Tabor 04 2000 by Klub Hrčki

ZIMOVANJA TE^AJI

april 2000

NAPOVEDUJEMO

Kdaj?

Kaj?

Kdo?

15. april

So{ka olimpiada (Nova Gorica)

15. april

Taborni{ki Fe{tival

22. april 23. - 28. aprila 6. maj

Dan tabornikov - dan Zemlje In{truktorski te~aj II. stopnje (G[ Bohinj) Bi~ikleta `ur (Izola)

12. - 14. maja

Kreart 2000 (Prem)

19. - 21. maja [TPM (Velenje) sprememba termina! 9. -11. junija Dr`avni mnogoboji ZTS 24. junija – 4. julija Te~aj orientacije in topografije Vodni{ki te~aj

1. – 5. julija

Taborni{ki vestnik 3/2000 vico@goap.si v tem Taborni{kem vestniku v tem Taboru na strani 9 www.mzt.org www.zts.org

v tem Taborni{kem vestniku 066/645-282 (Tomi) v tem Taborni{kem vestniku v tem Taboru na strani 9 krearta.rutka.net v tem Taborni{kem vestniku peter.vrckovnik@guest.arnes.si

v tem Taborni{kem vestniku Taborni{ki vestnik 3/2000 www.zts.org katalog te~ajev pisarna ZTS (300 08 20) Te~aj pionirstva in bivanja v naravi Taborni{ki vestnik 3/2000 www.zts.org katalog te~ajev pisarna ZTS (300 08 20)

Dan .. ~esa `e? Taborniki imamo pravo tradicionalno jed. Ob vseh dvomih, katera bi to bila, se ob prebiranju spominov z leto{njih zimovanj uganka re{i kar sama. Na osmih straneh lahko preberete utrinke, spomine, {ale in nasvete za bodo~a zimovanja. Vedno aktualna tema med in{truktorji so te~aji. Pripravili smo nekaj obvestil, ocen in mnenj, ki ste jih prispevali ravno vi – udele`enci te~ajev. Dvaindvajseti april. Dan Zemlje. Dan tabornikov. Kaj lahko naredimo za na{ planet, da ga bomo za tiste, ki bodo pri{li za nami, kar najbolje ohranili? Nekaj majhnih, a do-

UVODNIK brih del je zbranih v ~lanku o dnevu Zemlje. @elim vam, da bi na dan tabornikov neizmerno uìvali in pripravili tako dober propagandni tabor, da bi prav vsem, ki niso bili taborniki, v trenutku postalo àl za vsa tista leta, ki so ji preìveli brez pravih prijateljev in kitare ob tabornem ognju. Nestrpno pri~akujte naslednji Tabor z ogromno fotografijami in vtisi z NOT-a. In naredite nekaj dobrega za na{ planet. Pa ne samo dvaindvajsetega, ampak vsak dan.

Matija Tonejc 2

revija Tabor

VSEBINA Napovednik Uvodnik

2 2

AKTUALNO Zimovanja Te~aji Vodni{ko sre~anje MZT ^i{~enje taborni{kega centra Zvezni dogodki Dan Zemlje

4 10 12 14 16 18

IZ_PRVE_ROKE Mnenje Techuana ^e{ki taborniki Joti in Jota

20 21 22 27

Rumeni daljnogled Internet @VN Orientacija Potuha Astronomija Kosobrin Narava Mednarodne strani

28 29 32 34 35 36 38 39 40

Popotovanja Trenutki Igre in pesmi Z znanjem do odgovoa Volk Kri`anka

42 44 45 46 46 47

STROKOVNO

RAZVEDRILO

Glavni urednik: Igor Bizjak Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Zimovanja, stran 4 Ideja za na{e zimovanje, se je porodila meseca oktobra lani, ko smo obiskali tabornike rodu Koro{kih jeklarjev z Raven na Koro{kem.

^i{~enje taborni{kega centra, stran 14 Ko ob sedmih zazvoni budilka, sko~im pokonci in si re~em: To je to, danes je tisti dan.

Te~aji, stran 10 Skavtstvo je definirano kot vzgojno-izobra`evalno gibanje.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Naslovnica: Arhiv MZT

april 2000

AKTUALNO

Zimovanja Zimovanja Zimovanja Zimovanja Zimska pripoved, ki se ni nikoli kon~ala… OBRETANOVO 2000

Ideja za na{e zimovanje se je porodila lanskega oktobra, ko smo obiskali tabornike rodu Koro{kih jeklarjev z Raven na Koro{kem. Njihov taborni{ki dom se nahaja na Obretanovem oziroma, kot pravijo doma~ini, Obretan al'. To je na zahodni strani Ur{lje gore na vi{ini 1000 metrov nad morjem ali pa {e kak{en meter ve~. Vsi vodniki, ki smo bili oktobra na Obretanovem, ter kasneje tudi stare{ina in na~elnica, smo soglasno potrdili, da bo Obretan pravi kraj za zimovanje. Toda, ko smo tisto februarsko soboto dopoldne prispeli pod zasneèno Ur{ljo goro, se mi je pokrajina zdela ~isto druga~na od tiste, ki sem jo nazadnje videl oktobra. Kot da bi zasneèna pokrajina pod snegom skrivala vse svoje skrivnosti, nevarnosti in legende. A ko smo po dobri uri hoda po zasneèni gozdni poti pri{li do taborni{ke ko~e, me je spreletel srh. Kajti nisem in tudi drugi niso pri~akovali tega, kar smo uzrli.

Sredi teh gozdov se je naenkrat odprla zasneèna jasa sredi katere je stala na{a ko~a. Od ko~e pa je bil razgled na Ur{ljo goro, Ple{ivec in Peco. Po uspe{nem izkrcanju opreme in vseh urejenih formalnostih prvega dne je sledil tradicionalni "makaronflaj{" oziroma, kot bi rekli na{i jezikoslovci, makaronovo meso. Vendar na leto{njem zimovanju z rahlo spremenjenim receptom. Ta naj ostane skrivnost, oziroma zanj vemo samo tisti, ki smo bili na zimovanju. No, nekateri smo potem ta dogodek veselo pozdravljali, ostali pa gasili s ~ajem. Vsak dan je bil nekaj posebnega! ê si bil zjutraj deùrni, si res moral iz tople spalne vre~e uro in pol prej, da si zakuril pe~i in nanosil drva. Toda le tisti, ki je tako zgodaj vstal, je bil lahko pri~a nepopisno lepim jutranjim zarjam. In grozljiva ti{ina jutra, ki se je skupaj z prvimi jutranjimi àrki pripla-

revija Tabor

zila skozi gozdove Ur{lje gore, in `arki, ki so se za~eli po~asi razlivati po planjavi Obretanovega, in ti, ki si vsako jutro plavala po mojih mislih tako skrivnostna in tako lepa… Razen pou~nih gozdnih {ol in zanimivih delavnic so bili GG-ji dele`ni tudi pohoda in bivaka v gozdovih pod Ur{ljo goro, kjer so si morali izbrati primeren prostor za bivak in ognji{~e. Vsako popoldne pa smo bili zunaj dele`ni tudi bolj norih sne`nih

AKTUALNO bitk, vo`nje z zra~nicami, lopatami in sankami. Na sne`ni olimpiadi pa se je tudi na{ stare{ina Milan potegoval za najvi{ja mesta v svetovnem pokalu. Za vsak zaklju~ek dneva smo imeli pripravljene zelo zanimive in izvirne ve~erne programe. V njih ni manjkalo tem, kot so: Stilski izziv, Zmenkarije, itd. Za zadnji ve~er na{ega zimovanja smo vodniki pripravili "disco night", ki je bil, moram priznati, nad pri~akovanji… khm, no ali bolje re~eno pravi "rastur". Tako da je zabava trajala, kar precej pozno v ve~er in temu je posledi~no sledil tudi pozen no~ni po~itek! Da pa na zimovanju le ni bilo vse idealno nas je presenetilo tudi pomanjkanje vode v rezervarju in s tem kup~ek drobnih neprijetnosti in slabe volje med vodniki, gr~ami in stare{ino. Toda tabornik je iznajdljiv! Za prvo silo smo stopili dovolj snega, da smo lahko pripravili kosilo in pomili posodo. Splo{ni preplah pa je minil popoldan, ko so nam vodo pripeljali gasilci z Raven na Koro{kem. Kot je kasneje prera~unal in dokazal na{ stare{ina, nam je bilo ob tak{ni kapaciteti rezervarja to `e na za~etku usojeno. Leto{nje zimovanje smo kljub vsemu lepo izpeljali… pa pustimo vso jezo, slabo voljo, spore med nami vodniki in nam nadrejenimi, ter napake, ki smo jih kot posamezniki zagre{ili,… pustimo jih na Obretanovem, naj zmrznejo globoko v snegu. Tisti najlep{i trenutki pa naj se vsakemu {e prav posebej vtisnejo v spomin in naj se ta zimska pripoved nikoli ne kon~a…

besedilo in fotografije: Bla` Prestor – Long / RPEJ

april 2000

AKTUALNO

Zimovanja Zimovanja

Zimovanja Zimovanja Samorastni{ko zimovanje Lovrenc na Pohorju 2000

Cela zgodba se je za~ela z zborom za vodnike ob ne~love{ko zgodnji jutranji uri – pol osmih zjutraj. Potem pa zlaganje hrane in druge `ivljenjsko potrebne opreme na avtobus. Pa prihod na{ih zaspanih ~lanov. In nato po eni uri kon~no odhod proti {tajerskemu koncu.

Pot se je vlekla v neskon~nost, ker pa je tabornik iznajdljiv, smo si kraj{ali ~as z igranjem harmonike in petjem slovenskih pesmi (Na Roblek bom od{el, Slovenija, od kod lepote tvoje,…) in se ob tem neizmerno zabavali. Ker je bil {ofer res prijazen, nam je privo{~il {e postanek za "lulat". Nekje pri Mariboru smo kasneje rahlo za{li ampak ni bilo panike, gremo naprej. Kon~no smo po treh urah vo`nje z na{im dvonadstropnim avtobusom prispeli pred na{o {olo. Tekle so solze sre~e, ker smo se po {tirih letih

revija Tabor

spet vrnili v to malo vasico na Pohorju. Res ganljivo. Seveda je bilo treba vse {e razpakirati, znositi hrano v kuhinjo in razporediti ~lane po razredih. Na{i najmlaj{i so medtem u`ivali v zimskem sprehodu v neznano. Ko so pri{li nazaj, je bilo `e vse pripravljeno za tradicionalno kosilo, "makaronflaj{". Sledil je po~itek, nato pa nekaj gozdnih {ol in, kar je zelo pomembno, igre v telovadnici. Treba je omeniti na{o telovadnico, ki je res "tko d best in sploh suprca", ker smo v njej lahko igrali med dvema ognjema (izredno nasilna igra), ko{arko,

nogomet, ki sta {e posebej priljubljena pri mo{kem (fantovskem, de{kem) delu vodnikov, {tafete ali pa izvajali gimnasti~ne akrobacije brez vsakr{nih po{kodb. Potem je bila na vrsti ve~erja. Pomagala nam jo je pripraviti zelo prijazna gospa, ki nam je v kuhinji pomagala dva dni. Za deùrni vod so sledili mokri in umazani uìtki v kuhinji, ki jih je lahko okusil vsakdo, {e posebej deùrni vodniki, za vse ostale pa pester ve~erni program s pesmijo, zvoki harmonike, zabavnimi igrami in smehom. Okoli pol desetih se je pravljica za najmlaj{e kon~ala, samo {e umiti se je bilo treba (kar ni ravno najljub{e opravilo "ta malih"), potem so se pa ob desetih ugasnile lu~i in treba je bilo zaspati, kar pa se {e zdale~ ni uresni~ilo. Ko so po mukotrpnih pogajanjih vsi zaspali, smo se vodniki odpravili v jedilnico in imeli vodni{ki sestanek, na katerem smo analizirali vsak dan posebej. Ja ja, ni to "kr tko"! In ko smo okoli polno~i kon~ali, smo se ~isto utrujeni spravili v na{ glavni {tab – 1.B razred v prvem nadstropju. Potem s(m)o nekateri zaspali, drugi pa po~eli…khm khm…kar so zmogli. Ve~inoma smo {li vsi takoj spat, saj ti pri takem tempu ne preostane dosti drugega. Tako je bilo ve~ ali manj vsak dan, vendar se je program ~ez dan zelo spreminjal. Na gozdnih {olah, ki so bile vse dni zimovanja, se je govorilo o Sloveniji, svetu, prvi pomo~i, izdelovalo se je

