Taborni{ki zdravo! Dragi Bi~kovci, star{i in prijatelji na{ega rodu, veseli nas, da skupaj praznujemo petdeseto obletnico taborni{kega rodu Bi~kova skala! Taborni{tvo je gibanje mladih in mladih po srcu, je dru‘enje in prijateljevanje in je na~in ‘ivljenja. O preteklosti in razvoju na{ega rodu je bilo napisano kar dosti besed, zato se bom osredoto~il na prihodnost. @elimo si, da bi z delom v na{em rodu pripomogli, da bi na{i murni, medvedki in ~ebelice, gozdovniki in gozdovnice odrasli v samozavestne, odgovorne, radovedne, kriti~ne, vesele in delovne ljudi. Na{ cilj je, da bi s taborni{kimi dejavnostmi vsakega na{ega ~lana vzgajali za odgovoren odnos do naravnega okolja in lastnega zdravja, za medsebojno strpnost, spo{tovanje druga~nosti in sodelovanje z drugimi, za spo{tovanje ~lovekovih pravic in svobo{~in ter s tem pripomogli k razvijanju sposobnosti za ‘ivljenje v demokrati~ni Sloveniji in Evropi. Da bi dosegli zastavljene cilje, si bomo prizadevali ohraniti primerno {tevilo ~lanstva (okoli sto) in sproti vzgajati vodnike, ki so in bodo sposobni in zainteresirani za delo v vodu in kasnej{e prevzemanje raznih funkcij in odgovornosti v rodu. Dejavnosti kot so izleti, tekmovanja, pohodi, sre~anja potekajo skozi celo leto. Za dejavnost rodu pa je zelo pomembno, da vsako leto organiziramo in izvedemo taborjenje, ki je vrhunec na{ega celoletnega dela. Za te aktivnosti ima na{ rod svojo opremo ({otore, blazine, posodo, ‌). @elimo si, da bi imeli dovolj kvalitetne opreme, da bi na taborjenjih lahko gostili do sedemdeset tabore~ih. Na{ cilj je tudi nakup zemlji{~a za taborni prostor,
1
na katerem `elimo urediti taborni center za na{e potrebe in potrebe sorodnih mladinskih organizacij. Pozimi se okoli trideset ~lanov udele‘i zimovanja. Kraj in ~as zimovanja nista stalna in ju spreminjamo glede na okoli{~ine vsako leto. Vsak, kdor je pre‘ivel nekaj dni v neokrnjeni naravi, v {otoru ali zasne`eni ko~i, teh dni ne pozabi nikoli. Bi~kovci imamo tudi svojo taborni{ko hi{ico, ki nam omogo~a, da delo v vodih poteka v prostoru, ki je namenjeno izklju~no taborni{ki dejavnosti. Trenutno nam sprotno vzdr‘evanje hi{ice ne dela te‘av, saj se vse, kar je nujno potrebno, tudi naredi. V prihodnosti pa bo potrebno zagotoviti sredstva za vzdr‘evanje (streha, okna, izolacija, …). Materialno se nam za prihodnost ni potrebno bati, saj je bila skrb za materialne pogoje za delo rodu vedno ena poglavitnih nalog stare{ine in starej{ih ~lanov rodu, tudi mojega predhodnika Mateja Gnidovca – ^ebele, ki mi pomaga pri mojem delu tudi sedaj in se mu ob tej prilo‘nosti tudi osebno zahvaljujem. Program dela rodu je ob{iren in raznolik, za kar gre zahvala na~elnici rodu Maji [irca, ki zelo uspe{no vodi in organizira vodnike, ti pa z vsako akcijo dozorevajo in si nabirajo izku{nje. Tudi njim gre zahvala za prizadevnost in za optimizem, ki ga vidimo.
Bi, Bi, Bi, Bi~kovci smo mi ! Jaka Fortuna Stare{ina Rodu Bi~kova skala
2
BI^KOVA SKALA Veter poje okrog sive skale, veter glasen in mo~an, se zaganja v temne smreke in jih maje dan na dan. Pesem vesela nam iz grl doni, pesem, ki bo {e mo~nej{a postala, pesem sre~nih in dobrih ljudi, tabornikov odreda Bi~kova skala. Na tej sivi temni skali se neko~ boril je fant, branil vas pod njo je hrabro, dokler ni omahnil v smrt. Zdaj pod temno sivo skalo zbira se nov – mladi rod, ki bo ‘ivel tu, v naravi in se gibal bo povsod. Skala vedno stala bo v tej gori, vedno ‘ivel bo ta mladi rod, vedno nosil bo to ime, ~astno nosil ga povsod. Pesem vesela naj iz grl doni, pesem, ki bo {e mo~nej{a postala, pesem sre~nih in dobrih ljudi, tabornikov odreda Bi~kova skala.
