prilepskata pivarnica e soo~en so golemi predizvici. Treba da ja vodi kompanijata so 87-godi{na tradicija niz mo`ebi najturbulentniot period poslednive godini. Surovinite za proizvodstvo na pivo i sokovi nikoga{ ne bile poskapi, zakonot za ograni~ena proda`ba na alkohol ve}e go zema danokot, a dr`avata nema namera da ja simne akcizata na pivoto. No, toj silno veruva deka so postojanite investicii vo vrvna tehnologija, silen marketing i efikasno menaxirawe na tro{ocite }e uspee da go prodol`i rastot i razvojot na pivarnicata.

So profesorot Isak Adi`es razgovaravme povtorno po dve godini, otkako toj re~e deka svetskata ekonomska kriza s$ u{te ne go ka`ala svojot posleden zbor i deka kapitalizmot e seriozno bolen sistem. Vo me|uvreme, izleze deka imal pravo. Kapitalizmot ne gi kazni lakomite bankari {to ja predizvikaa finansiskata kriza, a kompaniite stanuvaat s$ pokomplicirani sistemi koi i samiot menaxment ne gi razbira. Adi`es so svojata metodologija im pomaga na kompaniite da se “izlekuvaat”, a za kapitalizmot smeta deka lekot e “moderno samoupravuvawe”.

Interview

Intervju

Str. 24

Str. 33

24

33

KRAKOV

SEDUM SEDI[TA

Iako polskiot grad Krakov, barem za nas, `itelite na Balkanskiot Poluostrov, e retka turisti~ka destinacija, sepak, ovoj magi~en grad i toa kako vredi da se najde na listata so mesta koi zadol`itelno mora da gi posetite na evropskiot kontinent. Ova e gradot koj na misti~en, a, sepak, magi~en na~in vo sebe gi isprepletuva minatoto i sega{nosta.

Kombinacija na komotno, semejno vozilo, koe vo isto vreme e mo}no, no i so atraktiven dizajn e vistinska retkost kaj avtomobilite. No, spoj na prakti~no i ubavo uspeaja da napravat in`enerite na [evrolet, koi so najnoviot sedmosed, koj se prodava pod nazivot Orlando, se ~ini deka postavija nov standard vo avtomobilskata industrija.

Str. 56

7

VOVEDNIK

www.kapital.com.mk

Str. 60

amo idejata e Kapital...

Ova moto koe vo svetot na biznisot e sinonim za pretpriemni{tvo, koe pottiknuva hrabrost za prezemawe novi ~ekori i rizici vo biznisot za Kapital Media Grup ima mnogu pogolemo zna~ewe. Ova moto ja prenesuva vizijata koja mediumskata ku}a Kapital Media Grup ja realizira ve}e 12 godini. Vtorata decenija ja po~navme so nov proekt - dneven vesnik “Kapital”, koj ovoj mesec slavi edna godina od izleguvaweto na prviot broj.

Uspehot so dnevniot vesnik koj, neskromno ka`ano, ka`a go postignavme u{te vo prvata godina, u{te edna{ poka`a g i doka`a deka idejata e najva`niot d kapital na eden proekt. So pari ne mo`ete da kupite ideja, u{te pomalku vizija. Potrebna e volja, energija i entuzijazam za realizirawe na taa vizija. No, tuka ne zavr{uva prikaznata. “Kapital” ima u{te mnogu {to da raska`e. Vizijata za Kapital Media Grup sodr`i u{te mnogu interesni proekti, koi sigurno }e bidat odli~no primeni kaj makedonskata javnost, koja i toa kako znae da go prepoznae kvalitetot. Idninata }e poka`e deka misijata i vrednostite koi se obedineti okolu vizijata na “Kapital” se vistinskite koi gi nametnuva i novoto vreme. Novata ekonomija nametnuva novi na~ini na vodewe na biznis, novi na~ini na upravuvawe, odgovorni i eti~ni odnosi so klientite, potro{uva~ite i ~itatelite. Pazarot, odnosno ~itatelite se tie koi ka`uvaat koj kolku e uspe{en. A tie retko koga gre{at. Iako pazarot vo Makedonija e daleku od sovr{en, iako silnata i zdrava konkurencija na pazarot s$ u{te ne postoi kako faktor za motivacija za podobri rezultati, uspe{nite biznis-prikazni porano ili podocna izleguvaat na povr{ina.

Tie uspevaat da gi prebrodat site krizi, {okovi i embargo, da vrabotuvaat, da razvivaat novi proekti i da postavuvaat pravci po koi treba da se razviva novata makedonska ekonomija.

Lu|eto, znaeweto, kvalitetot i ideite se klu~ot za uspehot. Tie {to ne sakaat da investiraat vreme, energija i pari vo ovie resursi se osudeni samo za kratko da odat po patot na uspehot.

S

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO

ONLAJN PROEKT NAJUBAVO NÈ PRETSTAV PRETSTAVIL PRED SVETOT VO 2010

DIMITRIS KONDOMINAS

TRAVEL2 TRAVEL2MACEDONIA NAJDOBAR PROMOTOR NAJDOBA NA MAKEDONIJA

GR^KIOT BIZNISMEN VLEGUVA VO MAKEDONSKIOT BANKARSKI ARSKI SEKTOR?

KONDOMINAS GI MERKA PO[TENSKA I TTK BANKA?! den od najpoznatite gr~ki milijarderi, Dimitris Kondominas, pregovara so Po{tenska banka za nejzino prezemawe, doznava “Kapital”.

Spored na{ite informacii, Kondominas ja merka i TTK banka.

Sopstvenikot na Po{tenska banka, biznismenot Trifun Kostovski, potvrdi deka pregovara so gr~kiot biznismen za prodavawe na bankata.

“Pregovorite so Kondominas za proda`ba na Po{tenska banka s$ u{te traat, no ne mo`eme da postigneme dogovor. Ponudata {to ja dobivme ja potcenuva vrednosta na Po{tenska banka, a nie sigurno nema da odime pod linijata na procen-

E

etata vrednost. Sepak, za qubov se potrebni dvajca”, izjavi Kostovski za “Kapital”.

Za qubov vo ovoj slu~aj, vsu{nost, se potrebni trojca, bidej}i Vladata, koja poseduva 33,33% od akciite vo Po{tenska i ima zlatna akcija so odlu~uva~ki karakter, sepak, }e go ima posledniot zbor.

Od TTK banka zasega ne gi komentiraat informaciite dali pregovaraat so Kondominas za proda`ba na bankata.

Od advokatskata kancelarija koja go zastapuva Kondominas vo zemjava objasnuvaat deka gr~kiot biznismen, koj poseduva osiguritelna kompanija, nekolku banki,

mediumi i aviokompanija vo Grcija, planira golemi investicii vo finansiskiot sektor vo Makedonija. Kako {to denovive be{e objaveno, firmata na Kondominas bila edinstvenata koja se prijavila na javnoto naddavawe za dvete parceli atraktivno dr`avno zemji{te na plo{tadot Makedonija, kade {to }e go gradi Oficerskiot dom i hotel. Dimitris Kondominas e porane{en sopstvenik na televizijata Alfa, sopstvenik na kompanijata Kosmotelko, koja ima{e del od akciite vo Makedonski Telekom, i ja dobi nacionalnata licenca za WiMax {irokopojasen Internet.

oran Atanasovski e najdobar promotor na Makedonija za 2010 godina. Ova priznanie go dobiva zaradi negovite postignuvawa so onlajnproektot Travel2Macedonia i internetstranicata www.travel2macedonia.com. mk. Nagradata najdobar promotor e inicirana i organizirana od proektot Macedonia loves you. Nominiraweto i glasaweto za prvata godi{na nagrada od vakov tip trae{e dva meseci preku javno glasawe na socijalnata mre`a Fejsbuk. Za 28 kandidati glasaa 6.118 lu|e, dodeka okolu 10.000 oficijalno registrirani u~esnici pomognaa informaciite za nagradata da se prenesuvaat niz svetot. Inaku, nagrada za `ivotno delo dobi profesor Viktor A. Fridman, koj so svojata nau~na nastavna i profesionalna kariera pove}e od 35 godini pridonesuva makedonskiot jazik literatura i kultura da stanat priznati vo svetot. Od ekstrastatutarnite nagradi, nagrada za nadvore{na poddr{ka na makedonskite kompanii so cel dopolnitelen razvoj i zgolemuvawe na izvozot dobi Tim Makedonija Eksport od “Kapital” biznis-magazinot.

G

VLADATA SE RASFRLA SO PARI ZA ZONITE KOI ZJAAT PRAZNI

U[TE 200.000 EVRA ZA “ISTRA@UVAWA” NA NOVI ZONI ladata }e “frli” u{te 200.000 evra za da anga`ira privatna kompanija koja }e vr{i istra`uvawe dali mo`e da se formiraat industriski zoni vo Ko~ani, Struga, Strumica i vo Kriva Palanka, doznava “Kapital”. Iako proektot slobodni ekonomski i industriski zoni e celosno proma{en, bidej} i tie zjaat prazni bez nikakvi investicii, Vladata ne se otka`uva od

V

nepotrebno tro{ewe pari.

Direkcijata za tehnolo{ko-industriski razvojni zoni (TIRZ) pred eden mesec sklu~ila dogovor “te`ok” 12 milioni denari so vklu~en danok na dodadena vrednost so firmata Geing krebs und kifer interne{nal DOO, registrirana vo Skopje.

Ovaa grade`na kompanija, koja se zanimava so geotehni~ko proektirawe, istra`uvawe na

zemji{te, in`enering i nadzor na energetski sistemi, elektrani, brani i trafostanici, treba da izvede geomehani~ki i hidromehani~ki istra`ni raboti, vrz osnova na koi treba da se formiraat ~etiri novi tehnolo{ko-industriski zoni. Od sedi{teto na Geing krebs und kifer interne{nal DOO vo Skopje samo kratko objasnuvaat deka se raboti za istra`uvawe na po~vata, {to e podgo-

tovka za formirawe na TIRZ vo ~etirite gradovi. Pove}e detali ne sakaa da otkrijat.

Vo otsustvo na objasnuvawe od grade`nata kompanija, direktorkata na Direkcijata za TIRZ, Nata{a Haxi-Lega, objasnuva deka samo bu{otinite vo po~vata i nejzinoto istra`uvawe } e ~inat 200.000 evra.

Ostanuva nejasno kolku e opravdano ova tro{ewe ako se zeme predvid deka zonite koi se otvoraat zjaat prazni i pokraj toa {to mnogu ~esto Vladata pompezno najavuva vlez na eminentni stranski firmi vo makedonskite industriski zoni. No, najavenite fabriki gi nema.

BROJ 594

18/03/2011

9

www.kapital.com.mk

VO FOKUS

BROJKI:

o najgolemite doveriteli, pred s$ so NLB Tutunska banka, se dogovorivme mlekarnicata da ja prodavame vo paket za da ne se obezvredni. Zasega re{ivme da po~ekame odreden period za da vidime dali }e se najde kupuva~ za mlekarnicata.

Ako ne se najde, toga{ }e ja prodavame opremata posebno.

S

5,1

milioni dolari vreden grant dodeli USAID za poddr{ka i razvoj na makedonskite mali i sredni kompanii

207,2

milioni evra treba da vrati Ministerstvoto za finansii vo sledniot kvartal, na ime stari zadol`uvawa preku dr`avni zapisi

4,1

\OR\E VOJNOVI]

milijardi evra vreden nov kredit }e & odobri MMF na Grcija za da i pomogne okolu dol`ni~kata kriza

^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA HIPO ALPE ADRIA LIZING, DOVERITEL NA PROPADNATATA MLEKARNICA SVEDMILK

NELIKVIDNOSTA VO MAKEDONIJA E RIZI^EN BIZNIS?!

OSIGURITELITE NE OSIGURUVAAT POBARUVAWA o uslovi koga makedonskata ekonomija e potonata vo nelikvidnost, kasite na kompaniite se prazni, a nepla}aweto na obvrskite stana najgolem problem, raste interesot kaj biznismenite za osiguruvawe na svoite pobaruvawa. Vo osiguruvaweto postoi klasa osiguruvawe od finansiski zagubi, koja dobi posebno zna~ewe vo svetski ramki otkako vo 2008 godina se pojavi finansiskata kriza i mnogu kompanii bele`at zagubi. Od osiguritelnite kompanii vo zemjava potvrduvaat deka sekojdnevno dobivaat povici od menaxeri koi ne pra{uvaat za cena, tuku baraat osiguruvawe kako garancija deka }e si gi naplatat pobaruvawata od svoite partneri.

Osiguritelite, pak, komentiraat deka prezemaweto na rizikot od nenaplata na pobaruvawa vo ekstremni uslovi, kakvi {to se makedonskite, ne mo`e da funkcionira bidej}i toa mo`e da bide fatalen poteg za koe bilo osiguritelno dru{tvo.

Spored podatocite od

V

BUSINESSBRIEF

Agencijata za supervizija na osiguruvaweto (ASO), samo dve dru{tva za osiguruvawe minatata godina sklu~ile dogovori za prezemawe na rizik od finansiski zagubi.

Kjubi Makedonija i Vardar osiguruvawe naplatile bruto-polisirana premija vo ovaa klasa vo vrednost od okolu 84.000 evra. Me|utoa, Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) osven osiguruvawe na izvozot, od minatata godina po~na da nudi i uslugi za osiguruvawe na pobaruvawata od doma{ni kompanii.

Spored nivnite podatoci, vo 2010 godina okolu 20 kompanii gi osigurale svoite pobaruvawa vo vrednost od okolu ~etiri milioni evra. Interesno e {to za osiguruvawe na pobaruvawa od doma{ni kompanii MBPR napla} a povisoka provizija, koja se dvi`i me|u 0,8% i 0,9%, a za osiguruvawe na izvozot provizijata e od 0,3% do 0,7%. Biznismenite komentiraat deka MBPR ima premnogu selektiven pristap koga gi analizira rizicite i ~esto pati odbiva da prifati osiguruvawe na pobaruvawa.

TEKSTILCITE SO NOVI BARAWA

VLADATA DA IM POMOGNE NA KONFEKCIITE DA IZGRADAT BREND! ladata da gi namali pridonesite za tekstilnite rabotnici, da ovozmo`i podobri uslovi za finansirawe na tekstilnata industrija i da ja ubla`i carinskata politika pobaraa zdru`enijata na tekstilnata i ko`arsko-prerabotuva~kata industrija pri Stopanskata komora.

Iako tekstilcite priznavaat deka vo momentov ne postoi konfekcija koja nema polni race rabota, sepak, smetaat deka dr`avata treba da im pomogne da po~nat da go zamenuvaat lon-proizvodstvoto so izrabotka na gotov proizvod. Minatata godina nekolku na{i fabriki se obidoa na zapadnoevropskiot pazar da izlezat so svoi brendovi. Napravija sopstveni kolekcii i gi ponudija vo stranstvo.

Ishod od toa e zaklu~okot deka lansiraweto makedonski brend e mnogu te{ka rabota. Pozitiven moment, spored tekstilcite, e i geografskata blizina na Makedonija so evropskite zemji, kako rezultat na {to zemjava sekoga{ navreme gi ispora~uva nara~anite koli~ini.

V

CENTRALATA KOGEL-SEVER DOBI LICENCA ZA PROIZVODSTVO NA ENERGIJA rvata kogenerativna gasna centrala vo Makedonija, Kogel-Sever, dobi licenca za kombinirano proizvodstvo na toplinska i elektri~na energija. Licencata }e va`i za period od 35 godini, a Kogel e dol`en da obezbedi kontinuirano i kvalitetno proizvodstvo i isporaka na energijata, kako i da dostavuva godi{ni izve{tai za opremata, postrojkite i planovite za odr`uvawe do Regulatornata komisija za energetika. Spored proekciite, predvideno e da se proizveduvaat 2030 megavat-~asovi elektri~na energija i plus parea. Centralata Kogel-Sever ima kapacitet za proizvodstvo na 30,4 megavati elektri~na energija i 13,6 megavati toplinska energija. Prvi~no be{e planirano centralata da proizveduva prose~no 150-220 gigavat-~asovi struja godi{no, no vo energetskiot bilans za godinava pi{uva deka Kogel }e proizvede 96 gigavat-~asovi elektri~na energija.

P

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA...

PLANIRAJTE GO VREMETO

IAKO MAKEDONSKITE BANKI SE SO NAJKRATKI REDOVI ZA ^EKAWE VO EVROPA

POTRO[UVA^ITE NEZADOVOLNI OD BANKARSKITE USLUGI stra`uvawata na SWOT Research poka`uvaat deka vrabotenite vo bankite ne sekoga{ se zainteresirani da postavuvaat dopolnitelni pra{awa do klientot za da uvidat za {to e zainteresiran, ne nudat dopolnitelni uslugi, a nesoodvetno zavr{uva i komunikacijata po posetata na bankata.

Rezultatite od istra`uvawata uka`uvaat i na toa deka samo 37% od vrabotenite so nasmevka go pre~ekuvaat klientot koga toj }e dojde na red. Osven toa,

I

klientite gi poso~ile i nedostigot od promotiven materijal, nedovolnata informiranost na klientite pri sklu~uvaweto na dogovorite so bankite i nesoodvetno obele`ani {alteri kako del od problemite so koi se soo~uvaat pri koristeweto na finansiskite uslugi.

Vo odnos na ~ekaweto red Makedonija e na sedmoto mesto od 24 evropski zemji. Vo prosek se ~eka 1 minuta i 53 sekundi, a vo odnos na dol`inata na redot vo Makedonija ima najkratki redovi na ~ekawe vo

Evropa.

Klientite o~ekuvaat bankite da nudat dobra usluga u{te pri prviot kontakt i za niv e mnogu pova`no vrabotenite da izgledaat uredno otkolku {to im e va`no kakvi se prostoriite i dali promotivnite materijali se na soodvetno mesto.

Vo izminatata godina naj~estite pra{awa koi gi interesirale gra|anite do Organizacijata na potro{uva~i se odnesuvale na kreditite i karti~kite, kamatnite stapki, kako i na raskinuvaweto na dogovorite.

Kolku podobro go planirate vremeto, tolku ste poefikasen. Najdobro e na krajot na denot da po~nete so planirawe na zada~ite koi treba da gi zavr{ite naredniot den. No, nemojte da se precenuvate so vremeto i bidete realni so prioritetite.

Praksata poka`uva deka vo prosek vo tekot na eden den mo`e da se srabotat maksimum 6 do 7 zada~i.

PRODAVAJTE ONLAJN

Iako vo Makedonija s$ u{te ima golemi predrasudi i skepti~nost vo pogled na trguvaweto preku Internet, pove} e od jasno e deka idninata e tokmu vo elektronskata trgovija. Vo vreme koga Internetot i kompjuterite se del od `ivotot, {opingot od doma dava novi mo`nosti. Zatoa, navreme po~nete da razmisluvate za na~inite kako da po~nete da gi prodavate va{ite proizvodi i onlajn.