AKTUALNO obro~ke za rutke iz gline ali plastelina, glasbila in papirnata letala, barvalo se je taborni{ke kroje, pelo pesmice, bralo pravljice, pogovarjali smo se, imeli kvize, risali skice in {e mnogo ve~. Tudi dri~at smo se {li na bli`nje smu~i{~e. Sploh nas ni motilo, da smo morali vsaki~ iti na klanec, da smo se lahko potem spustili po riti navzdol. Rezultat teh zimskih radosti so bile strgane polivinilne vre~ke, bole~e riti (predvsem od vodnic, M^-kom je bilo itak vseeno) in ~isto mokri kombinezoni. Ampak glavno je, da smo uìvali. Po pribli`no eni uri pa pol so nam na smu~i{~e dostavili malico, da smo se malo okrep~ali in se spet zapodili v hrib. Malo bolj leni so se son~ili pri ko~i, najbolj zagreti pa so {li bordat ali pa smu~at. A ste è poizkusili smu~ati v bulerjih? No, tudi to je mo`no (preverjeno!). Zgodba zase je tudi joga, ki se je na zimovanju izvajala pod vodstvom izku{enega strokovnjaka in z glasbeno spremljavo. Kako se spravimo v poloàj tigra, kita, kobilice, kosa, zarodka ali spe~e ka~e? Z veliko iznajdljivosti in smisla za humor! O tem pri~ajo tudi mnoge fotografije. In navsezadnje sta tu {e ZOT in Lov na lisico. Lov na lisico je bil namenjen M^-kom, ki so se zelo vìveli v iskanje pisem. Probleme jim je delalo samo zadnje pismo, skrito 10 metrov stran od {ole. Kot udeleènka ZOT-a pa lahko potrdim, da je bil izredno geografsko zanimiv. Videli smo ceste, reke, potoke, jezera, hribe, doline, hribe in doline ter veliiiiiiiiiko psov (vpra{ajte Jureta). Da o vrisovanju, prvi pomo~i, topo-testih in @VN-ju sploh ne govorimo. Poseben izziv je, ~e se na ZOT odpravite s kar precej visoko vro~ino, tako kot jaz, in na vsakem ovinku vidi{ posteljo, v katero bi se zvrnil, in eno toplo odejo, pa mami-

co, ki bi ti skuhala ~aj. Ampak pustimo to. Ne smem pozabiti omeniti {e na{ih starih znancev, vapotov (Vapo – va{ki posebne`), ki nam tudi zdaj, tako kot pred leti, niso dali miru in so nas nadlegovali s svojim vpitjem in "fr~oti". [e dobro, da imamo nekaj krepkih fantov v na{em rodu, tako da se nam ni bilo treba bati. Zimovanje je bilo kar prekratko, ko smo morali ~ez pet dni vse spakirati, vso opremo nalo`iti na avtobus in zapustiti na{o malo {olo. Le kdaj se bomo spet videli? In spet potoki solza, {e posebej ob pred~asnem odhodu na{ega stare{ine in vrnitvi v sivo Ljubljano. Saj ni bilo tako hudo, samo lep{e se

sli{i, ~e to napi{em… Med potjo smo se ustavili {e na Trojanah na toplih, di{e~ih, slastnih (mastnih) krofih. V glavnem, vsega je bilo konec, ko smo se pripeljali nazaj pred {olo, od koder smo se pred {tirimi dnevi odpravili novim dogodiv{~inam naproti. Samo {e zbor, trikrat zdravo in odpujsali smo domov. [e prej pa smo pospravili vso kramo.

Katja Kvaternik - Puma Rod Samorastniki april 2000

AKTUALNO

Zimovanja Zimovanja

Zimovanja Zimovanja "IBR IVL" mo`nica 2000 Tako smo poimenovali maxi strip, ki smo ga izdelali v likovni delavnici na na{em leto{njem zimovanju. Besedi ibr (über - nem.) in ivl (evil - ang.) sta bili letos najpogosteje uporabljeni besedi.

Zimovanje se je za petindvajset "zimore~ih" za~elo z malo snega in vsi smo mislili, da bomo imeli zelenovanje. Kljub temu smo posku{ali izkoristiti lepo vreme in izvedli smo ibr fajt - lov na zaklad z zasedo organizatorjev. Poskrbeli smo, da so vseeno vsi pri{li do zaklada, tudi ujetniki, ki so bili zve~er kaznovani na razli~ne na~ine. V sredo pa je za~elo sne`iti in ni nehalo do ve~era - bilo je {e bolj ibr. V najve~jem viharju smo izpeljali olimpijske igre, na katerih se je najbolj izkazala ekipa Gr~ z eno GG-jko, ki je tekmovala izven konkurence. "Zanimiv" je bil tudi izlet v Log pod Mangrtom. Tam smo najprej risali skico terena (ni~ posebnega), nato pa smo obiskali trgovino, ki je ni na policah je imela tri plastenke Ace-ja in eno Cockto, nekaj zavitkov `ve~ilnih gumijev, eno margarino Petra in {e par malenkosti - to pa je bilo vse. Nikakor ne morem zapisati vseh zanimivih dogodkov leto{njega zimovanja, zato pa lahko vpra{ate katerega od "zimore~ih".

Marko, RSM 8

revija Tabor

Vabilo

NAPOVEDUJEMO Podrobnosti

preberi v Ta borni{kem ve stniku!

Flower Power generation iii Podoìveti nore zabave, demonstracije proti nasilju in vojnam, chooperje, Jimija Hendrixa in Janis Joplin, Woodstock? Seveda to ni vpra{anje, ampak vabilo, da se skupaj vrnemo v {estdeseta leta in razi{~emo svoje notranje potenciale kreativnosti. V pisanih srajcah in v hla~ah na "zvonec" bomo barvali obla~ila, izdelovali razno biùterijo (ogrlice, zapestnice...), priredili demonstracije proti vojni v Vietnamu, meditirali in se sprehajali po jutranji rosi, ob kitari in ognju pa prepevali pozno v no~... Pridruìli se nam bodo tudi mladi iz Belgije in nekaj Jugoslovanov - se pravi pravi mednarodni shod hipijev!

Novo tiso~letje je pravi ~as za spremembe! Industrija, umazanost in vojne, ki nas obkro`ajo, so na vi{ku! Med~love{ki odnosi so vedno slab{i ter izkori{~evalski! Uprimo se, poka`imo zobe ter podajmo roko prijatelju! LOVE & PEACE!, Michael HendriXXX

Taborniki vseh de`el: zdru`imo se! Mestna Mestna zveza zveza tabornikov tabornikov Ljubljana Ljubljana pripravlja: pripravlja:

Taborni{ki Fe{tival 2000 15. 15. april april 2000 2000 od od 9.00 9.00 –– 15.00 15.00 park park Tivoli, Tivoli, ob ob bajerju bajerju

Praznovanje dneva tabornikov v Ljubljani. Predstavitev taborni{tva Ljubljan~anom in {ir{i javnosti.

V Tivoliju bomo postavili majhen tabor, v katerem bodo potekale najrazli~nej{e dejavnosti. Program bo vseboval ve~ delavnic, ki bodo lo~ene za mlaj{e (M^) in starej{e (GG). Nekaj delavnic bo namenjeno vsem. Po "zraku" bomo sku{ali povezati tabornike iz vse Slovenije. V Tivoli vabimo tabornike iz vseh delov na{e ljube domovine. Ve~ o akciji si preberite na www.mzt.org ali povpra{ajte Bla`a (blaz.verbic@guest.arnes.si), za dogajanje v "zraku"pa PiBija (bajecp@hotmail.com).

april 2000

AKTUALNO

izobra`evanje izobra~evanje Prednosti, ki jih ({e) ne znamo izkoristiti izobra@evanje Neformalno izobra`evanje

Pugy

Skavtstvo je definirano kot vzgojno-izobra`evalno gibanje. Vzgoja in izobra`evanje na neformalen na~in; to je izven uradno priznanega sistema, namenjen dolo~eni ciljni populaciji in z dolo~ljivimi u~nimi cilji. Ta "neformalnost" ima {tevilne prednosti, ki se jih v taborni{ki organizaciji vse premalo zavedamo.

PREDNOSTI • izraz "neformalno" ve~ino udeleèncev napolni z navdu{enjem in radovednostjo, to pa prispeva k bolj{im rezultatom u~enja; • strokovnjaki ga cenijo kot nepogre{ljiv na~in {irjenja obzorja in izpopolnjevanja otrok, mladine in odraslih; • udeleèncem ne predstavlja prevelikih naporov in stresa; • zaposleni ga ne vzamejo kot vir dodatnih obveznosti, ampak kot prostovoljno, ljubiteljsko dejavnost; • na~in podajanja snovi je dokaj fleksibilen in dinami~en, izvajalci pa ga lahko zaradi tega prilagajajo potrebam in pri~akovanjem udeleèncev; • ~asovni okviri neformalnega izobraèvanja so pogosto bolj ohlapni in sprejemljivi • pedago{ki in drugi strokovni kader, ki izvaja neformalno izobraèvanje ima do udeleèncev bolj spro{~en odnos; • metode neformalnega izobraèvanja so usmerjene k ustvarjalnemu pridobivanju, dopolnjevanju, bogatenju in ohranjanju znanja; • teorijo ponavadi ponazarja in osvetljuje poglobljeno prakti~no delo; • podajanje snovi je ponavadi kombinacija klasi~nega in alternativnega; • sodelovanje in komunikacija sta praviloma veliko bolj spontana in teko~a; • kriteriji za sodelovanje na neformalnem izobraèvanju so bla`ji in sprejemljivej{i; • zanimanje, navdu{enje in prostovoljna odlo~itev prispevajo k nestresnemu okolju, la`jemu pridobivanju rezultatov in bolj{im konkretnim rezultatom;

10 revija Tabor

• prakti~no u~no vsebino lahko udele`enci takoj preizkusijo v vsakdanji praksi;

• pestra struktura (spol, starost, predznanje, poloàj, kulturno okolje…) udeleèncev omogo~a interaktivno u~enje – izmenjavo znanja, spoznanj in izku{enj med udeleènci; • z neformalnim izobraèvanjem je mogo~e u~inkovito dvigniti splo{no raven znanja in razgledanost ter tako izbolj{ati izobrazbeno strukturo posameznikov, interesnih skupin in dru`be v celoti. Seveda pa pri neformalnem izobraèvanju pojavljajo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki se odraàjo pri nepopolnih programih, neenotnem pristopu predavateljev iste vsebine, premajhno zanimanje javnosti za neverificirane programe, neustrezno preverjanje pridobljenega znanja in izku{enj in nepriznavanje izobrazbe v formalnem smislu. Slednje se v zadnjem ~asu re{uje s podeljevanjem potrdil, ki jih za sprejem v slu`bo upo{tevajo tudi nekateri delodajalci (v Angliji ima veliko teò tudi izobraèvanje in{truktorjev).