3
SPOMINI NA ZA^ETEK Za prvi zametek taborni{tva za Be‘igradom, brez dvoma, lahko {tejemo ustanovitev voda na 8. dr‘avni gimnaziji, za Be‘igradom, dne 3. julija 1951, ki je bil kraj{i ~as vezan na Stare{insko upravo ZTS. Prvega organiziranega tabora, pod zastavo ZTS, v I{kem Vintgarju, ki ga je vodil Hinko Pajer – Rde~i volk, od 17. do 28. julija 1951, smo se udele‘ili trije iz na{ega voda. Pribli‘no isto~asno je bilo organizirano po~itni{ko letovanje be‘igrajske mladine, v Ribnem pri Bledu, pod pokroviteljstvom DPM in zastavo Zveze pionirjev Slovenije. Vodil ga je Pavle Le{njak, priznan funkcionar TVD Partizan – Be‘igrad. Poslan sem bil na na vodni{ki te~aj ZTS, na Rib~ev Laz v Bohinju, ki ga je vodil @ivko Lov{e. Na poti v Bohinj sem se ustavil v Ribnem in ostal kak dan ali dva. Pri~eli smo snovati taborni{ko organizacijo za Be‘igradom. Naslednje leto smo priredili skupno taborjenje, pod zastavo Zveze pionirjev Slovenije, pod pokroviteljstvom DPM in po pravilih ZTS. Brez zadr‘kov lahko trdimo, da je bila Bi~kova skala spo~eta na taborjenju ob Sori, v vasi Sora, blizu Medvod.
4
Dru‘ini Planinskega orla oz. kasneje Sivega grizlija, ki je delovala na 8. dr‘avni gimnaziji, sta se, po taborjenju, jeseni 1952. leta pridru‘ila novoustanovljena dru‘ina Bobri ter klub Hrast. Tako so nastali pogoji za ustanovitev novega rodu za Be‘igradom. Ustanovna skup{~ina rodu Bi~kova skala je bila 8. marca 1953, v Osnovni {oli ob Vodovodni cesti. Ustanovno listino so podpisali: Janez [krk, dijak; Andrej Pristov, name{~enec; Pavle Le{njak, name{~enec; Janez Gjura, {tudent; Lovro Godec, strok. u~itelj; Roman Mlakar, dijak; Miklav‘ Knez, name{~enec; Pina Le{njak, gospodinja; Leopold Bab{ek, profesor ter Jana Lindnar, name{~enka; Adolf Perme in Franc Viso~nik (slednjega podpis ni povsem ~itljiv) sta bila premlada ter zaradi tega brez volilne pravice. Zanimivo je, da smo na ustanovni zbor pri{li brez vnaprej pripravljenega predloga za ime novega rodu. V razpravo se je vklju~il takratni novinar Vojko Novak in na slikovit na~in opisal bitko za Dra‘go{e, vlogo bratov Bi~ek ter dominanten polo‘aj skale nad dolino. Navdu{il nas je in soglasno smo sprejeli ime za novonastali rod. Roman Mlakar Podpisnik ustanovne listine
5
O Bi~kovi skali in Dra‘go{ah Spominska plo{~a na Bi~kovi skali je posve~ena uspe{nim bojem Bi~kovega voda med dra‘go{ko bitko. Od osrednjega dra‘go{kega spomenika je oddaljena dva kilometra, odkrita pa je bila 18. aprila leta 1981. Z Bi~kove skale je ~udovit razgled na Dra‘go{e, Rudno, Ratitovec in Julijske Alpe. Bronasta plo{~a, velikosti 70x50 cm, ima napis: V DRA@GO[KI BITKI JE BILA BI^KOVA SKALA BOJNI POLO@AJ BI^KOVEGA VODA. NA TEM POLO@AJU SO BORCI 9., 10., IN 11. JANUARJA 1942 USPE[NO ODBIJALI NAPADE SOVRA@NIKA Postavil taborni{ki odred Bi~kova skala 18. aprila 1981
6
SPOMNIMO SE: Nemci so 10. januarja 1942, drugi dan bojev, za~eli obstreljevati vas s topovi in napadati s pehoto, ki je prodrla do prvih dra‘go{kih hi{. Hrabri borci so jih potiskali nazaj. Na Jelen{~ah se je vodnik Franc Bi~ek z bratom Henrikom in s svojim vodom povzpel na skalo Jelenco, od koder so z mitraljezi obstreljevali nem{ke oddelke, ki so se bli‘ali prek Slemena. Mitralje{ki dvoboj je divjal tako silovito, da so se cevi ogrevale do ‘arjenja. @e ob svitu tretjega dne so Nemci pri~eli silovito napadati. Sku{ali so izkoristiti meglo, ki se je v presledkih valila pod skalo Jelenco in zastirala njihovo prodiranje navzgor. Nemcem je opoldne uspelo pod polo‘aji Bi~kovega voda med Jelen{~ami in Pe~mi zabiti nevarni klin med Bi~kove in ostale polo‘aje. Bi~ek je ugotovil, da bo njegov vod obkoljen, ~e se pravo~asno ne izvle~e. Premaknil je svoj vod na nove polo‘aje nad vas pod Dra‘go{ko goro in se od tam organizirano umaknil po zasne‘eni gozdni poti na Jelovico. Skala Jelenca, s katere je Bi~kov vod tako uspe{no zadr‘eval nem{ko prodiranje v Dra‘go{e, je dobila ime Bi~kova skala.
