STROKOVNO
Astronomija Astronomija Astronomija Astronomija Nebesne skrivnosti - 2 Primo`
Zaradi meteorita (tak meteorit pade na Zemljo v povpre~ju vsakih 100 tiso~ let), ki je padel na polotok Yukatan v Mehiki, so pred 65 milijoni let najverjetneje izumrli dinozavri. Slika je posneta s satelita in predstavlja morsko dno v mehi{kem zalivu. Na sliki je {e danes jasno razpoznavna oblika kraterja.
ZNANE IZJAVE: Ni vpra{anje, ali bo na Zemljo padel meteorit ali ne – vpra{anje je samo – KDAJ ?
Nekega dne sredi sedemdesetih let je dr. Jack B. Hartung z dr`avne newyor{ke univerze v Stony Brooku listal po neki knjigi in naletel na kratek ~lanek o Gervasejevem poro~ilu o nenavadnem dogodku na Luni, ki ga je pred 800 leti videla peterica iz Kenta. Dogodek je v njem spro`il tako zanimanje, da je takoj poiskal celotno besedilo iz Gervasejeve kronike. ^im je prebral podrobnosti o tem, kak{na je bila videti Luna, je spoznal, kaj bi to lahko pomenilo. Kot prvo je izlo~il vsako mo`nost, da je peterica videla nekaj, kar se ni zgodilo na Luni ampak na Zemlji (oblaki, neurje, bliskanje) in sicer zato, ker se v poro~ilu omenja le Luna in ne tudi oblaki ali kaj podobnega. Tako je Hartung lahko pojasnil pojav iz Gervasejevega poro~ila kot grozovito eksplozijo na povr{ini Lune. To je bila zamisel, za katero je bil on kot naro~en, saj se je ukvarjal s preu~evanjem kraterjev, ki so nastali ob padcih meteoritov na Zemljo. Stavek za stavkom je poro~ilo izpred 800 let utrjevalo njegovo prepri~anje. "Kar naenkrat se je zgornji del krajca razcepil" je nakazovalo na to, da je udarec tako dvignil prah s povr{ine Lune, da je zasen~il del njenega srpa. Gore~a baklja, ki je izsko~ila in je bruhala ogenj in iskre pa bi lahko pomenila sprostitev plinov ob eksploziji in oblikovanje za~asne "atmosfere", kar je lahko ustvarilo ob~utek, da Luna izgleda, kot, da se zvija kot ranjena ka~a. ^eprav so bili nekateri pojavi ob dogodku, ki so ga opisali o~ividci, te`ko razlo`ljivi, pa je Hartung verjel, da so ljudje leta 1178 morda bili edine pri~e nastanka nekega velikega kraterja na Luni. Takrat se je pojavilo vpra{anje, kje na Luni naj bi se to to~no zgodilo in ali na tistem mestu res obstaja krater. Hartung je lahko enostavno ugotovil, v kak{ni fazi je bila Luna 18. Junija 1178. Bil je mlad zelo tanek srp na nebu, ki je zelo zo`il mo`no podro~je eksplozije. Gervasejevo poro~ilo je vsebovalo {e obilo dodatnih podrobnosti, med drugim tudi to, da se je dogodek zgodil na "sredi{~ni to~ki zgornjega roga mlade Lune", iz ~esar je Hartung izra~unal, da bi bilo to lahko blizu {irine 45 sto-
LUNINE MENE: Mlaj Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec
6. 3. 2000 13. 3. 2000 20. 3. 2000 28. 3. 2000 4. 4. 2000 11. 4. 2000
ob ob ob ob ob ob
06:19 08:00 05:45 02:24 20:15 15:32 Zemlji grozijo meteoriti…
32 revija Tabor