AKTUALNO

Znanje je bogastvo, ki ti ga ne more nih~e vzeti, a ~e ga ne pokaè{ drugim, je brez vrednosti. Kako bo z udele`bo Meti Buh, Ra{i{ki rod: Za te~aje smo vedeli è prej, tako da katalog ni prinesel nobenih novih odlo~itev. Je pa krasno, da so vse stvari zbrane na enem mestu. Katalog je marsikdo z veseljem prebral. Se vsaj ve, da se kaj dogaja. Odlo~ili smo se, da bomo poslali dve PP-jki na te~aj pionirstva, ~eprav smo zaradi cene premi{ljevali, da bi raje na taboru malo bolj poudarili te stvari. Poleg tega so te~aji v terminih, v katerih smo {tudentje popolnoma zme{ani od svojih izpitov in ni nobenih mo`nosti, da bi si lahko vzeli ~as (~e so {tudentje sploh ciljna starost, ali so to samo dijaki). Jaz bi druga~e {la na topo te~aj (ta je baje res zelo dober). Ali taborni{ko izobraèvanje pokriva vsa podro~ja? Toma` Strajnar, Rod stra`nih ognjev Kranj: Informacije zbrane v katalogu so zelo dobrodo{le. Na enem mestu lahko najde{ vse o te~ajih, ki so organizirani na ravni ZTS, kar prihrani ~as, ki bi ga porabili za iskanje razpisov na posameznih listih. @elim pa si, da bi bilo mo`nosti za

izpopolnjevane {e ve~. Podro~ja kot so kot so marketing, komuniciranje, opravljanje s ~love{kimi viri, gospodarjenje z opremo,... so v taborni{kem svetu potisnjena bolj v ozadje, a niso nepomembna. Stvari, ki jih delamo v `ivljenju velikokrat presegajo na{e znanje, u~enje na izku{njah pa je v~asih dolgotrajno in bole~e. Zato je bolj{a re{itev "sesti v klop" in se nau~iti ~esa novega. Utrinek iz leta 1999 Anja Kristan, Se`ana Glede na to, da pred vodni{kim te~ajem v Bohinju nisem bila nikoli tabornica, je bila to zame prava taborni{ka izku{nja. Moram priznati, da mi je pri{lo prav vse, kar sem se nau~ila. Poleg teoreti~nega in prakti~nega nau~enega znanja sku{am med tabornike vnesti tudi tisto pravo taborni{ko vzdu{je in taborni{ki duh, ki sem ga sama ~utila na te~aju in kasnej{ih taborjenjih. Pridno vodim svoj vod, ki se s ~asom {e ve~a, svoje znanje pa posredujem tudi drugim vodnikom in vodnicam, ki {e niso bili na te~aju, a mislim, da bodo kmalu {li. april 2000

AKTUALNO

Vodni{ko sre~anje MZT Vodni{ko sre~anje Vodni{ko sre~anje Vodni{ko sre~anje (I.)

Vodni{ko sre~anje MZT je dvodnevno sre~anje aktivnih vodnikov M^ in GG. Namenjeno je dru`enju, izmenjavi izku{enj in nabiranju novega znanja, idej. V slovenskem taborni{kem prostoru {e ni dru`abne akcije, ki bi bila namenjena zgolj vodnikom, z izjemo tekmovanj.

Leto{nje dvodnevno sre~anje MZT je bilo tako v za~etku februarja v Dav~i v [kofjelo{kem hribovju. Na sre~anje so bili vabljeni vsi aktivni vodniki ljubljanske Mestne zveze tabornikov in tudi vodniki iz ostalih obmo~ij. Kljub temu se je akcije udeleìlo le 33 aktivnih vodnikov, vsi iz ljubljanskih rodov, kar je le 33 odstotkov od vseh povabljenih. Kar iz {estih ljubljanskih rodov pa na sre~anju ni bilo niti enega predstavnika. Vodstvo sre~anja je za udeleènce pripravilo vrsto delavnic in igric, ki so pri vseh udeleèncih naletele na zelo dober odziv. Sre~anje se je za~elo s kratkim pohodom, med katerim so posamezne ekipe udeleèncev obiskale delavnice, ki so bile ve~inoma povezane z zimskim ~asom (izdelovanje sne`nih kipov, oprema za zimski izlet in plezanje, raziskovanje gozda in kurjenje ognja v zimskem ~asu). Ob tem smo opazili, da ve~ina vodnikov sploh ni bila pripravljena na zimske razmere (npr. hoja po snegu), saj je kar nekaj udeleèncev pri{lo v Dav~o v {portnih copatih, ~eprav so bili obve{~eni, kak{no obutev potrebujejo. V popoldanskem ~asu sta svojo uspe{no premierno uprizoritev igrice na prostem doìveli Mi{a in Neà. Igra je bila zelo dobro sprejeta

12 revija Tabor

med vodniki, ki so ob koncu sre~anja izrazili èljo po {e ve~jem {tevilu novih in izvirnih iger. V ve~ernih urah so se vodniki razdelili v manj{e skupine, kjer so razpravljali o teàvah in izku{njah pri delu z najmlaj{imi. Samo zimsko vodni{ko sre~anje je bilo zelo uspe{no, kljub nekaj manj{i udele`bi od pri~akovane. Na koncu sre~anja so svoje predloge za nadaljnja sre~anja izrazili tudi udeleènci. Predvsem so izrazili èljo po {e bolj-

{em spoznavanju med seboj, debatah o re{evanju problemov pri delu s ~lani vodov in na~inih motivacije, ve~jem poudarku na izvajanju prakti~nih re~i (preìvetje v naravi, zimski izlet in oprema, sledi, ... itd). Ob vsem tem je zanimivo tudi to, da è sami vodniki M^ in GG opaàjo, da velika ve~ina tabornikov, ko pridejo med PP, zapusti organizacijo, kar so med pogovorom tudi sami izpostavili.

PiBi

AKTUALNO

Vodni{ko sre~anje MZT (II.)

Leto je naokoli in za prenekatere vodnike te`ko pri~akovana Vodni{ka sre~anja MZT tudi. Cvet vodnikov se je, tako kot vsako leto, zbral za dobrobit njihovim ~lanom, da si raz{irijo obzorje in prinesejo sve`ino na vodova sre~anja. Letos so se sre~anja odvijala na, za mnoge Ljubljan~ane, `e kar previsoki Dav~i. Tam se nas je zbralo ~ez petdeset. Od tega 33 vodnikov in mnogo{tevilno vodstvo, kar je le pomagalo k bolj{i izvedbi programa.

Program se je delil na dva ve~ja dela. Prvi je bil naravnan bolj na zabavno plat, ~eprav orientacija do doma v Dav~i v snegu ni ravno najla`ja stvar, kar vam lahko potrdi tudi kak{na izmed izgubljenih ekip. Sledila je {e nova izpeljanka lova na zaklad, ki jo bomo gotovo {e sre~ali na kak{nih zimovanjih, saj je izpeljana z veliko domi{ljije in dopu{~a veliko svobode za prirejanje. Tisti, ki ste jo zamudili, lahko o njej ve~ izveste pri Neì ali Mi{i. Po malici so se udeleènci porazdelili po delavnicah, ki so predstavljale drugi resnej{i del programa. Gotovo je pohvale vredna delavnica o spolnosti med taborniki, predvsem zato ker je do sedaj ta tema tudi pri nas veljala za tabu. Po ve~erji je sledila {e analiza dela po skupinah, nakar so imeli prosti ve~er, ki ga je ve~ina preìvela ob kitari, utrujeni pa so se odpravili spat. V katero skupino je spadalo vodstvo, pa ugotovite sami. Pa vendar vse stvari niso tako svetle kot se zdijo. Namen vodni{kih sre~anj ostaja nespremenjen. Pomo~ vodnikom na vi{ji ravni, kot jo lahko dobijo v rodu. Ve~ina rodov se tega è zaveda, so pa tudi rodovi v Ljubljani, katerih ~lanov ni bilo na spregled. Razlogi so seveda lahko razli~ni, pa vendar so zaskrbljujo~i. Na takih akcijah lahko vidimo utrip delovanja rodov, {e bolj pa pripravljenost za sodelovanje. ê povzamemo na kratko. Akcija ima program, ki je zanimiv in {e kako uporaben pri delu z vodi. Njena cena je proti ostalim dvodnevnim akcijam sme{no nizka. Prevoz ni nikoli predstavljal problema, datum pa je è stalen. Zakaj torej ni vodnikov? To je gotovo vpra{anje, ki pesti vodstvo MZT, moralo pa bi {e bolj pestiti na~elnike rodov, ~igar vodnikov ni na spregled.

Grega, RRZ april 2000

AKTUALNO

î{~enje Maribor @IVI! î{~enje î{~enje

Pomladansko ~i{~enje v Mariborskem taborni{kem centru

Ko ob sedmih zazvoni budilka, sko~im pokonci in si re~em: "To je to, danes je tisti dan". Z naglimi koraki se podam k oknu in pogledam skozenj. Ko na nebu zagledam sinjo modrino, se mi prvi kamen odvali s srca. Eden od mnogih, ki me {e ti{~ijo. Danes bomo namre~ imeli taborniki mariborske ob~inske zveze (mimogrede: ali sploh veste, da imamo v Mariboru ob~insko zvezo?) na{o prvo akcijo po … uh, ne vem ve~ koliko letih. In mene je seveda doletela "~ast", da jo pripravim.