NEUSPEHOT NE E KRAJ

Gre{kite vo biznisot ne se najstra{noto ne{to {to mo`e da vi se slu~i. Tie mo`at da donesat nova mo`nost i {ansa za biznis. Zatoa ne se otka`uvajte po sekoj neuspeh.

Nau~ete neuspehot da go gledate kako u{te edna mo`nost za u~ewe. Ako nau~nicite se otka`uvale po sekoj neuspe{en eksperiment, nikoga{ ni{to nemalo da bide izmisleno.

NAJGOLEMITE BIZNISMENI VO POLITIKATA ko mo`e{ da upravuva{ kompanija koja pravi obrt od desetici milioni evra i ima iljadnici vraboteni, pove}e od sigurno e deka }e mo`e{ da se spravi{ i so odgovor-

A

nostite na politi~ki lider.

Koi se najmo}nite biznismeni koi biznisot go zamenile so politikata.

DIK ^EJNI

MAJKL BLUMBERG

XORX KORZIN

HENK POLSON

porane{en direktor na Halibarton (1995-2000) politi~ka kariera: potpretsedatel na SAD (2001-2009) ^ejni po~na kariera vo politikata, po {to stana direktor na Halibarton, a otkako stana potpretsedatel, Halibarton dobi golema zdelka vo Irak.

osnova~ i direktor na Blumberg (1981-2001) politi~ka kariera: gradona~alnik na Wujork (od 2001 dosega) Napravi milijardi prodavaj} i informacii, a od 2001 godina e tri pati izbiran za gradona~alnik na Wujork.

porane{en direktor na Goldman Saks (1994-1999) politi~ka kariera: senator (2001-2006) i guverner na Wu Xersi (2006-2010) Edinstveniot demokrat na spisokot. Vo negovo vreme mo} nata Goldman Saks po~na da kotira na Wujor{kata berza.

porane{en direktor na Goldman Saks (1999-2006) politi~ka kariera: minister za finansii (2006-2009) Xorx Bu{ go nazna~i Polson za minister za finansii vo 2006 godina i ottoga{ stana centralna figura i za{titno lice na finansiskata kriza.

12 PORTFOLIO TRENDOVI

PO CUNAMITO VO JAPONIJA

NAFTATA PADNA NA POMALKU OD 99 DOLARI enata na naftata na svetskite berazi se namali na pomalku od 99 dolari za barel poradi razorniot zemjotres i cunamito {to ja pogodi vo petokot Japonija.

Amerikanskata “lesna” nafta za dostavuvawe vo april na berzata vo Wujork poevtini za 1,63 dolari i na po~etokot na nedelata se trguva{e za 99,53 dolari za barel. Vo isto vreme, evropskata “brent” nafta na berzata vo London se namali za 2,02 dolari i se prodava{e za 111,82 dolari za barel.

Japonija, so dnevna potro{uva~ka na nafta od 4,5 milioni bareli, e tret po golemina potro{uva~ na nafta vo svetot. Japonija istovremeno e vtor po golemina uvoznik na nafta i najgolem uvoznik na te~en priroden gas i jaglen vo svetot.

BUSINESSBRIEF

C

KRATKO ZDIVNUVAWE NA BERZITE NA METALI

CENATA NA BAKAROT POMALKU OD 9.000 DOLARI ZA TON enata na bakarot na svetskite berzi zabele`a pad kako posledica na razorniot zemjotres koj vo petokot ja pogodi Japonija, so {to se spu{ti na pomalku od 9.000 dolari za ton. Cenata na bakarot se soo~i so ogromni turbulencii izminatiot vikend poradi prirodnata nepogoda koja ja zafati Japonija, koja e eden od najgolemite potro{uva~i na ovoj metal vo svetot. Samo dva dena po vesta za zemjotresot i cunamito vo Japonija cenata na bakarot na londonskata berza na metali se spu{ti do 8.992 dolari za ton. Ova e prvpat vo izminative {est meseci cenata na bakarot da se spu{ti pomaku od 9.000 dolari za ton. Cenata na bakarot zabele`a u{te pogolem pad na Wujor{kata berza.

C

VIZIONERI

TURCITE VO POHOD NA BALKANSKITE AERODROMI

TAV GO SAKAA I ZA ZAGREPSKIOT PLESO

erodromot Pleso vo Zagreb naskoro }e bide daden na koncesija, a kako mo`ni koncesioneri se spomenuvaat amerikanskiot Hjuston erport sistem, francuskata grade`na kompanija Bu`ue, minhenskiot aerodrom i turskata grade`na kompanija TAV. Noviot koncesioner }e ima obvrska da izgradi nov patni~ki terminal na aerodromot vo Zagreb i da upravuva so nego. Vrednosta na ovaa investicija e proceneta na okolu 200 milioni evra.

No, Hrvatite postavuvaat uslovi deka idniot koncesioner ne smee da upravuva so aerodrom {to e vo krug od 400 kilometri od zagrepskiot aerodrom i ne smee da bide vo dr`avna sopstvenost.

Turskiot TAV ja dobi i koncesijata na dvata makedonski aerodromi vo Skopje i Ohrid so obvrska da investira 200 milioni evra vo nivnata modernizacija i rekonstrukcija. TAV be{e zainteresiran i za aerodromot vo Pri{tina, no trkata ja izgubi od francusko-turskiot konzorcium Aerodrom Lion-Limak, koj go dobi pri{tinskiot aerodrom na upravuvawe od 20 godini so obvrska da investira 100 milioni evra vo negovata rekonstrukcija.

A

& LIDERI

Pobednicite i gubitnicite se razlikuvaat spored reakcijata na neo~ekuvanite problemi.

DONALD TRAMP

oga jas bi odlu~uval, akciite vo Merkator bi bile poslednoto K {to bi go prodale. No, bankite postavija pismeno barawe deka morame s$ da prodademe vedna{, za kompanijata da se rastovari od dol`ni~kite obvrski.”

Site bogatstva i site dostignuvawa po~nale samo so dobra ideja.

NAPOLEON HIL ekspert za menaxment

Neuspehot e dobar instrument za u~ewe, no negovoto praktikuvawe mora da bide sveden minimum.

XEFRI IMELT direktor na Xeneral Elektrik

DU[AN ZORKO

DIREKTOR NA PIVOVARNA LA[KO, KOJA POSEDUVA 23,4% OD AKCIITE NA TRGOVSKIOT SINXIR MERKATOR

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 0 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

V

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat idat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi i izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa awa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii i pove} Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina e Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? gii Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete te se e do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 98 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

14 PORTFOLIO BERK[IR HETAVEJ VO NOV POHOD

BAFET “ISKE[IRA” 9,7 MILIJARDI DOLARI ZA LUBRIZOL oren Bafet objavi deka preku negoviot investiciski fond Berk{ir Hetavej ja kupuva fabrikata za proizvodstsvo na hemikalii i sredstva za podma~kuvawe Lubrizol za 9,7 milijardi dolari. Bafet za sekoja akcija vo Lubrizol }e plati 135 dolari, {to e za 28% pove}e od poslednata postignata cenata na akcijata na Wujor{kata berza. Obvrska na Bafet kako nov gazda }e bide da gi plati i dolgovite na Lubrizol od 700 milioni dolari. Firmata Lubrizol vo fevruari objavi ekstra dobri rezultati i optimisti~ki procenki za godinava, a komentarot na Bafet e deka ova e tokmu firmata so koja toj saka da si ima rabota.

V

BANKATA KREDI SUIS PROCENUVA

[TETITE OD CUNAMITO POGOLEMI OD 180 MILIJARDI DOLARI ankata Kredi suis soop{ti deka ekonomskata {teta na Japonija od razurnuva~kiot zemjotres i cunamito spored prvi~nite podatoci }e iznesuva pove}e od 180 milijardi dolari (15 bilioni jeni). Glavniot ekonomist na japonskata filijala na Kredi suis, Hiromi~i [irakava, izjavi deka {tetata od zemjotresot vo severoisto~niot del na Japonija najverojatno }e iznesuva okolu 40% od vkupnite ekonomski zagubi od zemjotresot vo Kobe vo 1995 godina, koi iznesuvaa 40 bilioni jeni. [tetata od minatonedelniot zemjotres najverojatno }e bide poniska zaradi pomaliot broj uni{teni delovni zgradi, komercijalni postrojki i avtopati{ta vo zafatenoto podra~je.

B PO STAPKITE NA GRUPON

^ESITE SO ODLI^NI REZULTATI

FEJSBUK ]E OTVORA SERVIS ZA GRUPNO KUPUVAWE

ocijalnata mre`a Fejsbuk planira da vovede servis sli~en na Grupon, koj na korisnicite }e im nudi popusti za grupno kupuvawe i sli~ni pogodnosti.

Spored Blumberg, novata usluga najprvin }e mo`at da ja koristat `itelite na San Francisko, San Diego, Dalas, Atlanta i Ostin. Servisot }e bide del od postoe~kata programa na Fejsbuk, Deals, so koja kompaniite im nudat razni pogodnosti na korisnicite pri kupuvawe. Vrabotenite na Fejsbuk }e sorabotuvaat so lokalnite kompanii na razvojot na noviot servis, {to bi trebalo da po~ne za nekolku nedeli. Stranicite za grupno kupuvawe stanaa mnogu popularni otkako se pojavi Grupon, koj ima okolu 50 milioni korisnici. Grupon minatata godina zabele`al prihodi od 760 milioni dolari, vo sporedba so 33 milioni vo 2009 godina.

S

[KODA SO TROJNO POGOLEMA GODI[NA DOBIVKA koda auto, ~e{kata divizija na germanskata avtomobilska grupacija, izvesti deka lani trojno ja zgolemila dobivkata, pred s$ zaradi dobrata proda`ba na pazarite na Rusija, Indija i Kina. Neto-dobivkata na [koda lani dostigna 349 milioni evra vo odnos na 110 milioni evra vo 2009 godina. Prihodite od proda`ba porasnale za 22,4%, na 8,69 milijardi evra. ^e{kiot proizvoditel ispora~al 762.600 vozila minatata godina, odnosno 11,5% pove}e vo odnos na prethodnata godina. Od [koda isto taka izvestija deka do 2018 godina vo najmala raka sakaat da ja udvojat proda`bata na me|unarodnite pazari.

Pokraj proizvodnite pogoni vo mati~nata dr`ava, [koda ima fabriki i vo Ukraina, Indija, Bosna i Hercegovina, Kazahstan, Kina i Rusija.

[

MEDIUMI THE ECONOMIST

TIME

“Bambus kapitalizam” e naslovnata tema na magazinot The Economist vo koja se analizira trendot na porast i glavna pretpriemni~kiot duh vo Kina i glavnite lideri na ovoj trend

Evropskoto izdanie na magazinot Time nedelava vo glavnata tema pi{uva kako podobro da ja razbereme bolkata i za novite na~ini na tretirawe i lekuvawe na bolkata bez lekovi

BUSINESSWEEK

Nose~ka tema vo magazinot Businesweek e “Pravdata na xunglata” za pravnata pobeda vrz [evron od strana na advokatot koj ja brane{e pravdata vo xunglata vo Ekvador

16 COVER STORY: NOVATA EKONONOMIJA BARA

PROFITOT DOBIV HUMAN LIK

BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ~EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

ovek vo kostum koj postojano zboruva na telefon i odi na ru~eci, koj zema pregolema plata, a samo nareduva {to treba da rabotat drugite, ~ovek koj samo znae da kritikuva i kaznuva, a ne i da gi pofali rabotnicite...

Ova se naj~estite asocijacii koi se vrzani za zborot menaxer.

No, vremeto vo koe `iveeme gi menuva principite i nor-

^

mite koi postoeja vo biznisot.

Menaxerot na novoto vreme e antipod na slikata koja pove} eto ja imaat za toa kako treba da izgleda i {to treba da raboti menaxerot.

Menaxerot na novoto vreme e sprotivnost na site Xek Vel~ovi vo na{eto opkru`uvawe koi se ubedeni deka za da se postignat sakanite celi vo biznisot treba da se gazi i po mrtvi le{evi. Ekonomskata kriza koja se slu~i vo svetot go dovede vo pra{awe kapitalizmot i principite na pazarnata ekonomija i upravuvaweto.

No, i vo novata ekonomija na

znaewe i tehnologija lu|eto ostanuvaat najzna~en resurs.

Novata ekonomija bara menaxeri koi }e uspeat da gi postignat celite na kompanijata i odli~ni finansiski rezultati preku velikodu{en i fer odnos kon vrabotenite, klientite i dostavuva~ite, menaxer koj im pomaga na vrabotenite da go najdat soodvetnoto mesto na koe mo`at da go dadat svojot maksimum za ostvaruvaweto na vizijata i celite na kompanijata.

No, kako da gi sozdademe takvite menaxeri? “Kapital� analizira koi se kvalitetite

i ve{tinite koi treba da gi poseduva menaxerot vo novata ekonomija, koi se pokazatelite i kriteriumite po koi treba da merime kolku eden menaxer e uspe{en ili neuspe{en, koi se lekciite za menaxerite od svetskata ekonomska kriza...

KRIK ZA NOV TIP LIDERSTVO Vo tekot na izminatite nekolku godini svetot na biznisot do`ivea golemi problemi vo smisla na doverba i liderska kriza, predizvikani od vidovite pretpriemni{tvo i menaxment koi se razvija vo izminatite nekolku decenii.

17

NOV PROFIL NA MENAXERI

VA

Menaxmentot se pretvori vo ume{nost za sozdavawe vrednost na akciite, na legalen i nelegalen na~in. Toa predizvika kriza vo legitimnosta na biznis-liderstvoto.

Za Danica Purg, pretsedatel na IEDC Bledskata {kola za menaxment, koja e me|u najdobrite {koli za menaxment vo Isto~na Evropa, najgolem predizvik na menaxmentot vo 21 vek e da izgradime eti~ki i op{testveno odgovorni lideri, koi pokraj postignuvaweto na biznis-celite }e go stimuliraat razvojot na op{testvoto.

“Menaxerite i liderite vo

Ako al~nosta, arogantnosta i ne~ove~nosta bea glavnite karakterni crti na menaxerot koj pravi golemi profiti, menaxerot na 21 vek e antipod na asocijacijata za toa kako treba da izgleda i {to treba da raboti menaxerot. Menaxerot na novoto vreme e sprotivnost na site Xek Vel~ovi vo na{eto opkru`uvawe koi se ubedeni deka za da se postignat sakanite celi vo biznisot treba da se gazi i po mrtvi le{evi. Novata ekonomija bara menaxeri koi }e uspeat da gi postignat celite na kompanijata i odli~ni finansiski rezultati preku velikodu{en i fer odnos kon vrabotenite, klientite i dostavuva~ite, menaxer koj im pomaga na vrabotenite da go najdat soodvetnoto mesto na koe mo`at da go dadat svojot maksimum za ostvaruvawe na vizijata i celite na kompanijata. Kako da gi sozdademe takvite menaxeri? idnina, sek sekako, }e mora da imaat osnovni osno profesionalni i funkcionalni znaewa i ve{tini. ]e mora, kako i denes, da gi razbiraat i da se sposobni da gi primenat osnovnite znaewa od oblasta na finansiite, marketingot, organizaciskite i bihevioralnite nauki ili ~ove~kite resursi, komunikacijata i upravuvaweto so proekti. Sekako, ovie temi treba da bidat nadgradeni na me|unarodno, pa duri i na globalno nivo; na nivoto na koe se zasnova biznisot”, veli Purg.

Zna~i i pred i po krizata kvalitetite {to treba da gi ima uspe{en menaxer ostanuvaat isti. Potrebni se vrvni kvaliteti vo forma na znaewe i ve{tini za upravuvawe so procesi, surovini, vreme i lu|e. No, ako detalnoto poznavawe na biznisot i procesot koj treba da se menaxira vo minatoto bea presuden faktor za dobivawe na top menaxerska pozicija, denes od sekoj top-menaxer se o~ekuvaat ogromni sposobnosti na fleksibilnost i prilagodlivost na pazarnite uslovi koi se promenlivi i ~esto i ne dokraj predvidlivi. Toa, pak, podrazbira sposobnost za brzo prilagoduvawe, otvorenost kon promeni i novi predizvici.

Iskustvoto i isklu~itelnoto poznavawe na sovremenite alatki na informati~kata tehnologija, telekomunikaciite i kompjuterite ve}e se uslov bez koj nieden top-menaxer ne mo`e da funkcionira, bez ogled na toa vo koja industrija raboti.

“Aktuelnata kriza samo pridonese golem broj top-menaxeri u{te pove}e da se mobiliz-

iraat i da rabotat na sebe i na prilagoduvawe na kompanijata vo s$ poizostrenata borba na pazarot i vo sekojdnevnata borba so konkurencijata. Kako nikoga{ dosega od top-menaxerot se baraat mnogu pove}e poznavawa i prepoznavawe na potrebite na aktuelniot moment i negova sposobnost za anticipirawe na idninata i potrebite na pazarot. Vrvnite menaxeri se tie {to treba da vidat odredeni pozitivni sostojbi i dvi`ewa, koi postojat i vo vreme na kriza da rabotat na niv i da gi pretvorat vo prednosti za kompanijata, a istovremeno da gi minimiziraat negativnite trendovi koi ne im odat vo prilog”, smeta Darko Maxovski, partner vo firmata Profil grup, koja se zanimava i so *headhunting ili lov na menaxeri.

No, pove}eto eksperti za ~ove~ki resursi smetaat deka globalnata finansiska kriza jasno poka`ala deka klu~ot za uspeh ili neuspeh na vrvnite menaxeri e vo li~nosta.

“Na vrvnite menaxeri koi potfrlija i bea generatori na krizata globalno, sekako, ne im nedostigaa tehni~ki ve{tini, iskustva i znaewa.

No, tie poseduvaa previsoka doza sklonost i opsednatost od rizi~no odnesuvawe. Krizata se pretvori vo povik za nov tip liderstvo. Liderstvo kade {to fokusot }e bide vnimatelno postaven vrz balansirawe me|u kratkoro~nite i dolgoro~niter celi na organizacijata. Spored taksonomijata na Hoganovite instrumenti za analiza na li~nosta, toa e potraga po visoko nivo na prudentnost, pa i ekolo{ka inteligencija, kako i strate{ki nasproti

pragmatski pristap”, veli Tereza Serafimova, ekspert za ~ove~ki resursi.

Novite pristapi vo liderstvoto nametnuvaat i novi na~ini na odlu~uvawe. Top-menaxerot pove}e ja nema celata odgovornost pri odlu~uvaweto.

