RaR Naših trideset let Letos praznujemo sto let, kar je lord Baden Powell popeljal skupino mladih angleških fantov na prvo taborjenje. Tako je svoje vojaške izkušnje združil z gozdovniškim načinom življenja pisatelja in slikarja Ernesta Thompsona Setona, ki je nekaj časa preživel tudi med kanadskimi Indijanci. Svoje izkušnje in znanje sta prilagodila mladim takratnega časa, a veliko njunih modrosti velja še danes. K nam jih je s skavtsko-taborniško idejo prenesel prof. Pavel Kunaver – Sivi Volk, ki je navdihoval mnoge generacije mladih. Ponosen sem, da sem nekaj taborništva doživel tudi z njim. Pred nekaj dnevi sem brskal po škatli, ki sem jo privlekel iz omare in si ogledoval slike s prvega taborjenja čete Prvi strel v Ribnem. Bilo je to leta 1982. Zdelo se mi je, kot da je bilo to včeraj, mogoče predvčerajšnjim. Je res preteklo že toliko časa? Kadar se pogovarjam z našimi mladimi na seji rodove uprave ali na kaki akciji in pogovor nanese na dogodke izpred toliko in toliko let, se jim zdi, kot da sem posegel v pra zgodovino. A, to je bilo pa leta 2 pa 3, rečejo in se mi nasmejijo. Še dobro, da jim ne pripovedujem o svojem prvem taborjenju v Bohinju pred skoraj petdesetimi leti, ko nas je profesor Pavel Kunaver popeljal proti Krnu in nam govoril o Soški fronti. Kje je že vse to?!
Šele v takih trenutkih pomislim, da je Sava čez tacenske brzice odnesla res že mnogo vode in se je skozi taborniške vrste v Rašiškem rodu zvrstila že dolga vrsta mladih, ki je s seboj v življenje gotovo odnesla tudi delček ljubezni do narave, vsaj delček tistega, kar smo jim skušali posredovati. Toliko taborjenj je že za nami, da
moramo prav pomisliti, kje vse smo bili in kdaj je to bilo. Da sem sam toliko let lahko posvetil taborništvu, je gotovo tudi zasluga moje Lili (tudi prof. Kunaverju je ves čas stala ob strani njegova „gospa Jeti”), ki sem jo pred petindvajsetimi leti po nekaj letih zakona pripeljal v taborniške vrste in vanje vključil tudi oba najina otroka. Ko pogledam še stare sezname in vidim, kdo vse je bil z nami, vem, da je naše seme padlo na plodna tla. Da je tako, pričajo tudi njihovi nasledniki, ki so nekateri že nekajkrat taborili z nami in vpijali čare taborniškega življenja. Da, kar nekaj staršev naših sedanjih članov, ki so ostali v tem okolju pod Šmarno goro tudi po končanem šolanju, je svoje otroke vključilo v taborniške vrste. Prepričan sem, da se bodo dobre izkušnje nadaljevale in bo naš Rašiški rod živel še naprej. Prepričan sem tudi, da bo vsak s ponosom lahko rekel, da je član tega rodu, ki ga ne poznajo le širom po Sloveniji, ampak tudi precej dlje. Hvala mojemu prvemu vodniku Stašu Graparju, da me je zastrupil s taborništvom, hvala prof. Pavlu Kunaverju za mnoge življenjske nauke, hvala moji Lili za potrpljenje in podporo pri delu s taborniki, hvala vam, Rašičani, ki ste najboljši takrat, ko je najtežje, in me vedno znova navdajate s ponosom, ko s svojim delom dokazujete, da taborništvo ni le mladostniška težnja po avanturi, temveč način življenja, vreden vsakega mladega človeka. Dušan Kulovec – Kuli, starešina Rašiškega rodu
30 let Zgodovina Rašiškega rodu Začetek taborništva v Šmartnem pod Šmarno goro sega v šestdeseta leta, ko je na osnovni šoli v Šmartnem krajši čas delovala samo stojna Četa šmarnogorskih srn. Septembra 1973 je Odred Rožnik ustanovil na šoli novo taborniško enoto in jo po znani partizanski akciji pod Pšatnikom imenoval Četa prvi strel. V njej sta aktivno delovala takratna učitelja Lelja in Jože Kotnik. Skupaj z Odredom Rožnik so se šmarski taborniki udeleževali taborjenj v Rovinju. Po nekajletnem delu je taborniška dejavnost na šoli zamrla.
poletja so na vodniški tečaj v Nevlje pri Kamniku odšli Ivo Lukša, Sani Čampa, Simona Štrukelj, Barbara Nahtigal in Gregor Kermauner. Čeprav še s pomanj kljivim taborniškim znanjem, zato pa s toliko več elana, so začeli jeseni delovati kot vodniki.
Septembra 1981 Urša Ščavničar in Damjan Čižman, Ribno 1985 se je v šmarski Čeprav iz istega šoli zaposlil Dušan rodu, četi nista imeli skupnih taborov, saj je Kulovec – Kuli in Vodičane vleklo v Rovinj, Šmarčane pa v Ribno. nova enota z enakim Z Martininim odhodom iz Vodic je aktivnost imenom je ponovno tamkajšnje čete počasi usihala. Sedež odreda se zaživela. Pridružila se je leta 1987 preselil v Šmartno in nato v Tacen. je takrat najbližjemu političnih rojstnodnevna torta Četi prvi strel, 1982 Rašiškemu odredu Zaradi dogodkov leta 1991 iz Vodic, ki ga je uspešno vodila dolgoletna tabornica Martina Kovič. Rašiški odred je bil je Zveza tabornikov ustanovljen 9. decembra 1977, ko je prerasel iz Slovenije postavila Rašiške čete po treh letih delovanja v okviru nov osnovni program, odredi pa so se pre Odreda Rožnik. imenovali v rodove. scoutball, zlet ZTJ, Beograd 1987 Kot pomočnik Prelomni datum za ravnatelja je bil Rašiški rod je bil 4. november 1991, ko smo se Dušan Kulovec po dolgem času spet sestali na rodovi seji. Kuli zadolžen za delo je začel delo s povsem novo, pomlajeno ekipo. interesnih dejav nosti. Sestanke z vodi je imel vsak dan, včasih tudi s tremi zapo redoma. Sprva je članstvo štelo 140 otrok v 12 vodih, od katerih se jih je 36 udeležilo prvega samo stojnega četnega tabora v Ribnem zmagovalci Save Bohinjke, Ribno 1986 Janez Snoj postavlja vhod v tabor, Ribno 1983 pri Bledu. Konec
RaR
Rašičani in Beli bobri na izletu v Krapini, 1985
Ob pobudi načelnice Simone Strgulc smo z vodovimi sestanki začeli tudi na Brodu. Izšla je prva številka rodovega glasila Brzice – preprosta, kot se za prvo številko spodobi. Taborjenje na Rogli 1992 je imelo več kot 90 udeležencev. Prvič smo organizirali Čistilno akcijo Šmarne gore, ki je postala tradicionalna. V Tacnu se je začelo sodelovanje z domačini in odtlej sodelujemo na več krajevnih prireditvah,
ajanje podnevi in zbujanje po zadnji noči na taboru
posebno na kresovanju na predvečer Dneva državnosti. Leta 1995 je klub SJ z Andrejem Težakom na čelu odšel na zelo zahteven zimski bivak na Roglo. Prvič v zgodovini rodu smo kupili 10 šotorov. Leta 1996 je bila ustanovljena Mestna zveza tabornikov Ljubljana, v katero smo pristopili tudi mi. Takratni načelnik Tine Koloini je izdal Večni ogenj, še vedno aktualen taborniški priročnik.
na Republiškem orientacijskem tekmovanju, ki je pomenila začetek velikih tekmovalnih uspehov. Čistilne akcije se je udeležilo rekordnih več kot 350 tabornikov. Jeseni 1998 je načelništvo prevzela Maruša Mrak in število aktivnosti ter članstvo so zdravo naraščali. Na Nočnem orientacijskem tekmovanju 1999 smo osvojili prvo skupno zmago. Leta 2000 smo tabor PP končali s petdnevnim pohodom iz Črnomlja do Ljubljane in očitno preživeli, saj je jeseni pod Metinim vodstvom začel delovati novi klub PP. Ko je jeseni 2001 načelništvo prevzela Meti Buh, nas je bilo dovolj, da smo začeli delovati tudi na šoli v Pirničah. Bili smo zelo aktivni in smo izvajali tudi večino večjih akcij znotraj Mestne zveze malica na izletu, 1988 tabornikov. Začele so se akcije v tujini. V naslednjih letih je načelnica kluba PP Tina Leskošek organizirala prvo majske izlete v Plitvice, Bosno ter v Srbijo in Črno goro. Miha Veršnjak je izpeljal ekskurzije GG na Dunaj, v Budimpešto in v Prago. Na slovenskem zletu v Tolminu leta 2002 so naši vodniki prvič priredili šov z bruhanjem ognja, spretnostjo, ki so jo do danes razvili že v pravo umetnost. Leta 2003 nas je bilo v rodu največ do sedaj, 220. Isto leto smo zaradi uvedbe
Leta 1997 smo s Postojnčani zadnjič organizirali skupni tabor v Šentrupertu z udeležbo kar 150 tabornikov. Fantje so ródu priborili prvo zmago klub SJ med štiridnevnim izletom v Haloze, april 1996
30 let
rašiški bruhalci ognja v akciji
devetletke izgubili prostore v OŠ Šmartno, zato nam je župnik odstopil sobico nasproti pošte, ki je za dve leti postala naš dom. Rod je zelo uspešno vodila Urška Bergant. Največji zalogaj leta 2004 je bila organizacija ROT-a, uspešno izpeljana pod vodstvom Gregorja Travna, ki je naslednjo jesen postal rodov načelnik.
foto Urša Bergant dolgoletni starešina rodu Kuli in njegova Lili
dobili od Mestne občine Ljubljana. Vodovi sestanki žal spet potekajo kar po razredih osnovnih šol. Leta 2007 imamo 19 vodov na treh šolah.