Imenovali smo jo preprosto - Pomladansko ~i{~enje. O~istili, olep{ali in oìvili bomo na{ taborni{ki dom (mimogrede - ali sploh veste, da imamo v Mariboru taborni{ki dom?), ki ga bomo ob tej prilo`nosti preimenovali v Mariborski taborni{ki center. No, pa gremo lepo po vrsti. Ko ugotovim, da nam z neba ne preti nobena nevarnost, se hitro umijem, oble~em in se odpravim proti na{emu "eM-Te-Ceju", ki se nahaja le minuto hoda od mojega doma. Komaj pripravim {e zadnje podrobnosti, è veselo prikolesari Bombica. In od srca se mi odvali è drugi kamen. Na{a akcija bo imela vsaj enega udeleènca! V tem pa è skozi park kapljajo gru~ice radovednih tabornikov z ve~inoma enim in istim vpra{anjem: le kak{en je ta na{ taborni{ki dom, o katerem se zadnje ~ase toliko govori? Gru~ice se kaj kmalu strnejo v kar lepo ~etico gozdovnic, popotnic, gozdovnikov in popotnikov, njihovi pogledi pa se vedno bolj vpra{ujo~e ozirajo k meni. Re~em si: no, pa za~nimo! Ker udeleènci prihajajo iz treh mariborskih rodov (RS, RVM, XI. SNOUB), se moramo najprej dodobra spoznati. To opravimo z vsem dobro poznano igrico z imeni in znaki. Sledi razvr{~anje v

14 revija Tabor

vode. Vsak udele`enec je ob prihodu prejel vejico enega od bli`njih dreves, sedaj pa se med seboj i{~ejo tisti, ki imajo vejice iste vrste. Tako kaj kmalu dobimo vode lovorikovcev, ginkov, ceder in borov. Po kraj{em spoznavanju po vodih se pri~nejo razne delavnice. Tanja od nekod privle~e ogromno plo{~o, barve in ~opi~e, ter z enim od vodov za~ne vneto risati tablo, ki bo krasila taborni{ki center. Sa{o in Bojan naslednjemu vodu br` potisneta v roke kompas in karto, ter ga napotita na orientacijski

tek po parku. Bombica se s svojim vodom odpravi proti bli`njemu gozdu po zemljo za roè, ki so jih prijazno prispevali star{i nekaterih otrok. Zadnji vod pa se odpravi k Valeriju, ki è pripravlja prvo okno za poslikavo. Skupine se po eni uri zamenjajo, nato spet, jaz pa veselo po opravkih: lestev za barvanje opaà, sok za èjne otroke, malo se grem fotografa, … in tako mine dopoldan. Na kosilo se Severnica odpravi v mesto, Visoki macesen hiti k mamicam, snoubovci pa kar s klobasami na Kalvarijo. Popoldne pa

AKTUALNO dalje. Iste delavnice, novi obrazi. Pridruìjo se strokovnjaki za ~i{~enje {ip, Breda veselo asistira pri slikanju na steklo, Te{ky pa re{i Tanjo, ki je s tablo è na robu obupa. Po opravljenem delu se vzdu{je komaj malo razìvi, pa se è priblià {esta ura in ~as za odhod. Ko {e zadnji otroci izginejo za drevesi, se odpravimo skozi gozd do bli`njega lokala. In glej ga zlomka: nasproti nam primaha Milo{, ki se ravnokar vra~a s popoldanskega sprehoda. Seveda se nam takoj pridruì. In tako v prijetnem klepetu zaklju~imo na{o akcijo. Ko zve~er leìm v postelji in v glavi obnavljam dogajanje minulega dne, pomislim: saj se v Mariboru {e kaj dogaja. Saj taborniki {e migamo, {e so ljudje, ki jim ni vseeno in ki èlijo, da bi taborni{tvo v Mariboru ponovno postalo to, kar je v~asih bilo. Zaspim z mislijo: Maribor @IVI!

Vol, XI.SNOUB Celotno fotogalerijo z akcije si lahko ogledate na rutki na naslovu xisnoub.rutka.net/mtc, kjer lahko naro~ite tudi prave fotografije.

Tabornica meseca

IHATEmIRC, html poro~nik RutkaNET-a, je za tabornico aprila izbral tabornico RSK, katere imena nam ni zaupal. april 2000

AKTUALNO

vezni dogodki Zvezni dogodki Zvezni dogodki ezni dogodki Kaj je neformalno izobra`evanje in multikulturna vzgoja? Pugy

Rezultati razpisa Urada za mladino Znani so è rezultati leto{njega razpisa Urada RS za mladino, s katerim Ministrstvo za {olstvo in {port sofinancira mladinske projekte v letu 2000. V primerjavi s preteklimi leti je Urad pohitel z razpisom, saj ga je objavil è konec novembra 1999, prav tako pa je strokovna komisija 564 prispelih ponudb pregledala è do konca februarja in v za~etku marca z rezultati "oblikovala" na~rtovane aktivnosti organizacij, ki so se prijavile na razpis.

Kot neformalno izobraèvanje se {teje: • organizirana izobraèvalna dejavnost zunaj vpeljanega formalnega sistema, ki je namenjena izbrani mladinski populaciji in ki zadovoljuje dolo~ene u~ne smotre s prevladujo~o metodo u~enja z izku{njami in zgledi; • izobraèvanje, ki ni namenjeno pridobivanju formalnega izkaza (spri~evalo, diploma ipd.), temve~ je namenjeno zadovoljitvi nekaterih drugih, navadno neposrednih interesov in potreb mladih. 16 revija Tabor

Ve~ina prijavljenih (teh je bilo v leto{njem letu 193), je izpolnjevala razpisne pogoje in tako obstala v drugem krogu razpisnega sita. Predmet razpisa, ki je bil v razpisu prvi~ zelo konkretno opisan (neformalno izobra`evanje in usposabljanje mladih za mladinsko delo ali multikulturna vzgoja), je mo~no razred~il vrste tistih, ki so {e upali na finan~na sredstva. Od nekaj ve~ kot 500 projektov, jih je na tej stopnji "sprejemni izpit" opravila samo polovica. To bi lahko v prenesenem pomenu pomenilo, da prostovoljnim in neprofitnim mladinskim organizacijam ni jasno, kaj se skriva pod obrazlo`itvijo predmeta razpisa. Od tod do finan~ne podpore pa je ponudnike ~akal {e en preizkus - ocena projekta na podlagi meril razpisa. Kar devet to~k, od katerih so verjetno najve~ pomenile vklju~enost in struktura ciljne populacije, mladinska iniciativnost ter aktualnost in potreba po izvedbi, je seznam skraj{alo na vsega 180 sofinanciranih projektov.

Strokovna komisija urad je tako izbranim projektom priznala vrednost v vi{ini nekaj manj kot 258 milijonov tolarjev, od tega pa projekte sofinancirala v skupni vrednosti 63 milijonov tolarjev, kar je slabih 24,5 odstotkov skupne vrednosti (odstotek sofinanciranja je bil od projekta do projekta razli~en). Glede na to, da je bil eden od pogojev tudi finan~na konstrukcija projekta, po kateri je moral ponudnik zagotoviti polovi~ni dele` sofinanciranja iz drugih virov in ~etrtinski iz neprora~unskih sredstev, se poraja vpra{anje, kako ponudniki sploh lahko izvedejo projekte. Dejstvo je namre~, da je Urad RS za mladino ena redkih vladnih in{titucij, ki sploh sofinancira tak{ne projekte, pri katerih se mladi pojavljajo v vlogi snovalcev, izvajalcev in udele`encev projektov (aktivna participacija mladih). Kako smo "kvalifikacije" opravili taborniki Na razpis je projekte poleg Zveze tabornikov Slovenije in MZT Ljubljana

AKTUALNO

Multikulturna vzgoja je, za razliko od dru`benih procesov asimilacije, integracije in talilnega lonca, proces dru`bene vzgoje s pozitivnim odnosom do razlik, ki ve~kulturne dru`be brez medsebojnih stikov spreminja v medkulturne dru`be z odprtimi odnosi. Medkulturna vzgoja omogo~a spoznavanje druga~nega na~ina `ivljenja, kot smo ga vajeni v lastnem okolju. Sprejema razlike in podpira pozitivne odnose, vrednote in vedenje ter poudarja procese interakcije, izmenjave, podiranja ovir, recipro~nosti, objektivnosti, solidarnosti ipd. prijavilo {e {est rodov (^rni mrav, velenjski Zmaji, Veseli veter in Vidra iz Pomurja, Rod zelene Rogle in So{ki meja{i). Vsi razen Lendav~anov so dobili svoj kos poga~e, le-ta pa bo verjetno premajhna, da bi nahranila vsa la~na usta. Tako bodo morali nekateri projekti, ki so del rednega taborni{kega programa, poiskati vire za sofinanciranje drugje.

Tudi letos to~ke za pedago{ke delavce Programi stalnega strokovnega spopolnjevanja Marca smo oddali ponudbo na razpis Ministrstva za {olstvo in {port za {olsko leto 2000/ 01, s katero ZTS tudi v prihodnje prijavlja "na{e" te~aje in delavnice za taborni{ke in druge pedago{ke delavce (Katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja). Potrditev in sofinanciranje programov s strani M[[ pa je odvisna predvsem od udele`be na teh te~ajih. Ker so le-ti zaenkrat poznani in uveljavljeni samo v taborni{kih vrstah, je promocija tabornikov in pedagogov, ki so na izobraèvanjih è sodelovali, {e kako dobrodo{la. V letu 1997/98 je Zveza tabornikov Slovenije prvi~ ponudila nekatere te~aje v Sistem stalnega strokovnega spopolnjevanja, izobraèvanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraèvanju. Udele`ba na te~ajih tako ponuja mo`nost za osebno napredovanje "na{ih" pedago{kih delavcev (taborni{kih vzgojiteljev, u~iteljev, profesorjev, pedagogov v C[OD...), poleg tega pa smo nekatera specifi~na znanja in spretnosti, ki so v taborni{kem gibanju osnovna dejavnost (orientacija, {ola v naravi, lokostrelstvo..) ponudili tudi ostalim pedago{kim delavcem, ki èlijo s temi znanji in ve{~inami pove~ati kakovost na svojem vzgojno-izobraèval-

nem podro~ju. Z vklju~itvijo na{ih programov v ta sistem, je ZTS dobila potrditev Ministrstva za {olstvo in {port, da v organizaciji skozi neformalno izobraèvanje zagotavljamo kakovostno raven izobraèvalnega procesa. V letu 1998/99 smo posvetili ve~ pozornosti promociji programov predvsem pri na{ih ~lanih, ki so tudi pedago{ki delavci. Tako smo na koncu {olskega leta izdali 26 potrdil o udele`bi v programih Stalnega strokovnega spopolnjevanja, kar je precej{en uspeh, saj so vsi te~aji to~kovani z dvema to~kama. V leto{njem letu imamo "v ognju" nekaj novih programov (Seminar za taborna vodstva, @VN - prehrana), pomembna novost je sofinanciranje programa Mentor topografije in orientacije (A3 - 50% sofinanciranje) in Mentorja lokostrelstva (A5 - 20% sofinanciranje), kar je za ZTS velik uspeh. Prijav je zaenkrat {e malo (skupaj 5), potencialne udeleènce pa bo potrebno poiskati predvsem v na{ih vrstah in pa preko "nova~enja" kolegic in kolegov v vzgojno-izobraèvalnih ustanovah.

Za informacije o na~inu sodelovanja in pridobivanju to~k pokli~ite v pisarno ZTS (koordinator programov je Tadej Pugelj). april 2000

AKTUALNO

dan Zemlje dan Zemlje Do kdaj {e samozavestno prepri~anje? dan Zemlje 22. april - dan Zemlje

Pugy

Enkrat na leto, ob dnevu Zemlje, se ~love{tvo spomni na planet, ki je ponudil pogoje za nastanek `ivljenja, za rast rastlinskega in `ivalskega debla in razcvet ~love{ke civilizacije. Na ta dan {estmilijardno mravlji{~e pomete smeti, zapre dimnike in kanalizacijo, ugasne motorje, v trgovini kupi okolju prijazne pra{ke in razpr{ilce in odide na izlet v naravo. Spomni se na svojo Zemljo v samozavestnem prepri~anju, da je z napredkom lahko kos vsem okoljskim problemom. In naslednji dan? Vse po starem, saj je treba smeti nekam odpeljati, proizvodnjo pognati in kupovati kar je ceneje, ne pa okolju prijazno.