Vo sovremenite kompanii s$ pomalku gi ima porano slavenite osameni lideri koi “mora da im svrtat grb na ostanatite za da gi vodat vo vistinska nasoka”.

Liderite vo novata ekonomija vlijanieto go gradat na mo}ta na svoite argumenti namesto kako dosega na mo}ta na hierarhijata. Pa, taka s$ po~esto modernite svetski kompanii se upravuvaat preku timovi koi se sozdavaat zavisno od prioritetite, a odlu~uvaweto pridobiva demokratski karakteristiki. No, zatoa, pak, procesot na sproveduvaweto na odlukite dobiva diktatorski oblik, koj bara dosledno po~ituvawe na rokovite.

Stoj~e Taskov, generalen menaxer na EOS Matriks, koj e del od mladata generacija uspe{ni menaxeri vo Makedonija, smeta deka krizata gi promeni samo fokusot na menaxmentot i prioretiziraweto na rabotite.

“Pred krizata ekonomijata se nao|a{e vo sostojba na vrvno nivo na pobaruva~ka, so {to fokusot na menaxerite be{e vo osvojuvawe na pogolemo pazarno u~estvo. Finansiraweto i izvorite na pari ne bea tema na razgovor – bea dostapni. Po krizata se promeni vrednuvaweto na rizikot i parite ne se tolku dostapni, pa glaven fokus e profitabilnosta i likvidnosta na kompaniite, a ne nivnoto

18 COVER STORY NOVATA EKONONOMIJA BARA NOV PROFIL NA MENAXERI

BROJ 594

18/03/2011

www.kapital.com.mk

DANICA PURG PRETSEDATEL NA BLEDSKATA [KOLA ZA MENAXMENT

PREDIZVIKOT E DA IZGRADIME ETI^KI I OP[TESTVENO ODGOVORNI LIDERI ajgolem predizvik na menaxmentot vo 21 vek e da izgradime eti~ki i op{testveno odgovorni lideri, koi pokraj postignuvaweto na biznis-celite, }e go stimuliraat razvojot na op{testvoto. Menaxerite i liderite vo idnina, sekako, }e mora da imaat osnovni profesionalni i funkcionalni znaewa i ve{tini. ]e mora, kako i denes, da gi razbiraat i da se sposobni da gi primenat osnovnite znaewa od oblasta na finansiite, marketingot, organizaciskite i bihevioralnite nauki ili ~ove~kite resursi, komunikacijata i upravuvaweto so proekti.

N

pazarno u~estvo. Toa gi stava na prvo mesto prioritetite za cvrsto upravuvawe so rizikot i tro{ocite kako osnova za dobra finansiska pozicija na kompanijata i potreba od inovacii kako osnova na rastot i razvojot na kompanijata. Toa e promenetiot fokus na menaxmentot koj prethodno be{e celosno svrten kon proda`ba”, objasnuva Taskov.

MAKEDONIJA IMA DOBRI MENAXERI, AMA MALKU Vo realniot biznis-svet va`i pogovorkata deka teorijata za biznisot e kako visokata moda. Za nea se zboruva, no ne mo`e da se nosi sekoj den. Ova posebno va`i za Makedonija. Da se bide menaxer vo Makedonija e posebno trend poslednive godini. Site sakaat da studiraat menaxment, da imaat zvu~ni stranski funkcii, da nosat skapi delovni kostumi i ~asovnici, da dr`at dolgi sostanoci i monolozi. No, koga stanuva zbor za primena na novite i sovremeni menaxmenttrendovi i principi vo praktika toga{ na dobar del od makedonskite menaxeri menaxmentot kako nauka i ve{tina im stanuva premnogu tesen, a menaxment teorijata premnogu neprimenliva za vo makedonski uslovi.

“Postoi generacija menaxeri vo Makedonija koja `ivee i raboti spored kulturna i vrednosna matrica na vremeto vo koe e nastanata i postoi nova generacija menaxeri koi izrasnaa vo pazarna ekonomija, se {koluvaa vo razli~ni stranski dr`avi i kulturni sredini, rabotat vo multinacionalni brendovi i imaat mnogu razli~na mentalna matrica od prethodnata generacija. I ednata i drugata generacija menaxeri gi znaat svetskite trendovi. No, pra{aweto e dali tie trendovi se vo sklad so nivnite moralni i vrednosni kodovi i dali sakaat da gi primenuvaat. Mladite generacii menaxeri se mnogu poskloni kon implementiraweto na svetskite trendovi zatoa {to e toa sostaven del od nivniot vrednosen kod i socijalen `ivot”, veli Taskov, koj vo svojata ~etvrta decenija od `ivotot zad sebe ima uspe{no realizirana biznis-ideja i me|unarodno menaxment-iskustvo.

Iako nivniot broj e pomal, vo Makedonija ima i menaxeri koi mo`nosta da upravuvaat so makedonska kompanija go

19

DARKO MAXOVSKI PARTNER VO KONSULTANTSKATA FIRMA PROFIL GRUP

LIDERI KOI MOTIVIRAAT SO POSVETENOST iderskite sposobnosti se me|u najva`nite kvaliteti {to treba da gi poseduva eden top menaxer, pokraj razvienite ve{tini za upravuvawe so biznis procesi i lu|e. Od top menaxerot se o~ekuva da bide lider {to }e uspeva da napravi balans pomegu individualnite dostignuvawa i kompaniskite celi. Istovremeno da gi motivira i da gi inspirira svoite vraboteni i postojano da se gri`i za razvoj na kompanijata, sopstveniot razvoj i vrabotenite. Posebno se vrednuvaat li~nite karakteristiki na top menaxerite koi se posveteni, rabotat so qubov i na toj na~in gi ostvaruvaat planiranite i o~ekuvani rezultati.

L

gledaat kako predizvik da gi doka`at svoite menaxerski ve{tini i bez nikakov kompleks da se natprevaruvaat na svetskiot pazar. Tie ve}e odamna go imaat prifateno konceptot za postojano li~no unapreduvawe i unapreduvawe vo upravuvaweto so kompaniite. Tie se menaxerite koi stojat na ~elo na kompaniite koi koi i vo vreme na kriza poka`uvaat dobri finansiski rezulati i rast na nivnite kompanii podgotveni za pazaren natprevar i nadvor od Makedonija.

“Ima del menaxeri koi rakovodat ili rabotat vo makedonski kompanii, a se del ili imaat serizona sorabotka so golemi multinacionalni i

internacionalni kompanii koi se izlo`eni na najnovite trendovi i najdobrite praktiki vo upravuvaweto na kompaniite. Od li~no iskustvo, sporeduvaj}i go nivoto na menaxerite vo Makedonija so toa na nivnite kolegi vo regionot, mo`am da potvrdam deka kaj poedinci toa e isklu~itelno na pristojno nivo”, veli Maxovski, koj veruva deka brojot na top-menaxeri vo Makedonija koi bez nikakov kompleks imaat internacionalna vrednost, valorizacija i prepoznatlivost doprva }e se zgolemuva.

Kako ekspert za ~ove~ki resursi, Serafimova veli deka trendot na eti~ki i mor-

STOJ^E TASKOV GENERALEN MENAXER NA EOS MATRIX

MLADITE GENERACII MENAXERI GI PRIMENUVAAT NOVITE TRENDOVI VO UPRAVUVAWETO ostoi generacija na menaxeri vo Makedonija koja `ivee i raboti spored kulturna i vrednosna matrica na vremeto vo koe e nastanata, i postoi nova generacija na menaxeri koi izrasnaa vo pazarna ekonomija, se {koluvaa vo razli~ni stranski dr`avi i kulturni sredini, rabotat vo multinacionalni brendovi i imaat mnogu razli~na mentalna matrica od prethodnata generacija.

I ednata i drugata generacija menaxeri gi znaat svetskite trendovi. No, pra{aweto e dali tie trendovi se vo sklad so nivnite moralni i vrednosni kodovi i dali sakaat da gi primenuvaat.

Mladite generacii menaxeri se mnogu poskloni kon implementiraweto na svetskite trendovi, zatoa {to e toa sostaven del od nivniot vrednosen kod i socijalen `ivot.

P

alni vrednosti vo upravuvaweto bavno, no sigurno stignuva i vo Makedonija. Pa, taka del od su{tinskite vrednosti na strategijata na s$ pogolem broj makedonski kompanii stanuvaat ot~etnosta, bezbednosta, gri`ata za vrabotenite. “Ako e toa navistina cel, a ne samo deklarativen i marketin{ki priod na kompanijata, toga{ i izborot na lu|e koi }e gi upravuvaat vaka postavenite kompanii treba da bide voden od ovie vrednosti”, veli Serafimova.

SE BARA ODGOVOREN I ETI^EN DIREKTOR Vo uslovi na globalizirana ekonomija so postojani promeni pove}e od koga bilo se potrebni menaxeri-lideri koi }e znaat da ja kreiraat vizijata, no u{te pova`no, koi }e znaat da sozdadat sledbenici koi }e se obedinat i koi }e ja naso~at svojata kreativna energija, znaewa i sposobnosti kon realizacijata na vizijata, misijata i celite na kompanijata. Menaxerot e toj {to ja predlaga strategijata kako da se stigne do celta, no

20 COVER STORY NOVATA EKONONOMIJA BARA NOV PROFIL NA MENAXERI

TEREZA SERAFIMOVA EKSPERT ZA ^OVE^KI RESURSI

KLU^OT ZA USPEHOT NA VRVNITE MENAXERI E VO LI^NOSTA lobalnata finansiska kriza jasno poka`ala deka klu~ot za uspeh ili neuspehot na vrvnite menaxeri e vo li~nosta. Na vrvnite menaxeri koi potfrlija i bea generatori na krizata globalno sekako ne im nedostasuvaa tehni~ki ve{tini, iskustva i znaewa. No, tie poseduvaa previsoka doza na sklonost i opsednatost od rizi~no odnesuvawe. Krizata se pretvori vo povik za nov tip na liderstvo. Liderstvo, kade

G BROJ 594

18/03/2011

www.kapital.com.mk

fokusot }e bide vnimatelno postaven vrz balansirawe pome|u kusoro~nite i dolgoro~ni celi na organizacijata.

Spored taksonomijata na Hoganovite instrumenti za analiza na li~nosta, toa e potraga po visoko nivo na prudentnost, pa i ekolo{ka inteligencija, kako i strategiski nasproti pragmatski pristap”, veli Tereza Serafimova, ekspert za ~ove~ki resursi. ako ne uspee da pridobie sledbenici koi }e prifatat da rabotat so nego na realizacija na taa strategija, edinstveno sigurno vo ova neizvesno vreme e neuspehot. Zatoa, vodeweto vo dene{no vreme ne e individualna, tuku kolektivna i timska aktivnost koja e vodena od zaedni~ka ideja i vizija.

Spored Stoj~e Taskov, menaxer i eden od sopstvenicite na firmata EOS Matriks, emotivnata inteligencija ili inteligencija vo socijalnite relacii, samosvesta i samokontrolata stanuvaat najva`nite osobini i kvaliteti koi mora da gi poseduva eden top-menaxer.

“Koga }e se stigne na pozicijata top-menaxer najva`no e da se ima svest deka si tamu.

Odlukite {to se nosat od toa nivo imaat direktno vlijanie vrz site vraboteni vo kompanijata, vrz ogromen broj povrzani subjekti i vo nekoi slu~ai vrz celata ekonomija na edna dr`ava. Emotivnata inteligencija e krucijalna za da se sfati ovaa povrzanost i da se razbere vlijanieto na postapkite vrz site ostanati lu|e”, veli Taskov.

Darko Maxovski, partner vo firmata Profil grup, koja se zanimava i so *headhunting ili lov na menaxeri, smeta deka liderskite sposobnosti se me|u najva`nite

kvaliteti {to treba da gi poseduva eden top-menaxer, pokraj razvienite ve{tini za upravuvawe so biznisprocesi i lu|e.

“Od top-menaxerot se o~ekuva da bide lider {to }e uspeva da napravi balans me|u individualnite dostignuvawa i kompaniskite celi. Istovremeno da gi motivira i da gi inspirira svoite vraboteni i postojano da se gri`i za razvoj na kompanijata, sopstveniot razvoj i vrabotenite.

Posebno se vrednuvaat li~nite karakteristiki na top-menaxerite koi se posveteni, rabotat so qubov i na toj na~in gi ostvaruvaat planiranite i o~ekuvani rezultati”, veli Maxovski.

Za Tereza Serafimova, ekspert za ~ove~ki resursi, upravuvaweto vo 21 vek ja nametna inovativnosta kako prioritetna kompetencija koga se traga za vrvni menaxeri.

“Sposobnosta da predlagaat i nosat kreativni re{enija za problemite so koi se soo~uvaat, da bidat orientirani kon rezultati, da prifa} aat odgovornost niz pristap na “mo`eme da napravime”, da sorabotuvaat na site nivoa i da gradat strategiski sojuzi, a pritoa da go nametnuvaat svoeto vlijanie se karakteristiki na posakuvan lider”, veli Serafimova.

22 USPE[NA PRIKAZNA

EDNA GODINA OD IZLEGUVAWETO NA DNEVNIOT VESNIK “KAPITAL”

“KAPITAL” POSTAVI NOV STANDARD VO BIZNIS-NOVINARSTVOTO!

Mal, a vo su{tina golem jubilej! Edna godina od izleguvaweto na prviot broj na dnevniot vesnik “Kapital”! Razlikata e vidliva. “Kapital” postavuva novi standardi vo makedonskoto novinarstvo. Analiti~nost, razli~nost, ednostavnost vo izrazuvaweto i pozitivisti~ki pristap kon ekonomskata i politi~kata realnost se edni od osnovnite karakteristiki na najmladiot makedonski medium. Raste tira`ot, rastat reklamite oti raste vlijanieto i, {to e najva`no, raste kvalitetot na ~itatelskata publika na na{iot vesnik! red to~no edna godina makedonskiot mediumski pazar se zbogati so u{te eden dneven vesnik. Denes, to~no edna godina od izleguvaweto na prviot broj na dnevniot vesnik “Kapital”, slobodno mo`eme da ka`eme deka “Kapital” ne e samo u{te eden naslov na trafikite niz Makedonija. “Kapital” e mnogu pove}e. “Kapital” e prviot utrinski izbor za site biznismeni, pretpriema~i, bankari, politi~ari i *decision makers na koi im se potrebni pred s$ biznis i rafinirani politi~ki, kako i ekonomski, finansiski i kompaniski informacii.

Brzoto etablirawe na “Kapital” na pazarot, koj za relativno kratko vreme se stekna so ugled, doverba i, {to e najva`no, prepoznatlivost me|u ~itatelskata publika, u{te edna{ ja potvrdi realnosta na makedonskiot mediumski pazar - deka nedostigaat kvalitetni sodr`ini, specijalizirani mediumi, analiti~ki pristap kon na{ata op{testveno– ekonomska realnost. Tokmu zatoa se ~ini deka pojavata na

P

dnevniot “Kapital” se ~eka{e kako silno posakuvan do`d po dolga su{a.

SO [TO MO@E DA SE POFALIME VO PRVATA GODINA? Prvo, “Kapital”verojatno e eden od najserioznite mediumi vo zemjata {to go sozdava najmladata novinarska ekipa. “Kapital” kreira{e i nova publika – mladi menaxeri, direktori i investitori!

Politi~ari koi ne mo`at bez ova ~etivo na dnevna osnova!

Zo{to e va`no ova? Va`no e za da se razbie stereotipot koj dolgo vreme vladee{e vo makedonskoto novinarstvo. So 30-~lenata novinarska ekipa so prose~na vozrast od 26 godini uspevame da vneseme edna zarazna sve`ina, inovativnost i inspirativnost vo mediumot!

Silnata posvetenost e na{ata odlika! Prepoznaena e!

Vtoro, sve`inata koja sme ubedeni deka ja vnesovme so na{ite tekstovi, na~inot na pi{uvawe, izborot na temi celosno osloboden od stegite i pritisocite na dnevno-politi~kite nastani i

agendata na vladinite i nevladini organizacii i strukturi i bez partiski pritisoci, se dol`i tokmu na na{iot originalen i unikaten pristap.

Agendata na “Kapital” ne zavisi od dnevnite nastani. Sekako deka gi sledime dnevnite nastani, no na{ata agenda ja kreirame spored na{eto viduvawe za toa koi se prioritenite problemi, nastani, trendovi i predizvici vo makedonskata ekonomija. ^estopati na{ite tekstovi se povod za nastani!

Problemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat makedonskite kompanii, mo`nostite za pristap do kapital za finansirawe na proektite, zakonskite izmeni i reformi koi zadiraat vo nivnoto rabotewe se vo fokusot na na{iot interes. Tokmu so vakviot pristap nedelnikot “Kapital”, a denes i dnevniot “Kapital” ja stekaa doverbata kaj ~itatelite i kaj investitorite, ~ija brojnost, ako se sudi spored brojot na pretplati, proda`bata na trafikite i nivniot interes, sekojdnevno raste.

NASKORO STARTUVA INTERNET-PORTALOT WWW.KAPITAL.MK Skromnosta deneska ne treba da bide na{a odlika! Silnata energija vlo`ena vo misijata - “Kapital” da bide razli~en, atraktiven, sve` i analiti~en, proizvede ne samo interesen i ~itliv vesnik, tuku uspea da proizvede i negovi posebni proizvodi.

Specijalniot dodatok “Karieri”, koj izleguva sekoja sreda, be{e vistinski pogodok. Obrabotuvaj} i temi, kako {to se menaxmentdilemite so koi se soo~uvaat makedonskite menaxeri, predizvicite na pazarot na trud, upravuvaweto so ~ove~kite resursi i vremeto i stresot, kako odredenici na dene{noto biznis-rabotewe, se samo del od temite koi nie gi pokrenavme.

Pozitivnite reakcii i sugestii za otvarawe na u{te vakvi temi od po{irok interes na

BROJ 594

18/03/2011

www.kapital.com.mk

GLIGOR CVETANOV SOPSTVENIK NA FABRIKATA ZA PREHRANBENI PROIZVODI MAKPROGRES VIN^INI

Informaciite koi “Kapital” ni gi nudi na dnevna osnova definitivno ni se patokaz niz sekojdnevnata rabota. Navremenata informiranost e mnogu biten element pri vodeweto biznis. Kako redovni ~itateli, slobodno mo`eme da ka`eme deka ovoj medium ima vlijanie vrz na~inot na koj{to go vodime na{iot biznis.

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA

Dnevniot vesnik “Kapital” donese nov kvalitet koj, za razlika od konvencionalnite vesnici, koi standardno pi{uvaat za politi~ki temi, gi stavi vo posilna pozicija ekonomskite temi. “Kapital” so ekonomskite temi i golemiot broj analizi od ekonomski eksperti i li~nosti od biznis-zaednicata dade impuls za komunikacija me|u vladinite institucii, bizniszaednicata i stru~nata javnost. Dade objektivna kritika i poddr{ka na ekonomskite reformi i programi, koi se neophodni za Makedonija.