Kljub uspešnemu delu vodstva je do leta 2005 članstvo zopet upadlo na dobrih 100, akcije pa so začele odpadati zaradi premajhne udeležbe. Prenehali smo izdajati Brzice, prvič pa je foto Aleš Cipot izšlo novo glasilo Rašiček. vodstvo rodu na taboru ob Lahinji, 2002 Na tabornem prostoru ob Lahinji so stekle prve delovne akcije. Kljub Kot je v navadi, smo se tudi letos udeležili upadu članstva nas je leta 2006 ob Krki taborilo številnih akcij. Od orientacij imamo najraje NOT 85, številni PP-ji pa so se udeležili Roverwaya in ROT, ki sta taborniški tekmovanji z največjim v Italiji. Zaradi prenove prostorov nasproti ugledom. Udeležimo se ju s številnimi ekipami pošte smo sobico izgubili. Rodova uprava zdaj in letos smo že drugič dosegli skupno zmago sestankuje v Gameljnah, kjer smo prostore na obeh tekmovanjih. Vsa ta leta delujemo tudi na lokalni ravni s postavitvijo kresa, zbiralnimi akcijami papirja in čistilnimi akcijami, redno organiziramo krvodajalske akcije, piknike, čajanke, tekmovanja in številne izlete. Najmlajši PP-ji letos snemajo prvi taborniški film in pomlajeno vodstvo prinaša rodu svež zagon in optimizem. Meti Buh brhki Rašičanki v uradni opravi ROT-a 2004 foto
Meti Buh Gašparič, Aleša Mrak in Živa Herga
RaR Bivši načelniki in načelnice rodu
Ivo Lukša od 1987 do 1989
foto
Kuli
Simona Strgulc od 1992 do 1993
foto
Dušan Kulovec 1990
Gašper Furman
Meti Buh od 2002 do 2003
foto
Miran Vene 1991 in 1994
Bubi
Tine Koloini od 1995 do 1998
foto
Blaž Vehar
Urška Bergant od 2004 do 2005
foto
Blaž Vehar
Maruša Mrak od 1999 do 2001
foto
Urša Bergant
Gregor Traven 2006
30 let Naš znak in himna Avtor znaka Rašiškega rodu je dr. Janez Bogataj. V ospredju so ognjeni zublji, ki ponazarjajo požig vasi Rašice v drugi svetovni vojni. Črne črte predstavljajo bodečo žico okrog Ljubljane, v ozadju pa vidimo vzpetino Rašico in reko Savo. Na željo rodu sta Blaž Vehar in Aleša Mrak pred petimi leti znaku dodala živahnejše barve.
Tudi naša himna je še vedno zelo partizanska in do naslednje obletnice morda pričaka poso dobitev. Stara ali ne – z veseljem jo zapojemo ob vsakem večernem ognju.
Rašiška četa, v boj so tvoji šli junaki in slavni tvoj preboj je vzor bil četi vsaki. Zdaj gremo za teboj mi taborniki zvesto, pripravljeni takoj braniti vas in mesto. Veščin in spretnosti se radi vsi učimo, pozimi smučamo, poleti taborimo. Ob ognju pojemo, obujamo spomine in si želimo vsi, da čar teh dni ne mine.
foto
vodstvo rodu na taboru v Lenartu, 2007
Urša Bergant
RaR Taborjenja in zimovanja Taborniki se po aktivnem delu čez leto vsako poletje odpravimo na taborjenje. Večinoma organiziramo dva tabora za različne starostne skupine, enega za MČ-je in GG-je, drugega pa za PP-je. tabor
zimovanje
‘87
Zlet ZTJ v Beogradu
-
‘88
Bohinj
-
‘89
Ribno pri Bledu
-
‘90
Ribno pri Bledu
-
‘91
-
-
‘92
Rogla
-
‘93
Gornji Grad
Javorniški Rovt
‘94
Žaga, Kolpa
Gore nad Hrastnikom
‘95
Gozd Martuljek
Gore nad Hrastnikom
‘96
Logarska dolina
Slivnica
‘97
Draga pri Šentrupertu
Golte
‘98
Ribno pri Bledu
Mirna gora
‘99
Soča
Bloke
‘00
Pusti Gradec, Lahinja
-
‘01
Obretanovo, Koroška
Planika, Pohorje
‘02
Geršiči, Lahinja
Glažuta, Pohorje
‘03
Krivoglavice, Lahinja
Stavča vas
‘04
Čezsoča
Stavča vas
‘05
Završe pri Mislinji
Glažuta, Pohorje
‘06
Podgozd, Krka
-
‘07
Lenart pri Gornjem Gradu Pšenk nad Idrijo
foto
večerni taborni ogenj
Vsako leto se odpravimo na novo lokacijo. Letos smo odšli v Lenart pri Gornjem Gradu. Prvič smo poskusili s pustolovskim pohodnim bivakom za GG-je. Doživeli so nepozabne in naporne tri dni, ki jih je kvarilo le slabo vreme, a dobre volje vseeno ni zmanjkalo. Na tabornem prostoru so se jim pridružili še MČ-ji in nato se je tabor pričel odvijati s polnim zagonom.
foto
Urša Bergant
Urša Bergant
Običajen dan na taboru se začne z jutranjo budnico, ki je lahko prijazna pesem, zaigrana na kitaro, ali pa glasen žvižg taborovodje. Temu sledi jutranja telovadba, ki nas vse dodobra zbudi. Pozajtrkujemo in urejeni se odpravimo v jutranji zbor, kjer dobimo napotke za dogajanje čez dan. Dopoldanski in popoldanski program vključuje najrazličnejše aktivnosti, kot je preživljanje časa z vodom v vodovem kotičku, ogled bližnjih kmetij in aktivnosti na njih, orientacija, izdelava pionirskih objektov, razne adrenalinske dejavnosti, proga preživetja ter še marsikaj drugega. Vmes imamo kosilo in čas za počitek, zvečer pa se zberemo v večernem zboru. Skupaj se odpravimo k tabornemu ognju, kjer preživimo preostanek dneva. Pojemo pesmi, spremljamo nadaljevanke, razne skeče in sodelujemo pri programu. Že vrsto let se za naše želodčke s polno paro trudi kuhar Marko, ki poskrbi, da nihče ne ostane lačen. Kljub občasnim zamenjavam, njegova kuha (in humor) ostaja brez primere. foto
Urša Bergant
30 let V letu 2003 smo že tretjič taborili ob reki Lahinji, tokrat v kraju Krivoglavice. Prostor in ljudje v tamkajšnji okolici so nas tako navdušili, da smo začeli razmišljati o nakupu prostora v tem delu Slovenije.
foto Urša Bergant šege in navade: indijanski dan, taborniške poroke
Leta 2004 se je v Sloveniji prvič odvijal tudi vseslovenski zlet tabornikov za GG-je – Pow‑Wow, ki smo se ga Rašičani udeležili v velikem številu. Zato smo tabor za MČ-je združili s taborniki iz Postojne. Izbrali smo si prostor v Posočju v kraju Čezsoča, kjer se je ravno takrat zgodil močan potres, vendar nas ta ni odvrnil od tradicionalnega tedna v naravi.
foto
Urša Bergant
Na taboru v Podgozdu 2006 smo bili za spremembo deležni le pol ure dežja. Udeležba je bila res številna. V bližini so bili še taborniki iz Cerkna, s katerimi smo preživeli del programa. V letu 2007 je poleg standardnega tabora foto Urša Bergant potekal tudi tabor proga preživetja za starše s taborovodjo Katarino Smolej. Glede na odzive je tabor odlično uspel, saj so se starši povsem vživeli v taborniški način življenja. Starši so obljubili aktivno sodelovanje v bodoče, naredili pa so tudi ekipo za ROT in se za prvič odlično odrezali. Po dveh letih smo tudi vodniki in ostali PP‑ji spet imeli čisto svoj tabor. Pripravili smo ga skupaj z Rodom močvirskih tulipanov in Rodom foto Kuli podkovanega utrinek s tabora za starše krapa. Tabor je potekal v Podvolovljeku, imeli smo sedem dni sonca, bivak, kjer smo spali na 1700 m, in še pravi ŽVN (življenje v naravi), ko smo si morali sami pripraviti in speči piščanca. Naredili smo gugalnico in savno, se preizkusili v kmečkih igrah, predvsem pa se zabavali in med sabo močno povezali.
