Popotovanja

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO Popotovanja Tadeja Milivojevi~ Nemani~ Fiji neko~ in danes

Popoldanski po~itek lahko izkoristi{ tudi za pisanje pisem. Fijiju so {e ne tako dolgo nazaj rekli Otok ljudo`ercev. Na oto~ju je `ivelo veliko plemen, ki so bila neprestano na bojni nogi. V spopadih pobite nasprotnike so spekli ali skuhali in seveda pojedli. ^e pa so jih ujeli `ive, so jih obi~ajno {e mu~ili: `ive so jih vrgli v pe~, ali pa so jih prisilili, da na primer sami pojedo lepo zape~en kos svojega stegna. Ta del njihove zgodovine ni dale~ nazaj, saj sva v Nadiju spoznala teto, katere o~e je v mladosti {e jedel ~love{ko meso.

Dandanes pa Fijijci niso ve~ neustra{ni bojevniki. So prijazni, po~asni, u`iva{ki ljudje, ki se jim nikdar ne mudi in za izraz stresno `ivljenje {e niso sli{ali. Na{ pregovor: kar lahko stori{ danes, ne odla{aj na jutri, se tu glasi: kar lahko po~aka do jutri, lahko tudi do pojutri{njem.

Nekaj dni sva pre`ivela pri paru srednjih let v vasici Vatukarasa na otoku Viti Levu. Kot nama je povedal gospodar, denarja prakti~no ne potrebujejo. In ~e ga `e rabijo, gredo na polje, izkopljejo nekaj gomoljev tara (to je rastlina z gomolji velikimi kot repa, ki imajo podoben okus kot kuhan krompir), nalovijo rib ali na obali naberejo nekaj lepih, velikih {koljk ter jih prodajo na bli`njem trgu. @ivljenje na vasi je lagodno in spokojno; po zajtrku gredo pogledat polja, naberejo potrebno zelenjavo in se zgodaj popoldne vrnejo domov. @enske na ognji{~u skuhajo kosilo, mo{ki pa se medtem pomenkujejo in kadijo. Jedo na tleh, saj miz in stolov ne uporabljajo. Gospodinja na tla pogrne velik prt in nanj nalo`i sklede z ribjo juho, tarom, ri`em, jaj~evcem in divjim zeljem ter kuhano ribo. Manjkati ne sme posoda z vodo, v kateri si pred obrokom in po njem umije{ roke. Kro`nikov obi~ajno ni, namesto njih slu`ijo veliki bananini listi, namesto pribora pa prsti. Nekaj ~asa rabi{, da osvoji{ to tehniko. Ri` mora{ na primer oblikovati v ~vrsto kroglico, druga~e do ust prinese{ le zrno ali dva.

Po kosilu, ki je hkrati tudi ve~erja –jedo namre~ le dvakrat dnevno –, je na vrsti obvezen po~itek. Le`e{ na tla in za~ne se najbolj prijeten del dneva. ^e se ti da, se s kom po~asi pomenkuje{ ali se igra{ z otroki, ~e ne pa se prepusti{ svojim mislim ali utone{ v popoldanski spanec. Prvi dan sva imela kar nekaj te`av: prav krivega sva se po~utila, ko sva dobesedno prelenarila celo popoldne. Naslednji dan pa sva se `e sprostila in v dolgem popoldanskem po~itku prav u`ivala. ^isto druga~no je `ivljenje v mestu. Prvi znak bli`ajo~ega mesta so ljudje z natika~i na nogah. Na vasi so namre~ bosi. [e bolj o~iten znak pa je prisotnost Indijcev. Te so kot poceni delovno silo

Na vsaki postaji najde{ prodajalce pisanih indijskih sla{~ic. za delo na planta`ah sladkornega trsa v drugi polovici 19. in v za~etku 20. stoletja iz Indije na Fiji pripeljali angle{ki kolonizatorji. Saj so na za~etku hoteli zaposliti doma~ine, vendar ti nad idejo o vsakodnevnem delu niso bili ravno navdu{eni. Ve~ina Indijcev je po preteku pogodbe ostala tu in tako sedaj tvorijo skoraj polovico prebivalstva.

Najve~ jih je v mestu in imajo popolnoma druga~en na~in `ivljenja, druga~no kulturo in religijo. Indijci so trgovci in ne naredijo ni~esar, ne da bi iz tega skovali dobi~ek. Ali, kakor je rekel eden od doma~inov: ne delajo s srcem, temve~ z glavo. Eno najbolj opaznih razlik med njimi in doma~ini vidi{ `e v pozdravljanju: Fijijci se ti nasmejijo in se takoj zapletejo v pogovor, Indijci pa le mrko gledajo v svet.

Zaradi tega naju je Fiji na za~etku neprijetno presenetil. @e takoj na letali{~u se je v naju zapodilo na desetine turisti~nih posrednikov, ki so nama sku{ali prodati take in druga~ne aran`maje. V mestu pa sva se zna{la med samimi Indijci, ki so nama na vsiljiv in zelo neprijeten na~in sku{ali prodati tiso~ in eno stvar. Po nekajminutnem razgledovanja v trgovinici z maskami in ljudo`erskim orodjem nama je indijski prodajalec ledeno rekel, da so izdelki v njegovi trgovini za prodajo in ne za ogledovanje in ~e ne misliva ni~esar kupiti, naj raje greva.

Kljub temu pa je potrebno povedati, da Indijci na avtobusnih postajah prodajajo okusne `ivobarvne kola~ke, najrazli~nej{e prigrizke in so~ne, sve`e olupljene ananase.

Popotni{ka sekcija KDPM vsak drugi ~etrtek v mesecu v Dvoranici KS Vi`marje-Brod prireja Potopisni ve~er. 13. april 2000 ob 20.00 / Tadeja in Matja` M. Nemani~, Indonezija

Za nedeljsko kosilo je miza {e posebno bogato oblo`ena.