ILIJA DIMOVSKI PRATENIK I DIREKTOR NA CENTAROT ZA KOMUNIKACII NA VMRO–DPMNE

Pojavuvaweto na “Kapital” na mediumskata scena vo Makedonija e dokaz deka novinarstvoto i kaj nas ima u{te mnogu prostor za osvojuvawe. Izleguvaweto nadvor od postoe~kite kli{ea i razli~nosta za “Kapital” be{e hrabar, no o~igledno i isplatliv poteg. Vi posakuvam u{te mnogu godi{nini i mnogu uspesi.

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA

Dobro e da ima na makedonskiot pazar vesnik fokusiran na ekonomija i biznis.

Go do`ivuvam kako vesnik koj gi {titi interesite na biznisite, raboti vo funkcija na golemite firmi so koi imate dobra komunikacija. Glavno e kriti~ki nastroen kon Vladata, no so predlozi koi nekoga{ se interesni i komentari koi gi dr`at vnimatelni vladinite funkcioneri.

MIR^E JOVANOVSKI “UTRINSKI VESNIK”

Edna godina izleguvawe e kratok period za da se dade cvrsta ocenka za dneven vesnik. Voobi~eno, stanuva zbor za vreme koga, i pokraj vizijata koja ja imaat, redakciite gi nemaat site relevantni informacii {to bara pazarot i kako da se pozicioniraat. No, mislam deka dnevniot vesnik “Kapital” takvite predizvici re~isi i da gi nema{e. Jasnata opredelba, profesionalizmot na mladata ekipa i posvetenosta kon rabotata go vbroija me|u najrelevantnite izvori na informacii za stopanstvenicite.

USPE[NA PRIKAZNA rabotodavcite i pretpriema~ite za nas se u{te edna va`na potvrda deka “Kapital” e na vistinskiot pat.

Ovaa prolet ~itatelite na “Kapital” }e bidat prijatno iznenadeni i so drugite dnevni rubriki i prilozi koi gi podgotvuvame za specifi~ni targeti od na{ata ~itatelska publika.

Nenasitni od potrebata za postojano inovirawe i dobli`uvawe do na{ite ~itateli na sovremen komunikaciski na~in, na 30 mart }e go startuvame portalot, so nova internet-adresa www.kapital.mk!

Dobrite stari qubiteli i posetiteli na portalot Total sega }e dobijat nova, podobrena, osovremeneta verzija na na{iot portal. I so ovoj nov proizvod smetame deka povtorno i povtorno }e bideme lideri na pazarot. Za razlika od drugite dnevni vesnici, www.kapital.mk nema da bide samo internetstranica na dnevnoto izdanie.

Naprotiv, www.kapital.mk }e bide news portal, koj od minuta vo minuta }e informira za site najva`ni doma{ni, balkanski i svetski slu~uvawa. Kako {to rabotat vo sovremeniot svet!

23

INTERVIEW 24 INTERVIEW

SA[KO SAMARXIOSKI

GENERALEN MENAXER NA PRILEPSKA PIVARNICA

INDUSTRIJATA ZA PIJALOCI E PR GOLEM PREDIZVIK

RED K

INTERVIEW “Pivarskata industrija vo regionov se soo~uva so golemi te{kotii zatoa {to pa|a potro{uva~kata na pivo, najverojatno zaradi namaleniot `ivoten standard, a vo Makedonija od pred tri godini dopolniten pad predizvika i zabranata za proda`ba na alkohol po 19 ~asot. Ako do pred 2-3 godini vo Makedonija se pie{e po 33 litri pivo po `itel godi{no, sega potro{uva~kata e 27-28 litri, {to n$ stava vo grupata zemji so niska potro{uva~ka na pivo. Kako kapak na s$, sekojdnevno poskapuvaat i surovinite za proizvodstvo na pivo, pred s$ ja~menot za pivski slad, koj za edna godina e poskapen za pove}e od 50%. Toa mora na krajot da se odrazi vo cenata, koja, pak, ne mo`ete drasti~no da ja ka~ite, zatoa {to }e gi zagubite potro{uva~ite” IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

oga dojdovme vo Prilepska pivarnica so na{iot fotoreporter generalniot menaxer, Sa{ko Samarxioski, prvo n$ pro{eta niz fabri~kiot krug i samite da se uverime vo toa deka se raboti za kompanija koja poslednava decenija od mala, lokalna pivarnica porasna vo zna~aen igra~ na makedonskiot pazar so pivo, so pazaren udel pogolem od 30% vo momentov.

Kompanijata navistina e “skockana” po site tehni~ko-tehnolo{ki standardi – nasekade bleska od inoks, vo pogonite za pivo najmoderna tehnologija, a vo momentov se instalira i novata linija za filtracija na pivoto, vredna dva milioni evra. Vo delot za sokovite, koi sega dostignaa polovina od proda`bite na Prilepska Pivarnica, imate vpe~atok deka se nao|ate vo nekoj pogon za proizvodstvo na sofisticirana tehnologija, a ne hrana. Prostorot e ispolnet so robotizirani ma{ini od vrvniot germanski brend Krones, za koj Samarxioski veli deka vo ovaa industrija e kako “Rols-Rojs vo avtomobilskata”.

“Izminatava decenija investiravme pove}e od 20 milioni evra vo nova tehnologija, oprema, logistika i marketing i zatoa mo`eme da se nosime so seta konkurencija na ovoj pazar”, veli Samarxioski, koj pred ~etiri godini go prezede kormiloto na firmata, pred toa izvr{uvaj}i ja funkcijata direktor na marketing. Pretstavnik e na mladata generacija makedonski top-menaxeri na ~elo na kompanii so dolga tradicija i istorija, privatizirani vo tranzicijata i soo~eni so s$ pogolemata konkurencija i nepovolnite promeni na svetskite pazari.

Postojanite poskapuvawa na surovinite za proizvodstvo na pivo i sokovi, kako i na energensite, postavuvaat predizvik pred Samarxioski, kako seto toa da se izmenaxira za da ne se prefrli celiot

K

tovar vrz grbot na potro{uva~ot, koj {to generalno, pie pomalku pivo poslednive godini, ne samo vo Makedonija, tuku i vo regionot i po{iroko.

Kako zavr{i 2010 godina za Prilepska Pivarnica? Dali krizata ima{e zna~itelno vlijanie vrz proda`bite na kompanijata?

I pokraj toa {to be{e krizna godina, nie lani ostvarivme pogolemi proda`bi za okolu 4%-5%, no porasnaa i rashodite, taka {to godinata ja zav{ivme so pomala dobivka vo odnos na 2009 godina za 10%, a i 2009 godina be{e poslaba so dobivkata za okolu 10% vo odnos na prethodnata.

No, so ogled na toa {to padot na pazarot na pivo vo Bugarija, Srbija, Romanija, voop{to vo regionov, za edna godina padna za 15%-20%, na{ite rezultati ne se za potcenuvawe. Pivarskata industrija vo regionov se soo~uva so golemi te{kotii zatoa {to pa|a potro{uva~kata na pivo, najverojatno zaradi namaleniot `ivoten standard, a vo Makedonija od pred tri godini dopolniten pad predizvika i zabranata za proda`ba na alkohol po 19 ~asot. Ako do pred 2-3 godini vo Makedonija se pie{e po 33 litri pivo po `itel godi{no, sega potro{uva~kata e 27-28 litri, {to n$ stava vo grupata zemji so niska potro{uva~ka na pivo. Kolku za sporedba, ^esite pijat po okolu 150 litri po `itel ili, pak, Germanija so 130-140 litri pivo per kapita godi{no. [to mo`e da stori edna pivarnica vo vakvi okolnosti?

Vo situacija na op{to poka~uvawe na tro{ocite za `ivot, nametnati od povisokite ceni na hranata na svetsko nivo, mnogu malku mo`ete da storite vo prehranbenata industrija i toa vo delot za pijalaci. Na{ite proizvodi ne se vo grupata osnovni prehranbeni proizvodi, pa gra|anite vo uslovi na opa|awe na standardot prvo }e skratat od pijalacite, a ne od lebot ili od mlekoto. Kako kapak na s$, poskapuvaat i surovinite za proizvodstvo na pivo, pred s$ ja~menot,

25

26 INTERVIEW SA[KO SAMARXIOSKI pred mozaikot na eden od fabri~kite yidovi, napraven vo 1976 godina

NE RAZMISLUVAME ZA STRATE[KI PARTNER VO MOMENTOV Na Balkanot se slu~ija razni akvizicii i spojuvawa vo pivarskiot sektor poslednive godini, pa dali ima{e nekakvi ponudi za strate{ko partnerstvo i so Prilepska Pivarnica? Kakvi se va{ite razmisluvawa vo toj kontekst, dali kompanijata na dolg rok ja gledate kako del od nekoj golem me|unaroden sistem?

Da bidam iskren, mnogu ~esto mi go postavuvaat ova pra{awe i toa {to postojano odgovaram e - sega ne e vreme. To~no e deka se napravija golemi spojuvawa vo ovoj biznis, posebno kaj na{ite sosedni zemji, a takvo prezemawe se slu~i i kaj nas. No, seto toa be{e interesno i profitabilno vo edno drugo vreme i vo edni drugi okolnosti. Ottoga{ pa dosega se slu~ija i mnogu zatvorawa na istite tie kompanii zaradi finansiskata kriza, namaluvawe na proda`bata, turbulencii vo menaxmentot i sl. Toa zna~i deka ne sekoga{ prezemaweto ili spojuvaweto od nekoja pogolema kompanija vodi kon pouspe{no rabotewe na postoe~kata firma. Zatoa, sega golem del od tie mali pivarnici {to bea prezemeni od svetskite pivarski koncerni na krajot bea prodadeni na investiciski fondovi. Za nas e najva`no da se razvivame, da rasteme, da bideme profitabilni i da investirame vo novi proizvodi, novi pazari, t.e. da obezbedime edna sigurna idnina na kompanijata i na lu|eto koi rabotat vo nea.

A dali mo`e da se slu~i prezemawe ili spojuvawe, toa vo ovoj momentov ne ni e prioritet.

od koj{to se pravi pivskiot slad, koj za edna godina e poskapen za pove}e od 50%. Toa mora na krajot da se odrazi vo cenata, koja, pak, ne mo`ete drasti~no da ja ka~ite zatoa {to }e gi zagubite potro{uva~ite. Edinstveno ostanuva da barate nadvore{ni pazari ili, pak, koristewe na poevtini surovini za da ja zadr`ite profitabilnosta, no toa }e se odrazi na kvalitetot, pa }e go zagubite i pazarniot udel {to go imate.

Osven toa, vo maloproda`nata cena na pivoto ne u~estvuvaat samo tro{ocite na proizvodsvo i trgovskata mar`a, tuku i akcizata, koja zaedno so DDV {to se presmetuva na krajot zna~itelno ja poka~uvaat cenata.

Vsu{nost, kolku akcizata ja optovaruva cenata na pivoto?

Akcizata se dodava kako fiksen iznos od tri denari za stepen alkohol za sekoj litar pivo. Taka {to na edno {i{e od polovina litar akcizata e okolu sedum denari. Na cenata optovarena so akciza se presmetuva i DDV na krajot. Ako gi soberete akcizata i DDV zaedno, vo odnos na proizvodnata cena na pivoto se okolu 60%. Dosega ima{e inicijativi da se donese regulativa so koja pivoto }e vleze vo kategorijata prehranbeni proizvodi, odnosno da ne se tretira kako akcizna

stoka, no dr`avata }e mora od drugo mesto da go nadomesti toj deficit {to }e se javi vo buxetot, pa najverojatno poednostavno e da ja ostavi akcizata na sila.

Vo Romanija, na primer, pred vleguvaweto na golemite svetski proizvoditeli vo tamo{niot pivarski sektor imalo golema akciza na pivoto. Stranskite pivarnici vlo`ile okolu sto milioni evra vo ovaa industrija, no potoa zatvorile 70%80% od kapacitetite zaradi opadnatata potro{uva~ka. Od dr`avata barale da gi namali akcizite vo sprotivno }e si zaminat od pazarot, bez ogled na golemite investicii. Romanija gi namali akcizite na pivo i za pet godini potro{uva~kata po `itel e zgolemena trojno – od triesetina litri, kolku {to be{e i kaj nas pred krizata, do 96 litri vo momentov.

Kako se odrazi naplivot na stranski brendovi na pazarot poslednive godini vrz proda`bata na “zlaten dab” i “krali marko”?

Pred 2000 godina vo Makedonija postoeja dobri za{titni merki za pivoto, odnosno visoki carini za uvoznoto pivo, {to na eden na~in mo`ebi zna~e{e i pole`erno odnesuvawe na doma{nite proizvoditeli.

No, vo 2000 godina se slu~i totalna liberalizacija na pazarot za pivo vo Makedonija bez nikakva protekcionisti~ka

merka za doma{nite proizvoditeli. Zna~i, na pivoto ne se pla}a pove}e carinska dava~ka i se pojavija golem broj pivski brendovi, ne samo od regionot i EU, tuku i od podale~ni zemji.

Seto toa, normalno, pridonese navreme da reagirame i so golemi investicii i vo tehnologijata i vo marketingot podgotveni da go do~ekame naplivot na stranskata konkurencija. Vo toa vreme na {ega znaevme da ka`eme deka nie kako dejnost ve}e vlegovme vo Evropskata unija zatoa {to na{ata bran{a me|u prvite se soo~i so toa {to zna~i pritisok od evropski brendovi, konkurentnost na stranski kompanii i sl. No, kako {to ka`av, nie brzo reagiravme i vo izminative 10-ina godini investiravme pove}e od 20 milioni evra vo osovremenuvawe na tehnolo{kata oprema, logistikata i marketingot na firmata, {to pridonese uspe{no da se nosime so seta konkurencija na ovoj pazar. Deka sme proaktivni vo rabotata i deka sme naso~eni kon podobruvawe na kvalitetot i vo vreme na kriza doka`uva momentalnata investicija vo nova tehnologija za filtracija na pivoto, vo iznos od 2 milioni evra.

Sive ovie investicii zna~at porast na kvalitetot na pivoto i negovata proda`ba sekoja godina. Na{ite potro{uva~i go

BROJ 594

18/03/2011

www.kapital.com.mk

pretpo~itaat makedonskoto pivo. Edni sme od retkite {to uspeaja da napravat brend, Zlaten dab, koj go lansiravme pred deset godini i od nego sozdadovme premiumbrend. Tokmu pozitivnite rezultati ni dadoa dopolnitelna pri~ina da vlo`ime vo na{eto najstaro pivo, “krali marko”, pojaveno na pazarot u{te so po~etocite na pivarnicata, no zamreno niz godinite. Go smenivme izgledot na pivoto, a so toa go dobli`ivme pove}e do potro{uva~ite. Isto taka, prisutni sme na pazarot so “tuborg” i “karlsberg” kako nivni zastapnici.

Nivnata proda`ba odi odli~no, pove}e od o~ekuvanoto. Stranskite brendovi gi ima, no zatoa, pak, makedonskite brendovi se nezamenlivi. Stanuva zbor za naviki, za navika da se kupuva makedonsko pivo, bidej}i “zlaten dab” e na{e, makedonsko, isto kako “krali marko”. Vo nego e raska`ana na{ata makedonska prikazna, a potro{uva~ite sakaat da bidat del od taa prikazna.

Dali so proda`bata i na dva stranski brenda ne gi zagrozuvate sopstvenite piva?

Se raboti za razli~na celna grupa kupuva~i.” Tuborg” i “kalsberg” se vo najvisokata cenovna kategorija piva nameneti za eden pomal pazaren segment i slu`at samo kako dopolnuvawe na na{eto portfolio so brendovi. Tuka ne postoi opasnost za “kanibalizacija” na brendovite.

Spored va{ite analizi, kolkavo e pazarnoto u~estvo na “zlaten dab” i “krali marko” vo momentov?

So na{ite dve piva dr`ime okolu 30% od pazarot, a {to e najbitno, vo uslovi na op{to namaluvawe na potro{uva~kata na pivo nie na{iot pazaren kola~ ne go gubime. Naprotiv, toj kontinuirano raste{e niz godinive.

Predizvikot da se bide s$ podobar sekoja naredna godina postoi, no treba da sme svesni deka sme pazar koj pripa|a vo grupata zemji so mala konsumacija na pivo po `itel. Tokmu tuka doa|a do izraz inventivnosta i kreativnosta na celiot tim na Prilepska Pivarnica kako da go odr`ime toa {to sme go ostvarile i toa da bide baza za nareden razvoj.

Kakva e sostojbata vo bezalkoholniot segment na pivarnicata – gaziranite i negaziranite sokovi? Kolkav del tie zafa}aat od va{ite proda`bi?

Vo momentov soodnosot na bezalkoholnite pijalaci i pivoto vo proda`bata na Prilepska Pivarnica e 50:50. Vo ovoj segment imame kontinuiran porast na proda`bata.

Posebno kaj proizvodite od kompanijata Pepsi (“pepsi”, “mirinda”, “pepsi maks”, “7 ap”), no i kaj “azoza” rezultatite se pove}e od o~ekuvanite. So kompanijata Pepsi imame odli~na sorabotka koja trae pove} e od 30 godini i mo`am da ka`am deka imaat isklu~itelno pofalni zborovi za

INTERVIEW

pazar ne se isplatlivi.

Dali vo zemjava ima dovolno surovini za proizvodstvo na ovo{nite sokovi? Porano ~estopati znaevme da ka`eme deka na{eto kvalitetno ovo{je za mali pari go zemaat Slovencite, na primer, i od nego pravat sokovi {to ni gi prodavaat nazad so visoka dodadena vrednost. Kakva e situacijata sega?

Za `al, sega vo Makedonija nema dovolno ovo{en koncentrat za proizvodstvo na sokovi i najgolemiot del se uvezuva. Toa {to mo`eme da go najdeme vo zemjava go koristime, kako, na primer, jabolkoviot koncentrat {to se proizveduva vo resenskiot kraj. Ostatokot mora da se uveze.

Industriski praski nie ne proizveduvame, tuku samo trpezni i toj koncentrat se uvezuva od Grcija. Vi{ni, cre{i, malini, kapini i sl. nemame dovolno nitu za jadewe, a ne pak za industriska prerabotka.

Dali Prilepska Pivarnica ostvaruva Potpolnata liberalizacija na makedon- izvoz i kakvi se planoskiot pazar na pivo pred deset godini vite na toa pole?