kitare za pravo vzdušje
Na taboru v Završah pri Mislinji v letu 2005 so nas presenetile obilne padavine. Deževalo je sedem dni skupaj. Zalilo nam je kuhinjo in nekaj šotorov, blato je bilo vsepovsod in ker je nekaterim zmanjkalo suhih in čistih oblačil, so nam v domu za upokojence prijazno pomagali in nam jih oprali. foto
Urša Bergant
RaR Zimovanja organiziramo skoraj vsako leto, od zimovodje in ostale ekipe pa je odvisno, ali je zimovanje smučarsko ali nesmučarsko. Na prvih večino ur preživimo na smučišču, na drugih pa imamo več časa za ostale zimske dogodivščine, če nam je vreme naklonjeno. Takrat se sankamo, kepamo, postavljamo snežene može, gradove in se igramo ostale zimske igre. Dolgo časa smo zimo vanja organizirali med božičem in novim letom. Zaradi maj hne udeležbe smo se letos odločili za nekaj novega. Tako smo prvič poskusili z vikend-zimovanjem. Prestavili smo ga v februar, na konec foto Sini tedna, in udeležba je bila precej večja. Zaradi krajšega zimovanja je bil program toliko bolj strnjen in zanimiv. Vreme nam je ponagajalo in nismo imeli snega, zato smo se znašli po svoje in izdelovali svečke, bakle, se igrali igro napad na tabor, v kuhinji pripravljali dobrote, se naučili novih taborniških spretnosti in foto Sini skupaj preživeli večere, animator Martin polne zabave ob kitari. Zala Herga, Helena Ločniškar in Špela Zmrzlikar
Izbor akcij zadnjih let akcija
organizator
rodov izlet: Čateške toplice
Ajda Drozg, Jure Dacar
rodov izlet: Turjak, Taborska jama adrenalinski park za GG in PP
Tina Česenj, Gregor Traven Tina Leskošek, Peter Rink
izlet PP: Bosna
Tina Leskošek
tabor MČ: Krivoglavice, Lahinja
Peter Rink, Irena Evačič
tabor GG/PP: Krivoglavice
Primož Buh, Blaž Vehar
ČAŠG izlet GG: Budimpešta
2003
rodov izlet: sankanje na Jezerskem
Meti Buh, Živa Herga Gregor Traven, Miha Veršnjak
ekstremni bivak rodov izlet: Prekmurje
Žiga Velišček
izlet PP: Črna gora
Tina Leskošek
1. tradicionalna krvodajalska akcija
Gregor Traven
tabor MČ: Čezsoča
Katarina Smolej + RKV
tabor PP: Čezsoča
Tina Leskošek, Blaž Vehar
organizacija ROT-a
Gregor Traven
ČAŠG
Mina Stojilov
rodov izlet: Vogar, vodni park zimovanje: Stavča vas
2004
rodov izlet: Tamar
zimovanje: Pohorje (z RR)
Špela Zmrzlikar
2005
ekstremni bivak: Pozabljeno
Maj Luzar Jure Zmrzlikar, ki ga ni bilo
1. delovna akcija na rodovem prostoru
Gregor Traven
bivak GG: Borovnica
Gregor Traven
1. PLUNK
2006
Katarina Smolej Jure Zmrzlikar Katarina Smolej Katarina Ferlin, Anja Drešar
papirnorija
Katarina Bačnik, Anja Drešar
rodov izlet: idrijski rudnik
Monika Tominšek, Zala Herga
zimovanje: Pšenk nad Idrijo ČAŠG
Gregor Traven
tabor: Lenart pri Gornjem Gradu tabor PP: Podvolovljek Sini
Gregor Traven Jure Zmrzlikar
rodov izlet: sankanje in kopanje
izlet v neznano
foto
Manja Zalaznik, Jure Zmrzlikar
Gregor Traven, Luka Snoj
tabor MČ/GG: Završe pri Mislinji tabor PP: Završe pri Mislinji
Neža Buh
Špela Trček, Maruša Pirnat
ekstremni bivak Janče
tabor MČ/GG: Podgozd, Krka
10
Vid Kulovec Miha Veršnjak
2007
Monika Tominšek, Zala Herga Gregor Traven + RMT, RPK, RAJ
ČAŠG – čistilna akcija Šmarne gore PLUNK – pomočniki laufite u naravo kuj
30 let Rodovi glasili
Kot vse organizirane skupnosti, smo seveda tudi v Rašiškem rodu potrebovali glasilo, ki je seznanjalo naše člane z dogajanjem v rodu. V prvi polovici devetdesetih so po nekajkrat na leto izhajale Brzice – časopis z informativno in zabavno vsebino, ki so ga ustvarjali tako člani kot tudi vodstvo rodu. Leta 1998 sta Brzice po dvoletnem premoru spet obudila Meti Buh in Blaž Vehar. Kasneje so bili uredniki Miha Veršnjak, Tina Česenj, Neža Buh in Urša Remžgar. Zadnje je izdal Gregor Traven decembra 2004 s posebno temo – Republiškim orientacijskim tekmovanjem. Vmes so izhajale taborne Brzice, polne utrinkov s taborjenj, ki so nam pričarale taborno vzdušje tudi po koncu poletnih dni.
Kmalu zatem je Gregor ponovno poprijel za uredniško delo in začel ustvarjati našega Rašička. Ta je precej krajši od Brzic in izhaja približno enkrat mesečno. Njegov namen je obvestiti naše člane, kaj se bo dogajalo v prihodnje, in jim poročati s prejšnjih akcij. Vsako leto tudi uvedemo kakšno novo stalno temo. Delimo ga na osnovnih šolah Šmarno, Brod in Pirniče. Vsem je dosegljiv tudi na rodovi spletni strani. Tam kliknite na „uporabno“ in prikažejo se vam Rašički drugega in tretjega letnika. Po dveh letih sva Gregorja zamenjala Jure Dacar, ki Rašička grafično oblikuje, in Helena Ločniškar, ki zbiram članke naših nadebudnih članov in vodnikov. Upamo, da bo Rašiček še naprej koristen za naše člane in da jim bomo na obraz privabili kakšen nasmešek ob spominih s preteklih akcij. Helena Ločniškar
11
RaR Rašičani na taborniških tekmovanjih Prva zmaga rašiške ekipe na ROT-u je prišla tik pred dvajsetletnico rodu, od takrat pa vztrajno nabiramo pokale in osvajamo najvišja mesta. Letos so PP-ji po desetletnem postu ponovili uspeh in se rešili zbadanja deklet. Tekmovalnosti nam ne manjka in rašiška zagnanost se prenaša iz generacije v generacijo. Ne verjamete? Oglejte si nekatere naše uspehe v zadnjih petih letih: dosežena mesta
Glas Jelovice
GG-ji 1. in 2., PP-ji 3.
2003
tekmovanje NOT ROT Žabori
PP-jke 1., grčice 1., PP-ji 6. in 12., grče 13., skupno 1. grčice 1., PP-jke 2., PP-ji 7., grče 7., skupno 1. GG-ji 1. PP-ji 2.
NOT
PP-jke 1., grčice 1., PP-ji 3., grče 16., skupno 1.
državni mnogoboj ROT
2004
Glas Jelovice
GG-ji 3. mesto glavni organizator, zmaga na celi črti PP-ji 1.
Glas Jelovice
GG-ji 1., PP-ji 2., GG-jke 4. in 7.
NOT ROT ZNOT NOT ROT ZNOT NOT ROT ZNOT
2007
Glas Jelovice
2006
Glas Jelovice
2005
ZNOT
grčice 1., PP-jke 2., PP-ji 2., grče 17. in 22., skupno 1. PP-jke 1. in 6., grčice 1., PP-ji 4., grče 12., skupno 2. PP-ji 1. GG-ji 1. PP-ji 1., PP-jke 7., grčice 3. in 5., skupno 3. grčice 1., PP-ji 2., PP-jke 3., skupno 3. PP-ji 1. PP-jke 1. PP-ji 1., grčice 2., PP-jke 4., grče 25., skupno 1. PP-ji 1. in 12., grčice 2., PP-jke 1., grče 12., skupno 1. GG-ji 1.
