Popotovanj a Popotovanj Popotovanjaa
RAZVEDRILO
Popotovanja
Tadeja Milivojevi~ Nemani~
Fiji neko~ in danes
Popoldanski po~itek lahko izkoristi{ tudi za pisanje pisem. Dandanes pa Fijijci niso ve~ neustra{ni bojevniki. So prijazni, po~asni, u`iva{ki ljudje, ki se jim nikdar ne mudi in za izraz stresno `ivljenje {e niso sli{ali. Na{ pregovor: kar lahko stori{ danes, ne odla{aj na jutri, se tu glasi: kar lahko po~aka do jutri, lahko tudi do pojutri{njem. Nekaj dni sva pre`ivela pri paru srednjih let v vasici Vatukarasa na otoku Viti Levu. Kot nama je povedal gospodar, denarja prakti~no ne potrebujejo. In ~e ga `e rabijo, gredo na polje, izkopljejo nekaj gomoljev tara (to je rastlina z gomolji velikimi kot repa, ki imajo podoben okus kot kuhan krompir), nalovijo rib ali na obali naberejo nekaj lepih, velikih {koljk ter jih prodajo na bli`njem trgu. @ivljenje na vasi je lagodno in spokojno; po zajtrku gredo pogledat polja, naberejo potrebno zelenjavo in se zgodaj popoldne vrnejo domov. @enske na ognji{~u skuhajo kosilo, mo{ki pa se medtem pomenkujejo in kadijo. Jedo na tleh, saj miz in stolov ne uporabljajo. Gospodinja na tla pogrne velik prt in nanj nalo`i sklede z ribjo juho, tarom,
42 revija Tabor
Fijiju so {e ne tako dolgo nazaj rekli Otok ljudo`ercev. Na oto~ju je `ivelo veliko plemen, ki so bila neprestano na bojni nogi. V spopadih pobite nasprotnike so spekli ali skuhali in seveda pojedli. ^e pa so jih ujeli `ive, so jih obi~ajno {e mu~ili: `ive so jih vrgli v pe~, ali pa so jih prisilili, da na primer sami pojedo lepo zape~en kos svojega stegna. Ta del njihove zgodovine ni dale~ nazaj, saj sva v Nadiju spoznala teto, katere o~e je v mladosti {e jedel ~love{ko meso.
ri`em, jaj~evcem in divjim zeljem ter kuhano ribo. Manjkati ne sme posoda z vodo, v kateri si pred obrokom in po njem umije{ roke. Kro`nikov obi~ajno ni, namesto njih slu`ijo veliki bananini listi, namesto pribora pa prsti. Nekaj ~asa rabi{, da osvoji{ to tehniko. Ri` mora{ na primer oblikovati v ~vrsto kroglico, druga~e do ust prinese{ le zrno ali dva. Po kosilu, ki je hkrati tudi ve~erja – jedo namre~ le dvakrat dnevno –, je na vrsti obvezen po~itek. Le`e{ na tla in za~ne se najbolj prijeten del dneva. ^e se ti da, se s kom po~asi pomenkuje{ ali se igra{ z otroki, ~e ne pa se prepusti{ svojim mislim ali utone{ v popoldanski spanec. Prvi dan sva imela kar nekaj te`av: prav krivega sva se po~utila, ko sva dobesedno prelenarila celo popoldne. Naslednji dan pa sva se `e sprostila in v dolgem popoldanskem po~itku prav u`ivala. ^isto druga~no je `ivljenje v mestu. Prvi znak bli`ajo~ega mesta so ljudje z natika~i na nogah. Na vasi so namre~ bosi. [e bolj o~iten znak pa je prisotnost Indijcev. Te so kot poceni delovno silo
^e si spreten, lahko s harpuno v nekaj urah nalovi{ lepo {tevilo rib.