Dosega{ata na{a posn$ natera zasileno da investirame vetenost be{e da investivo zajaknuvawe na kvalitetot i imirame vo samata kompanija vo tehni~ko-tehnolo{kiot xot na na{ite piva. Vo toa vreme na i vo doma{niot {ega znaevme da ka`eme deka nie kako razvoj pazar, normalno, so sozdejnost ve}e vlegovme vo Evropska unija davawe dobra mlada ekipa koja }e mo`e da se nosi so zatoa {to na{ata bran{a vo prvite novoto vreme koe doa|a. se soo~i so toa {to zna~i pritisok od Na{ata sledna zada~a }e bide probivawe na stranevropski i svetski brendovi. skite pazari so posebna posvetenost na pazarite vo Kako go komentirate, pak, segmentot na{ata blizina. Ve}e imame kontakti so na negazirani sokovi na makedonski- firmi vo na{eto sosedstvo i so firmi ot pazar generalno? Kako se dvi`i vo Evropskata unija, pa o~ekuvam nabrzo dinamikata na proda`bata na sokovi da po~neme eden poseriozen nastap na poslednive godini? ovie pazari. Inaku, dosega imame izvoz Trendot tuka e zagri`uva~ki. Se raboti na na{eto pivo “zlaten dab” i sokot “gaza segment koj e vo mnogu blag porast, zoza” vo Germanija, Avstrija, Avstralija, a ovaa godina se o~ekuva i mal pad na Amerika, Italija, koli~ini prete`no nameproda`bata. Toa e pred s$ rezultat na neti za na{ite iselenici tamu, no seto poskapuvaweto na edna od bitnite surovi- toa e simboli~no i ne e ne{to na koe{to ni – {e}erot. Inaku, diferenciranosta mo`eme da planirame seriozni koli~ini na pazarot kaj sokovite e mnogu mala i soodvetno na toa devizen priliv na vo sporedba so razvienite pazari. Na sredstva koj bi bil za pofalba. primer, vo porazvienite zemji ima mnogu podgrupi na koi se deli ovoj segment - so Kako proizvodna kompanija, spored vas koi se najgolemite te{kotii so {e}er, bez {e}er, niskokalori~ni, dikoi se soo~uvate vo momentalniot etalni, beskofeinski, sportski, energetski, biznis-ambient vo zemjava? vitaminski i u{te mnogu drugi grupi. Za Vo sekoj biznis ima problemi koi se `al, kaj nas mnogu malku od ova mo`e da se primeni, zatoa {to ednostavno pazarot karakteristi~ni za samata dejnost vo koja e tolku mal {to niedna podelba po grupi raboti kompanijata i ima problemi {to i podgrupi ne e vozmo`na, pa so toa ne se zaedni~ki za site kompanii. Eden od e mo`no da se odredi i potencijalot za najgolemite problemi e katastrofalnata odredena vrsta pijalak. Zatoa kaj nas i nelikvidnost na pazarot i mnogu ~estoto mnogu proizvodi koi postojat, na primer, menuvawe na zakonskata regulativa, koja vo paletata na Pepsi vo drugi dr`avi, a veruvajte nekoga{ nemame vreme nitu da mo`eme da gi dobieme i za makedonskiot ja sledime vo izmenite. Potoa, problem e i funkcioniraweto na sudskiot sistem na{ata anga`iranost i rezultatite koi gi ostvaruvame sive ovie godini. Nekolku godini so red imame podobri performansi od site sorabotnici na Pepsi vo biv{ite jugoslovenski prostori, iako kako dr`ava sme najmali.

Malku e poinakva situacijata kaj nektarite. Imavme odli~na prikazna so Prigat, koja zavr{i bez nekoi pogolemi problemi. Ednostavno, licencata za ovie sokovi stana preskapa, ~ekavme da zavr{i dogovorot, a vo me|uvreme re{ivme da razvieme na{ sopstven brend. Analizite poka`aa deka nema dovolno kvalitetna ponuda na nektari od doma{no proizvodstvo na pazarot i od posledniot kvartal na minatata godina po~navme so proizvodstvo i lansirawe na na{ brend na nektar sokovi pod imeto Blum.

Vlo`uvame mnogu vo marketing za ovoj brend, imame ponuda od pet vkusovi vo momentov, a planirame da vovedeme u{te nekolku novi. Zasega, zadovolni sme od reakcijata na potro{uva~ite na Blum.

27

28 INTERVIEW (sudski sporovi koi traat i po pove}e od 10-ina godini), bavnoto funkcionirawe na dr`avnata administracija, infrastrukturni problemi i sl.

Problemi, pak, koi se specifi~ni vo posledniot period, sekako, se izmenite vo Zakonot za trgovija, kade {to ni e ograni~eno pravoto na proda`ba na pivo do 19 ~asot, so prodol`uvawe na vremeto za proda`ba do 21 ~asot od maj do septemvri, potoa licencite za proda`ba na alkoholni pijalaci za trgovskite objekti (so novite izmeni se predlagaat duri i pogolemi sumi za marketite koi imaat pove} e od 3 prodavnici). Postoewe na mnogu birokratski instrumenti (licenci, dozvoli, barawa, sertifikati i sl.) za razli~ni raboti, a ako ne gi poseduvate kaznite se mnogu golemi. Seto toa pridonesuva za postoewe na eden ne tolku povolen ambient za vodewe biznis vo dr`avata. Jas veruvam deka mnogu raboti i ne mo`at da se smenat preku no}. Na krajot na ne{tata, sepak, ~ove~kiot faktor e odlu~uva~ki kolku nekoja promena ili zakon }e za`ivee i kako }e se po~ituva, no smetam deka vkupniot ambient vo dr`avata i odreduvaweto na prioritetite na dr`avata se kreiraat odozgora i se implementiraat do poslednite instanci. Vo posledno vreme gledam deka se zanimavame so s$ i se{to,

Eden primer za toa kolku akcizata ja optovaruva potro{uva~kata na pivo. Golemite stranski pivarnici {to vlegoa vo Romanija pred 10-15 godini se zakanija deka }e gi povle~at svoite invcesticii ako dr`avata ne ja namali visokata akciza. Vlasta go stori toa i za pet godini potro{uva~kata po `itel e zgolemena trojno – od triesetina litri, kolku {to be{e i kaj nas pred krizata, do 96 litri vo momentov.

a ekonomijata i problemite vo nea kako da ni se trgnati nastrana dodeka ne se re{at nekakvi kvaziproblemi. Mora da se sfati deka ekonomijata e krvotokot na edno op{testvo. Ako ekonomijata ni e lo{a, toga{ dr`avata ni e na “aparat za di{ewe�, a toa znaeme kaj vodi. Toga{ xabe }e ni bide i koj e na vlast, koj e

vo opozicija, koj rekol ova ili koj rekol ona. Dodeka ne sfatat vo administracijata, koja e pregolem tovar za stopanstvoto, za kogo postojat i koj gi pla}a, ne mo`eme da o~ekuvame nikakvi rezultati. Bez razlika kakvi dobri zakoni nosime, ako ne se sprovedat ili se sprovedat izmeneto ni{to ne sme napravile.

BROJ 594

18/03/2011

www.kapital.com.mk

Kakvi se va{ite proekcii i o~ekuvawa za godinava, so ogled na s$ {to se slu~uva na svetskite pazari - poskapuvawa na naftata, surovinite...?

Normalno e kako prv ~ovek na kompanijata da bidam optimist i da o~ekuvam deka ovaa godina }e bide godina koga bi se vratile na nekoi pozicii koi gi imavme pred da se pojavi krizata. No, toa {to se slu~uva poslednive 4-5 meseci vo pogled na poskapuvaweto na hranata na svetsko nivo, na site surovini i repromaterijali za proizvodstvo, vo na{iot slu~aj za sokovite i pivoto, po~nuva dlaboko da me zagri`uva i da mi dava somne` deka mo`ebi tokmu ovaa godina }e bide edna od najte{kite za prehranbenata industrija, vo koja spa|a i na{ata komapnija. Ako na ova se dodade i poskapuvaweto na ambala`ata, enormniot porast na energijata (mazutot, naftata, strujata), }e se zaklu~i deka e neminoven porastot na cenite na krajnite proizvodi, a toa }e predizvika pad na proda`bata, {to }e pridonese i pad na krajnite prihodi na kompanijata. Dokolku se slu~i i poskapuvawe na osnovnite prehranbeni artikli, a po s$ izgleda deka }e mora da se slu~i, toga{ o~ekuvawata za nekoi pozitivni rezultati vo tekot na ovaa godina se u{te pomali! Ovaa godina

}e bide polna so predizvici tokmu poradi nepredvidlivite ceni na surovinite. No, sekoj predizvik za nas e pogolema stimulacija za postignuvawe odli~ni rezultati.

Imame 87 godini iskustvo, znaeme kako e da se pominat te{ki godini, kako e da se napravat dobri rezultati. Poslednive godini nau~ivme kako da `iveeme so pazarot, kako da predvidime {to } e se slu~uva, a ne da se prilagoduvame kako porano. Predviduvame problemi, mo`nosti i istite gi menaxirame. Zatoa i sme uspe{ni. Znaeme {to saka makedonskiot potro{uva~ i znaeme kako da gi zadovolime negovite potrebi.

Koi se va{ite li~ni menaxerski principi {to gi sledite vo rakovodeweto so kompanijata?

Kako jas rabotam i kako baram drugite okolu mene da rabotat e princip na ~esnost, kompletna posvetenost, otvorenost za komunikacija. Mislam deka raboteweto vo sredina kade {to ima{ iskrenost od drugata strana i posvetenost na rabotata ti sozdava ~uvstvo deka sekoj problem mo`e{ da go nadmine{, deka mo`e{ da odgovori{ na sekoj predizvik. Toa e navistina prekrasno ~uvstvo, kako koga znae{ deka timot funkcionira kako eden.

Pominaa vremiwata koga generalniot direktor znae{e s$ (ili ni{to) i kom-

INTERVIEW panijata ne funkcionira{e bez nego. Sega e vremeto na korporativno upravuvawe i uspehot na firmata zavisi od ve{tinite i podgotvenosta na sekoj vraboten so svoeto znaewe da pridonese vo nejzinoto uspe{no rabotewe. Odlukite doneseni od povisokoto rakovodstvo treba da se rezultat na informaciite dobieni od ostanatite vraboteni, bidej}i tie se vistinskite odluki zatoa {to }e bidat prifateni od site i implementirani kako {to treba.

Toa, pak, od druga strana, zna~i deka sekoj ponatamu }e se po~uvstvuva kako del od kompanijata, kako va`na individua vo celiot tim, a ne samo brojka na vraboteni.

Smetam deka vrabotenite se najgolemiot kapital vo edna firma i zatoa pravime napori sekoga{ da se posvetuva golemo vnimanie na nadgradba na istite i na me|u~ove~kite odnosi vo firmata. Toa, od druga strana, ne e voop{to lesna zada~a i bara mnogu rabota i anga`iranost, bidej}i vo isto vreme treba da se zadr`i posvetenosta, disciplinata vo rabotata, odli~nite rezultati. Kompanijata e eden `iv organizam koj raste i se dvi`i, se prilagoduva na novite uslovi. Kolku }e uspee vo toa zavisi od toa kolkav e negoviot `ivoten vek. Na{ata prikazna dosega dava rezultati i poradi toa se nadevame na dolgove~nost.

29

30 COMPANY PROFILE \OR\I SAMARXIEV, sopstvenikot na Foja, na saemot za hortikultura vo Padova, Italija

FOJA

HORTIKULTURNI USLUGI

DEKORATIVNO ZELENILO – “KLU^ NA RAKA” IGOR GOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk g @ p gor@kapital.com.mk

ema ni{to poubavo od ~uvstvoto da go rraboti{ toa {to go saka{ veli \or|i saka{, Samarxiev, sopstvenik na kompanijata Foja, specijalizirana za hortikulturni uslugi. “Jas bev dovolno uporen da go ostvaruvam poleka toa {to be{e moja golema `elba - da im go oblagoroduvam nadvore{niot prostor na lu|eto, privatni ili kompaniski dvorovi ili, pak, javni povr{ini. Bev svesen deka mo`ebi so klasi~na trgovija so cve}iwa i ostanati rastenija bi zarabotil i pove} e, no, ednostavno, toa nema{e da me ispolnuva kako ova {to go rabotam sega”, dodava Samarxiev, koj so hortikultura profesionalno se zanimava od 2000 godina, a inaku e {umarski in`ener.

A, \or|i, negovata sopruga Hristina, partner vo aktuelniot semeen biznis, i nivnite 20-30 vraboteni (vo zavisnost od sezonskiot karakter na ovoj biznis) rabotat vo tri glavni

N

segmenti. Osnovana pred {est godini, kompanijata ima sopstven gradinarski centar za odgleduvawe i proda`ba na dekorativni nadvore{ni rastenija, cveten rasad, grmu{ki, drvja drvja, rasad grmu{ki vnatre{ni sobni cve}iwa i gradinarska galanterija. Vtoriot segment e ureduvawe na nadvore{ni prostori, odnosno pejza`no ureduvawe na dvorovi na privatni i delovni

redovno odr`uvawe i servisirawe na hortikulturno uredenite povr{ini.

“Redovnoto odr`uvawe na vakvite povr{ini ~estopati e zanemaruvano od tie {to gi nara~ale, pa sme imale situacii koga proekti vo ~ija izvedba bile vlo`eni mnogu trud i qubov biduvaat zapostaveni od nivnite sopstvenici i so tek na vreme

\or|i Samarxiev veli deka e sre}en {to so svojata kompanija uspeal da gi realizira svoite soni{ta – da im go razubavuva prostorot za `iveewe i rabota na lu|eto i da u`iva vo toa {to go raboti objekti i javni povr{ini, od izrabotka na proekt do negova realizacija.

Isto taka, Foja, koja go dobila imeto po eden vid smreka endemi~en za balkanskite prostori - proizveduva i dekorativen saden materijal za nadvore{na upotreba, a vo delot na pejza`noto ureduvawe raspolagaat so servis za

ja gubat svojata estetska i funkcionalna vrednost. No, vo posledno vreme i privatnite lica i kompaniite i ostanatite organizacii ja sfa}aat potrebata od stru~na nega na nadvore{noto zelenilo”, veli Samarxiev.

CELOSNI PROEKTI ZA ZELENI GRADINI Koga zboruvame za potro-

{uva~kata na rastenija, odnosno dekorativni sadnici {to gi kupuvaat fizi~ki lica, na{iot sogovornik veli deka taa e vo porast od godina vo godina godina. S$ pove}e lu|e, lu|e vo zavisnost od svojot doma{en buxet, re{avaat da go razubavat dvorot na svojata ku}a ili vikendi~ka ili, pak, terasata, zasaduvaj}i drvo, dekorativna grmu{ka i sl. Vo delot na koristeweto na uslugite na Foja za izrabotka na celosen proekt za ureduvawe na delovni prostori so zelenilo Samarxiev veli deka situacijata zavisi od finansiskata kondicija na firmite, odnosno op{tata ekonomska situacija.

“Ako e vreme na ekspanzija, toga{ site se raspolo`eni da investiraat vo razubavuvawe na rabotnata okolina za svoite vraboteni, no i vo podobruvawe na imixot pred klientite i biznis-partnerite. Me|utoa, koga }e fati kriza prvo na {to {tedat kompaniite se tokmu vakvite, uslovno re~eno, luksuzi”, veli Samarxiev.

Tokmu namalenata likvidnost kaj kompaniite, predizvikana

BROJ 594

18/03/2011

COMPANY PROFILE

www.kapital.com.mk

Kompaniski krug oblagoroden od Foja

od krizata, im zadava najmnogu glavobolki na site, zatoa {to s$ pote{ko mo`at da se naplatat proizvodite i uslugite {to ste gi dale na nekoj drug.

So takvi problemi s$ po~esto se soo~uva i Foja.

“Tro{i{ vreme, energija, znaewe za da izvede{ nekoj proekt, se vnesuva{ celosno, anga`ira{ rabotnici, na krajot site se zadovolni, i izveduva~ite i klientite, no koga }e dojde vreme za naplata mora{ da se javuva{ po sto pati, da moli{ za svoite pari, za toa {to naj~esno si go odrabotil”, veli sopstvenikot na Foja. Tokmu zaradi toa Samarxiev razmisluva dodeka ne pomine krizata da “krene ra~na” vo delot na investicii povrzani so delot na proektnite hortikulturni zafati {to gi pravi kompanijata i da se fokusira na razvivawe na gradinarskiot centar kade {to se odviva maloproda`bata, zatoa {to barem tamu naplatata se odviva vedna{.

“ITALIJANCITE SE MAHERI ZA DEKORATIVNI SADNICI” No, toa ne zna~i deka Foja }e go sopre razvojot na ve{tinite na svojot kadar i investiraweto vo znaewe. Samarxiev i negovite sorabotnici se redovni posetiteli na najpoznatite evropski saemi za hortikultura - vo Padova, Italija i vo Esen, Germanija, kade {to doznavaat za najnovite svetski trendovi vo ovaa oblast.

“Italija so svojata oblast Pis-

toja e broj eden proizvoditel vo svetot na dekorativen saden materijal, i po kvalitet i po koli~ina. Holan|anite mo`at da se pofalat so proizvodstvo na cve}iwa, re`ano ili vnatre{no, vo saksii ili, pak, za nadvore{en dekorativen saden materijal, no so pomala viso~ina. Italijancite, pak, imaat razvieno proizvodstvo na saden materijal koj{to go neguvaat po 5, 10 i pove}e godini i tuka se neprikosnoveni. Pri ureduvawe na gradini, koga klientot bara da mu se donese izrasnato drvo za t.n. zreli gradini toa se uvezuva od Italija”, objasnuva Samarxiev. [to se odnesuva do proizvodstvoto na ostanatite nadvore{ni rastenija, Samarxiev veli deka Makedonija ne mo`e da se pofali kako golem proizvoditel, no vo poslednive pet-{est godini se otvorija pove}e privatni rasadnici vo zemjava za proizvodstvo na ednogodi{en rasad – sezonski rasad – i na toj na~in e zamenet najgolem del od negoviot uvoz. I vo delot na dekorativni sadnici se pojavija kompanii vo Makedonija, seriozni proizvoditeli, koi{to pravat i zna~itelen izvoz.

“Vo sekoj slu~aj, ova stanuva seriozna proizvodna granka, no, za `al, ne vleze vo programite za subvencionirawe na zemjodelstvoto. Cve}arstvoto donekade e zastapeno, no dekorativnite sadnici ne se subvencioniraat. Vo ramkite

Dvorno ureduvawe na stanbena zgrada

na Ministerstvoto za zemjodelstvo ne e dokraj napraveno nitu razgrani~uvaweto me|u {umski i saden materijal.

A za desetina godini mislam deka Makedonija so svoe proizvodstvo mo`e celosno da go supstituira uvozot na dekorativni sadnici i da stane duri i neto-izvoznik”, veli Samarxiev.