N – nočno, R – republiško, Z – zimsko, O – orientacijsko, T – tekmovanje
foto
nizki štart grčic na ROT-u v Domžalah, 2006
12
Meti Buh
30 let
foto
Sini
ekipa Majkemi
foto
Meti Buh
Karfjole ljubezni
foto
Sini
13
RaR
Kako smo izpeljali ROT Republiško orientacijsko tekmovanje ni le najprestižnejša taborniška tekma v letu, ampak za organizatorja tudi obilen zalogaj. Mi smo se ga lotili pozno poleti 2003, ko smo se na dvorišču naše načelnice odločili kandidirati za prevzem organizacije ROT-a 2004. Seveda smo pre mlevali naše sposobnosti in „kadrovsko moč”, se odločili, da Rašičani to zmoremo in kmalu po soglasju ZTS začeli s sestanki in pripravami. Do 24. septembra je bilo še dosti časa, predvsem pa veliko dela, zato smo osnovali 25‑člansko ožjo organizacijsko ekipo, v kateri smo predvsem starejši člani rodu prevzeli različna področja vodenja – finance, logistika, prehrana. K sodelovanju in pomoči pri končni izvedbi tridnevnega tekmovanja smo povabili tudi tabornike iz drugih rodov, saj 75-članskega osebja le nismo mogli zagotoviti foto Meti Buh sami. čaj za tekmovalce
14
Z marljivim celoletnim delom nam je uspelo. Rašičani smo se povezali in pridobili mnogo novih izkušenj. Mislim, da smo ohranili kvaliteto prejšnjih ROT-ov, dodali tudi nekaj svojega (med drugim na tekmo povabili zunanje tekmovalce) in tako 41 ekipam iz vse Slovenije v okolici Šmarne gore pripravili preizkušnjo, zabavo in prijetno druženje.
Precej bolj informativen povzetek tekmovanja lahko najdete v obliki posebne izdaje Brzic na spletni strani rar.rutka.net, kjer si lahko ogledate tudi fotografije. Gregor Traven, vodja tekmovanja foto
Urša Bergant
Na koncu je seveda najpomembnejše tekmovalčevo doživetje našega ROT-a. Sledi nekaj izpovedi: Fajn organizacija in proga, samo vreme ste nefer naštimal. Ulilo se je ravno, ko sem potegnila ven papir za skico. Jesa, RHV Na Rotu mi je bilo zelo všeč, saj nas vsaj enkrat niso priganjali, da moramo nujno kaj narediti, ampak smo delali kljub vremenu, ki nam ni bilo name njeno. Imel sem se zelo zelo mokro in zelo zelo mrzlo, pa vendarle lepo. Jure Dacar, RaR foto
Sini sori, pice ni več sploh
30 let Res ne vem, če se je imel kdo boljše kot Pirančani! Mi smo bili v Mengšu v močvirju, na avtocesti, v karjoli … kje nismo bili? Meni je bilo mega, letos smo bili prvič, to pomeni, da je bilo ogrevanje in bomo drugo leto zmagali. Jljni, pazite se! Daša, RSM
Spletna predstavitev Rašiškega rodu Spletna stran našega rodu je svoje korenine pognala davnega leta 2001. Zasnovala in postavila na strežnik RutkaNET jo je Katarina Smolej. Na spletni strani je bil koledar akcij, predstavitev rodu z njegovimi člani in vodi, slike z akcij ter razni dokumenti in povezave. To je bil pomemben korak k boljši obveščenosti naših članov in staršev. Že leto dni pa je stran prenovljena, novi avtor sem obdržal prikupne ikone, malo premetal vsebino in postavil sistem, ki omogoča preprosto urejanje vsebine celemu vodstvu rodu.
foto
Meti Buh
RSM-jevci s samokolnico
… Drugače pa bi se zahvalil Rašičanom (in vsem ostalim) za prijetno tekmo, za vso mokro praprot in mokre gojzarje, za opečen jezik od golaža, za sonček na krokiju in še en našitek v moji zbirki. Še posebej pa bi pohvalil kontrolorke in kontrolorje iz KT signalizacija za grče za piškote in sendviče, ki so jih delili z nami in tako ubogi tekmovalski duši pomagali, da se malo priveže, ter za vso ostalo prijaznost. Če bi bili vsi taki, bi se že zaradi njih splačalo priti švicat nekam za dva dni. Vindi, XI. SNOUB
Dela še nisem dokončal. Kadar najdem kakšen debel kos časa, se posvetim temu projektu. Vseeno pa vas vabim na ogled naše spletne strani, kjer že nekaj časa lahko spremljate obvestila o akcijah, izveste kaj novega o nas in taborništvu, si ogledate fotogalerije in še kaj. Prijetno deskanje! Gregor Traven, skrbnik strani
http://rar.rutka.net foto Meti Buh Aljo (RMT) na minskem polju
15
RaR Taborniški film – Izgubljeni v gozdu Projekt taborniškega filma je začel nastajati konec lanskega leta z idejno zasnovo Luke in Jake. Prvotno bi morale v filmu nastopati čisto druge osebe. Njihove značajske razlike bi bile mnogo večje – vsak lik bi predstavljal skrajnost v človeškem vedenju – pa tudi igralcev bi bilo več. A kmalu nam je postalo jasno, da takega voda v resnici ni in nima smisla delati nekaj, kar ne obstaja. To je bil glavni razlog, da smo zgodbo korenito spremenili, le bistvo je ostalo nespremenjeno – bivak. V like smo vnesli več spontanosti. Njihove osebnosti in znanje so bili približno na enaki ravni. Z okvirnim scenarijem smo sredi junija pričeli s snemanjem. Posneli smo prizor z uvodnim sestankom in se spotoma dogovarjali o nadaljevanju filma. Prvi snemalni dan se je zaključil obetavno in že takrat se mi je zdelo, da projekt ni kar tako. Nato so prišle počitnice in tabor, kjer smo ustvarjalci dobili še zadnjega člana ekipe – Nejca. Avgusta se je končno zbrala okrepljena ekipa in posnela večino filma kar na dušek. Štirje snemalni dnevi so minili kot bi mignil. Posneli smo vse ključne prizore – odhod na bivak brez vodnika, kako se izgubimo, in naš na žalost spodletel poskus načrta za rešitev.
16
Sledilo je počitnikovanje enega člana ekipe in bilo se je zelo težko uskladiti za snemanje. Nameravali smo nadaljevati takoj, ko se vrne, a po nezgodi s kamero (pozab ljena v Črni gori) je bilo snemanje prekinjeno zaradi tehničnih težav. Kamera se ni vrnila vse do novembra, ko je bilo za nadaljnje snemanje že malce prepozno, predvsem zaradi sprememb foto Susič v naravnem okolju.
Zato smo se družno odločili za nadaljevanje snemanja prihodnje leto. In tako tudi bo. Film bom gotovo dokončali in pri čakujte pravcati spektakel, če smo lahko skromni. Na foto Susič tridesetletnici ga še ne boste videli, lahko pa se veselite kratkih izsekov in seveda predfilma, ki si ga lahko že sedaj ogledate na naši spletni strani. Zagotavljamo vam, da boste film vsekakor lahko videli – če boste le hoteli. Jaka Pišljar Zasedba Izgubljenih v gozdu: Luka Susič, Jaka Pišljar, Nejc Smolej, Monika Hvastija in kot gostujoči igralec Luka Snoj. Za kamero je z železnimi živci čepel ali stal David Susič. foto
Susič
30 let Naš taborni prostor Taborniki Rašiškega rodu smo že nekaj časa razmišljali o nakupu tabornega prostora. Letos se nam je ta želja izpolnila, in sicer smo kupili najlepši delček zemlje v Beli krajini. Če povem bolj natančno, smo kupili najlepši delček ob reki Lahinji. Seveda je bilo treba prostor spraviti v določeno stanje in to smo vrli Rašičani tudi storili. Imeli smo že precej delovnih akcij in zaraščen prostor spremenili skoraj v raj. Če bo sreča mila, bomo lahko že naslednje leto taborili na lastnem prostoru. Za to bo sicer treba še veliko dela, ampak pustimo se presenetiti. Posebna zahvala gre našemu najboljšemu sosedu, Jožetu iz Krivoglavic, ki je nesebično pomagal pri celotni organizaciji nakupa in urejanja prostora.
foto Gregor Traven Domen in Jure zagnano urejata taborni prostor
Jure Dacar
foto Jure Zmrzlikar Jože in njegov traktor – brez njiju bi bil naš travnik še vedno neprehodna goščava.
17
RaR Jagodni izbor
Za čistilno akcijo smo se zbrali ob 9.00. Ob pol 10ih. Zelo smo sopihali. Vsi so se naslanjali na mene. Ko smo šli dol, smo pobirali smeti. Potem smo šli domov.
v eni minuti spisala Monika, Šotorčki (april 2000)
foto
Sini
Prišel je zadnji večer. Vedel sem, kaj vse me čaka, ker sem se pobratil, krstil in poročil. Najprej sem se krstil, to pa je potekalo takole: moral sem pojesti eno žlico posebne, zame dobre juhe. Pobratil sem se z Lucijanom. Morala sva spati zvezana. Poročil sem se z Mašo. Pa ni trajalo dolgo, ko sva se ločila. Martin Snoj – Pipec, Šotorčki (september 2000)
Meti Buh
Zadnji večer na taboru
foto
Zala Herga, Morski konjički (junij 1998)
Z našim vodom smo šli v Laško. Martin je Meti skoz tunkal. Midve z Anjo sva skoz težile. Veliko smo se smejali. Vlak ni čisto nič zamudil. Na koncu smo šli na sok in sladoled.