Verjetno bo samozavestno prepri~anje zamenjala poni`nost {ele ob spoznanju, da tudi najve~ji ~love{ki izumi ne morejo odtehtati katastrofalne {kode, ki so jo è in jo {e povzro~ajo naravi, njenemu rastlinju in ìvalim? ^love{tvo bo na Zemlji lahko preìvelo samo ob zavedanju, da bo sodelovanje z naravo in njena ohranitev glavni tok prihodnjega razvoja in napredka. Priznati si moramo, da smo del narave in to moramo upo{tevati pri vsakem na{em dejanju. Samo na tej osnovi je lahko krhek sistem, na katerem temelji na{e ìvljenje, za nas varno zavetje in samo tako se bo lahko ~love{ka vrsta razvijala naprej.

18 revija Tabor

AKTUALNO

Nekaj idej, s katerimi lahko ob dnevu Zemlje ali kak{ni drugi prilo`nosti v vodu, druìni ali rodu tudi druge (lokalno skupnost) opozorite na smiselnost ohranitve narave: • v prostorih rodu, na ob~ini, v knji`nici ali kak{nem drugem ve~namenskem prostoru, kjer je velik pretok ljudi, UREDITE INFORMACIJSKI CENTER ZA OHRANJANJE NARAVE NARAVE. V njem lahko pripravite razstave, ve~er z diapozitivi, delavnice… • Predstavite projekt NA[ TABOR – OKOLJU PRIJAZEN in va{a prizadevanja za ~im manj{i negativni vpliv na okolje v ~asu taborni{kih dejavnosti v naravi; • pripravite KAMPANIJO in v sodelovanju z ustreznimi slu`bami na razli~ne na~ine zbirajte finan~na sredstva za sanacijo "~rnih to~k" ali ureditev npr. U~ne poti. Velik prispevek je tudi prostovoljno delo (~istilna akcija); • na akciji se odkrito pogovorite KAK[EN JE VA[ ODNOS do narave, kako se v naravi obna{ate in kako bi lahko odnos {e izbolj{ali; • pripravite u~no pot na kateri bodo izpostavljeni problemi onesnaèvanja narave in prikazane ideje, kako probleme re{evati. Na u~no pot preko sredstev javnega obve{~anja povabite krajane. Podrobnej{e napotke najdete v knjigi Pomagajmo ohraniti svet, ki jo je prevedla in zaloìla tudi Zveza tabornikov Slovenije.

Svetovna fundacija za naravo (WWF) predlaga naslednja pravila obna{anja (kodeks etike) do narave. KOT PREBIVALKA IN PREBIVALEC ZEMLJE: - bova spo{tovala vsa ìva bitja, ker je vsako od njih ~len v verigi ìvljenja; - bova iz narave vzela samo tisto, kar se lahko obnovi, tako da nobena vrsta ne bo izumrla; - ne bova onesnaèvala vode, zemlje in zraka; - ne bova kupovala obla~il in okraskov izdelanih iz ko` ogroènih ìvali ali rastlin; - bova pazila na ~isto~o okoli svojega doma in spo{tovala naravo, kjerkoli è bova; - bova opozarjala na onesnaènje in vse drugo, kar bi bilo naravi v {kodo; - ne bova nesmotrno tro{ila goriva in zalog energije; - bova svoj pravilen odnos do okolja in ohranitev narave prena{ala tudi na druge; - bova podpirala organizacije in skupine, ki se borijo za ohranitev narave; - bova uìvala v lepoti in ~udesih narave vse svoje dni. april 2000

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE

Mnenje Mnenje Mnenje Mnenje V tabeli pri ~lanku Test opreme: nahrbtniki v prej{njem Taboru je pri{lo do majhne zme{njave, zato objavljamo popravke: 1. Pri Porenti sta zamenjani sliki nahrbtnikov 2. Pri Rocku je pri prvem nahrbtniku (Makalu) napa~na slika (od Trek sporta), pravi nahrbtnik je zadnji v vrsti na dnu 37. strani. 3. Pri zadnjem nahrbtniku - Trek sport Tatran 60 manjka cena: 22.350 SIT. Za napake se opravi~ujemo.

Mnenje tabornikov o ... 2. slovenski zlet Ali se boste udele`ili 2. slovenskega zleta?

DA: 56,67% Ne vem {e: 24,17% Ne: 19,17% Skupaj glasov: 120

Pozdravljeni! V tretji {tevilki revije Tabor v letu 2000 je bil v Taborni{kem vestniku objavljen razpis za oddajo tabornega prostora na otoku Pagu. Razpis sam je sicer dovolj jasen, v o~i pa bode nekaj povsem drugega. Rod Bratov [arh namre~ ne deluje `e vsaj {est let, zato mi ni jasno, kako lahko neobstoje~a enota oddaja taborni prostor. Kolikor mi je znano, je lastnik (ali pa oskrbnik) tega prostora Janez [auprl, sicer predsednik Zveze tabornikov ob~ine Maribor. Menim, da bi bilo prav, da Janez [auprl napi{e, da on oddaja taborni prostor, ne pa da pi{e v imenu rodu, ki je prenehal delovati `e pred leti. Bom pa zelo vesel, ~e bo ta ~lanek spodbudil katerega izmed nekdanjih tabornikov rodu Bratov [arh in mu prebudil taborni{ki duh, da bi poizkusil obuditi delovanje nekdaj uspe{ne taborni{ke enote.

Iztok Utenkar

Pomembni dnevi ... 31 maj - svetovni dan "brez tobaka" Odvisnost od tobaka ima psihosocialne, vedenjske in farmakolo{ke zna~ilnosti, ki so podobne tistim pri odvisnosti od npr. heroina ali kokaina. Nikotin je droga v tobaku, ki ima psihoaktivne u~inke. Odvisnega sili k iskanju in uporabi tobaka, odsotnost nikotina pa spro`i abstinen~ni sindrom, ki ga poznamo pri odvisnosti od drugih drog.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: __________________________________ ROD: ___________________________________________ ULICA: __________________________________________ PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ___________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 20 revija Tabor

IZ_PRVE_ROKE

Techuana – alternativa naravi Kdaj? Techuana – mednarodni tabor skavtskih organizacij iz Slovenije, Italije, Bavarske in Avstrijske Koro{ke, se bo uradno odvil med 3. in 12. avgustom 2001 (na tabornem prostor pa bo mogo~e taboriti `e dva dni pred uradnim za~etkom in {e dva tedna po zaklju~ku tabora).

Za koga? Taborni prostor bo razdeljen na dva podtabora – "Alpe", kjer bodo taborili udeleènci stari od 10 do 13 let let, in "Adria", z udeleènci starimi 14 do 16 let let. Vsi starej{i se boste tabora lahko udeleìli kot vodniki (starost 16+), vodje (18+), mednarodno osebje (18+) ali kot del vodstva kontingenta.

!! [e Sve`e !! Poleg organizatorjev tabora (slovenske ZTS, avstrijske PPÖ, Bavarske zveze St. Georg ter italijanskih AGSECI in CNGEI) se nam bodo na taboru pridru`ili {e skavti in skavtinje iz Ju`ne Tirolske.

Techuana – naravna alternativa april 2000

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE

~e{ki gozdovniki "Liga lesní moudrosti" ~e{ki gozdovniki ~e{ki gozdovniki ~e{ka gozdovni{ka organizacija Nejc Jorgan

Pred kakim letom se je med obiskom pri ~e{ki prijateljici izkazalo, da je navdu{ena gozdovnica. Obljubil sem ji, da bom predstavil njihovo organizacijo v Sloveniji, ona pa je organizirala sestanek z Martinom Kupko, ki je pri Ligi lesne moudrosti zadolèn za mednarodne stike. In tu je kratka predstavitev. ê{ka ima dolgo gozdovni{ko tradicijo. Tudi H. Pajer, eden od pobudnikov ustanovitve gozdovni{ke organizacije v Sloveniji, se je nad Setonovimi idejami navdu{il prav med {tudijem v Pragi. @al pa je bila kontinuiteta delovanja ~e{ke gozdovni{ke organizacije v zgodovini vsaj trikrat grobo prekinjena in tako se organizacija, ki je ves ~as ohranila ime "Liga lesní moudrosti", ponovno {iri {ele od za~etka devetdesetih let. Trenutno ima nekaj tiso~ ~lanov, izdaja dvomese~nik "Bizoní vítr", ki po vsebini in obliki nekoliko spominja na Tabor, vse ve~ pa imajo tudi drugih priro~ni{kih publikacij. Njihova organizacijska struktura je v primerjavi s taborni{ko precej bolj ohlapna, hierarhi~nost v odnosih manj poudarjena, vsebina delovanja pa v glavnem temelji na osnovnih Setonovih idejah, zaradi ~esar jim neredko o~itajo staromodnost in neprilagojenost dana{njemu ~asu. To do neke mere drì in tega se zavedajo tudi sami, a do take "konzervacije" programa je pri{lo zaradi premajhne aktivnosti v {tirih desetletjih po letu 1948, ko je organizacija delovala v zelo omeje-

22 revija Tabor

nem obsegu in v ilegali (o`ivela je le leta 1968, vendar le za kratek ~as). Program postopno modernizirajo, kar je razvidno tudi iz nove (1997) izdaje programskega priro~nika "Svitek brezové kury", ki temelji na Setonovem pririro~niku izpred 70 let "The Birch Bark Roll of Woodcraft". V javnem delovanju "Lige lesní moudrosti" je verjetno najbolj opazna vezanost na indijansko izro~ilo. Tako {e vedno organizirajo taborjenja v tipijih, kjer se obla~ijo kot Indijanci, ve~ina njihovih ve{~in pa je pobranih od Indijancev. A ta staromodnost je bolj povr{inska, njihove osnovne ideje so precej bolj moderne ali vsaj primerne za dana{nji ~as. Prek `ivljenja s preprostimi sredstvi v divjini naj bi ~lovek predvsem ponovno vzpostavil stik z naravo, iz katere izhaja, nau~il naj bi se jo spo{tovati in ljubiti, tako spremenjeni ~lovek pa bi seveda postal tudi v celoti bolj "~love{ki" (v najbolj{em pomenu te besede). "Liga lesní moudrosti" se trudi navezati stike z gozdovni{kimi organizacijami po vsem svetu, kar pa je zelo te`ko, saj mednarodne gozdovni{ke zveze ni,

zaradi premajhnega mednarodnega sodelovanja pa so posamezne dràvne gozdovni{ke organizacije v skoraj 100 letih od nastanka è do nerazpoznavnosti spremenile program delovanja (npr. v ZDA, do neke mere v Veliki Britaniji) ali pa preprosto propadle. Glede na to, de je slovenski taborni{ki program preèt tudi z gozdovni{kimi idejami, bi si ~e{ki gozdovniki èleli navezati tudi stike in vzpostaviti sodelovanje z nami. Z naravo k novemu ~loveku!