KROVNITE GRADINI - NOV HIT Vo poleto na pejza`nata arhitetura Foja vo posledno vreme s$ pove}e ima pobaruvawa od klientite za izveduvawe gradini na pokriv.

Izvedbata na ovie gradini e vo sorabotka na Foja i u{te edna kompanija {to e zastapnik na tehnologijata za gradini na pokriv na edna

golema evropska kompanija, kompanija lider vo ovaa oblast. Tie ja imaat licencata za proizvodite {to se vgraduvaat na pokrivot pri podigaweto na gradinite na pokriv i nudat i stru~na poddr{ka. Delot, pak, na hortikulturnoto ureduvawe e zada~a na Foja. Foja ima izvedeno vakvi gradini na edno privatno sredno u~ili{te vo Skopje i na noviot objekt na edna banka vo centarot na gradot.

“U{te eden hit vo ovaa oblast, koj ve}e i ne e hit vo svetot, a kaj nas s$ u{te e novitet se t.n. vertikalni gradini, a za edna takva izrabotuvame probna verzija {to se nao|a vo ramkite na na{iot gradinarski centar”, istaknuva Samarxiev.

31

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

BROJ 594

18/03/2011

PROF.

INTERVJU

www.kapital.com.mk

ISAK ADI@ES SVETSKI KONSULTANT ZA MENAXMENT

“SAMOUPRAVUVAWE” ]E GO SPASI KAPITALIZMOT IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

rofesorot Isak Adi`es, eden od najgolemite svetski avtoriteti za menaxment i organizaciski promeni, inaku, roden skopjanec, denovive povtorno be{e vo zemjava. Vo organizacija na biznis-trening centarot Clear View od Skopje, koj{to e partner na Adi`es Toplif programata za menaxment, profesorot odr`a edno od svoite famozni predavawa pred makedonskite menaxeri. Po dve godini otkako imavme intervju so nego, povtorno imavme mo`nost da prodiskutirame za idninata na kapitalizmot, negovite defekti, no i za toa {to & e potrebno na makedonskata ekonomija za kone~no da trgne napred.

Profesore, koga razgovaravme minatiot pat svetskata ekonomska kriza

P

“Kapitalisti~kiot sistem e baziran na dezintegracijata, na natprevar: rabotnici protiv menaxmentot, menaxeri edni protiv drugi, menaxment protiv akcioneri, kompanija protiv kompanija, dr`ava protiv biznisot... site se borat me|usebe.

Go zedoa pazarniot sistem i go vovedoa vnatre vo kompaniite. Toa sozdava golema konkurencija i na oko izgleda dobro, zatoa {to site se borat, no na dolg rok s$ se raspa|a” ja be{e dostignala svojata kulminacija. Sega amerikanskata ekonomija poka`uva znaci na zazdravuvawe, profitite rastat, no se pojavi krizata na Bliskiot Istok, naftata poskapuva. Kakva e sega va{ata prognoza za dvi`eweto na svetskata ekonomija?

Poskapuvaweto na naftata e trend {to koga toga{ }e zavr{i, }e ima vlijanie vrz

kompaniskite profiti pomalku ili pove} e, no ne e toa su{tinata na problemot vo zapadnite, odnosno svetskata ekonomija.

Jas mislam deka }e dojde u{te pogolema kriza od ovaa poslednava, koja s$ u{te ne e zavr{ena, zatoa {to korenite na problemot ne se re{eni, a korenite se vo toa deka kapitalisti~kiot sistem ne odgovara na ovaa realnost. Adam Smit

33

34 INTERVJU pred 250 godini ja postavi doktrinata za nevidlivata raka na pazarot, odnosno deka pazarot e organizam koj{to samiot }e se adaptira na promenite, no toa odamna ve} e ne va`i, pazarot ne se adaptira tolku brzo. Pazarot ne se adaptira{e zatoa {to promenite se sistemski i toa kapitalizmot ne mo`e da go re{i.

Mislite li deka kapitalizmot pove}e ne funkcionira kako {to treba?

Kapitalizmot zna~i deka nie se potpirame na kapitalot, deka kapitalot }e donese zarabotka, nova vrednost, return on investment, kako {to se veli. Toa funkcionira koga jas sum sopstvenik na kompanijata, jas sum vlo`il kapital i toa }e mi donese ili nema da mi donese nekoja dobivka.

Toa be{e razlika me|u kapitalizmot i komunizmot, privatnata sopstvenost. No, toa be{e nekoga{. [to se slu~i vo me|uvreme?

Kompaniite stanaa mnogu pogolemi, multinacionalni, so 100-200 iljadi vraboteni.

Odat na berza za da priberat kapital.

Koj gi zastapuva sopstvenicite? Bordot na direktori. Koj go kontrolira bordot na direktori? Zarem veruvate deka sopstvenicite na akciite {to gi kupile na berza go kontroliraat bordot na direktori? Deka tie go biraat bordot na direktori? Da ne bideme naivni. Menaxmentot go bira bordot na direktori. Tie {to investiraat na berza ako ne se zadovolni od povratot na svoite investicii, odnosno od profitot na kompanijata, gi prodavaat svoite akcii, {to zna~i nemaat pove}e interes kako sopstvenici. Tie }e izlezat od kompanijata i }e otidat vo druga, treta... Zna~i, se skr{i tradicionalniot mehanizam: sopstvenicite go biraat bordot na direktori, koj{to go nadgleduva menaxmentot, koj{to ja vodi kompanijata, koja{to treba da im dade povrat na investicijata na sopstvenicite.

Akcionerite se sopstvenici samo na hartija, zatoa {to poseduvaat akcii, no ne se odnesuvaat kako sopstvenici, nemaat mo`nost da go vodat pretprijatieto. Toga{, koj go vodi menaxmentot? Bordot na direktori? Ne. Zatoa {to bordot na direktori ne mo`e da go nadgleduva menaxmentot - kompanijata stanuva premnogu golema, premnogu komplicirana. Duri ni menaxmentot ne znae s$ {to se slu~uva vo kompanijata od {to e premnogu kompleksna.

Pa, toga{ znae li nekoj ne{to?

Ima ne{to {to site go znaat i site se interesiraat samo za toa. Toa se finan-

a osmi mart godinava vo Skopje, rodnoto mesto na prof. Isak Adi`es, be{e otvoren Memorijalniot muzej na holokaustot vo spomen na evrejskata zaednica od koja 97% od ~lenovite bea odneseni vo nacisti~kiot logor na smrtta Treblinka vo Vtorata svetska vojna. Profesorot Adi`es e edinstveniot `iv svedok na toa stradawe na makedonskite Evrei, koj kako petgodi{no detence uspeal za vlakno da se spasi od deportacijata vo Treblinka. “Sakam da izrazam golema blagodarnost do makedonskata Vlada za nesebi~nata poddr{ka pri izgradbata na ovoj memorijalen centar, koj{to se nadevam deka }e bide ne samo muzej na tolerancijata, tuku i centar za obrazovanie, koj{to }e n$ u~i deka po~ituvaweto edni kon drugi }e ni stane mantra na na{iot `ivot�, izjavi profesorot Adi`es pri negovoto obra}awe pred Makedonskata akademija na naukite i umetnostite po povod sve~enoto otvorawe na Memorijalniot centar.

N

siskite rezultati. Site se fokusiraat na finansiskite rezultati. Akcionerite se zainteresirani za dobri finansiski rezultati, dividenda i ako ne se zadovolni gi prodavaat akciite. Bordot na direktori mo`e da gi nadgleduva samo finansiskite rezultati, menaxmentot dobiva t.n. stock options, odnosno pravo da poseduva akcii po privilegirani ceni i zatoa i menaxerite se intereisraat samo za finansiski rezultati.

Site gledaat samo na kratok rok, na profit.

Ako menaxmentot ne se fokusira na kratok rok, da poka`e profit sekoj kvartal, toga{ }e bide otpu{ten.

Na primer, bankarskite menaxeri {to vo vremeto na kreditnata ekspanzija ne se zaletuvaa kako drugite - odobruvaj}i hipotekarni krediti sekomu bez usul - ne pravea dovolno pari za bankite i biduvaa otpu{teni. Zna~i, moravte da se “fatite na oroto�, da u~estvuvate vo dueweto na balonot, koj na krajot pukna.

Koj otide vo zatvor? Nikoj! Zatoa {to nema{e odgovornost. Kako SAD go re{i toa? Frli stotici milijardi dolari na pazarot, pari na dano~nite obvrznici, za da gi spasi bankite, a toa e samo ubla`uvawe na posledicite, kako mevlem na rana. Problemot si ostana.

Kapitalizmot e seriozno bolen, ima kancer, a toa ne se lekuva so mevlem.

Ako kapitalizmot e seriozno bolen, kako se vklopuva va{ata metod-

ologija vo na~inite na koi{to mo`e da se izlekuva?

Ova {to }e go ka`am sega ne e popularno.

Jas ne sum popularen, no sum vo pravo. Koga ima golemi promeni, doa|a do dezintegracija, toa e centrifugalnata sila. [to pobrzo se vrti sistemot se raspa|a pove}e. Ako dezintegracijata e pri~ina za problemot, {to e re{enie? Integracijata. Kapitalisti~kiot sistem e baziran na dezintegracijata, na natprevar: rabotnici protiv menaxmentot, menaxeri edni protiv drugi, menaxment protiv akcioneri, kompanija protiv kompanija, dr`ava protiv biznisot... site se borat me|usebe. Go zedoa pazarniot sistem i go vovedoa vnatre vo kompaniite. Toa sozdava golema konkurencija i na oko izgleda dobro zatoa {to site se borat, no na dolg rok s$ se raspa|a. Re{enieto e integracija, a toa e samoupravuvawe. Toa {to Jugoslavija go ima{e na vremeto e najdobar sistem, no, za `al, sozdaden vrz baza na politi~ki rezon i toa mu be{e gre{kata. Ne be{e bazirano vrz menaxerskite procesi. Potrebno e u~estvo na rabotnicite vo donesuvaweto odluki... Rabotnicite najdobro znaat {to se slu~uva vo kompanijata, prodava~ite znaat, tie se na linijata na ognot, tie se borat.

Niv treba da gi pra{ate, ne menaxmentot, ako sakate da znaete {to se slu~uva vo kompanijata.

Vo medicinata velat slu{aj go svoeto telo, toa ti zboruva. Mnogumina ne go slu{aat svoeto telo i }e se razbolat. Taka i so kompaniite: menaxmentot ne gi slu{a rabotnicite - demek {to znaat tie, tie se samo obi~ni rabotnici. I toga{ se slu~uva dezintegracija. Zna~i, ni treba moderno

36 INTERVJU samoupravuvawe, a ne komunisti~ko koe propagira{e deka kapitalot ne vredi ni{to, rabotnicite se s$, direktorite ne se va`ni, tuku samo rabotni~kiot sovet i sl. Toa be{e samo vulgarna aplikacija na sistemot. No, ako go zeme{ toj sistem i go aplicira{ vo moderna integracija, toa e re{enieto, toa e tretiot pat. Ne e nitu kapitalizam, nitu komunizam, toa e modernoto samoupravuvawe.

Modernoto samoupravuvawe podrazbira da

gi vklu~ite i vrabotenite vo podelbata na profitot, no i na zagubata, sekako. Samo taka }e bidat maksimalno motivirani i }e ja ~uvstvuvaat kompanijata kako svoja.

Kompaniite {to gi sovetuvate go apliciraat ovoj sistem na samoupravuvawe?

Vo site kompanii so koi{to rabotam go prifatija ova i imaat odli~en uspeh. Kompaniite {to go sproveduvaat do kraj na{iot

sistem na organizacija stanuvaat najdobri vo svojata industrija. Zarabotuvaat ogromni pari. Toa ne e samo politi~ki mudro, humanisti~ki i ne znam s$ kakvo. Se raboti za pari! Lu|eto se anga`iraat, rabotnicite se odnesuvaat kako sopstvenici, s$ e tamu kako pod konec zatoa {to razmisluvaat deka tie gubat ako ne se gri`at za svojata kompanija.

Eve eden primer. Jas bev sovetnik na Rikardo Salinas, mo}en meksikanski industrijalec, eden od najbogatite lu|e na svetot i golem konkurent na oficijalno najbogatiot ~ovek na planetava, Karlos Slim. Grupacijata Salinas od 250 milioni dolari obrt napravi 3,5 milijardi za nekolku godini zatoa {to rabote{e po metodologijata na Adizes.

Profesore, denovive odr`avte predavawe pred makedonskite menaxeri. [to im pora~avte?

Im ka`av deka ne mo`e da ima uspeh i razvoj dokolku ne postoi doverba i po~it vnatre vo kompanijata, kako i nadvor me|u razli~ni kompanii, no i me|u kompaniite i dr`avata od druga strana. Problemot na makedonskata i site ostanati balkanski ekonomii e {to nema doverba me|u ekonomskite subjekti, a koga nema doverba nema ni po~ituvawe, {to doveduva do dezintegracija. Tie dva faktori postojat vo kompanija koja uspeala da izgradi zdrava kompaniska kultura. Im pora~av na menaxerite vo pogolemite kompanii da vnimavaat nekoj novodojdenec da ne im ja naru{i kompaniskata kultura. Koga doa|aat novi lu|e tie treba da se indoktriniraat, da se adaptiraat na va{ata kompaniska kultura, a ne da ja rasturaat. Zna~i, vnimavajte da ne donesete “gnilo jabolko vo ko{nicata za ovo{je”.

Kakva ”kompaniska kultura” & e potrebna na makedonskata ekonomija za da izleze od dvodeceniskiot `aburnak?

Velime deka gi ~ekame stra-nskite investicii da n$ “spasat”. Koj }e investira ovde koga nema pobaruva~ka.

Lu|eto nemaat pari. Koj }e go kupi mojot proizvod ako nema pobaruva~ka.

Aha, velat, da pravime proizvodstvo za izvoz. Znaete {to zna~i toa? ]e dojdat ovde i }e se slu`at so evtinata rabotna sila, }e pravat pari i }e si gi odnesat doma.

Da ne mislite deka }e im platat pove}e na rabotnicite? Ima samo da ja odr`uvaat evtinata rabotna sila i ni{to pove}e. Ovde }e dojdat samo da gi iskoristat evtinite resursi. Toa ne e re{enieto. Treba da se gradi vnatre{na pobaruva~ka, lu|eto da zarabotuvaat pove}e, da imaat svoi kompanii. Najva`no e da se namali nevrabotenosta, no ne so stranci {to doa|aat da se slu`at so evtina rabotna sila, tuku da se dadat krediti na lu|eto da otvoraat mali kompanii, da po~nat da rabotat, da se vrti biznisot. Toa treba da se pravi.

38 COTRUGLI BUSINESS SCHOOL MBA PROGRAMA: VA@NA DOLGORO^NA INVESTICIJA

INOVATIVNOST, PRETPRIEMNI[TVO I AMBICIOZNOST NA U^ESNICITE rednosta na MBA programata pri biznis-u~ili{teto COTRUGLI, za koja dodeluvame stipendii, ne se nao|a samo vo na~inot na koj{to e osmislena i koncipirana programata, tuku i vo nejzinite u~esnici.

Inovativnosta, pretpriemni{tvoto i ambicioznosta se zaedni~ki osobini na ova biznis-u~ili{te i negovite u~esnici, so ogled na faktot deka programite vo MBA se osmisleni taka {to u~esnicite rabotat vo timovi, golemo vnimanie se posvetuva na izborot na kandidatite.

Timovite se sostaveni od 5 u~esnici od razli~ni sektori, so {to i dopolnitelno se stava akcent na razmenata na razli~nite rabotni iskustva.

Vo tekot na celata programa timovite analiziraat rabotni slu~ai od stranska i doma{na praktika, so {to sovladuvaat novi znaewa spored metodite na prou~uvawe slu~ai (Case study).

POVRZANOST I PO ZAVR[UVAWETO NA PROGRAMATA Edna pogovorka veli “So kogo si, takov si”. Ako pominete dve godini vo dru{tvo na kvalitetni poedinci od celiot region primate znaewe od najdobrite svetski konsultanti i predava~i, postojano rabotite na sebe, se razvivate i testirate novi modeli na rabotnoto mesto, uspehot nema da izostane. A dopolnitelna sigurnost dava i do`ivotnata povrzanost (networking) me|u MBA kolegite, koi po zavr{uvaweto na programata ve}e se dobri prijateli na koi sekoga{ mo`ete da se potprete.

Vo ovoj broj na “Kapital” nosime tokmu edna takva prikazna. Imeno, Martin Sto{i} vo 2008 godina dobi MBA stipendija vo Skopje i vo me|uvreme ja zavr{i programata. No, mu se slu~i `ivotna promena, bidej}i na predavawata go zapozna kolegata od Belgrad, Sini{a Tutu{, so koj ja osnova{e kompanijata Data autsorsing centar (Data Outsourcing Centre). Ova stana prepoznatliva kompanija na poleto na arhivski menaxment i blagodarenie na mre`ata na biznisu~ili{teto COTRUGLI se pro{iri i na pazarot vo Makedonija.

V

Va{ osvrt po edna godina od zavr{uvaweto na MBA programata. [to se promeni vo va{iot `ivot/ kariera? Kako MBA vi pomogna vo rabotata?

Edna godina po zavr{uvaweto na MBA programata prvo {to mo`am da ka`am e deka mi nedostasuvaat patuvawata, predavawata, dru`bata... So eden zbor, mi nedostasuva MBA programata na COTRUGLI. Tolku mnogu promeni vo tolku kratko vreme.

Za mene ovaa MBA programa zna~e{e mnogu: se steknav so novi znaewa, se zapoznav so mladi, ambiciozni i uspe{ni lu|e od celiot balkanski region, slu{nav razli~ni razmisluvawa, razli~ni iskustva... Tokmu u~estvoto na ovaa programa mi ovozmo`i da se zapoznaam i so novi interesni biznis-koncepti, a eden od niv uspe{no implementiravme i vo Republika Makedonija. Stanuva zbor za eden nov vid usluga na makedonskiot pazar, profesionalno menaxirawe na delovna dokumentacija, ne{to {to dosega ne postoe{e kaj nas. Zaedno so eden od osnova~ite na Data autsorsing centar Srbija rabotevme da go pro{irime ovoj biznis-koncept i vo Makedonija.

Uspe{nata sorabotka ja realiziravme vo septemvri 2010 godina, koga ja sozdadovme Data autsorsing centar Makedonija, prvata profesionalna kompanija koja ponudi uslugi za menaxirawe na delovna dokumentacija vo Makedonija.