Blaž Verbič
Čistilna akcija Šmarne gore
Vodov izlet v Laško
foto
Medtem ko je rod nizal leta svojega dela, so naši taborniki odrasli. Iz medvedkov in čebelic so postali odgovorni taborniki: pomočniki, vodniki, načelniki … In kakšni so bili včasih? Sprehodite se z nami po njihovih člankih iz Brzic.
Primož Buh, SJ (junij 1998)
18
foto
V soboto smo odšli na bivak. Tam je bilo zelo lepo. Imeli so tudi mlade mucke. Zelo so bili nagajivi. Da še to ne pozabim! Skuhali smo si tudi golaž, se valjali po travi, božali mucke in vse so nas opekle koprive. Spali smo na seniku. V nedeljo pa smo se odpravili nazaj v tabor. Nina Buh, Backi (september 2001)
Sini
Na seniku
30 let Rodov izlet v Škocjanske jame
Bivak Slinčkov
Šli smo v Škocjanske jame. Najprej smo se peljali z vlakom. Prišli smo do postaje. Hodili smo zelo dolgo. Pogledat smo šli prepad in med tem je skoz deževalo. Prišli smo v gostilno. Tam smo pojedli malico. Nismo imeli vodnice Neže, ampak Jožeta in Katarino. Šli smo v jamo. Bila je zelo lepa. Ko smo šli čez most, ki je bila uspodi voda, smo prišli ven in se odpeljali z vlakom. Dobili smo foto Sini čokolado. Manca Smolej, UFO (december 2001)
Nekega lepega dne je naš vod SLINČKI odšel na bivak. In sicer smo se odpravili pod Šmarno goro. Zbrali smo se pred šolo in počakali Perota, da nam je prinesel šotorke in kotliček. Ko smo našli prostor za bivakiranje, smo postavili bivak. Nato smo zakurili in za pred jed spekli marele (gobe). Nato sta nam Neža in Urša začeli metati storže. Potem smo pojedli še zrezke in počasi odšli spat. Ponoči sta Veršy in Maja baje slišala divjo svinjo. Zjutraj smo odšli na orientacijo.
Vodov izlet v Iški vintgar … Seveda smo se malo izgubili in našli novo medvedjo votlino, ampak na koncu smo le prišli na pravo pot. In potem smo gagali čez sedem grebenov in sedem melišč … Ko smo prišli na vrh, nas je Meti razveselila s čokolado in veselo novico, da je do koče, kjer naj bi prespali, samo še kakšni dve uri. Malo smo se izgubljali, gledali na karto, šteli korake … in končno prišli do koče. Končno! Vsi smo se takoj vrgli na jogije. Ampak Meti nas je že podila zakurit štedilnik in kuhat, midva z Lucijem pa sva šla po vodo … Jure Zmrzlikar, Hitri polži plemeniti (december 2001)
Godzilla proti mestu Gozilla je šla v mesto, ker se je odločila, da bo jedla meščane, ker bo zraven njih dobila tudi ribe, nato je Godzilla pojedla Lenarta, potem so ostale še kosti. Anže in Lenar(i)t Slabe, Smrtonosne miške (april 2000)
Jure Dacar, Slinčki (december 2001)
Zimovanje Ko ne smučamo, ne sankamo in tako dalje, se temu reče prosti čas. Med prostim časom se v sobi igramo igrice. Največkrat se igramo vislice in tiho mašo. Ko pride čas za kosilo, gremo jest kosilo. Po kosilu se spet začnemo igrati. Včasih nas soba 1 povabi, naj se gremo igrat mafijo. Delali smo tudi dreamcatcherje, učili smo se tudi vozle. Na splošno smo se imeli dobro. Tadej Glavan, Rakuni (april 2003)
Sprejem v GG-je … Nato smo pojedli vsak svoj twist in sledila so vprašanja pred sprejemom med GG-je. Vsi smo šli po narejeni potki iz sveč do rablja, ki nas je malo pretepel, se postavili v vrsto in dobili zelene rutke. Sledil je odhod. Zelo mi je bilo všeč in vesel sem, da sem se letos odločil pridružiti ta bornikom in Rašiškemu rodu.
foto
Tim Turk Dermastia, Vampirji (december 2003)
Sini
19
RaR Tabor Na taboru smo kurili pa tud´ kaj zažgali Domen in David vodnika dva sta bila zelo dobra zelo smo se zafrkavali zato tega tabora ne bom pozabil kmalu se vid´mo spet zdaj pa idem v kvartet. Jaka Pišljar, Dvorni norčki (december 2003) foto
Susič
Tu pa je še nekaj cvetk, ki krasijo sicer uradni zapisnik rodovih sej: Traven se mora it postrič! Urška pravi, da smo ful pridni. Brzice so rojene!
• ← to je Tinina pamet Rašiška četa (akrostih) Radi tukaj taborimo, Ampak kaj, ko si želimo Še več sonca, dobre volje In potem nam bo šlo bolje. Še bolj pridno se učimo, Kajti vse, kar osvojimo Ali znova pridobimo, Četi naši podarimo. Eno geslo naše pravo: Taborniki, vsi v naravo, Al’ na morje, al’ v Savo! Martina Kovič
Kuli ima obleko in kravato in izgleda blazno resno. Sobica: Meti bo s prvo plačo kupila metlo. Savna pri Vidu: bil samo Traven in se imel zelo odlično. Katarina S. in Tina L. sta hoteli napisat mail, ampak ga nista, ker ga je Katarina sedaj. Nekje bo hrib, kjer se sankamo, nato se gre v vodni park kopat. Monika goflja, je odkril Traven. Treba jo je izkoristit, je pribil Zufo. 5. Razno(žka) Traven ne ve, kaj govori. Martin ima novo frizuro in mu ful paše. Predlog: Snoj predlaga kratek seminar za zapisnikarje.
20
rašiška ekipa pred tekmo v scoutballu in po njej (zlet ZTJ, Beograd 1987)
30 let
21
RaR Družina MČ Družino medvedkov in čebelic sestavlja devet vodov z devetimi vodniki in štirimi pomočniki, ki se zberemo vsaj enkrat mesečno. Pogovorimo se o prihodnjih akcijah, ovrednotimo pretekle, izmenjamo izkušnje in ideje za sestanke z našimi člani ter rešujemo morebitne težave. Pogosto se nasmejimo takšnim in drugačnim pripetljajem, ki se nam dogajajo z vodom, obvezno pa si posredujemo vse nove trače iz sveta slavnih tabornikov. Skupaj organiziramo razne izlete, piknike in srečanja, ki se zvrstijo preko leta.
foto
V prihodnjem letu nas čaka še veliko novih nepoznanih krajev, skakanja v naravi, osvojenih veščin, ustvarjalnih podvigov, zabavnih iger in vse to v dobri taborniški družbi.
22
Meti Buh
2. r, Šmartno
Manca Smolej Andrej Natlačen, Maj Ulčnik, Jan Gradišek, Miha Sešek
Urša Bergant
V oktobru smo se opremljeni z dežniki in obilico dobre volje odpravili na nepozabno dogodivščino po imenu Vesela srečanja MČ, kjer smo se zabavali na različnih delavnicah: igrali smo nogomet in med dvema ognjema, si sami ustvarili svoje rutke, se igrali pantomimo, namešali svoj vodov koktajl … Novembra smo se udeležili Fotoorientacije, kjer smo s pomočjo fotografij odkrivali skrite kotičke Ljubljane. Novembra smo na Papirnoriji zbrali do vrha napolnjen zabojnik starega papirja in pojedli slastne palačinke po skrivnem receptu našega rodu.
foto
Gepardi
Katarina Bačnik, načelnica družine MČ
Kaj radi delamo? Andrej rad kuri ogenj. Maj rad je sladkarije. Jan rad hodi v gozd. Manca rada kuha, postavlja šotor in pomaga. Jan
risal
Maj Ulčnik
Legenda podatkov o vodih:
ime voda
razred, šola
vodnik/-ca
pomočnik/-ca
člani voda
30 let Mafia
3. r, Šmartno
Ognjeno rdeči biki
3. r, Vižmarje – Brod
Tim Turk Dermastia
Nina Buh
Tilen Črešnjevec, Nejc Hostnik Boris Lieber, Žan Vode, Miha Šesek
Matic Rott, Tim Gerdin, Luka Novak, Miha Jarc, Nal Kajzer, Nik Kerčmar, Lana Erjavec, Ana Zupanc, Sara Zupančič, Tanja Šmid, Kati Liroglavšek
K tabornikom hodim zato, ker mi je zelo zabavno in imam zelo dobrega vodnika. Ime mu je Tim. Taborniki so mi všeč tudi zato, ker se bom naučil zakuriti ogenj. Miha Rad imam naravo. Komaj čakam, da bomo delali opazovalnico in bunker. Dobivamo se v gozdu, kjer imamo vodov kotiček. Ravno smo ga začeli urejati. Nejc Pri tabornikih se imam zelo dobro, ker sem tukaj s prijatelji. Do sedaj mi je bil najboljši sestanek, ko smo kurili ogenj. Vodnik je včasih malo tečen, ampak vseeno uživam. Boris Pri tabornikih je zelo fajn. K tabornikom hodim zato, ker sem bil že dvakrat na taboru in mi je bilo zelo všeč in ker sem tu doma. Tilen
Zelo mi je všeč pri tabornikih. Dobro se imamo. Komaj čakam, da bo tabor!
