Pravljice, 2. del

Starej{i GG

Nevarnost plazov. Kako se lahko spro`ijo, na katerih obmo~jih se ni varno gibati. Kaj storiti v trenutku, ko se plaz spro`i in kako pomagati tistim, ki jih je zasulo.

To temo lahko nave`emo na pogovor o prvi pomo~i. Kaj se zgodi pri podhladitvi, kako moramo oskrbeti tak{nega po{kodovanca (ve~ o tem lahko preberete v strokovnem ~lanku o ohranjanju telesne temperature na prej{nji strani). ^e smo {li na zimovanje lahko vsak napi{e svoje vtise in tako sestavimo vodovo glasilo, iz katerega lahko nekaj prispevkov prispevamo tudi za rodovo glasilo.

Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Ale{a Ferenca: Vodnik vodi vod

Mlaj{i GG

Sledi `ivali lahko najdemo tudi v mehki podlagi in ne samo v snegu. Iz sledi posku{amo razbrati, ali se je `ival premikala hitro ali po~asi. Razmi{ljamo, kako naj se gibamo, ne da bi pu{~ali sledi.

Nadaljujemo z u~enjem branja s topografskih kart. Razlo`imo pomen koordinatnega sistema na karti (kilometrska mre`a) in razlo`imo, kako vri{emo to~ko na dolo~eno mesto na karti.

Kako oskrbimo osnovno rano – obli`, gaza. S katerimi razku`ili (alkohol, peroksid, ...) moramo razku`iti razli~ne rane.

Tvoje pripovedovanje naj bo Pravljice 2.del sladko kot med

^e pripoveduje{ vedno iste zgodbe na enak na~in, ni gotovo, da bo{ dosegal vedno bolj{e odzive oziroma postal popoln. S~asoma bo{ enostavno stagniral tako v stilu kot tudi kreativnem pristopu k zgodbi... Tvoje ob~instvo pa bo to `e od dale~ opazilo! In odklopilo!

Obstajajo poti in na~ini za izbolj{anje pripovedovanja, pa tudi razne tehnike, ki jih lahko uporabi{...

Imej bistvo svoje pripovedi...

Uporabljaj predmete za spodbujanje svoje pripovedi...

Ko postavlja{ predmete znotraj kroga svojih poslu{alcev, jih le-ti morajo pogledati. ^e tvoja pripoved temelji na teh predmetih, ali pa ~e vsaj enega izmed teh predmetov dokaj pogosto omenja{, bo tvoje ob~instvo potovalo s teboj po pravljici, ki jo pripoveduje{.

Zvo~ni efekti so lahko plus ...

Zvo~ni efekti se lahko kupijo v vseh bolj{ih glasbenih trgovinah. ^e `eli{ uporabiti vnaprej posnet material, raje ne uporabljaj kaset. Lahko se namre~ zgodi, da jih bo{ moral divje prevrtavati, ker ne bo{ vedel, kje je del, ki ga `eli{ predvajati.

Doma narejeni zvo~ni efekti - npr. da vodnik vr`e pladenj na tla, da bi posnemal zvok strele, to~enje vode v plo~evinko, da bi posnemal {umenje de`ja vse to prebudi pri~akovanje poslu{alcev ... Le kak{en zvok bo sledil? Pridobil si si vso njihovo pozornost!

Skupinski zvo~ni efekti so {e bolj zabavni, prav tako morajo v vsaki dobri zgodbi poslu{alci sodelovati - lahko zgolj s tem, da sledijo zgodbi, lahko pa tudi tako, da del zgodbe tudi sami povedo. To lahko dose`emo na ne{teto na~inov... Poslu{alce se lahko razdeli v manj{e skupine. Vsako skupino se nato zadol`i, naj naredi pripomo~ke, s katerimi se ustvarja zvok, ki je za zgodbo zelo pomemben. Mogo~e celo med pripovedovanjem od ~asa do ~asa naredi{ premor in zaprosi{ posamezno skupino, da izvede zvo~ni efekt?