Ovaa pridobivka ne ja smetam samo za li~na, tuku kako pridobivka za delovnata klima vo dr`avata {to se potvrduva so golemiot broj klienti na koi im ponudivme prezemawe na del od delovnite obvrski, otvoraj}i im pove} e prostor za fokusirawe na nivnite osnovni celi. Uspe{noto voveduvawe na ovoj nov koncept poka`uva deka na Republika Makedonija & trebaat mladi profesionalci koi }e vlo`uvaat vo svoeto obrazovanie i }e vnesuvaat inovativni modeli na rabotewe, a so toa direktno }e pridonesat za razvoj na delovnata klima i doma{nata ekonomija

MARTIN STO[I] dobitnik na MBA stipendija za Cotrugli

vo celina.

Va{iot pat na obrazovanie po~na so stipendijata. Kako se odlu~ivte da se prijavite za stipendijata?

Koga zavr{iv so fakultetot ne sakav vedna{ da prodol`am so postdiplomski studii, tuku sakav malku da porabotam i da se steknam so rabotno iskustvo. Stipendiite na COTRUGLI dojdoa vo vistinsko vreme. Ve}e imav trigodi{no rabotno iskustvo i `elba da nau~am ne{to pove} e. COTRUGLI go ponudi tokmu toa {to go barav: me|unarodno priznaeni studii, u~ewe preku razmena na iskustva i part-time obrazovanie, {to ne ja naru{i dinamikata na rabotnoto mesto.

Kako izgleda{e finaleto na procesot za izbor na stipendijata?

Finaleto be{e tokmu taka kako {to go zamisluvav. Pove}e od pedesetina kvalitetni mladi lu|e vo edna prostorija vo potraga po svojata {ansa, naporni, celodnevni testovi, kombinacija od individualna i timska rabota... I na krajot, normalno, mnogu radost koga doznav deka jas sum eden od ~lenovite na timot od prvata MBA generacija na COTRUGLI od Makedonija.

Koj e Va{iot sovet za godine{nite kandidati?

Edinstveniot sovet koj bi im go dal na kandidatite e da bidat sigurni vo sebe, odlu~ni za toa {to go sakaat i da bidat podgotveni na mnogu, mnogu, pred s$, timska rabota. Investiraweto vo sebe nikoga{ ne treba da prestane, a COTRUGLI e unikatna {ansa za toa.

56 REPORTA@A REPORTA@A

KRAKOV UBAVIOT I BEZVREMEN PE^AT NA POLSKA

GRADOT NA YVER I PRINCEZI

A

ROVI

REPORTA@A Vlezete vo gradot Krakov i ovozmo`ete si patuvawe nazad vo vremeto. Zamislete se sebesi kako novonazna~en kral ili kralica na Polska i kako odite po kralskiot pat. Mnogubrojnite rasko{ni ko~ii nasekade okolu vas u{te pove}e ja dolovuvaat takvata atmosfera od bajkite. Na sekoj metar kvadraten gledate gradbi, spomenici - urnatini koi ve potsetuvaat na sedi{teto na mnogute polski kralevi staro 500 godini GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

Iako polskoto grat~e Krakov, barem za nas, `itelite na Balkanskiot poluostrov, e retka turisti~ka destinacija, sepak, ovoj magi~en grad i toa kako vredi da se najde na listata so mesta koi zadol`itelno mora da gi posetite na evropskiot kontinent. Ova e gradot koj na misti~en, a, sepak, magi~en na~in vo sebe gi isprepletuva minatoto i sega{nosta.

Vlezete vo gradot Krakov i ovozmo`ete si patuvawe nazad vo vremeto. Zamislete se sebesi kako novonazna~en kral ili kralica na Polska i kako odite po kralskiot pat. Mnogubrojnite rasko{ni ko~ii nasekade okolu vas u{te pove} e ja dolovuvaat takvata atmosfera od bajkite. Na sekoj metar kvadraten gledate gradbi, spomenici - urnatini koi ve potsetuvaat na sedi{teto na mnogute polski kralevi staro 500 godini. Preku gradbite, spomenicite i umetnosta mo`ete da ja sledite celata istorija na Krakov nazad vo vremeto niz renesansata pa s$ do sredniot vek.

Turisti~kite vodi~i za Krakov, star pove}e od eden milenium, ~estopati znaat da re~at deka e kako ~etirikatna torta koja so sekoj kat na voodu{evuva~ki na~in ja prika`uva istorijata i tradicijata na Polska. I kako {to se pravi so sekoja pove}ekatna torta, najdobriot na~in da ja vkusite e da prese~ete par~e od site kata i na toj na~in da u`ivate vo najdobrite delovi {to }e vi ovozmo`at da go po~ustvuvate vistinskiot vkus, impresija od celata torta.

ZO[TO KRAKOV MORA DA SE NAJDE NA NA[ATA AVANTURISTI^KA MAPA? Ako ne vi se dovolni reporta`ite i preporakite za ovoj polski grad, toga{ toa {to so sigurnost mo`e da ja doka`e ubavinata na Krakov e faktot {to ovoj star grad e priznat od UNESKO kako eden od najdobrite stari arhitektski kompleksi vo svetot. Krakov go ima vtoriot najstar univerzitet vo Centralna Evropa, pretstavuva dom na pove}e kralski zamoci i 60 crkvi, koi svedo~at za vremeto na romantizmot, gotikata, renesansata i barokot. Isto taka, Krakov e dom na bogat kulturen `ivot i do pred nekoja

I

godina be{e aktuelnata rezidencija na prethodniot papa, Jovan Pavle Vtori, kako i na dvajcata nobelovci vo literaturta Vislava [imborska i ^eslav Milo{.

Deka Krakov e navistina vistinskata destinacija vo Polska svedo~i i podatokot deka toj be{e glaven grad na Polska i sedi{te na mnogu polski kralevi celi {est veka otkako zemjata ja prifati oficijalnata hristijanska sudbina vo 966 godina. Na vrvot od svojata mo}, vo 16 vek, Polska be{e glavniot trgovski igra~ me|u Istokot i Evropa i hristijanski sopernik protiv Otomanskata imperija.

Polskite kralevi vladeeja so najpoznatite evropski kralstva i se prostiraa od Baltikot pa s$ do Crnoto More.

Zatoa, tokmu ovde mo`e da se vidat ostatoci od simbolite na nekoi od mnogute triumfi na Polska. Taka, Krakov e dom na edna od najdobrite kolekcii na likovnata umetnost, koja vklu~uva golem del od rabotata na Leonardo da Vin~i, Rembrant i ostanatite stari majstori.

Za mnogumina Krakov e najubaviot i najtopliot polski grad. Za razlika od Var{ava, koja bukvalno be{e ruinirana od nacistite i potoa obnovena od komunisti~kata rekonstrukcija, ovoj grad uspea da gi pre`ivee site okupacii vrz Polska. I na poseben na~in, na koj Var{ava ne mo`e, Krakov svedo~i najdobro za polskoto minato. No, i za idninata.

Kako i da e, Krakov, sepak, najmnogu ostanuva da se pameti kako edna apsorbira~ka istoriska lekcija so novi otkritija sekojpat koga }e go posetite.

MESTA KOI MORA DA SE POSETAT! Za najdobro da go otkriete ovoj grad potrebni vi se najmalku nekolku dena za da uspeete da gi apsorbirate negovite bogatstva, osobeno brdoto Vavel, univerzitetot i glavniot plo{tad, so negovite prekrasni crkvi i eden od najdobrite gradski restorani.

Najdobroto mesto od kade {to treba da ja po~nete va{ata vizita na ovoj grad e, sekako, glavniot plo{tad, koj e eden od najgolemite plo{tadi vo Evropa, opkru`en so pove}e od 36 gradski ku}i i palati, nekoi duri dizajnirani od poznati italijanski arhitekti. Ova e centralnata to~ka, krstopat na gradskiot `ivot i to~ka na zaminuvawe za pove}eto od turite koi pravat razgleduvawe

57

58

REPORTA@A

niz ovoj magi~en grad.

Sledna za poseta e crkvata na Deva Marija, koja se nao|a na samiot plo{tad.

Vo crkvata se nao|a eden od najgolemite i najubavite goti~ki oltari vo Evropa, {to pretstavuva delo od 15 vek. Legendata na ovaa crkva go opi{uva potekloto na misteriozniot ritual koj za prikaznata svedo~i so odyvonuvawe na kambanite na sekoj eden ~as.

Sledno po crkvata, a voedno i mestoto koe nikako ne smee da se propu{ti e nadeleku poznatiot zamok Vavel. Toj e glavnoto obele`je na gradot Krakov, a mo`ebi i na cela Polska i go nosi klasi~niot epitet na zamok od tipot na princezi i yverovi.

EDNO BRDO, BEZBROJ PRIKAZNI! Ako imate vreme da napravite samo edna edinstvena rabota vo Krakov, toga{ posetete go brdoto Vavel. Stojte vo otvorenata gradina na vrvot od brdoto i preku

arhitekturata {to ve opkru`uva, koja e kako dnevna soba na nekoj ekscentri~en kolektor, prenatrupana so site dela od egzoti~nata mileniumski stara istorija na Polska i legendite sami }e po~nat da se otrkivaat.

Ova brdo e sobirali{te koe gi raska`uva nadeleku poznatite prikazni za katedralata od 14 vek, mestoto kade {to se pogrebani najgolem del od polskite kralevi, mestoto kade {to papata Jovan Pavle Vtori bil na funkcijata kardinal pred da bide nazna~en za papa. Ponatamu, prikaznite za renesansniot zamok od 16 vek, koj so vekovi edvaj uspeal da opstoi od grabe`ot na Rusite, Avstrijcite, [vedcite i Germancite, kako i mo`ebi najpoznatata prikazna za pe{terata pokraj rekata Vistula, kade {to legendata veli deka polsko siroma{no mom~e uspealo da go ubie yverot koj jadel lu|e i ottoga{ bil formiran gradot.

Artefaktite vo ovoj grad datiraat od pred

CENITE VO KRAKOV Krakov e mestoto kade {to so malku pari mo`ete vistinski da se nagostite. Za razlika od drugite evropski metropoli, Krakov nudi ceni koi se pristapni re~isi za sekogo. Ru~ek vo restoran za dvajca naj~esto ~ini 17 evra, doma{no pivo edno evro, dodeka uvezeno dve evra. Lokalniot transport } e ve ~ini 0,70 evra za bilet vo eden pravec, odnosno 20 evra za mese~na karta. Taksi za pominati 5 kilometri }e ve ~ini okolu 5 evra.

Mese~na renta vo Krakov za ednosoben apartman nadvor od centralnoto podra~je e ne{to pove}e od 300 evra, dodeka trosoben apartman vo centralniot del ~ini 720 evra.

Sepak, ako sakate Krakov da go po~uvstvuvate kako vistinska bajka, toga{ nesomneno treba da si dozvolite pro{etka so edna od mnogute rasko{ni ko~ii okolu vas. Iako stanuva zbor za skapo provozuvawe (50 evra obikolka na najpoznatite mesta, tura {to ne trae pove}e od polovina ~as), sepak, }e ja napravi va{ata pro{etka kompletna.

50.000 godini. Naj~udnoto tvrdewe za ova brdo e deka tokmu pod nego e zakopan eden od kamewata na Buda. Taka, posetitelite stojat nad nego i na toj na~in ja apsorbiraat pozitivnata energija poznata za budistite. Dokolku frlite samo eden pogled od ova brdo nadolu, kon glavniot plo{tad, vi dava slika vo koja mo`ete da go videte apartmanot na poznatiot humanitarec Oskar [indler (poznat od knigata i filmot “[indlerovata lista�, Germanec koj spasil iljadnici Evrei vrabotuvaj}i gi vo negovata fabrika), a vedna{ pod negoviot apartman, na istata ulica e trasiran patot po koj Evreite mar{irale vo getoto pred da bidat isprateni vo odrednicata na nivnata smrt, koja e na 60 kilometri zapadno, vo poznatiot koncentracionen logor Au{vic.

LEGENDATA ZA ZAMOKOT VAVEL Kralskiot zamok Vavel e najverojatno najpopularnata turisti~ka atrakcija ne

BROJ 594

18/03/2011

www.kapital.com.mk

samo vo Krakov, tuku i vo cela Polska.

Legendata za zmejot od Vavel go pravi Krakov u{te poatraktivno mesto za poseta.

Na samoto brdo se nao|a pe{tera koja nekoga{ bila srednovekoven pab i bordel.

Denes taa e glavna turisti~ka atrakcija.

Pokraj vlezot vo pe{terata postoi statua napravena od kamen vo forma na zmej koj ispu{ta ogan na sekoi dve minuti, statua koja najavtenti~no svedo~i za nadaleku poznatata legenda. Statuata bila dizajnirana od regionalen skulptor vo 1972 godina. Spored legendata, vo ovaa pe{tera porano `iveel zmej. Eve {to veli legendata: Nekoga{, mnogu odamna, mnogu vekovi prethodno, vo pe{tera blizu rekata Vistula `ivel golem zmej koj ispu{tal ogan. Toj ne samo {to gi napa|al lu|eto vo gradot, tuku najmnogu bil naso~en kon nevinite devojki. Vesta za odvratniot zmej brzo se pro{irila niz celata zemja. Mnogu vojvodi napravile obidi da go ubijat zmejot, no site obidi bile neuspe{ni, bidej}i zmejot gi pr`el vojvodite u{te pred tie da uspeat da mu se pribli`at na zmejot. Kralot Krak, koj `iveel vo gradot toa vreme, stanal o~aen osobeno poradi toa {to imal edna ubava } erka koja bi mo`ela da bide slednata `rtva na zmejot. Toj vetil deka toj {to }e go ubie zmejot }e ja dobie rakata na negovata kerka i polovina od negovoto kralstvo. Mnogumina se obidele, no nikoj ne uspeal da go pobedi zmejot s$ do denot koga siroma{en ~evlar po ime Skuba se osmelil da go ubie ova su{testvo. Skuba znael deka nema {ansa da go ubie zmejot vo borba eden na eden. Poradi toa toj do{ol do ideja da go otrue yverot. Odlu~il da podgotvi specijalno jadewe za zmejot ovca napolneta so sulfur. Na zajdisonce Skuba mu go ostavil na zmejot jadeweto

pred vlezot na pe{terata. Strvniot zmej go zel jadeweto. Vedna{ otkako go izel po~uvstvuval deka stomakot mu e vo ogan. ^uvstvoto bilo tolku napnato {to zmejot izlegol od pe{terata i do{ol do bregot na rekata i po~nal da pie voda. No, ni{to ne mo`elo da mu pomogne na zmejot.

Negoviot `eludnik stanuval s$ pogolem i pogolem od ispienata voda s$ dodeka ne eksplodiral. Taka, hrabriot i pameten ~evlar se o`eni so ubavata princeza i po smrtta na kralot Krak toj prodol`il da vladee so ovoj grad.

Taka, denes zmejot pretstavuva glavnata maskota za gradot, pa duri i za cela Polska. Vo Krakov s$ e obele`ano so ovoj lik. Od suvenirite koi }e gi sretnete po plo{tadite i ulicite, pa s$ do reklamite na televiziite i bilbordite.

LOGOROT AU[VIC Poznatiot koncentracionen logor Au{vic e lociran 60 kilometri zapadno od Krakov i e u{te edno mesto koe mora da se poseti koga ve}e ste vo Krakov.

Ovoj logor vi dava uvid na hororot od re`imot na nacistite i Holokaustot i go doluvuva mo`ebi na najdobar na~in ovoj grozomoren ~in, podobro od koj bilo drug logor izgraden kade bilo na drugo mesto vo svetot. Au{vic, vsu{nost, bil napraven od tri kampovi so 40 potkampovi.

Denes, ostatocite od prviot kamp pretstavuvaat galerija so fotografii i li~ni ostatoci (od kosa do ~evli, kuferi, itn.).

Vleznata porta, opkru`ena so bodlikava `ica, s$ u{te gi nosi zborovite Arbeit macht frei (“Rabotata }e te oslobodi”), a `eleznicata i gasnite komori se isti kako vo vremeto koga kampot bil osloboden od sovetskite trupi vo maj 1945 godina.

Mnogu od posetitelite na ovoj kamp naj~esto ja zaobikoluvaat posetata na vtoriot kamp, no ova e mestoto koe najdobro zboruva za tragedijata koga 1,6 milioni

REPORTA@A

lu|e od 27 nacionalnosti, vklu~uvaj}i 1,1 milioni Evrei, 150.000 Poqaci i 23.000 Romi bea ubieni od nacistite i nivnite pomo{nici. Dokolku ve interesira istorijata i sakate na najavtenti~en na~in da se dobli`ite do vremeto na nacistite i nivnoto zlostorstvo kon Evreite, Au{vic definitivno e mestoto koe mora da go posetite.

KRAKOV - GRADOT NA XEZOT, POEZIJATA I PAPITE Koj bi pomislil deka vo edno grat~e kako Krakov mo`e da se najde svetski klasi~en dobar xez? Istoriskiot, “trezniot” Krakov, intelektualniot glaven grad na Polska, rodnoto mesto na papata Jovan Pavle Vtori i mesto kade {to bile krunisuvani golem del od polskite kralevi so vekovi, stana isto~noevropskata hipi-turisti~ka destinacija. U{te pove}e, posetitelite {to se na{le na pat kon ovoj “poln so du{a” grad rasprostranet pokraj rekata Vistula priznavaaat deka ova mo`e da bide slednoto najdobro mesto, duri vedna{ po Praga vo narednata dekada.

Bogat so kultura i voshituva~ka istorija, Krakov e mesto kade {to minatoto i sega{nosta se spojuvaat vo edinstvena celina. Ovaa kombinacija na staro i novo e tipi~nna za gradot koj nekoga{ bil glaven grad na Polska. Po{teden od pogolemo razru{uvawe za vreme na Vtorata svetska vojna, ima za~uvano pove}e istoriski gradbi, monumenti i umetni~ki dela od koj bilo drug grad na Polska.

Polska e nadaleku poznata po svojata votka, {to isto taka e ritual koj mora da go iskusite vo Polska. Po voodu{evuva~kata pro{etka niz gradot od bajkite, Krakov, turata nikako ne smeete da ja zavr{ite bez poseta na nekoj od lokalnite pabovi ili restorani i da vkusite edna od {irokata lepeza votki koi vi gi nudi ovoj grad.

59

60 AVTOMOBILI 2000+

“ORLANDO” ZA CE Modelite na [evrolet se me|u najprodavanite vo Makedonija. No, toa se glavno vozila od nekoga{nata proizvodstvena linija na Daevu, korejska kompanija, koja po ste~ajnata postapka be{e prilepena na [evrolet. Sosema sprotivno na toa {to dosega go gledavme niz na{ite avtosaloni, “orlando” }e treba da ni go prenese {mekot na vrvnata tehnologija proizlezena od amerikanskata industrija

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ombinacija na komotno, semejno vozilo, koe vo isto vreme e mo}no, no i so atraktiven dizajn e vistinska retkost kaj avtomobilite. Voobi~aeno, vozilata nameneti za prakti~~ni semejni potrebi, kako patuvawe na godi{en odmor ili prevoz na produkti, deluvaat premnogu seriozno i retko go predizvikuvaat vnimanieto na avtomobilskite vqubenici.