Kati Rada imam naravo. Nina je zelo dobra vodnica. Všeč so mi taborniki, zato ker smo v naravi.
Sara Ni mi všeč, da fantje nagajajo. Všeč mi je vodnica Nina. Pri tabornikih se bomo kaj naučili.
Ana Komaj čakam na taborjenje. Vodnica je dobra. Sem bil na akciji Vesela srečanja, zelo mi je bilo všeč.
Nik
23
RaR Ognjeni risi
4. r, Pirniče
Kul superge
4. r, Vižmarje – Brod
Jure Rajh
Katarina Bačnik
Monika Hvastija
Mina Kosec, Nejc Smodek, Martin Adam Stevens, Luka Novak, Andrej Ježek, Domen Kraševec
Maruša Pikovnik, Eva Novak, Patricija Glavač, Vini Möderndorfer, Kristjan Kostanjšek, Tim Kos, Anže Mihevc, Dejan Stevanovič, Aljaž Štih
Taborniki leta 3000 Namesto vodnikov bodo vod vodili roboti. Izgledali bodo kakor ljudje. Če bodo otroci nagajali, bodo vodniki poklicali posebno taborniško policijo, ki se bo pripeljala po zraku s svetlobno hitrostjo. Vodove kotičke bodo imeli globoko pod zemljo. V njih bo veliko računalnikov, televizij in pa živali in rastlin, ki jih bodo taborniki gojili. Na rutkah bodo namesto obročkov nosili MP3-playerje. Imeli bodo posebna očala, s katerimi si bodo lahko predstavljali, da so v gozdu. Na svetu pravega gozda ne bo več.
Naša vodnica je Monika. Njen pomočnik je Jure. Jure je zelo strog, če ga ne ubogaš, moraš delati sklece. Imamo se kul. Naš vod se imenuje Kul superge. Anže in Vini obvladata vozle. Patricija, Tjaša in Maruša
Idealni sestanek oziroma bivak Na sestanek bi prišli s kolesi. Potem bi se odpeljali na Zavrh in bi si postavili šotore in jedli golaž. Bili bi čisto sami in bi se igrali, spali in brali. Spali bi v šotorih. Ponoči bi se strašili in si ob ognju pripovedovali grozne zgodbe. Naslednji dan bi odšli domov in bilo bi konec. Anže
Ognjeni risi
24 risal
Andrej Ježek
risala
Mina Kosec
risal
Vini Möderndorfer
30 let Divje mačke in podivjane kokoši
4. r, Šmartno
Anja Drešar Karel Filip Drobne, Matija Gregorič, Nejc Gregorič, Martin Natlačen, Glorija Grže, Ajda Mikec, Maša Srovin
ZV6Z56
5. r, Šmartno
Katarina Ferlin Petra Torkar, Kaja Malalan, Julija Tomšič, Nejka Težak, Anja Torkar, Urška Cijan – Brkič, Pia Malalan, Manca Bradeško, Maruša Bradeško
Mojemu vodu je ime Divje mačke in podivjane kokoši. Ker smo bili letos na taboru in smo veliko delali, smo dobili našitke. Jaz imam štiri našitke. Našitke dobimo tudi, ko gremo na kakšne akcije ali pa se kaj učimo. Karel Filip Na taboru mi je bilo najbolj všeč, ko smo imeli lov na mamuta, ko smo bivakirali (zaradi tega, ker smo pekli kobilice), ko smo šli na progo preživetja. Všeč mi je bilo tudi, ko smo na kmetiji molzli krave. Všeč mi je bilo spati v šotorih in biti ob večernem ognju. Nejc Pri tabornikih mi je všeč, ko smo v gozdu in se igramo razne igrice. Hodim zaradi tega, da se kaj naučimo, da kaj zabavnega rišemo in delamo. Naučil sem se že vozle, zakuriti ogenj in postaviti šotor. Včasih tudi zakurimo ogenj in pečemo hrenovke ali kostanj. Matija
Maruša mična gospodična, v vseh pogledih je odlična. Pio vedno vse zanima, pa še to se dobro rima. Julija je prava suhica, zato jo vsi kličemo muhica. Manca rada ima konjička, doma pa ima že psička. Urška s smehom nas razvedri in tako smo vedno nasmejani vsi. Nejka rada ima bonbone, v torbi jih ima na tone. Rada z nami jih deli, zato jo imamo radi vsi. Anja vedno vse zna, zato je pametna za dva. Kaja rada se smeji in v plesu zablesti. Petra rada se igra, z nami zapeti dobro zna. Katarina najboljša vodnica je, zato nauči nas prav vse. Skupaj smo prav dober vod, rade gremo na pohod. Združile smo vse moči, da ta pesem zazveni. ZV6Z56
25
RaR OGR Urška Smole
5. r, Šmartno
Bor Kajzer
Tine Prinčič, Kaja Hribšek, Bor Kajzer, Luka Artelj, Luka Jež, Kaja Juras, Nejc Srovin, Anja Breznik
A veste, da imamo fantje v našem vodu bunker? Res je, imamo ga! V njem imamo jez in čez njega hodimo na drug breg, gradimo pa tudi kamuflažo. Imamo prijazno vodnico in ful kul pomočnika. Najbolje pa je, da se veliko igramo. Nejc K tabornikom hodim, ker so mi zelo všeč in se tam veliko naučim, se veliko igram in nasmejem. Naš vod se imenuje OGR in to je naša vodova skrivnost, ki jo nikomur ne izdamo. Kaja
Mi smo vod OGR. Če si zamislim, kakšni bodo taborniki leta 3000, se mi ne zdi prav zabavno. Če že ne bodo ljudje roboti, potem pa bomo vsaj cel dan čepeli pred televizijo. Če pa želimo, da se to ne zgodi, potem moramo več časa preživeti z naravo. A ja, kot sem že povedala, se imenujemo OGR. To je skrivna kratica. Ljudem povemo samo kratico, pravega imena pa ne. Pri našem vodu je res zelo zabavno. Kaja
Kako bo čez 3000 let? Takrat bo čisto drugače. Takrat bo leteča miza in jo boš samo poklical in bo katera koli prišla k tebi. Potem bodo tisti, ki bodo takrat živeli, čisto lahko naredili bunker. Vodniki bi bili vedno bolj strogi. Luka Če bi bil jaz načelnik rodu, bi bilo pri nas hudo. Ampak res ful kul! Imeli bi ful orientacij, pa tudi nekaj takih, kjer se ne bi tekmovalo. Tine
Pri tabornikih mi je zelo kul in naša vodnica je v redu. Naš bunker še urejamo. Imamo potok. V našem vodu nas je 7 tabornikov, 1 vodnik in 1 pomočnik. V bunkerju delamo kamuflažo. Luka K tabornikom hodim, ker se tam veliko naučimo in igramo. Pri tabornikih imamo tudi vodnico Uršo in pomočnika Bora. Na taboru mi je všeč hrana in celodnevni program. Zelo pa se tudi zabavamo na sestankih. Anja
26
foto
Meti Buh
30 let Njoki
5. r, Vižmarje – Brod
Monika Tominšek
Tadej Glavan
Mina Kregar, Teja Vrbnjak, Alexander Koza, Aron Režek, Anže Kozamurnik, Naja Zagorc, Brina Bernik, Neža Jarc, Pika Štih, Tim Zaplotnik, Val Nežmah, Aleš Adlešič, Aleks Vujić, Tina Lekše, Anže Rajh
Na straži… Na straži se mi je zgodilo nekaj res čudnega. V grmovju je zašumelo in v bližnji cerkvi je odbila polnoč. Plamen v tabornem ognju je ugasnil in črički so nehali čričkati. Prižgala sem svetilko in izvlekla nož. S svetilko sem posvetila na tla, kjer se je pojavila senca. Vedela sem, da ni moja. Premikala se je po taboru. Sledila sem ji. Nato je začel pihati veter in listje je začelo padati na tla. Senca je zapustila tabor in odšla po poti. Vedela sem, da ne smem iz tabora, a sem vseeno šla. Vodila me je na pokopališče. Po celem pokopališču so naenkrat ugasnile sveče. Le na enem grobu ne. Šla sem tja. Bil je grob Veronike Deseniške, na pol porušen in porasel z mahom. Zaslišala sem glas, ki je pel pesem. Kmalu zatem se je pojavilo prosojno telo, ki je plesalo okoli mene. Dvignilo me je v zrak in lebdela sem. Potem so se sveče prižgale nazaj in padla sem na tla.