7
Od plenic do Abrahama Kje sploh za~eti? Zgodovino Bi~kovcev lahko razdelimo na tri obdobja: • pred ustanovitvijo (1951 - 1953) • delovanje rodu v Jugoslaviji (1953 - 1991) • delovanje rodu v Sloveniji (1991 - 2003)
8
Obdobje pred ustanovitvijo rodu V Sloveniji je bilo leta 1951 ~utiti mo~an tok sprememb v takratnem mladinskem gibanju. Tako je bil 22. aprila v takratni kinodvorani Union, takratni najbolj priznani in razko{ni dvorani v Ljubljani, ustanovni zbor Zdru‘enja tabornikov Slovenije (kasneje preimenovano v Zvezo). Na tem ustanovnem zboru je bil za prvega stare{ino izvoljen @ivko Lov{e, ki je kasneje postal tudi stare{ina na{ega rodu (1956).
Tabor v I{kem vintgarju
@e takrat je za Be‘igradom {tudent medicine Lazar Milosavljevi~, ki je bil ~lan Stare{inske uprave zveze, na{el skupino {tirih gimnazijcev, ki so imeli ‘eljo po taborni{tvu.
9
Tako smo 3. julija 1951 za Be‘igradom dobili prvi vod tabornikov, ki pa je bil neposredno povezan s Stare{insko upravo zveze. [e isti mesec so trije ~lani od{li na tabor v I{ki Vintgar. Ti trije Be‘igraj~ani so bili: Roman Ser{a, Tone Plev~ak ter Roman Mlakar.
Tabor v I{kem vintgarju
Sedmega avgusta sta dva Be‘igraj~ana, Janez Meden in Roman Mlakar, odpotovala s skupino slovenskih tabornikov na prvi vodni{ki te~aj v zgodovini taborni{tva. Te~aj je vodil @ivko Lov{e. Te~aj je predhodnik dana{nje Gozdne {ole.
10
Oktobra 1951 je vod prerasel v dru‘ino, ki je {tela ‘e petin{tirideset ~lanov. Prvo ime dru‘ine je bilo “Planinski orel”, njen glavar (stare{ina) pa je bil Roman Mlakar. Leta 1952 se je dru‘ina preimenovala v Sivi grizli. Treba pa je poudariti, da je bila dru‘ina Planinski orel oziroma Sivi grizli sestavni del Zmajevega rodu od njegove ustanovitve 4. 11. 1951 pa vse do ustanovitve Rodu Bi~kova skala 3. marca 1953.
Roman Mlakar
Zmajev rod je ime dobil prav na predlog Romana Mlakarja. Te‘ko je re~i to~no, kdaj je nastala zamisel o ustanovitvi rodu, vendar pa je jasno, da je bila prelomnica prav taborjenje ob Sori leta 1952.
11
Vendar pa to ni bil tabor v organizaciji tabornikov, ampak je bil to tabor v organizaciji Mestnega pionirskega sveta Ljubljana.
Klub Hrast na Dra`go{ah
Jeseni 1952 se je ustanovila dru‘ina Bobri ter klub Hrast. Tako so nastali pogoji za ustanovitev rodu na severnem delu Ljubljane. Priprave so potekale od pozne jeseni 1952 do pomladi 1953. Ustanovni zbor novega rodu je bil 8. marca v osnovni {oli ob Vodovodni cesti. Za prvega stare{ino je bil izvoljen Leopold Bab{ek, za na~elnika pa Pavle Le{njak.
12
POD KOSTELOM V dolini pod Kostelom, tabor na{ stoji. Tam lepo ‘ivimo taborniki vsi. Ri{emo in pi{emo, osvajamo ve{~ine, kuhamo, pomivamo, res lepo ‘ivimo. Kopamo se tudi radi, de‘ja nam ne manjka, to lahko potrdi vsaka na{a stranka. Ri{emo in pi{emo, osvajamo ve{~ine, kuhamo, pomivamo, res lepo ‘ivimo. Zve~er ob ognju pojemo in se veselimo, ob devetih pa ‘e vsi spat hitimo. Ri{emo in pi{emo, osvajamo ve{~ine, kuhamo, pomivamo, res lepo ‘ivimo.
13
Obdobje delovanja rodu v Jugoslaviji To obdobje je bilo zelo plodno in dolgo. Preimenovali smo se v odred Bi~kova skala ter postali eni izmed najbolj{ih odredov v takratni Jugoslaviji. Kot potrditev teh navedb naj omenim, da smo leta 1954 , torej samo leto dni po ustanovitvi, vodili jugoslovansko naselje Triglav na mednarodnem taboru Rote Folken v Dobrilachu.
Prvi rodov izlet na Dra`go{e 26.4.1953
14
Taborno vodstvo naselja Triglav v Dobrilachu
Ti Bi~kovci so bili: Leopold Bab{ek (stare{ina), Roman Mlakar (na~elnik), Janez [krk (namestnik taborovodje), Lovro Godec (gospodar) ter Marta Le{njak (tajnik). To leto smo prvi~ oblekli kroje (eni izmed redkih, ki smo jih takrat sploh imeli v Jugoslaviji).
