^i{~enje taborni{kega centra

AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO Maribor @IVI! Pomladansko ~i{~enje v Mariborskem taborni{kem centru

Ko ob sedmih zazvoni budilka, sko~im pokonci in si re~em: "To je to, danes je tisti dan". Z naglimi koraki se podam k oknu in pogledam skozenj. Ko na nebu zagledam sinjo modrino, se mi prvi kamen odvali s srca. Eden od mnogih, ki me {e ti{~ijo. Danes bomo namre~ imeli taborniki mariborske ob~inske zveze (mimogrede: ali sploh veste, da imamo v Mariboru ob~insko zvezo?) na{o prvo akcijo po … uh, ne vem ve~ koliko letih. In mene je seveda doletela "~ast", da jo pripravim.

Imenovali smo jo preprosto - Pomladansko ~i{~enje. O~istili, olep{ali in o`ivili bomo na{ taborni{ki dom (mimogrede - ali sploh veste, da imamo v Mariboru taborni{ki dom?), ki ga bomo ob tej prilo`nosti preimenovali v Mariborski taborni{ki center.

No, pa gremo lepo po vrsti. Ko ugotovim, da nam z neba ne preti nobena nevarnost, se hitro umijem, oble~em in se odpravim proti na{emu "eM-Te-Ceju", ki se nahaja le minuto hoda od mojega doma. Komaj pripravim {e zadnje podrobnosti, `e veselo prikolesari Bombica. In od srca se mi odvali `e drugi kamen. Na{a akcija bo imela vsaj enega udele`enca! V tem pa `e skozi park kapljajo gru~ice radovednih tabornikov z ve~inoma enim in istim vpra{anjem: le kak{en je ta na{ taborni{ki dom, o katerem se zadnje ~ase toliko govori?

Gru~ice se kaj kmalu strnejo v kar lepo ~etico gozdovnic, popotnic, gozdovnikov in popotnikov, njihovi pogledi pa se vedno bolj vpra{ujo~e ozirajo k meni. Re~em si: no, pa za~nimo! Ker udele`enci prihajajo iz treh mariborskih rodov (RS, RVM, XI. SNOUB), se moramo najprej dodobra spoznati. To opravimo z vsem dobro poznano igrico z imeni in znaki. Sledi razvr{~anje v vode. Vsak udele`enec je ob prihodu prejel vejico enega od bli`njih dreves, sedaj pa se med seboj i{~ejo tisti, ki imajo vejice iste vrste. Tako kaj kmalu dobimo vode lovorikovcev, ginkov, ceder in borov.

Po kraj{em spoznavanju po vodih se pri~nejo razne delavnice. Tanja od nekod privle~e ogromno plo{~o, barve in ~opi~e, ter z enim od vodov za~ne vneto risati tablo, ki bo krasila taborni{ki center. Sa{o in Bojan naslednjemu vodu br` potisneta v roke kompas in karto, ter ga napotita na orientacijski tek po parku. Bombica se s svojim vodom odpravi proti bli`njemu gozdu po zemljo za ro`e, ki so jih prijazno prispevali star{i nekaterih otrok. Zadnji vod pa se odpravi k Valeriju, ki `e pripravlja prvo okno za poslikavo.

Skupine se po eni uri zamenjajo, nato spet, jaz pa veselo po opravkih: lestev za barvanje opa`a, sok za `ejne otroke, malo se grem fotografa, … in tako mine dopoldan. Na kosilo se Severnica odpravi v mesto, Visoki macesen hiti k mamicam, snoubovci pa kar s klobasami na Kalvarijo. Popoldne pa

dalje. Iste delavnice, novi obrazi. Pridru`ijo se strokovnjaki za ~i{~enje {ip, Breda veselo asistira pri slikanju na steklo, Te{ky pa re{i Tanjo, ki je s tablo `e na robu obupa.

Po opravljenem delu se vzdu{je komaj malo raz`ivi, pa se `e pribli`a {esta ura in ~as za odhod. Ko {e zadnji otroci izginejo za drevesi, se odpravimo skozi gozd do bli`njega lokala. In glej ga zlomka: nasproti nam primaha Milo{, ki se ravnokar vra~a s popoldanskega sprehoda. Seveda se nam takoj pridru`i. In tako v prijetnem klepetu zaklju~imo na{o akcijo.

Ko zve~er le`im v postelji in v glavi obnavljam dogajanje minulega dne, pomislim: saj se v Mariboru {e kaj dogaja. Saj taborniki {e migamo, {e so ljudje, ki jim ni vseeno in ki `elijo, da bi taborni{tvo v Mariboru ponovno postalo to, kar je v~asih bilo. Zaspim z mislijo: Maribor @IVI!

Vol, XI.SNOUB