V
PRO ET CONTRA
podporo uvedbi NABORNIST VA Avtor: Rok Šikonja
Uvod
dane niti enostavno odpravljene. Govora je o tem, kdo se bo javil, da bo dan za dnem zastavljal svoje življenje za varnost drugih življenj, tistih, ki jih nikoli ne bo niti poznal niti videl, ali drugače, kdo se bo odločil za poklic vojaka, policaja, gasilca in podobnih plemenitih, nesebičnih profesij. Vsekakor je poklic vojaka tisti, ki zahteva največje odrekanje v najtežjih razmerah – ko vse odpove, ko vsi zbežijo.
Po tem ko je pandemija ohromila javno življenje, je rodila še mogoče bolj prelomno gibanje, in sicer socialno krizo ter splošno nezadovoljstvo, divjanje protestov, nasilja, roparskih pohodov in zahtev po radikalnih spremembah, predvsem v razvitih državah sveta (ZDA, VB, Francija, Hong Kong, Belgija, Čile …). Akutne razmere pa so dodatno stopnjevane z migrantsko krizo ter hitrim tempom vsakdanjega življenja. Skratka, grozi nam, da bomo izgubili družbeno podstat – varnost, red in mir – to, kar nam omogoča, da živimo vse, kar cenimo. Izgubili smo občutek za tradicijo in spoštovanje.
Pa vendar smo postavljeni pred neljubo dejstvo, in sicer da med te ljudi le redko vstopijo sinovi in hčere oblastnikov, političnih elit ter bogatašev. Le redko vidimo, da svoja življenja (za razliko od denarja) zastavljajo za dobro drugih. Mar niso to otroci prav tistih, ki odločajo o varnosti vseh nas, ki narekujejo, katere vojne je treba bojevati, katera svobodna ozemlja osvoboditi? Ali tistih, ki ustvarjajo finančne krize ter trgovinske vojne, hujskajo proti svojim razrednim nasprotnikom? Zgodovina nas prepogosto spomni o tem. Če že oblastniki tako verjamejo v svoje cilje in so za ta namen pripravljeni tvegati, zakaj ne tvegajo tudi lastne krvi ter s dokažejo brezkompromisno verovanje v cilj, ki naj bi mu sledili? Od tu sledi temeljno vprašanje, ali so življenja njihovih otrok resnično več vredna kot življenja otrok drugih?
Zatorej v luči aktualnih varnostnih razmer na mestu soočenje z vprašanjem: »Uvedba naborništva, za ali proti?«. Ideji uvedbe naborništva je javnost naklonjena, po raziskavi agencije Parsifal naj bi jo podpiralo 70 % vprašanih. Potrudil sem bom, da bom mnenja tega dela démosa v tem eseju upravičil ter ubesedil. V nadaljevanju bralcu predstavljam svojih pet argumentov ZA. So-piscu Mateju želim vso srečo pri gradnji argumentov PROTI.
NE, niso, življenja posameznikov, revnih in bogatih, zdravih in bolnih (op. a. aktualno, belih in črnih), dogmatično sprejmimo kot enakovredna. Če so enakovredna, zakaj potem niso enakovredno zastopana na bojnih linijah. Trdim, da če bi le bila pravično zastopana, potem bi bilo to največje varovalo pred uporabo vojske v dvomljive namene oziroma najvišja garancija za mir.
Argument I – Enakost življenja Razvoj civilizacije, tehnologije in blaginja terjajo tudi svoj davek. Danes smo soočeni s kruto realnostjo, in sicer da so finančne, socialne in materialne razlike med različnimi sloji vse bolj poglobljene. (op. a. Mogoče so prav te razlike tudi delni vzrok teh dosežkov.) Kljub naravnanosti sistema, da odpira priložnosti in daje možnost manjšanja teh razlik, obstaja področje, kjer te razlike ne morejo biti niti spregle-
Še več, gre za deljenje skupne usode, da enkrat vselej nastopamo v življenju kot enaki, z ramo ob rami. Namesto da eni za svoje preživetje zastavljajo svoje eno življenje, drugi pa svoje številno premoženje. Zato močno verjamem, da v tem
24