Pi{ite jim (najbolje v angle{~ini) na naslov:

Liga lesní moudrosti Senová`né námestí 24 11647 Praha 1 Czech Republic

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII

RAZPIS ZA BIÎKLETO @UR 2000 Izolski taborniki tudi letos vabimo vse, ki radi v~asih "poprimete" za pedala, na edinstveno taborni{ko tekmovanje BIÎKLETA @UR’2000. Tekmovanje bo letos potekalo samo en dan in sicer 6. maja po primorskih hrib~kih in dolinicah. Zbor ekip bo v soboto 6. maja ob 7.00 na taborni{kem prostoru nad Izolo, ~e pa kdo èli lahko pride tudi v petek zve~er. Mo`no bo prespati tudi s sobote na nedeljo. Seveda pa ne pozabite na {otore! Tekmuje se v dveh starostnih kategorijah: • od 15 do 18 let • nad 18 let En tekmovalec(-ka) v ekipi je lahko leto starej{i(-a) oziroma mlaj{i(-a). Tekmovalci, mlaj{i od 18 let morajo ob prijavi predloìti izjavo star{ev. Tekmovanja se lahko udeleìjo tudi ekipe rekreativcev, ki se bodo skupaj s taborni{kimi ekipami potegovale za VELIKO NAGRADO RJS RJS. Tako rekreativne kot taborni{ke ekipe morajo biti tri~lanske. Ekipe so lahko me{ane. Popolnoma ènske ekipe so zelo zaèlene in imajo posebne olaj{ave pri “fizi~nih” preizku{njah. Na KT se re{uje test iz ìvljenja ob morju in prve pomo~i, krpa zra~nice, opravlja ve{~ino gurmana, med dvema KT opravi hitrostno etapo in razna spretnostna tekmovanja, ter {e veliko novosti. Ker smo v zadnjih letih pri{li do spoznanja, da je na{e 70 letno testno dekle v bolj{i fizi~ni pripravljenosti (prepogosti obiski v fitnes centru) od udeleèncev Bi~i ùra, smo se odlo~ili, da letos idealnega ~asa ne bo! [tartnina zna{a 6000 SIT na ekipo za ekipe, ki se bodo prijavile do 29. aprila 2000, oziroma 8.000 SIT na ekipo za zamudnike. [tartnino nakaìte do sobote 29. aprila na ìro ra~un RJS Izola 51430-678-80331 s pripisom "za Bi~ikleta ùr". [tartnina vklju~uje: majico, barvne karte, dva topla obroka (kosilo in ve~erjo med sobotnim ve~ernim programom) ter popotnico na osebo. Obvezna oprema: • Ekipna - prva pomo~, baterijska svetilka, zvonec ali pi{~alka, toal. papir in kopalke. • Osebna - gorsko kolo, jedilni pribor in mena`ka mena`ka, rutica (za tabornike), pribor za krpanje zra~nic (lepilo in "flike"), zra~na tla~ilka, rezervna zra~nica, izvija~ in

univerzalni klju~ za kolo. Prijave sprejemamo le na naslov Toma` Ceglar, F. Maru{i~a 4, 6310 Izola. Prijave morajo vsebovati fotokopijo pla~ane polo`nice za vpla~ilo {tartnine, ime ekipe in rodu, kategorijo, v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe. Prijave, ki ne bodo vsebovale vsega zgoraj na{tetega, ne bodo veljavne! Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. 041/822-369 (Tomi) ali 041/590-746 (Marjan) (Marjan). [tevilo ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Taborniki izka`ite se in pridite v krojih.

Taborni{ki pozdrav!

[TPM 2000 Rod jezerskega zmaja vas vabi na tradicionalno tridnevno taborni{ko tekmovanje [ e T a P o~asnemu M ine 2000, ki bo potekalo od petka, 19. 5. 2000, do nedelje, 21. 5. 2000 v {ir{i okolici Velenja. Zbor ekip bo ob 14.00 uri v Velenju na Titovem trgu. Udeleì{ se ga lahko z me{ano pet ~lansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborni{kih ve{~inah. Polnoletni udeleènci tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila star{ev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih [TPMja, ki jih je izdal RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj to~k: Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah: • baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1983 – 1986, • seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1982 in starej{i. Kategorije niso lo~ene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali gr~ico pa se ekipi pri{teje 50 to~k (ènska ekipa = +250 to~k). Ekipe spijo v {otorih, ki jih prinesejo s seboj (z zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator). Orientacija se za~ne è v petek, in sicer do bivaka, ki bo v petek in soboto na istem mestu. V soboto bodo lahko ekipe odve~no opremo pustile na bivaku. V primeru kr{enja taborni{kega kodeksa bo ekipa diskvalificirana. Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za [TPM, je: kompas, prva pomo~, {otor, armafleks, spalna vre~a, kotli~ek in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj la~ne), pribor za opravljanje

APR(2000) - 23

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII

nalog na kontrolnih to~kah, zaèlen je tudi glasbeni in{trument… Tudi letos podeljujemo pokal FERKO za najbolj{o ekipo v vseh pogledih – pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujo~ih ekip. [tartnina zna{a 12.000 SIT na ekipo in zajema stro{ke organizacije, hrano (ve~erja in ~aj v petek, sendvi~ in pija~a za na pot ter sestavine za pripravo obroka in kruh v soboto, kosilo v nedeljo), na{itke, majice in nagrade za najbolj{e ekipe. Prijave po{ljite do 12. maja 2000 na naslov: Janez RO[ER, [ercerjeva 15, 3320 Velenje (tel.: 063 875 971), kjer lahko dobite tudi vse dodatne informacije. V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Prijava velja samo ob predloìtvi potrdila (fotokopije) o pla~ani {tartnini, ki jo nakaìte na ìro ra~un {t.: 52800 – 678 – 82037, sklic na {t.: 00. Za druga~en na~in pla~ila se dogovorite s kontaktno osebo. Naloge, to~kovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na spletni strani: www.rutka.net (stran rodu Jezerski zmaj).

di{~e za eno ali ve~dnevne potepe na Menino, Rogatec, ^rnivec, Lepenatko, Veliko planino, Peco... Ve~ informacij nudijo Jure (062 631922), ^rnc (062 417416), Windy (062 222482).

RAZPIS IZOBRA@EVANJ 2000 @elezni repertoar V februarju je è drugo leto zapored iz{el Katalog taborni{kih te~ajev, ki jih organizira ZTS. Uporabniki so pozdravili li~no obliko (leto{njo izdajo pa je z karikaturami obogatil Peter Vr~kovnik), zgo{~eno vsebino in preglednost kataloga, seveda pa je pomembna pridobitev mo`nost pridobitve potrdila za stalno strokovno spopolnevanje za pedago{ke delavce. Najve~je zanimanje glede na prijave, ki è prihajajo bo seveda za in{truktorske te~aje, po trenutnih prijavah pa ne zaostajajo tudi te~aj topografije in orientacije in te~aj pionirstva in bivanja v naravi. Rodove opozarjamo na to, da si je zaradi omejenega {tevila prijav na posamezne te~aje ali termine, mesto za udeleènce treba zagotoviti ~im prej (s prijavo in pla~ilom polovice kotizacije), najkasneje pa do 30 aprila 2000.

Pri~akujejo vas jezerski zmaji!

TABORNI PROSTOR V GORNJEM GRADU Taborni{ki rod XI. SNOUB Maribor oddaja taborni prostor za 28 {otorov (do 100 tabore~ih), ki ima: • prostor za {tabni {otor - jedilnico (po dogovoru je mo`no najeti do 4 ~lene {tabca); • monta`ni objekt - kuhinja s shrambo, skladi{~em in spalnico z zakonsko posteljo; • umivalnico - 9 pip in tu{ (voda je vsako leto sanitarno pregledana); • 15 metrov visok jambor; • igri{~e (za odbojko, badminton…); • dra~ja in su{ic po `elji!!! Prostor se nahaja 11 minut hoje od centra Gornjega Grada, kjer so tri trgovine, po{ta, telefonske govorilnice, okrep~evalnice in kjer se 24 ur na dan dobi sve`i kruh. Do kopali{~a na reki Dreti je pe{ le 5 minut. Taborni prostor je dvignjen nad mesto in skrit za obronkom gozda, tako da njegove samote ne prekinjajo niti naklju~ni izletniki, hkrati pa je primerno izho-

24 - APR(2000)

VABILO NA TABORNI[KI FE[TIVAL Mestna zveza tabornikov Ljubljana vabi vse slovenske tabornike na Taborni{ki Fe{tival 2000, ki se bo zgodil 15. aprila med 9. in 15. uro ob bajerju v parku Tivoli. Na Fe{tivalu se bo praznovalo dan tabornikov v majhnem taboru, kjer bodo potekale najrazli~nej{e dejavnosti. Ve~ o akciji si preberite na www.mzt.org.

RAZPIS DR@AVNIH MNOGOBOJEV ZA VSE STAROSTNE SKUPINE Dràvni mnogoboj za murne , medvedke in ~ebelice, gozdovnike in gozdovnice, popotnike in popotnice ter gr~e bo od 10. do 11. junija v Novem Mestu. Zbor vseh ekip (razen murnov) in `rebanje {tartnih {tevilk je ob 8.30 na Oto~cu pri Novem mestu. Ob 9.00 uri je pri~etek prvih panog mnogoboja. Zbor za ekipe murnov je v soboto, 10. junija, ob 9.30. Vse ekipe, ki zaradi oddaljenosti èlijo priti prej, lahko pridejo è v petek zve~er.

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII Spali bomo v {otorih, zato morate s seboj prinesti svoje {otore, spalne vre~e, leì{~e – armaflex, in drugo opremo potrebno za tekmovanje po pravilih mnogoboja. Tekmuje se po veljavnih pravilih, ki so bile izdane v priro~niku Taborni{ki mnogoboji aprila 1999. Dràvnega mnogoboja M^ se lahko udeleìjo vse ekipe M^, ki so na obmo~nih mnogobojih dosegle ve~ kot 75 % vseh to~k. Dràvnega mnogoboja GG, PP in gr~e se lahko udeleìjo vse ekipe, ker je tekmovanje odprto. Tekmovalne starostne skupine so naslednje: murni (pred{olski otroci) skupina - M^ (rojeni leta 1993 in 1992) skupina - M^ (rojeni leta 1991) skupina - M^ (rojeni leta 1990) skupina - M^ (rojeni leta 1989) skupina - GG (rojeni leta 1988 do 1987) skupina - GG (rojeni leta 1986 do 1985) skupina - PP (rojeni leta 1984 do 1980) skupina - GRÎCE in GRÊ - mlaj{i (rojeni leta 1979 do 1970) skupina - GRÎCE in GRÊ - starej{i (rojeni leta 1969 in prej) Prijavite se do 2. junija v pisarni ZTS (061/300 08 20). Prijavnina bo objavjena v naslednjem Taborni{kem vestniku. Vsi tekmovalci morajo imeti leto{nje ~lanske izkaznice in zdravstvene izkaznice. Da mnogoboj ne bo samo tekmovanje, ampak tudi druènje vseh ekip,smo pripravili tudi pester spremljevalni program. Za ve~erni program ob tabornem ognju naj vse ekipe pripravijo program predstavitve, razne ske~e in druge predstavitvene to~ke. V soboto bodo organizirane najrazli~nej{e kreativne delavnice in koncert tako, da nam zagotovo ne bo dolg~as. To bo najve~je dràvno sre~anje ~lanov vseh starostnih vej, zato pridite in skupaj se bomo zabavali in druìli. LETO[NJI DR@AVNI MNOGOBOJI DRUGAÊ IN [E BOLJ ZANIMIVO Letos bo dràvni mnogoboj samo eden, za vse kategorije isto~asno. @elimo, da mnogoboj postane vseslovensko sre~anje tabornikov vseh generacij. Zato pripeljite ~imve~ svojih ~lanov in ekip. Ekipe oz. ~lani, ki ne bodo èleli tekmovat oz nimajo dovolj to~k za udele`bo na dràvnem mnogoboju ( za M^), pa bodo lahko sodelovale na vseh

ostalih aktivnostih, delavnicah, dru`enjih. Na sre~anju pa bomo potrebovali tudi dosti prostovoljnega osebja osebja. Zato se lahko vsi stare{ji popotniki in mlaj{e in starej{e gr~e, ki ne boste tekmovali lahko prijavite kot osebje za pomo~ pri izvedbi akcije. Prijavite se ~imprej, do popolnitve prostih mest. Zbor in sre~anje vsega prostovoljnega osebja bo `e 16. aprila 2000 v Novem mestu., zato se ~imprej prijavite, najkasneje pa do 10. aprila 2000. Z naravo k bolj{emu ~loveku, Emil MUMEL Na~elnik za program ZTS