15
Treba je poudariti, da so bili na{i ~lani vseskozi tudi @ivko Lov{e (njemu v spomin je bila poimenovana tudi zna~ka, priznanje za najbolj{o enoto M^-jev.), njegova ‘ena Franica (stare{ina odreda je bila od leta 1958 do 1962) ter eden izmed ustanoviteljev Bi~kove skale Roman Mlakar.
Taborno vodstvo v Mozirju; Roman Mlakar, Franica in @Ivko Lov{e
V teh letih smo hodili na tabore {irom po Jugoslaviji, med drugim smo spremenili Osor v turisti~ni kraj.
16
Na{ odred je prejel najrazli~nej{a priznanja, kot so: Zlati javorjev list 1970 (najbolj{i odred v Jugoslaviji) • Partizanski odred 13x (najbolj{i odred v Sloveniji) • Srebrno plaketo “dr. Jo`eta Potr~a” leta 1969 • Kipec Ilegalec leta 1975 • Bloudkovo nagrado leta 1975 • Zna~ko @ivka Lov{eta 1971, 1972 in 1973 • Srebrno priznanje OF • Plaketo kurirjev Slovenije 1978 • Posebno priznanje tabornikom Bi~kova skala pa sta bila sprejema pri mar{alu Titu v Kumrovcu maja 1972 ter na Brdu maja leta 1974 • Ve~ drugih priznanj ZTJ in ZTS
Josip Broz Tito z Bi~kovci
17
Seveda nismo manjkali na nobenem zletu tabornikov ZTS ter na zletu ZTJ. Taborili smo na Visokem, v Podzemlju, v @agi pod Kostelom. Seveda se nismo nikoli odpovedali izletom na Dra`go{e. Uredili smo si dom na Gorju{ah (‘al nam je kasneje pogorel) za zimovanja, ko~o na Stojni ter zgradili taborni{ko hi{ico za Be‘igradom.
Po koncertu Slovenskega okteta
Za hi{ico so peli ~lani Slovenskega okteta, del zemlji{~a nam je podarila ob~ina Be`igrad, pripravilo ga je podjetje Hidroin`eniring, Jelovica nam je zgradila hi{o s popustom. Gr~e in star{i pa so prispevali svoj ~as in znanje.
18
Bi~kovci smo v nekaj letih zbrali preko petdeset ton starega ~asopisa.
Ko bager zarije v smeti‌
Tako je bager leta 1975 zaril v biv{e smeti{~e in nastal je dom ^ri~ki. Cena gradnje je bila pribli‘no 50 tiso~ din.
‌ nastane taborni{ki dom ^ri~ki
19
V tem ~asu sta bila zelo aktivna Majda Sever -“[ica” ter Stane Fortuna - “Sta{“. Delovna sta bila klub Klop in klub Gr~e, po katerem se danes imenuje starostna kategorija. Prvi v Sloveniji smo organizirali vode murnov.
“[ica”, Stane, Alenka, Neva
V osemdesetih so prevzeli vse breme odgovornosti za delo v odredu ~lani kluba Bobri. Takratni odred se je brez ve~jih te‘av prebil vse do osamosvojitve Slovenije. Iz ~et na{ega odreda so se v tem obdobju razvili Odred Sivi volk, Odred Dobre volje, Savski odred, Odred Beli bober, Odred Heroj Vitez, Odred Posavski kurirji.
20
TABOR Tabor na{ je v temni hosti, tukaj skriva ka~ se dosti. Tu smo taborniki zbrani, od Unija smo vsi pijani. Mi se turic veselimo, zato na njih vsi pohitimo. Vsi ‘e imamo polno ‘uljev, a lep pogled je vreden ve~ kot sto draguljev. Taborsko ‘ivljenje je prav veselo, zato se {alam smejemo na debelo. Ko pa urca dve odbije, smeh v spanec se prelije. Kadar la~en sem mo~no, spoprijateljim se z Ivico, Ta ponudi mi kosilo, da telo kilogram~kov ne bi izgubilo. Vsi umivat se hitimo, da vonjave prepodimo. Eni so milo pozabili, niti enkrat se niso umili. Zdaj pa pesem se kon~uje, ker me spalka pri~akuje. Za konec pa {e tolo: KOLPA RES JE ODDALJEN KRAJ, VENDAR SE BOM VEDNO VRA^AL RAD NAZAJ.
21
Obdobje delovanja rodu v samostojni Sloveniji V za~etku devetdesetih se je pojavilo veliko razli~nih dru{tev in mladinskih gibanj. V na{emu odredu, ki se je medtem po skoraj {tiridesetih letih zopet preimenoval v rod, je takrat mo~no vpadlo {tevilo ~lanov. V verjetno najve~ji krizi v zgodovini rodu nas je ostalo sedemnajst - nekateri posamezniki iz kluba Bobri, nekaj ~lanic Bouh ter vod Kva~ilung.