U~inki atmosfere

Z izbiro temperature prostora, ki je primerna za pripovedovanje tvoje zgodbe, omogo~i{ novo razse`nost dojemanja poslu{alcev... Z drugimi besedami, ~e pripoveduje{ o [tefanu, ki je od{el na Antarktiko, potem na ste`aj odpri vsa vrata in okna. Vsi se bodo morali toplo oble~i in za~utili, kako se je po~util [tefan.

^e pripoveduje{ o d`ungli, potem do kraja odpri vse radiatorje ter postavi na plano razpr{ilko za ro`e. Tako bo{ ne`no pripravil poslu{alce, da se bodo pri~eli “potiti”. ^e je pripoved bolj zlove{~e ali stra{ljive narave, bodo pomembna stikala, ki spreminjajo mo~ lu~i v prostoru. Tako se bomo ob pojemanju svetlobe zares po~utili, kakor da stopamo globlje in globlje v votlino. Z obratom stikala lahko celo ustvari{ son~ni vzhod ali zahod. Zapomni si, poslu{alce ho~emo pripraviti do tega, da bodo sledili junakom zgodbe, skoraj kakor da bi sami hodili po njihovi poti... ^e se na{emu junaku kaj zgodi, npr. da mu zdrsne na robu prepada ali pa tam zgubi svoje obuvalo, ho~emo od ob~instva dose~i, da bo globoko zajelo sapo, da bo posko~ilo, ko bodo pustolovci za{li v pajkovo mre`o.

Osvetljava lahko pripomore k tvoji zgodbi tudi takrat, ko se odlo~i{ za izbor raznih predmetov, ki jih bo{ uporabil pri pripovedovanju. Ugasni lu~i, zagrni zavese in razpostavi po prostoru razne predmete... Ko v zgodbi omeni{ posamezne predmete, jih posveti s svetilko si lahko predstavlja{ bolj{i na~in, da postavi{ predmet v sredi{~e pozornosti?

Oporne to~ke

Lahko ima{ na kosu papirja ali na ve~ karton~kih zapisana imena junakov in nekaj opornih to~k pripovedi.

Lahko si celo pogumen in spodbudi{ poslu{alce, da izvle~ejo karton~ke s {tevilnimi razli~nimi situacijami, razli~nimi junaki in prostori, ti pa bo{ na podlagi izbranih ustvaril pripoved.

Vpletenost

Odli~no dopolnilo za tvoje poslu{alce bo, ~e bo{ poimenoval junake zgodbe po njih. Tako dobijo prilo`nost, da se v`ivijo v domi{ljijsko vlogo, saj pripoveduje{ zgodbo, v kateri oni nastopajo. Vendar bodi previden, da ne bo{ mu~il svojih poslu{alcev s tem, da bi jih opisoval kot neodlo~ne, {ibke ali slaboumne - s tem bi namre~ dosegel ravno nasprotno, lahko bi jih prizadel. Tega si nikakor ne `elimo. ^e se odlo~i{ uporabiti ta model, potem naj bodo junaki pozitivni, vsak izmed junakov naj ima kak{no izredno lastnost, ki jo imajo le oni in nikakor jih ne ubij. To ni prijazno!

Bodi na teko~em

Imej majhno bele`ko z ogrodjem pripovedi, kamor lahko pokuka{ vsakokrat, ko i{~e{ oporno to~ko, idejo ali navdih. Ni nujno, da so zapiski zelo gostobesedni, naj bodo kar se da nazorni. Malo se razglej okoli sebe, opazuj `ivljenje in situacije, ter si zapisuj duhovite domislice, ki se ti porajajo. Postopoma se bo repertoar tvojega pripovedovanja pove~al, prav tako pa tudi izbolj{al.

Poslednje navodilo so tele klju~ne to~ke... Imej dober za~etek. Imej dober zaplet. Imej dober konec. Izkoristi domi{ljijo poslu{alcev. U`ivaj.

Pugy