PREDSTAVITVE OSEBNIH PROJEKTOV IN[TRUKTORSKIH TEÂJEV 1. STOPNJE Predstavitev opravljenega osebnega projekta pomeni zaklju~ek temeljnega in nadaljevalnega te~aja za in{truktorje 1. stopnje. Zato Komisija za vzgojo in izobraèvanje odraslih vabi na predstavitve projektov. PREDSTAVITVE TEÂJNIKOV TEMELJNIH TEÂJEV Predstavitve projektov udeleèncev temeljnih te~ajev bodo: v sredo, 10. maja ob 17. uri - prva in{truktorska {ola (815.8.99) v ~etrtek, 11. maja ob 17. uri - druga in{truktorska {ola(1522.8.99) in vsi udeleènci temeljnih te~ajev preteklih let, ki {e niso opravili predstavitve projekta. Predstavitve projektov bodo potekale v sejni sobi na ZTS, Parmova 33 v Ljubljani, za ~im bolj nazorno predstavitev lahko uporabi{ video rekorder, diaprojektor, grafoskop, tablo s papirjem in flomastre oziroma sredstvo, ki ga prinese{ s seboj. Na voljo bo{ imel(a) 10 minut. PREDSTAVITVE TEÂJNIKV NADALJEVALNIH TEÂJEV Predstavitve projektov udeleèncev nadaljevalnih te~ajev (generacija G[ 99) bodo v Gozdni {oli v Bohinju od 20. do 21. maja (prihod v soboto ob 17. uri). Predstavitev osebnih projektov te~ajnikov nadaljevalnih te~ajev iz preteklih let bo v ~etrtek, 25. maja

APR(2000) - 25

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII ob 17. uri v sejni sobi na ZTS. Prosim te, da na sede` ZTS po telefonu 300 08 20 takoj sporo~i{ tvojo udele`bo. OPOZORILO! Te~ajniki, ki ne bodo opravili predstavitve projekta temeljnega te~aja, se ne bodo mogli udele`iti leto{njega nadaljevalnega te~aja v Gozdni {oli v Bohinju.

CENE TEÂJEV, KI JIH V LETU 2000 ORGANIZIRA ZTS TEÂJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI Pogoja: - starost najmanj 15 let - obvladuje znanja zahtevana z ve{~inami Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec Cena te~aja: 20.000 SIT ; za ne~lane 30.000 SIT Vodja te~aja: Andrej Rupel UVODNI VODNI[KI TEÂJ Pogoja: - predhodni dogovor v rodu, na obmo~ju ali na ZTS - spodnja starostna meja 14 let Cena te~aja: 28.000 SIT Vodja te~aja: Erika Gril TEÂJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE Pogoja: - starost najmanj 15 let - osnovno znanje drugega lista Cena te~aja: 32.000 SIT; za ne~lane 48.000 SIT Vodja te~aja: Du{an Petrovi~ TEÂJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE Te~aj bo organiziran v obliki bivaka. Pogoja: - starost najmanj 17 let - obvlada ve~ino zahtev za priznanje ve{~ine Kuhar (PP) Cena te~aja: 20.000 SIT, za ne~lane 30.000 SIT Vodja te~aja: Borut Cerkveni~ LOKOSTRELSKI TEÂJI Cena te~aja: 32.000 SIT Vodja te~aja: Frane Merela

26 - APR(2000)

TEÂJ ZA IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE TEMELJNI Pogoji: - starost najmanj 17 let - smisel za odgovornost in vodenje - osnovno znanje drugega vozla. Cena te~aja: 26.000 SIT; za ne~lane 39.000 SIT Vodje te~ajev: Rado Malnar, Polona êligoj, Jasna Trape~ar TEÂJ ZA IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE NADALJEVALJNI Pogoji: - starost najmanj 18 let - smisel za odgovornost in vodenje - osnovno znanje drugega vozla - opravljen temeljni te~aj in predstavitev projekta Cena te~aja: 27.500 SIT; za ne~lane 41.000 SIT Vodji te~ajev: Miha [kofic, Darka Petan~i~

KREATIVNA DELAVNICA NA GRADU PREM V BRKINIH KER TO ZNAMO IN KER SI MLADI TO @ELIJO PRIDRU@I SE NAM; v dru`bi tebi enakih bomo skozi transformacijo v {esdeseta leta , podoìveli nore zabave, demonstracije proti nasilju in vojnam, chooperje, Jimija Hendrixa in Janis Joplin, Woodstock … ZA KAJ BO[ BOGATEJ[I? Seznanil se bo{ z raznimi kreativnimi tehnikami, odkril svoje ro~ne, verbalne in druge potenciale. Prepri~an sem, da ti bo uspelo, kot bo uspelo nam vsem, da skupaj vzpodbudimo na{o ustvarjalnost. IN POTEM? Polni motivacije se bomo zapodili v svoje vrste, uporabili znanje v vodu, rodu, na taborjenju, te~ajih in prena{ali na{a spoznanja tudi med ostale nevedneè, ki jih bo {e vedno zvijalo v èlodcu. Delavnico bomo izvedli od 12. do 14. maja 2000 na gradu Prem v Brkinih. OD TEBE PRIÂKUJEMO samo da si PePe ali Gr~a, ki ga kar razganja od kreativnosti in si bo{ sam pripravil "back to the sixties outfit". Informacije in prijave na Zvezi tabornikov Slovenije 300 08 20 (Pugy) ali na tadej.pugelj@guest.arnes.si. Prijavnico najde{ na krearta.rutka.net ali v pisarni ZTS. Kotizacija za tridnevno delavnico je samo 3999 tolarjev, rok prijav pa 3.5.2000. Pohiti, ~asovni stroj è "verglamo".

jota Jota in joti jota jota MINI JOTA in JOTI Sedaj pa lahko kon~no povemo, kaj se bo pravzaprav dogajalo na leto{njem "Fe{tivalu 2000", ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Poleg taborni{kih aktivnosti (orientacije, izdelovanja maket iz gline, lokostrelstva, ... itd), mnoì~nega barvanja in spro{~anja domi{ljije, bomo letos na{e dogajanje oznanjali tudi po zraku. Seveda bo preko celega dne v ljubljanskem Tivoliju pri ribniku precej glasno in ìvahno, a glas o "Fe{tivalu" bo dobesedno segel tudi v deveto vas, mesto, zaselek in {e kam. V delavnici, imenujmo jo "Radijska @aba", bomo z va{o pomo~jo in za vas potovali vsepovsod. Ob tem bomo potrebovali vas, ki boste s seboj prinesli obilico dobre volje, ki jo bo "Radijska @aba" potrebovala za vsa ta potovanja. Kaj pravzaprav je "Radijska @aba"? To je skorajda neznana vrsta àbe, ki pokuka iznad gladine tivolskega ribnika le enkrat letno – vedno ob praznovanju dneva tabornikov in vedno, ko vidi trume veselih in razigranih tabornikov, ki se zabavajo in druìjo, urno pohiti na obisk k svojim bratom in sestram po svetu. In tako se glas o dogajanju iz tivolskega parka raz{iri kot bi trenil. "Radijska @aba" bo letos poskrbela, da bomo imeli slovenski taborniki mini JOTA – o ali "mini Zlet v zraku". Tako se boste lahko {e isti hip pogovarjali s svojimi sovrstniki iz drugih krajev po Sloveniji. Verjetno se bo na{el tudi kdo, ki ni tabornik, a se bo èlel vseeno pogovarjati z vami. Pa brez skrbi, da bo vse teklo kot po maslu, bomo poskrbeli radioamaterji, brez katerih "Radijska @aba" ne bi mogla tako hitro potovati. Poleg pogovorov se boste lahko preizkusili tudi v poznavanju Morzejeve abecede, ki jo pri tabornikih uporabljamo, a ni~ kaj radi. Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki jim govorjenje ne gre ravno najbolje od rok, oprostite ust, ste pa veliko bolj spretni s svojimi prsti na tipkovnici. Dandanes je ra~unalnik è skoraj ~lovekov najbolj{i prijatelj in tako smo ob dnevu tabornikov pripravili tudi nekaj ra~unalni{kega programa. Kaj boste po~eli, bo ostalo zavito {e v temo, a Gaby in prijatelji obljubljajo veliko zabave. Ob mnoìci aktivnosti pa nismo pozabili na najslaj{o – pala~inke! Vse to in {e kaj ve~ bo pripravljeno samo zate – zato pridi, povabi {e prijatelje, mamo in o~ka, ne pozabi na babico in dedka in taborni{ko rutico. Kdaj? V soboto, 14. aprila, od jutra do mraka v tivolskem parku ob ribniku. Se vidimo, PiBi

IZ_PRVE_ROKE

joti joti joti

Taborni{ki fe{tival in slovenski JOTI obenem? Res je! V okviru Taborni{kega fe{tivala, ki bo 15. aprila, kot è verjetno veste, smo "sajbera{i" poskrbeli, da se boste ~im bolj zabavali in da bo ~imve~ razlogov, da ostanete kar cel dan na Internetu. Verjetno vas zanima, katere so tiste stvari, ki sem vam jih zadnjih par mesecev obljubljala ter o njih govorila kar se da skrivnostno. Ker se 15. april neusmiljeno blià, je zdaj skrajni trenutek, da vam te skrivnosti razkrijem... Ekipa, ki skrbi za organizacijo Fe{tivala, je poskrbela, da tudi ljubitelji Interneta ne bi ostali nezadovoljni. Taborniki imajo pa~ razli~ne interese, tako nekateri raje barvajo in slikajo, drugi, ki so bolj tehni~ne narave, pa raje "spletkarijo" po internetovskih mreàh. Tako nam je podjetje IBM velikodu{no odstopilo ve~ kot 10 ra~unalnikov, ki bodo ~akali, da jih med Festivalom obi{~ete. Vse kar morate storiti je le to, da poi{~ete prostore podjetja IBM, kjer vas bom po~akala in vam dala nadaljnja navodila. Da pa stvar ne bi bila dolgo~asna, sem vam pripravila internet igrico z dolo~enimi vpra{anji. Kdor bo uspe{no odgovoril na vpra{anja, bo dobil diplomo. Kar se pa vpra{anj ti~e, vam lahko dam en namig. Preberite si vse ~lanke v prej{njih {tevilkah Tabora v zvezi z Internetom. :-) To pa {e ni vse. Za vse tiste, ki boste ostali doma, bo na kanalu #joti.si cel dan organiziran slovenski JOTI Sre~anje slovenskih tabornikov na internetu. Aktivna pa bosta {e kanala #zts in #rutka_net. Vsi slovenski taborni{ki "sajbera{i", opogumite se in prilezite iz svojih "hekerskih" domov. Vsi bodo~i in zdaj{nji RutkaNetovci vabljeni na vseslovensko internetovsko sre~anje. Se tipkamo 15. aprila!