Bouhe, Kva~ilunge ter njuna vodnika
Kva~ilunge smo se odlo~ili, da {tevilko 17 preobrnemo v {tevilko 71, kar nam je skupaj z Bouhami po dobrih treh mesecih tudi uspelo. To je bil vsekakor ~as voda Kva~ilunge, ki ga je uspe{no krmaril Pugy.
22
Del voda Kva~ilunge
Tako smo imeli v tistih ~asih velike vode: Udiablive, Fragole, Kva~ilunge, Bouhe ter malce kasneje {e Sokole.
Del voda Sokoli
Nekateri ~lani teh vodov so {e danes zelo aktivni v rodu: Maja (Fragole in Sokoli) je na~elnica, Jack (Kva~ilunge) je stare{ina, [meki (Kva~ilunge, vodnik Sokolov) pa je ~lan rodove uprave. Takratno vodstvo je imelo
23
pred seboj kar zahtevno nalogo. Imeli smo veliko ~lanov, ne pa tudi izobra‘enih vodnikov. Tako smo organizirali rodov vodni{ki te~aj, kar je bilo takrat nekaj zelo nenavadnega.
Vrisovanje je pomembna stvar
Udele‘ili smo se tudi prvega te~aja za in{truktorje, ki je bil organiziran v Sloveniji ter tako postali prvi in{truktorji pod okriljem ZTS. V preteklih letih smo se na in{truktorskem podro~ju kar izkazali, saj imamo v povpre~ju najve~ in{truktorjev na ~lana. Medtem so se nam pridru‘ili preostali ~lani ugaslega odreda Posavski kurirji. Nadaljevali smo njihovo tradicijo in organizirali odmevno akcijo Spust po Ljubljanici.
24
Kasneje smo soustanovili tekmovanje Kanu turneja, ki je zdru‘evalo ve~ podobnih akcij po celotni Sloveniji.
Spust po Ljubljanici
Tudi na mestnem podro~ju smo bili aktivni. Na{i ~lani so bili med pobudniki ponovne ustanovitve Mestne zveze tabornikov Ljubljane, znane tudi kot MZT. Eden najvidnej{ih tabornikov v Ljubljani je bil prav na{ takratni stare{ina ^ebela. Skoraj vsi vodniki v prvi polovici devetdesetih so bili ~lani voda Sokoli.
25
Leta 1994 smo tabor preselili na nov taborni prostor pri Mirtovi~ih ob Kolpi, kjer taborimo {e danes. V kuhinji je {e kar vztrajala Stanka Grebenc - mama Stanka. Za~eli smo veliko potovati. Udele‘ili smo se prvega Evropskega jamboreea (beri zleta) v Drontnu in leto dni kasneje {e svetovnega, prav tako v Drontnu na Nizozemskem ter Moota (tabora popotnic in popotnikov) na [vedskem.
Bi~kovci kot ~lani osebja na zletu v Velenju
Pomagali smo organizirati prvi zlet tabornikov v samostojni Sloveniji ter se vidno udele‘ili drugega. Organizirali smo svoj mednarodni tabor. Deset dni smo gostili Belgijske tabornike ter si izmenjali veliko izku{enj. Izvedli smo ve~ kvalitetnih rodovih te~ajev, med
26
katerimi pa je bil Te~ko najpopularnej{i. Vsakokrat se ga je udele`ila velika ve~ina gozdovnic in gozdovnikov. To so bili ~asi, ko so bili zelo aktivni ~lani dru‘ine Kojoti ter vodov Zelenci in Butnskala.
Dru`ina Kojoti
Na menjavo generacij smo se dobro pripravili. Tako smo ‘e leta 1997 z zdru‘itvijo dveh vodov v vod [~upri naredili velik korak, saj je danes prav ta vod gonilna sila rodu. Del voda je, skupaj s starej{imi, odvihral s kombijem na potep po Evropi.
27
Pred rodom pa je velika naloga: nakup tabornega prostora, saj bomo tako tudi naslednjim generacijam omogo~ili taborjenja v lepi naravi. Prav zato se ‘e nekaj ~asa dogovarjamo z razli~nimi donatorji, biv{imi taborniki ter prijatelji taborni{tva o njihovi pomo~i, tako da bi ~im hitreje pridobili finan~na sredstva za nakup tabornega prostora pri Mirtovi~ih, da bomo lahko {e naprej nemoteno taborili ter izvajali taborni{ki program. Tako, prvih petdeset let je za nami, mi pa se ‘e veselimo naslednjih petdeset let!
29
VOD SOKOLI Pe, pe, pe vod Sokoli to smo me. Rade klepetamo, [mekiju miru ne damo, izku{nje izmenjujemo, probleme skupaj premagujemo, imamo tudi dva mo{ka ~lana, Pavle in Grega fanta na{a ubrana. Redko radi se u~imo, predvsem se raje smejimo, pa naj {e kdo pravi, da tu nismo mi Sokoli pravi. ^e pa koga kaj zanima, tole je svobodna rima, verza in stopice sploh ni, ker se nam vse to brez veze zdi.