No, spoj na prakti~no i ubavo uspeaja da napravat in`enerite na [evrolet, koi so najnoviot sedmosed, koj se prodava pod nazivot Orlando, se ~ini deka postavija nov standard vo avtomobilskata industrija.

Ova vozilo e vo kategorijata MPV (pove}enamenski vozila), glavno poradi svojot lesno menliv karakter od patni~ki

K

vo komercijalen model. Sepak, mnogu pove}e mu le`i kategorijata krosover, bidej}i spored dimenziite e pogolem od klasi~nite SUV vozila, a spored prvi~nata namena e daleku od karakteristikite na terencite. “[evrolet orlando” e moderen, evtin i ekonomi~en avtomobil, od koj doprva se o~ekuva osvojuvawe na svetskite pazari.

NOVA ERA NA [EVROLET Vo poslednite nekolku godini modelite na [evrolet se me|u najprodavanite vo Makedonija. No, toa se glavno vozila od nekoga{nata proizvodstvena linija na Daevu, korejska kompanija, koja po ste~ajnata postapka be{e prilepena na [evrolet. Sosema sprotivno na toa {to dosega go gledavme niz na{ite avtosaloni, “orlando” }e treba da ni go prenese {mekot na vrvnata tehnologija proizlezena od amerikanskata industrija.

BROJKI:

15

iljadi evra e navistina niska cena za avtomobil so sedum sedi{ta

7

sedi{ta se rasporedeni vo “{evrolet orlando”, kako i ist broj vozdu{ni perni~iwa

“So ovoj model [evrolet saka da ja poka`e svojata mo} i ambicija na pazarot. O~ekuvame vistinski proda`en bum vo Makedonija”, velat od Automakedonija, eden od importerite na vozilata na [evrolet.

Avtomobilot e dostapen so tri tipa motori. Osnovnata verzija e so benzinski motor, koj ima zafatnina od 1,8 santimetri kubni i mo}

Semeen avtomobil, koj pokraj funkcionalnosta nudi i zabava

BROJ 594

18/03/2011

AVTOMOBILI

www.kapital.com.mk

ELOTO SEMEJSTVO nost od 143 kowski sili. Ostanatite dve verzii se so dizel-motori, ~ija mo}nost e 131 KS, odnosno 163 KS. Enterierot e ednostaven, no mnogu funkcionalen, osobeno vo delot namenet za voza~ot, kade {to site funkcii se na dofat.

Edna od retkite maani {to gi zabele`avme kaj ovoj avtomobil e relativno maliot prostor me|u prednite sedi{ta i sedi{tata od vtoriot red. Vo slu~aj voza~ot da e pokorpulenten, te{ko deka }e ima prostor za nekoj da sedne zad nego. Toa e redovna pojava kaj golem broj avtomobili, no mo`e da se vbroi kako propust vo “orlando”, bidej}i ova vozilo e podolgo od 4,5 metri.

Odnadvor ovoj avtomobil izgleda navistina impresivno. Golemi dimenzii, po malku grubi linii, no i prefinetost vo dizajnot, koja{to najmnogu se zabele`uva vo predniot del.

VEKOVNA TRADICIJA Toa {to e najgolem adut na “orlando”, sekako, e cenata. Vo Makedonija ova vozilo mo`e da se nabavi i za suma od 14.750 evra, no vistinskata ponuda po~nuva so 15.500 evra, vo koja e presmetano i vgraduvaweto na klima-uredot, koj ne e del od redovnata oprema. Kako i da e, mora da se priznae deka toa e navistina niska cena za eden vakov avtomobil, koj so mnogu mali adaptacii mo`e da se koristi i vo komercijalni celi kako transporten avtomobil. [evrolet ovaa godina slavi eden vek od sopstvenata istorija. “Orlando” e eden od modelite so koi ovaa komanija se obiduva da go odbele`i jubilejot, no i da gi vrati pomalku podrazdrmanite pozicii na pazarot.

Vo SAD proda`bata na modelite na [evrolet vo 2010 godina be{e pomalku od 10% od vkupnata brojka prodadeni avtomobili. Tokmu “orlando”, a verojatno i novata “kaptiva”, se modelite koi{to na [evrolet }e mu ovozmo`at kone~no da ja prebrodi krizata predizvikana od recesijata.

Edna od retkite maani {to gi zabele`avme kaj ovoj avtomobil e relativno maliot prostor me|u prednite sedi{ta i sedi{tata od vtoriot red. Vo slu~aj voza~ot da e pokorpulenten, toga{ te{ko deka }e ima prostor za nekoj da sedne zad nego

So mala adaptacija, “{evrolet orlando” od patni~ko vozilo mo`e da se transformira vo komercijalno

Evtin i ekonomi~en, a vo isto vreme i mnogu komforen

61

62 GADGETS PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

NOVATA HP ELITEBOOK NA HP – NAMENETA ZA BIZNIS-KORISNICITE

o @eneva, [vajcarija, HP denovive ja pretstavi najnovata serija HP EliteBook, koja e nameneta za biznis-korisnicite. Kako i vo pove}eto novi serii i vo ovaa serija vnesuvaat revolucionerni novini, kako {to e HP ProtectTools za za{tita na podatocite, pa s$ do ku}i{tata HP DuraCase, koi se izgradeni od materijali od avionskata industrija so cel da se zacvrsti skulpturata. Od pogled na performansite, ovaa serija voop{too ne zaostanuva zad svoite konkurenti. Taka, ovaa serija nudi procesori od tipot Intel Core i7, i5 i i3, no i UMA ili AMD Radeon™ HD 6470M Grafi~ka karti~ka so visoki performansii. Isto taka, novina kaj ovie modeli e i USB 3.0 standardot, koj poleka go zamenuva 2.0. Za o`ivuvawe se gri`at kvalitetnite monitori so visoka rezolucija. Sepak, najgolem akcent ovde se stava vrz noviot vid baterii Ultra-Capacity koi izdr`uvaat i do 32 ~asa rabota i malata te`ina koja po~nuva od 2,1 kg. Ostanuva samo da vidime so koja cena }e bidat plasirani ovie laptopi na na{iot pazar, iako znaeme deka doka`aniot kvalitet na HP }e ja opravda re~isi sekoja cena.

V

FUJITSU STYLISTIC Q550 – TABLET KOJ ZNA^I “BIZNIS” o nekoj priroden tek na nastanite, kako {to s$ pove}e tableti se pojavuvaat sekojdnevno na pazarot, taka tie po~nuvaat da se segmentiraat vo zavisnost od potrebata na korisnicite. Taka, od neodamna vo kategorijata za biznismeni se najde i Fujitsu STYLISTIC Q550, tablet koj e prvenstveno namenet za biznismenite, t.e. delovnite lu|e. Ovoj tablet e opremen so Advanced Theft Protection system, odnosno sistem koj ve za{tituva i protiv najsofisticiranite hakerski napadi. Isto taka poseduva i vgraden Trusted Platform Module, t.e. sistem za za{tita od kra`ba ili dokolku se slu~i da go zagubite nekade. No, pokraj ovie sistemi, toa {to navistina go oddeluva od drugite tableti i go pravi pogoden za biznismenite e dolgata izdr`livost na baterija, koja mo`e da izdr`i i do 10 ~asa postojana rabota. Za da se prilagodi na site okolini ovoj tablet sodr`i 10,1-in~en WXGA ekran, koj ovozmo`uva dobra slika duri i pri dnevna svetlina. Za povrzuvaweto se gri`at WLAN, Bluetooth i po `elba 3G/UMTS Internet za da se osigura deka nikoga{ nema da ostanete nadvor od mre`a. Rakuvaweto e dopolnitelno olesneto so specijalnoto penkalo ~uvstvitelno na pritisok, a ne e za potcenuvawe i vgradenata memorija od 2 Gb i ROM memorijata od 30Gb do 60Gb. Navistina isklu~itelen tablet.

P

DV30 - SPORTSKA VODOOTPORNA KAMERA ZA EKSTREMNI SPORTOVI ko otsekoga{ ve interesiralo {to se slu~uva dodeka vie “luduvate” so va{iot velosiped po ridovite, dodeka se spu{tate so {ticata za skijawe ili dodeka skijate po voda, toga{ ovoj ured }e vi ispadne vo presret. So ovaa vodootporna kamera }e mo`ete da snimite s$ {to se slu~uva za vreme na va{ite “ludorii”.

Poradi samata nejzina namena za ekstremni sportovi, taa lesno se pricvrstuva i prilagoduva na re~isi sekoja osnova i povr{ina, vertikalno ili hirizontalno.

Vo pogled na performansite, ovaa kamera ne zaostanuva zad nitu edna od svoite “kole{ki”. Kako prvo, najgolema prednost e toa {to e vodootporna, pa e pogodna za snimawe nad i pod voda.

Potoa, ima vgraden mikrofon koj vi ovozmo`uva da go snimate i zvukot, a za napojuvawe koristi standardni AA baterii. Iako sodr`i vnatre{na memorija od 64 Mb, sepak, poddr`uva memoriski karti~ki i so 8 GB. Za kvalitetot se gri`i rezolucijata od 640h480 pikseli, koja, iskreno, ne e golema, no e dovolna za da go snimite toa {to sakate posle da im go poka`ete na va{ite prijateli.

Ovaa kamera mo`ete da ja imate za samo 170 dolari.

A

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

64 TEHNOLOGII I BIZNIS

INTEROPERABOLNOST SITE KAKO EDEN!

BROJ 594

18/03/2011

TEHNOLOGII I BIZNIS

www.kapital.com.mk

POIM I DEFINICIJA POI Poimot interoperabilnost e kovanica od dvata latinski zbora “opera” {to zna~i zna rabota i „inter” {to zna~i pome|u.

Vo zavisnost od toa p za {to se koristi poimot i vo koja dejnost, istiot mo`e da se definira na nekolku na~ini koi vo osnova se neko mnogu ssli~ni. Eve dve naj~esto koristeni definicii: de Pod iinteroperabilnost se podrazbira mo`nosta za zaedni~ka rabota na sistemi, tehniki ili rabot organizacii koi za da rabotat organ zaedno koristat nekoi zaedni~ki zaedn standardi; ili stand Inter Interoperabilnost e sposobnosta na heterogeni sistemi da rabotat zaedno kolku {to e mo`no rabot podobro, so {to bi mo`ele da podob razmenuvaat informacii i istite razme da gi nudat na krajniot korisnik, bez pritoa da ima potreba od dopolnitelni opteretuvawa na dvata sistemi.

Ima u{te nekolku definicii no vo osnova site ka`uvaat edno. A toa e da se najde na~in, standard ili protokol so ~ija pomo{ dva nezavisni entiteti }e sorabotuvaat zaedno, }e razmenuvaat resursi i }e deluvaat kako eden, bez razlika na nivnata struktura ili tehnologija na izrabotka. Vo posledno vreme ovoj poim e se popopularen i se po~esto se koristi bidej}i mnogumina gi uvidoa prednostite od interoperabilnosta, posebno vo rabotnite procesi i vo sorabotkata na razli~nite institucii koi se vo servis na gra|anite.

MAJKROSOFT I INTEROPERABILNOSTA Iako Majkrosoft e kompanija koja proizveduva komercijalen softver i nudi komercijalni uslugi za koi podocna prodava licenci i prava za koristewe, sepak vo poslednite nekolku godini ovaa kompanija investira seriozni sredstva i resursi da gi napravi svoite produkti pove}e „prijatelski nastroeni” i pokompatibilni, kako so proizvodite kreirani vo svetot na otvoreniot kod, taka i so drugiot komercijalen softver i razvojni platformi. Toa pred se go pravat so ~lenstvoto vo golem broj organizacii koi gi se zadol`eni za definirawe na standardite za rabotewe, koi podocna se prifa}aat i se implementiraat vo novite proizvodi. Isto taka, Majkrosoft kreira partnerski vrski so golem broj kompanii i organizacii koi proizveduvaat softver ili pru`at nekoi uslugi i im nudi ogromen del od nivniot kod za mnogu produkti, kako i iljadnici strani

dokumentacija, se so cel softverot koj ne izleguva pod niven brend da bide kompatibilen i lesno bez problemi da mo`e da komunicira so operativnite sistemi i aplikacii na Majkrosoft. Na toj na~in na korisnicite i biznis zaednicata im se dava pove}e sloboda vo kombinirawe na resursite potrebni za pravilno rabotewe, kako i iskoristuvawe na ve}e postoe~kite platformi i nadgradba na istite so pomalku sredstva i za pokratko vreme.

Pokraj investiciite vo razvoj na novi produkti i standardi, Majkrosoft sekoja godina organizira nastani na koi pred po{irokata javnost gi prezentira svoite iskustva od oblasta na interoperabilnosta, a na ovie nastani pokraj ekspertite od kompanijata govorat i lokalni pretstavnici koi {to gi prezentiraat lokalnite dostignuvawa i iskustva od ovaa oblast. I ovaa godina, vo organizacija na Majkrosoft Makedonija, se odr`a takov nastan so naslov „Interoperabilnost na IT sistemi i IT sistemi vo oblak”.

Na ovoj nastan svoi prezentacii imaa pretstavnici na Majkrosoft zadol`eni za ovoj region, kako i pretstavnici na lokalnata kancelarija koi {to vo uloga na organizator go otvorija i moderiraa celoto slu~uvawe.

Najprvin na prisutnite im be{e prezentirana „politikata na otvorenost” na Majkrosoft i {to se napravil i pravi se so cel negoviot softver da rabota i dobro da sorabotuvaat so proizvodite na drugite proizvoditeli i open source zaednicata. Isto taka bea prezentirani i konkretni primeri i proekti kade {to ne delo se poka`ani rezultatite od tie zalagawa.

INTEROPERABILNOST VO MAKEDONSKITE DR@AVNI INSTITUCII Ona {to posebno be{e interesno za slu{atelite be{e prezentacijata na pretstavnikot od Misnisterstvoto za informati~ko op{testvo i administracija pri Vladata na Republika Makedonija, koj {to go prezentira{e pilot proektot na povrzuvawe na dr`avnite institucii me|u sebe. Kako {to se istakna vo prezentacijata, so ovoj i proektite na ova pole koe }e sleduvaat vo idnina, na gra|anite, organizaciite i biznis zaednicata }e im se ovozmo`i polesno da gi dobivaat baranite dokumenti, }e se namali vremeto na ~ekawe i }e se poednostavi procedurata za da se soberat podatoci i dokumenti za ostvaruvawe na odredena usluga. Spored ona {to mo`e{e da

se vidi od prezentacijata, proektot interoperabilnost pome|u dr`avnite institucii prestavuva kompleksen niz na zada~i koi treba da se realiziraat za da se ispolnat nekolku celi. Treba da se analiziraat bazite na podatoci i instituciite da se povrzat so sigurna i brza vrska, potoa da se preciziraat protokoli i standardi spored koi }e se odviva komunikacijata, da se definira zakonskata ramka, kako i razvoj na softver i magistrala po koja }e se odviva komunikacijata na prethodno enkriptiranite dokumenti vo elektronska forma. Vo ovoj moment vo pilot programata se vklu~eni: Carinskata uprava, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Upravata za javni prihodi, Agencijata za katastar na nedvi`nosti i Centralniot registar. Tehnologijata so koja se realizira ovoj proekt e na Majkrosoft, t.e. softverot i aplikaciite se praveni so koristewe na razvojnata alatka Microsoft Visual Studio 2008, vo programskiot jazik C#, a bazata na podatoci e MS SQL Server 2008 Enterprise Edition. Komunikacijata }e se odviva preku standardni XML {emi, a e-dokumentite }e bidat potpi{ani i dopolnitelno enkriptirani so XML potpis i enkripcija.

No, {to zna~i ova za eden gra|anin ili biznismen? Spored instituciite koi se vmetnati vo ovoj pilot, mo`e da kreirame nekolku scenarija kade {to prednostite na interoperabilnosta }e se poka`at vo praktika. Na primer, dokolku sakate da registrirate kompanija vo Centralen registar, i kako osnova~ki vlog sakate da stavite imot, nema da treba da odite prvo po dokumenti od Registarot, pa vo Katastar po imotni listovi so koi }e ja doka`ete sopstvenosta na imotot, pa pak vo Registar.

So ovoj proekt nepotrebnoto gubewe vreme i sobirawe dokumenti bi trebalo da is~eznat bidej}i institucijata mo`e sama da si pobara informacija od drugata, da dobie informacii za vas i va{eto prethodno rabotewe (MVR, UJP) i od edno mesto da zavr{ite rabota.

Mo`e da se navedat u{te nekolku vakvi primeri, a se nadevame deka vo idnina i drugite institucii }e vlezat vo ovoj proekt na me|usebno povrzuvawe so {to }e mo`e da dojde do izraz vistinskata uloga i silata na interoperabilnosta.

Pove}e informacii za pristapot na Majkrosoft kon interoperabilnosta na IT sistemite mo`e da se najdat na slednava internet strana www.microsoft.com\interop.

65

66 MOBILEN INTERNET

NAJMNOGU MOBILEN INTERNET SO SURFER TARIFITE obilniot internet na T-Mobile ovozmo`uva nepre~eno surfawe vo dvi`ewe. Zatoa T-Mobile podgotvi nova neverojatna ponuda koja vklu~uva mobilen internet. So novite internet tarifni modeli Surfer, korisnicite dobivaat najmnogu internet vo tekot na mesecot, i toa za najpovolni ceni. Ovoj tarifen model ovozmo`uva da se dobijat site internet informacii na dlanka, bez ogled kade i da se nao|a korisnikot.

Vo soglasnost so potrebite, korisnicite mo`at da odberat internet od 1 GB do duri 6 GB mese~no, so pretplata po~nuvaj}i od 499 denari. So Surfer komunikaciskoto re{enie, sekoj ima celosna kontrola vrz

M

potro{enata koli~ina na surfawe.

Po iskoristuvawe na internetot vklu~en vo mese~nata pretplata, korisnikot dobiva SMS informacija. Cenata na internetot po nadminuvawe na soobra}ajot vklu~en vo pretplatata, iznesuva samo 1 denar za 1 MB! Surfer tarifniot model, mo`e da se aktivira vo koj bilo den od mesecot, no korisnicite }e dobijat internet kako za cel mesec. Internetot vklu~en vo mese~nata pretplata mo`e da se koristi samo vo mre`ata na T-Mobile.

Pove}e informacii za ponudata mo`e da se dobijat na telefonskiot broj 122 na internet stranicata www.t-mobile.com.mk ili vo najbliskata T-Mobile prodavnica.