Pesem o taboru Na taboru smo iskali zaklad, zato ker naš rod ima nas rad. Taborniki smo zakon in kul, zato prijav’te se, da nas bo ful. Na taboru zabavamo se, iščemo lisico, medveda pa ne. Ko pa ga najdemo, zbežimo vsi, naše bežanje odmeva vse dni. Neža
V tabor sem s svetilko pošiljala signale na pomoč in prišli so me iskat. Moje more je bilo konec. Ko sem sama, še velikokrat slišim ta glas … (domišljijska zgodba) Teja Na straži se mi je zgodilo nekaj res groznega. Videl sem čudne sence in čudne glasove. Bilo je tako grozno, da sem se skoraj podelal v hlače. Aron
Smešna pesem Ukradli smo zastavo, z veliko zabavo. Ko prihitel je Snoj, je Zala padla v gnoj. Ko pa se je moj sošolec Tim zabil v klin, smo se vsi krohotali in smejali. Tina
Ko sem bila na straži, se mi je zgodilo nekaj čudnega. Prišla je lisica in zelo sem se ustrašila. Vzela sem palico in jo odgnala. Potem je bilo spet vse v redu. Brina
27
RaR Družina GG Zbor vseh vodnikov GG Rašiškega rodu ali preprosteje družina GG se je v zadnjih letih preimenovala v „Pod kotom“. Načelovanje tej mogočni instituciji je že tretje leto moja čast. In kaj počnemo? Sestajamo se na 14 dni do en mesec na zelo spremenljivi lokaciji. Najbolj nam je všeč pri Zali doma, ne branimo se niti Helenine ali Katarinine gostoljubnosti. Pogovorimo se o stanju v vodih, o prihodnjih in preteklih akcijah, problemih vodnikov, izmenjujemo in proizvajamo ideje za program in drug drugega izobražujemo. Sem ter tja družino podaljšamo in se posvetimo kakšni specifični temi: vrisovanju, skici, signalizaciji, organizaciji bivaka, pionirstvu…
foto
Meti Buh
Že nekaj časa imamo v načrtu tudi izdajo nekakšnega priročnika z idejami za sestanke, a zaenkrat ostaja načrt v drobcih, povojih… Morda pa nam bo tridesetletna zrelost dala motivacijo tudi za to.
Jure Zmrzlikar, načelnik družine GG
Plemenite pume
5. r, Šmartno
Helena Ločniškar
Žiga Novak
Daša Čižman, Polona Koželj, Meta Cunder, Ivo Bjelčevič, Tonja Bjelčevič, Tina Habjan, Nina Habjan
Mi smo rašiške pume, rade žvečimo čigume. Pri tabornikih je vedno kul in jemo čokolado ful. V našem novem kotičku zadržujejo se pume, ki združujejo same super ume. Fanta žagata sušice, na drevesu pa pojejo sinice. Punce kujejo načrte, kako bodo pregnale krte.
Midve hodiva k tabornikom že od drugega razreda. Prvič sva bili na taboru v prvem razredu skupaj. K tabornikom hodiva zato, ker se zabavamo, igramo, se kaj naučimo in se veliko zafrkavamo ter seveda jemo čokolado. Taborniki, ITAK! =) Polona in Meta
28
foto
Meti Buh
30 let Divji medvedi Mojca Poredoš
Golo pri Igu
Tomaž Poredoš
Jan Sušelj, Blaž Blažon, Matic Dobrovoljc, Katja Sušelj, Anja Nikolič
Pri tabornikih imamo lep skrivni kotiček. Lepo mi je bilo, ko smo gledali zvezde in ko smo spoznavali vozle. Všeč mi je bil tudi sprehod do cerkvice. Jan
Naš vod je najbolj oddaljen od sedeža našega rodu, prihajamo namreč iz okolice Iga. Ideja za ustanovitev taborniškega voda tudi v našem okolišu se mi je porodila na letošnjem taboru. Z bratom sva že od zgodnjih otroških let člana RaR, a zaradi oddaljenosti nikoli nisva hodila na sestanke. Ker mislim, da so taborniki več kot le skupina, s katero preživiš teden dni v naravi, sem se odločila, da bom zbrala skupinico otrok in jim predstavila taborniški način življenja. V času počitnic sem idejo razvila ter ob spodbudi in podpori starejših tabornikov in mojih staršev ustanovila lasten vod. Srečujemo se kar pri meni doma enkrat tedensko. Divji medvedi so zelo priden in delaven vod, vsi se radi učijo in predvsem zabavajo. Včasih mi malo nagajajo, včasih pa jaz nagajam njim. Vod sestavlja le pet članov, trije fantje in dve dekleti. Preberite si še njihove misli o naših sestankih in tabornikih. Mojca
Všeč mi je, da se učimo in igramo. Najbolj mi je všeč, da hodimo na sprehode. Lepo je tudi, ko se učimo vozle. Blaž Pri tabornikih mi je zelo všeč, saj se pogovarjamo o zanimivih stvareh. Učili smo se na primer o vozlih in zvezdah. Delali smo vodov kotiček in se igrali pantomimo. Matic
29
RaR Stampeda hrčkov
6. r, Vižmarje – Brod
Lenart Slabe Filip Paradiž, Drejc Polak, Oskar Slabe, Anže Krebs Šetina
risal
Coca-Cola light in Mentosi
Skrivna pisava
Ko smo se taborniki dobili, smo šli v trgovino in tam kupili Coca-Colo light in Mentose. Prvič smo dali nekaj Coca-Cole in en Mentos v majhno plastenko in zgodilo se ni nič posebnega. Coca-Cola je le malo narasla. Ko pa je Lenart v veliko plastenko Coca-Cole stresel cel paket Mentosov, je začela Coca-Cola hitro naraščati. Lenart je skušal plastenko zamašiti, a se je trudil zaman; mokri so bili vsi razen mene, ki sem bil v kritju. Oskar
risal
30
Anže Krebs Šetina
Oskar Slabe
Ko smo se v petek zbrali, nismo vedeli, da bomo delali skrivno pisavo. Lenart je prinesel svečo, vžigalice, mleko in vatirane palčke. Vsi smo si nekaj napisali, a je Lenart ves papir zažgal, vsi ostali pa niti mili metra. Ta dan je bil najboljši. Anže
Naša zastava
risal
Drejc Polak
30 let Gajbe
7. r, Šmartno
Jaka Pišljar
Vod Gajbe na splošno Naš vod se imenuje Gajbe. Naša prejšnja vodnica je bila Meti Buh. Enkrat smo se z Meti dogovorili za bivak, ki je bil potem kar na jasi. Postavili smo bivak, zakurili ogenj na jasi in v pečki, skopani v breg, kasneje spekli pico, ki je bila odlična. Pekli smo tudi krompir v žerjavici.
Jan Šilc, Anže Prinčič, Katarina Torkar, Tjaša Baškovč, Matija Snoj
Imamo tudi vodov kotiček malo višje od jase. V njem imamo ognjišče, razgledni stolp in zavetišče. Zdaj je naš novi vodnik Jaka Pišljar, ki je bil pred tem pomočnik. V tem vodu mi je zelo všeč in upam, da bo še dolgo tako.
Katarina
Pri tabornikih sem …
Ime našega voda Naše ime, Gajbe, se je razvilo prejšnje leto, ko sva jaz in Jan nekega dne odhajala iz vodovega kotička. Tisti dan smo imeli s sabo gajbico, s katero sva se peljala po bregu navzdol. Čeprav sva se malo „pobila“, sva se zabavala. Takrat je nastalo ime Gajbice. Letos pa smo z novim vodnikom izbrali ime Gajbe, saj smo starejši in bolj izkušeni.
Anže
Tabor Tabor je bil letos zelo v redu, saj smo imeli večkrat krajo zastave. Tudi večerni programi so mi bili zelo všeč, saj so zelo dobro igrali in vsi smo se nasmejali. Ful hud je bil dan, ko smo si sami naredili kosilo in opekli čevapčiče. Najtežji je bil konec tabora, ko smo morali sami pospraviti šotore.
Ker smo veliko v naravi, se veliko naučimo, imamo veliko akcij in dogodivščin in zato, ker so ZAKON!
Katarina Ker so mi to priporočili starši in ker so face. Ker mi dajejo znanje, ki ga bom lahko v življenju uporabil.
Anže Ker k njim hodita že starejša brata in jima je zelo všeč. Pri tabornikih si pridobivamo izkušnje, ki jih lahko uporabljamo celo življenje, pa jih mogoče drugje ne moremo dobiti.
Matija
Anže
Zgodovina voda Naša prva vodnica je bila Tina Rojko, ki je potem odšla. Druga vodnica je bila Senta, ki je skoraj nikoli ni bilo na sestanek, zato smo dobili novo vodnico (Meti), ki je bila zelo v redu. Izbrali smo si zelo dober kotiček in si ga uredili, da smo se počutili kot doma. Sedaj smo dobili stalnega Jako Pišljarja.