31
Vod BOBRI Vodnik: Miro [~eki~ ^lani: Luka & Karin Gru{kovnjak, @iga Hrovat, Teja Gnidovec, Lili Peta~, Irena Rojko, Simona Koren~an, Domen Dol{ak, Vid Lenassi, Alja‘ Vesel
Vod deluje okoli 10 let in ~lani voda nismo samo taborniki ampak tudi dobri prijatelji. Zgodovina Bobrov poteka tako dale~, da se redko kdo {e spominja, kako je vod nastal, {e manj pa kako je dobil ime. Novih ~lanov ne sprejemamo, tisti ki jim pa vseeno uspe, pa imajo peklenski sprejemni krst. Sestanki: ob sredah od 18:30 do 19:30
32
LUNA Vodnica: Mija Premk (mijapika@volja.net) Pomo~nika: Timon Leder, Ur{a Lipov‘ ^lani: Nadi‘a Dimic, @ak Pugelj, Oja Pugelj, Nina Pezdirc, Ga{per Ba{i~, Katja @ist, Ajda Veseli~, Martin Justin, Ga{per Tehovnik, Filip ^epon, Mark Ad‘aga, @iga Brozovi~
Smo polni energije, radi se igramo, spoznavamo taborni{tvo in se udele‘ujemo taborni{kih akcij. Vod je nastal septembra 2002. Sestanki: vsak ponedeljek od 18:00 do19:00
33
OPICE Vodnik: Marko Scortegagna - Scorpio Biv{a vodnica: Jelena Davini~ ^lani: Brina Celija, Matev‘ Pape‘, Damjan [~eki~, Vit Vlepi~, Klemen Puntar, Nastja Krasovec, Luka Vouk, Rok [est Rozanc, Ana Mrtinc, Kajetan Zilevski
Za~etki voda segajo v leto 1998. Bili smo zelo navihani pred{olski otroci. Ne spominjamo se, kako smo si izbrali ime, vendar pa smo verjetno kar precej vpili ob tem, saj imamo ~lani danes ‘e zelo dobro razvite glasilke, ki smo jih poleg osvajanja taborni{kega znanja, spretno razvijali skozi vsa leta. Letos je vod prevzel Scorpio, saj je Jeji ‘al za~elo zmanjkovati ~asa. Sestanki: vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00
34
PANDE Vodnica: Ada Stele (ada_stele@Hotmail.com) Pomo~nik: Luka Grm ^lanice: @iva Leder, Ana Zrim{ek, Laura Jankovi~, Anja [vajger, Vika Lenassi
Prvi ~lanici voda, ki sem ga prevzela septembra 2001, sta bili @iva in Ana, ki sta kmalu pripeljali prijateljici Anjo in Lauro. Vmes se nam je pridru‘ilo {e nekaj ~lanov, ki pa so kmalu ugotovili, da taborniki niso za njih. Ime smo izbrale vse skupaj. Originalno smo bile Pandice, ampak v~asih so punce tako divje, da si zaslu`ijo pravo medvedje ime. Letos sta se nam pridru‘ila {e Vika, ki ni ni~ manj divja kot ostale ter Luka, ki mi jih pomaga krotiti. Sicer nas je res malo, ampak punce pravijo, da jim je to v{e~. Sestanki: vsak petek od 17:00 do 18:00
35
PARADAJZI Vodnica: Maja [irca (majasirca@hotmail.com) Dosedanji pomo~niki pa so bili: Eva Pro{ek, Jelena Davini~, Nejc @okalj ^lani: Matja‘ Grm, Timon Leder, Luka Grm, Nejc Brglez, Sebastjan Medved, Marko Trenki~ Jabljan{ek, Sa{o Cizel, Elvis Skrjelj, Matja‘ Orel, An‘e Lavren~i~, Matija Mihevc
Vod obstaja ‘e od leta 1994 in takrat ga je vodila Nata{a Sket. Od prvotnih ~lanov voda je najdlje v vodu Nejc Brglez. Ime voda smo izbrali prvo leto skupnega obstoja in ga nismo nikoli spremenili. Na{ vod je eden najstarej{ih vodov v na{em rodu. Sestanki: vsak ~etrtek od 19:00 do 20:00
36
SAMOROGI Vodnica: Katja Pirc (katja.pirc@guest.arnes.si) Pomo~nica: Teja Gnidovec ^lani: Gregor Bajc, Nina Vukoslavovi~, Ur{a Dimic, Liza Portir, Miha in Bla‘ Godec, Katja Springer, Samo Nikoli~, @an Javornik, Maja Stari~, Eva Sotlar Hvalec.
