Astronomija

Astronomija Nebesne skrivnosti - 2 Primo`

Zaradi meteorita (tak meteorit pade na Zemljo v povpre~ju vsakih 100 tiso~ let), ki je padel na polotok Yukatan v Mehiki, so pred 65 milijoni let najverjetneje izumrli dinozavri. Slika je posneta s satelita in predstavlja morsko dno v mehi{kem zalivu. Na sliki je {e danes jasno razpoznavna oblika kraterja.

ZNANE IZJAVE:

Ni vpra{anje, ali bo na Zemljo padel meteorit ali ne – vpra{anje je samo –KDAJ ?

Nekega dne sredi sedemdesetih let je dr. Jack B. Hartung z dr`avne newyor{ke univerze v Stony Brooku listal po neki knjigi in naletel na kratek ~lanek o Gervasejevem poro~ilu o nenavadnem dogodku na Luni, ki ga je pred 800 leti videla peterica iz Kenta. Dogodek je v njem spro`il tako zanimanje, da je takoj poiskal celotno besedilo iz Gervasejeve kronike. ^im je prebral podrobnosti o tem, kak{na je bila videti Luna, je spoznal, kaj bi to lahko pomenilo. Kot prvo je izlo~il vsako mo`nost, da je peterica videla nekaj, kar se ni zgodilo na Luni ampak na Zemlji (oblaki, neurje, bliskanje) in sicer zato, ker se v poro~ilu omenja le Luna in ne tudi oblaki ali kaj podobnega. Tako je Hartung lahko pojasnil pojav iz Gervasejevega poro~ila kot grozovito eksplozijo na povr{ini Lune. To je bila zamisel, za katero je bil on kot naro~en, saj se je ukvarjal s preu~evanjem kraterjev, ki so nastali ob padcih meteoritov na Zemljo. Stavek za stavkom je poro~ilo izpred 800 let utrjevalo njegovo prepri~anje. "Kar naenkrat se je zgornji del krajca razcepil" je nakazovalo na to, da je udarec tako dvignil prah s povr{ine Lune, da je zasen~il del njenega srpa. Gore~a baklja, ki je izsko~ila in je bruhala ogenj in iskre pa bi lahko pomenila sprostitev plinov ob eksploziji in oblikovanje za~asne "atmosfere", kar je lahko ustvarilo ob~utek, da Luna izgleda, kot, da se zvija kot ranjena ka~a. ^eprav so bili nekateri pojavi ob dogodku, ki so ga opisali o~ividci, te`ko razlo`ljivi, pa je Hartung verjel, da so ljudje leta 1178 morda bili edine pri~e nastanka nekega velikega kraterja na Luni. Takrat se je pojavilo vpra{anje, kje na Luni naj bi se to to~no zgodilo in ali na tistem mestu res obstaja krater.

Hartung je lahko enostavno ugotovil, v kak{ni fazi je bila Luna 18. Junija 1178. Bil je mlad zelo tanek srp na nebu, ki je zelo zo`il mo`no podro~je eksplozije. Gervasejevo poro~ilo je vsebovalo {e obilo dodatnih podrobnosti, med drugim tudi to, da se je dogodek zgodil na "sredi{~ni to~ki zgornjega roga mlade Lune", iz ~esar je Hartung izra~unal, da bi bilo to lahko blizu {irine 45 sto-

LUNINE MENE:

Mlaj 6. 3. 2000 ob 06:19 Prvi krajec 13. 3. 2000 ob 08:00 Polna luna 20. 3. 2000 ob 05:45 Zadnji krajec 28. 3. 2000 ob 02:24 Mlaj 4. 4. 2000 ob 20:15 Prvi krajec 11. 4. 2000 ob 15:32

pinj in dol`ine 90 stopinj. To, da se je toliko tega videlo z Zemlje, je kazalo na dejstvo, da je moral biti premer oblaka ve~ji kot 100 kilometrov, to pa pomeni, da je moral nastati najmanj 10 kilometrski krater, obkro`en z dolgimi `arki svetlih ostankov eksplozije.

S pomo~jo najnovej{ih fotografij, ki so jih posnele vesoljske kapsule Apollo, je Hartung iskal domnevni krater, ki bi se moral nahajati nekje med {irino 30 do 60 stopinj in dol`ino 75 in 105 stopinj s premerom ve~jim od 10 kilometrov. In res ga je na{el. Na {irini 36 stopinj severno in 103 stopinje vzhodno se nahaja krater premera okoli 20 kilometrov, ki so ga poimenovali Giordano Bruno po filozofu iz 16. stoletja. Na stotine kilometrov okoli njega so bili jasni znaki mo~ne eksplozije. En "`arek" sega celo 1200 kilometrov v dol`ino.

V kateremkoli tritiso~letnem obdobju (groba ocena zgodovine opisanih astronomskih dogodkov) je le pribli`no tiso~inka mo`nosti, da se na Luni zgodi kaj podobnega. Mo`nosti torej, da bo za nas v pisni obliki shranjen zapis o takem dogodku, pa so {e manj{e (k Zemlji je obrnjena vedno le ista stran Lune, opazovanja ne potekajo brez prestanka, opazovani dogodki morda niso zabele`eni, zabele`eni podatki pa morda niso ohranjeni. Skratka: verjetnost, da bomo dobili opis eksplozije na Luni, za katero ostane 20 kilometrski krater, je strahovito majhna.