Matija
foto
Meti Buh
31
RaR S(l)ončki
8. r, Vižmarje – Brod
8. r, Šmartno
Živa Herga
Katarina Smolej
Eva Brajer, Ina Cergol, Luka Jelačič, Andraž Zupanc, Blaž Šušteršič, Matjaž Podgoršek, Maja Klun
Živa Modic, Petja Plavčak, Ana Jeler, Tanja Kern, Klara Koželj, Ana Cerar, Nejc Govekar, Ema Bjelčevič
Taborniki so povezani z naravo. Na vodovih sestankih se zabavamo in pečemo hrenovke. Imamo zelo dobro vodnico Živo. Ina in Eva Naša vodnica je ful kul. Ful je dobro, ker je vedno kaj zanimivega in ker kurimo ogenj in pečemo hrenovke. Luka Tabornik Andraž vam bom predstavil, kaj največkrat delamo na vodovih sestankih. Največkrat sedimo ob ognju in pečemo hrenovke. Včasih tudi kolesarimo, rolamo, se sankamo in kepamo. Ne smemo pa pozabiti, da tudi pomagamo ljudem. Delamo tudi razne naloge, da dobimo našitke. Do sedaj smo jih zbrali že zelo veliko. Andraž
32
Legende
Kaj počnemo Legende? Imamo naj, najboljšo vodnico na svetu (je pa včasih malo preveč popustljiva). Na vodovih srečanjih se imamo fajn. Počnemo različne stvari: se učimo o tabornikih, igramo igre, gremo ven, skratka odlično se imamo. Že pred nekaj leti smo sklenili, da gremo v 8. razredu v kitajsko restavracijo. 1. oktobra smo se peljali z busom v Ljubljano in odšli v Kitajsko zvezdo. Tam smo se najedli kitajskih dobrot, potem pa odšli še v mesto. Imeli smo se super! Ana
Taborniki so zakon! Kar velja že od prvega dne, ko jih obiskujem. Vod Legende so res LEGENDE, ker se zmeraj zafrkavajo in spoštujejo taborniška pravila. Naša vodnica je kul, ker je blond, nasploh kul so vsa tekmovanja, ker pride veliko folka. Taborniki so zakon, Legende pa še posebej. Petja
30 let Na sestanek pridemo kot teleta in se tepemo in hecamo. Ko pride vodnica, uprizorimo živalski vrt (z glasovi). Med sestankom se popravimo in se imamo lepo. Ko je konec, pa spet (teleta in tako naprej). Ko pa je konec in smo doma, pa si rečemo: Ker hud sestanek je bil, stari ej!
Tamo vamo
9. r, Šmartno
Jure Zmrzlikar Maša Strunčnik, Sara Minič, Eva Ulčnik, Tim Souček, Anja Škulj, Klemen Šega, Marko Babič
Nejc
Zakaj hodim k tabornikom? Dobro vprašanje. Poenostavljeno: ko enkrat začneš, ne moreš nehati. Hodiš zaradi druženja, zabave, spoznavanja novih ljudi, da lahko pomagaš drugim. Fajn je tudi zato, ker se včasih „nažreš“ sladkarij za celo leto (tukaj bi lahko razmislili o smiselnosti 12. taborniškega zakona =))… Skratka, vse to in še več, če hodiš k tabornikom. Klara H5N1 Zala Herga Mitja Zakrajšek, Barbara Kunst, Nejc Smolej, Matevž Baškovč
9. r, Šmartno
Velikokrat hodimo na zanimive bivake, kjer vidimo veliko naravnih lepot Slovenije. Večkrat smo tudi izpostavljeni napadu medvedov. Na našem prostoru smo si naredili pečko, kjer pečemo pice. Včasih jih tudi naročimo iz Medo bara. Tim
risal
Klemen Šega
33
RaR /
9. r, Vižmarje – Brod
9. r, Pirniče
Martin Snoj
Špela Trček
Klemen Košir, Anže Snoj, Tilen Zelinka, Matic Babič, Tadej Glavan, Žiga Novak, Jure Rajh, Bor Kajzer
Lara Kozina, Ana Lasič, Patricija Omejc, Tjaša Radoha
Naš vod obstaja že od leta 2001. Tako smo nemogoči, da smo zamenjali že veliko vodnikov, nazadnje pa nas je pod okrilje vzel Martin Snoj, ki je naš vodnik že dve leti. Mi nimamo imena, ker smo brez domišljije, če bi pa zbirali ime po karakterju našega voda, bi bilo ime sigurno kakšni Zagrizeni basači al’ pa kaj tazga. Mi se imamo fajn na sestankih, akcije pa v večini potekajo brez nas, saj nas Martin ne obvešča sproti. Letos je drugače, saj nam Katarina redno prinaša Rašička (hvala, Katarina =).
Naša vodnica je špica.
Kaj bi še povedal … smo redni obiskovalci taborov, zimovanj. No, to je to o našem vodu, če hočete vedeti več, pa kar vprašajte, naj vas ne bo sram. Jure
34
Pikice brez Tončkov
V našem vodu noben’ga fanta ni, zato smo brez skrbi. Pikice
30 let Klub PP
foto
Urša Bergant
Da ni lepo le mlajšim članom Rašiškega rodu, pač pa tudi nam, od katerih bi se nekateri za taborniške razmere nazivali že kot „penzjonerji“, skrbi klub PP in z njim povezane aktivnosti. Klub je letos zamenjal vodstvo, članov je približno 25, novega imena še nimamo, zato je v igri še lansko „Dej kubaso“ (ja, prav imate, ideja se je porodila na pikniku).
V bistvu ne delujemo nič drugače kot vod malo starejših taborniških odvisnikov: srečujemo se ponavadi enkrat do dvakrat mesečno ob večinoma zabavnih aktivnostih – poslušamo potopisna predavanja, preizkušamo svetovno kulinariko, nobeno leto ne mine brez čokoladnega večera… Seveda se držimo tudi taborniških tradicij in nemalokrat pozimi zaidemo s sanmi na Šmarno
goro, narišemo kakšno skico terena ali se sredi noči izgubljamo na orientacijah v šmarskih/ vodiških/črnuških gmajnah. Tudi udeležba na tekmovanjih nam ni tuja: v preteklih letih smo večkrat poželi lovorike slave na Nočnem ter Republiškem orientacij skem tekmovanju, ki v taborniških krogih veljata podobno kot alpskim smučarjem Petelinji greben in Schladming.
foto
Urša Bergant
Radi rinemo okoli, tudi po tujini, specializirali pa smo se za kraje južno od rašiškega taborniškega prostora ob Lahinji: na večdnevnih izletih smo obiskali Plitvička jezera, Bosno in Črno goro. Če je koga od starejših rodov tabornikov zamikala vrnitev med „sile čvrste, strnjene v naše vrste“ … vrata so za vsakogar vedno odprta – če niso, pa pozvonite! Miha Veršnjak, bivši načelnik kluba PP
foto
Urša Bergant
foto
Urša Bergant
P.S.: Po petih letih je vodenje kluba PP ponovno prevzela predstavnica nežnejšega spola. Ker pa se Buhova Neža trenutno potepa po Kambodži, boste morali počakati na njen prispevek do naslednjega biltena.
foto
Urša Bergant
35
RaR Način življenja London - Stansted. Ura je 2.14 in čakajoč na naslednji let se na neudobnem stolu premetavam iz enega položaja v drugega. Kovček spreminja svojo funkcijo iz stojala za noge in nazaj. Sprijaznim se, da bom to noč prebedela. Spomnim se neprespanih noči v družbi taborni kov. Namesto hladnega prepiha si zaželim toplega tabornega ognja in tujce, ki ležijo okoli mene, bi takoj zamenjala za znane prijateljske obraze. Misel, da bi še tako neprijetno noč rešila povsem navaden armafleks in mehka spalna vreča, je domača le pravemu taborniku. In kdaj se človeku porodijo takšne ideje? Moj prvi pravi stik s taborniki sega šele nazaj v osmi razred. V teh letih sem se naučila orientirati po gozdu, postavljati pionirske objekte, skuhati golaž, zavezati kakšen vozel in zakuriti ogenj. Tako sem se počasi iz nadebudne članice prelevila v načelnico Rašiškega rodu. Biti načelnica tridesetletnega rodu je velika odgovornost in hkrati čast, da je pred mano že toliko generacij uspešno prenašalo tradicijo taborništva v našem kraju in lahko tudi sama pripomorem k njenem nadaljevanju. Zavedam se odgovornosti, ki je hkrati izziv, da mlajšim generacijam približam taborniška načela, zbujam ljubezen do narave, prizade vanje za strpnost in nas povežem v svojevrstno družino. Družino, ki gradi in si nabira lepih spominov, ki dajejo moč in prikličejo smeh na obraz tudi v manj prijetnih trenutkih. Kdor sprejme takšen način življenja, je pripravljen, da poleti v svet. Katarina Smolej, načelnica rodu
36 foto
Urša Bergant
foto
Urša Bergant