Vod Samorogi je nastal leta 2001. Ko smo se odlo~ali, kak{no bo vodovo ime, smo se odlo~ali med Srnicami in Samorogi in se na podlagi tekmovanja odlo~ili za Samoroge. Sestanki: vsako sredo od 18:00 do 19:00
37
[OTOR^KI Vodnik: Janez Kum{e (jb_tito83@Hotmail.com) Pomo~nik: Jernej Jane‘ - Nej~ek ^lani: @iva Hrovat, Jon Vesel, Nik Bradac, Ga{per Letonja, Jano{ Portir, Kaja Basi~, Rok Fejdiga, Aleksander Jaki{a, Jan Jaki{a
Vod deluje od septembra 2000. Ime voda smo izbrali na demokrati~en na~in. Na{teli smo nekaj taborni{kih stvari, med katerimi je bil tudi {otor‌ od tod na{e ime. Prve tri mesece je bil moj pomo~nik Pici, nato pa je prekinil svojo dejavnost. Prvo leto je vod {tel samo {tiri ~lane, zato smo jeseni leta 2001pripravili nekaj propagandnih akcij na osnovnih {olah ter vod pove~ali. Od marca 2002 je moj pomo~nik Nej~ek. Sestanki: vsak ~etrtek od 17:00 do 18:00
38
ZVERINE Vodnik: Primo‘ Veni{nik (primozvenisnik@hotmail.com) ^lani: Ma{a Zrim{ek, Miha Blatnik,Tibor Bolha, Vita Leder, Matja‘ Payrits, Matej Radinja, Martin in Tilen Schweizer Ter~elj, Klemen Stari~, Mirt Bezlaj
Ime voda deluje zelo ustrahujo~e in nevarno, vendar ko spoznate na{ vod, vidite, da tako prijaznih, ne‘nih in ljubkih zverin {e niste sre~ali. Vod {teje deset ~lanov, ve~ina fantovskih zverin, ampak tudi na{e punce znajo biti prave zverinke. Smo zagnani taborniki, ki resda ne maramo skic in pohodov, vendar se znamo prilagajati. Na sestankih je vedno veselo. Radi hodimo tudi na izlete, tekmovanja in predvsem na tabor, kjer smo najbli‘je na{emu domovanju. Sestanki: vsako sredo od 18:05 do 19:05
39
[^UPRI [~upri smo: Katja Pirc, Ada Stele, Katja Vu~ko, Ur{a Lipov‘, Nata{a Ivani~, Alenka Brajnik, Primo‘ Veni{nik - Veno, Miha Ferlan - Jo‘a & Pils, Miro [~eki~ - Mir~i, Igor [~eki~ - [~egy, Sa{o Weilgoni - Pici, Marko Scortegagna - Scorpio, Jernej Jane‘ - Nej~ek, Janez Kum{e - Janezu
Zgodovina [~uprov je zelo pestra in sega v leto 1997, ko smo dva GG voda zdru‘ili v enega. To sta bila voda Vepri in [~urki. Pri tem smo se odlo~ili zdru‘iti tudi imeni teh dveh vodov in nastali so [~upri. Na{ vodnik je bil Jaka Levi~nik - Junfy.
40
Kar nekaj ~asa smo potrebovali, da smo “zakopali bojno sekiro� in da so izginila vsa nasprotja. ^lani so odhajali in prihajali, pri tem pa se je oblikovala tudi stalna sestava voda. Postajali smo vse bolj{i prijatelji, k ~emur so veliko prispevali ve~dnevni vodovi izleti. Ob prihodu v srednjo {olo smo se oprijeli vodni{kih in ostalih funkcij ter tako postali del pogonskega kolesa rodu. Proti koncu leta 2000 je Junfy zaklju~il svoj vodni{ki mandat, kar nas je malo potrlo. Na njegovo mesto je za nekaj ~asa vsko~il takratni stare{ina ^ebela in skupaj smo pre`iveli kar nekaj lepih trenutkov. Znani smo po tem, da nas `e od nekdaj preganja duh jugo nostalgije, saj mo~no cenimo vrednote NOB. Danes PP klub [~upri {teje okoli petnajst ~lanov ter smo poleg rodove uprave vodilna sili na{ega rodu.
41
Rodova uprava
Sestanki: vsak ponedeljek od 20:00 do 21:00
Stare{ina : Jaka Fortuna – Jack alias Ðek
Na~elnica: Maja [irca
Na~elnica M^: Jelena Davini~ – Jeja Na~elnik GG: Primo‘ Veni{nik – Veno
Gospodar: Miro [~eki~ – Mir~i
Blagajni~arka: Ada Stele Propagandist: Janez Kum{e – [pejtim
^lan R.U.: Matej Gnidovec – ^ebela
^lan R.U.: Robert Tell – [meki
^lanica R.U.: Tana Lipov‘
42
Na~elniki in stare{ine od leta 1953
Leto 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976
Stare{ina Leopold BAB[EK Leopold BAB[EK Leopold BAB[EK @ivko LOV[E Boro MA^US Franica LOV[E Franica LOV[E Franica LOV[E Franica LOV[E Franica LOV[E Janez [KRK Janez [KRK Martin GOLOB st. Martin GOLOB st. Roman MLAKAR Vlado GOLOB Avgust STRA@I[AR Mojmir LEHRMAN Mojmir LEHRMAN Pavle LE[NJAK Pavle LE[NJAK Majda SEVER Majda SEVER Majda SEVER
44
Na~elnik Pavle LE[NJAK Pavle LE[NJAK Janez [KRK Janez [KRK Janez HRIBAR Jo‘e OMERZU Mitja VAVPETI^ Mitja VAVPETI^ Du{an BRAJNIK Du{an BRAJNIK Vlado GOLOB Peter GABRIJEL^I^ Vlado GOLOB Vlado GOLOB Du{an HO^EVAR Mojmir LEHRMAN Du{an BENKO Tomo PAV^I^ Tine KRIVIC
Stane FORTUNA Stane FORTUNA Stane FORTUNA
Leto Stare{ina 1977 Lojze SEVER 1978 Rudi SMREKAR Rudi SMREKAR 1979 Rudi SMREKAR 1980 1981 Stane FORTUNA Stane FORTUNA 1982 1983 Stane FORTUNA Stane FORTUNA 1984 1985 Stane FORTUNA Stane FORTUNA 1986 Stane FORTUNA 1987 1988 Stane FORTUNA Sandi KAC 1989 1990 Matja` DOLENC 1991 1992 Vojko HRENKO Vojko HRENKO 1993 1994 Matej GNIDOVEC Matej GNIDOVEC 1995 Matej GNIDOVEC 1996 1997 Matej GNIDOVEC Matej GNIDOVEC 1998 1999 Matej GNIDOVEC 2000 Matej GNIDOVEC 2001 Jaka FORTUNA 2002 Jaka FORTUNA
Na~elnik Polona KRESAL Gregor VISTER Izidor BAUS Jana KOLARI^ Andrej STRA@I[AR Tadej PUGELJ Andrej STRA@I[AR Marjan HROVAT Igor Seljak Ariana TOMAT Sandi KAC Sandi KAC Nina GOR[I^ Sandi KAC Vojko HRENKO Mateja ZALAR Mateja ZALAR Olja PLE[ Olja PLE[ Olja PLE[ Jaka FORTUNA Robert TELL Robert TELL Maja [IRCA Maja [IRCA Maja [IRCA
HVALA !!! 45
ZIMSKI VE^ER Nocoj je ~uden ve~er, na nebu polno je zvezd, da bi jih lahko zajel z dlanjo. Nocoj je bajen ve~er, v tolmunu luna se ble{~i, moje zvezdice pa ni. Nocoj je velik ve~er, v mislih upornih je nemir, saj nocoj pri{el je sneg. Spet pri{el bo tisti ~as, ko z neba bo padal sneg, dan za dnem, ta beli sneg. Tiho, tiho pada sneg, ~isto tiho je pri meni, ~isto bel je drobni sneg. Naj le pada beli sneg in zabri{e vse poti, da se vro~e hrepenenje izgubi. Spet pri{el bo tisti ~as... Biti Bi~kovec mlad, to je meni v ~ast, zato je sre~a biti mlad. Tale pesem ni le pesem, to je pesem o ljubezni, ki mi kraj{a zimski ~as. Spet pri{el bo tisti ~as...^ri - ~ri
46
KAZALO
Stran
Uvodnik................................................................ 1 Pesem o Bi~kovi skali............................................. 2 Spomini na za~etek............................................... 4 O Bi~kovi skali....................................................... 6 Od planic do Abrahama........................................ 8 Obdobje pred ustanovitvijo.................................. 9 Pesem Pod Kostelom.......................................... 13 Obdobje v Jugoslaviji.......................................... 14 Pesem Tabor....................................................... 21 Obdobje v Sloveniji............................................. 22 Pesem Vre, Vre, Vre............................................. 30 Pesem Sokoli...................................................... 31 Vod Bobri........................................................... 32 Vod Luna............................................................ 33 Vod Opice.......................................................... 34 Vod Pande.......................................................... 35 Vod Paradajzi...................................................... 36 Vod Samorogi..................................................... 37 Vod [otor~ki....................................................... 38 Vod Zverine........................................................ 39 Klub [~upri......................................................... 40 Rodova Uprava................................................... 42 Stare{ine in na~elniki skozi leta............................ 44 Pesem Zimski ve~er............................................. 46
47
^ri - ~ri, glasilo Rodu Bi~kova skala Izredna izdaja Izdal: Dru{tvo tabornikov Rod Bi~kova skala, Ulica Pohorskega bataljona 113 a, Ljubljana TR: 02044 - 0012734788 (nismo zavezani za DDV)
Uredil: Robert Tell - [meki
Teksti: Janez Kum{e - Janezu, Robert Tell - [meki, arhiv RBS
Pesmi: arhiv RBS
Karikature: Timon Leder
Fotografije: arhiv Roman Mlakar, arhiv RBS, arhiv Robert Tell - [meki, Janez Kum{e - Janezu
Izvodov: 500
Maj 2003
48
Pri delu nam pomagajo: B/S/H hi{ni aparati, d.o.o. Callida ra~unalni{tvo, d.o.o. Mestna ob~ina Ljubljana [.O.U.M.1959 SCT d.d.
49