Gaby april 2000

STROKOVNO

Rumeni Rumeni daljnogled Rumeni Rumeni Test opreme: gorilniki Ekonomi~en - nenadomestljiv daljnogled daljnogled daljnogled preprosto najbolj{i Sneg je è davno skopnel, pa vendar je {ele pomlad tista, ki bo pregnala iz toplih postelj vse strumne in umne skavte, misle~ seveda tabornike pa tudi ZSKSSovce. Saj veste: vzame{ nahrbtnik, spalko, doma oropa{ shrambo, spotoma popoka{ {e vod ni~ hudega slute~ih gozdovnikov ali popotnikov in - hajd na dvoali tridnevni hike... ... in kaj se zgodi? Nekje dale~, kilometre od vsake civilizacije ugotovi{, da nima{ na ~em kuhat. Hrane je sicer dovolj, vendar si surove res ne gre tla~it v goltanec. Pa tudi nevarno je; v Franciji, sem sli{al, so na tak na~in umrli trije ~lani makrobioti~ne skavtske organizacije. Diagnoza: pri poìranju surovih {pagetov so se jim le-ti zataknili v grlu in ga prerezali. Vse indice so sicer è kazale na napad morilskega medveda, potem pa so preiskovalci na{li z vratovino nadevane makarone. Zatorej pozor! No, seveda, na{a skupinica je na vse te stvari pomislila, vendar nih{e ni gorilnika vzel s sabo, ~e{, "nismo vedeli, katerega naj vzamemo s sabo..." Kakorkoli è, sredi temnega gozda so bile razmere vse prej kot ro`nata... Vem, da nih~e ni popoln, vendar so napake, ki si jih preprosto ne smemo privo{~iti... Morda sem se ravno zaradi zgornje zgodbice odlo~il, da vam v tej {tevilki predstavim enega najbolj ekonomi~nih, zanesljivih, za uporabo enostavnih in kar se da prikladnih gorilnikov, prenosni gorilnik EMO. EMO je gorilnik "kiperbur{t" generacije. Za razliko od ostalih gorilnikov, tukaj nimamo nobenih problemov s kurivom. Uporabimo lahko namre~ vse, kar najdemo po poti, od lesa pa do oglja, premoga ali koksa. Tako si prihranimo veliko napora ob prena{anju kuriva, kot smo ga bili vajeni pri plinskih gorilnikih in gorilnikih na etanol.

28 revija Tabor

Matja` E.

EMO je tudi izjemno robusten in stabilen, tako da odpadejo do zdaj tako zelo znana in neprijetna polivanja kosila, prav tako pa bomo s tem prihranili marsikak{en tolar: kljub mnogim padcem je na{ testni EMO {e vedno brez vidnih po{kodb, kar za kak{en drug gorilnik `al ne bi mogli trditi. Izjemno koristen se je EMO izkazal na zadnji testni odpravi "Anapurna

’99". Moram re~i, da nas je prijetno presenetilo dejstvo, da EMO ni bil koristen samo za kuhanje, temve~ smo se ob njem tudi prijetno pogreli, kar je novost v razvoju tovrstnih gorilnikov. Prilagajati pa je mogo~e tudi naklon dimnika: v navpi~ni legi zavzema zelo malo prostora, ~e pa ga montiramo vodoravno, je izjemno priro~en za su{enje perila. Navsezadnje pa so k visoki oceni prispevale tudi mere gorilnika. Z merami 900x500x600 mm in s svojimi skromnimi 80 kilogrami je pripraven tudi za v nahrbtnik M^-ja, pa tudi cena, okoli 45 tolarskih tiso~akov, ne bi smela odvrniti potencialnih kupcev. V svojem dvomese~nem testiranju smo odkrili le eno napako, ali bolje re~eno, le eno malo manj dobro stran gorilnika EMO. Ne da se ga namre~ uporabljati v igluju, zaradi velike koli~ine toplote, ki jo oddaja. Vendar za iznajdljivega tabornika to ne bi smela biti ovira, tako da je kljub temu na{a ocena enoglasna: ODLI^NO (5)! P.S.: Vse tiste, ki jih {e zdaj skrbi, kaj je bilo s skupinico popotnikov, ki smo jih pustili v tema~nem gozdu, moram pomiriti. Na sre~o je bila to res vzorna skupina tabornikov, ki razen gorilnika ni ni~esar pozabila doma. Tako so za tisti ve~er z mobilnim telefonom naro~ili pizze, z vodovim notebookom pa so preko interneta naro~ili zadnji model gorilnika EMO, ki so jim ga dostavili naslednje jutro.

STROKOVNO

Internet Internet Internet Internet bubi@rutka.net

Na{i rodovi v spletu

Za tokratno {tevilko smo vam pripravili pregled doma~ih strani slovenskih rodov v svetovnem spletu. Razlika s stanjem izpred skoraj {tirih let, ko so se na Arnesovem stenarju (stenar.arnes.si) pojavile prve strani {tirih slovenskih rodov, je o~itna.

Danes v spletu domuje 29 doma~ih strani, ki so, kljub dejstvu, da RutkaNET nudi celovito infrastrukturo za predstavitev rodu, (àl) {e vedno raztresene vsepovprek. Je pa res tudi, da se na Rutko vsak mesec preseli nekaj novih strani. Glede na to, da smo (oz. naj bi bili) taborniki bitja, ki so najbolj sre~na, ko lahko svoj ~as preìvljajo zunaj, v naravi, je kakovost vsaj nekaterih doma~ih strani presenetljiva in bi se mirno lahko kosala z ve~ino komercialnih doma~ih strani. Glavni trije kriteriji za ocenjevanje strani so grafi~na zasnova, koli~ina in urejenost informacij in aùrnost strani. Videti je, da sta za posamezno stran vsaj prva dva elementa uravnoteèna in odvisna od tega, koliko truda je posamezen rod vloìl v izdelavo svoje predstavitve. Opazna razlika pa je pri aùrnosti informacij. Nekateri menijo, da se glede na obiskanost strani ne spla~a objavljati sprotnih obvestil in vabil, pri nekaterih rodovih pa spremembe na doma~i strani vna{ajo tedensko ali celo dnevno (RGT). Vsekakor so aùrna obvestila za "ìvljenje" doma~e strani pozitivna, premisleka vredno pa je kljub temu, ali

se nemara ne spla~a svoje energije raje usmeriti drugam, kjer bo od nje ve~ koristi. V preglednici lahko najdete nekaj informativnih podatkov, kot so naslov doma~e strani, avtorja strani in podatke o vpisanosti v slovenske iskalnike. Pri iskalnikih smo preverjali samo vpise v tri najbolj obiskane (Mat'Kurjo – www.matkurja.com, SloWWWenio – www.slowwwenia.com in Portal EONa – www.eon.si). Naslednjo kategorijo predstavljajo podatki o ~asu nalaganja prve strani (merjeno na P100/64Mb RAM in povezavo 28.800bps) in prvem vtisu (ocenjuje se od 1 do 5). Prvi vtis je precej subjektiven, odvisen pa je predvsem od tega, koliko nas prva stran pritegne (v odvisnosti od ~asa nalaganja, prvih informacij in grafi~ne zasnove). Najve~ nam preglednica pove o vsebini strani – a`urnosti informacij, kontaktnih informacijah, predstavitvi rodu, prevodu v tuje jezike, koledarju, poro~ilih in fotogalerijah z akcij, gradivu, predstavitvi glasila in razvedrilu. Ve~inoma imajo strani rodov malo vsebine (izraziti izjemi sta

RAJ in RDR), predstavitve so omejene predvsem na: kdo smo, kaj ponavadi delamo in nekaj fotografij. Svojo stran so prevedli samo trije rodovi, najbolj pa velja pohvaliti RGT in RBB (prvega zato, ker celotno stran, vklju~no z a`urnimi informacijami prevaja v angle{~ino, drugega pa zato, ker s svojo stranjo cilja predvsem na JOTI in je tako angle{ka razli~ica strani bolj{a od slovenske). Nekaj pozornosti smo v oceni strani posvetili tudi skrbi za jezik. Pri ocenjevanju smo bili sicer zelo prizanesljivi, vendar pa je dejstvo, da je jezik na straneh porazen. Poleg vsebine je pomembna {e estetska plat. Ocenjevali smo grafi~no zasnovo in preglednost. Pri prvi je pomembna predvsem enotna podoba strani, morebitna simboli~na povezava z imenom rodu, barvna usklajenost, ipd., pri preglednosti pa nas je zanimala struktura doma~e strani, preglednost povezav na oz. s podstrani in primernost izbire ozadij. Upam, da bo ve~ini tale pregled slu`il kot pozitivna kritika in nova motivacija za delo.

In ne pozabite / vedno je z vami RutkaNET (www.rutka.net). april 2000

STROKOVNO

rod naslov ureja prvi vtis ~as nalaganja (s) podatki o rodu kontaktne informacije a`urne informacije jezik podpora {umnikom graficna zasnova preglednost prevod v tuje jezike koledar poro~ila z akcij fotogalerije gradivo predstavitev glasila povezave

Dolenjsko obmo~je RGT Novo mesto rgt.rutka.net rgt@infotehna.si 4 20 zgodovina, graf ~lanstva DA dnevno 4 NE 4 4 angle{ki NI da, vendar pomanjkljiva da, nekaj NI zastarela (1997) kategorizirane, a`urne (23)

RZK Stra`a www.infotehna.org/rzk ? 2 19 struktura, zgodovina DA NE 2 WIN-1250 2 5 NI da da, zastarela da, zastarela NI zastarela (1998) 6 povezav

razvedrilo uporaba tehnologij vpisan v iskalnike skupna ocena

2 JS MK 8

grafiti ({e ne deluje) DHTML, Java, ANIGIF MK, SWWW 5

Celjsko-zasavsko obmo~je RJZ Velenje www.s-scv.ce.edus.si/visja/peter/osnova.htm ? 2 40 nastanek, RU NE NE 3 NE 1 1 NI NI NI (v nastajanju) NI NI nakazana NI glasba ANIGIF, glasba 1

rod naslov ureja prvi vtis ~as nalaganja (s) podatki o rodu

Severnoprimorsko obmo~je - spoot.rutka.net RKJ Spodnja Idrija RAJ Cerkno rkj.rutka.net raj.rutka.net bubi@rutka.net chucky@rutka.net, bubi@rutka.net 2,5 4 38 45 zgodovina, razvoj zgodovina, vodi, urniki, statut, zapisniki RU, arhiv mailing liste

kontaktne informacije a`urne informacije jezik podpora {umnikom graficna zasnova preglednost prevod v tuje jezike koledar poro~ila z akcij fotogalerije gradivo predstavitev glasila povezave

DA NE 4 WIN-1250 2 3 NI NI NI NI NI NI 4 povezave

DA tedensko 4,5 WIN-1250 4,5 4 NI DA da, a`urna da, a`urne NI da (zadnja {tevilka 1999) 11 povezav

razvedrilo uporaba tehnologij vpisan v iskalnike skupna ocena

NI NI MK*, EON*, SWWW* 4

NI NI MK*, EON*, SWWW* 9

30 revija Tabor

RSM Nova Gorica rsm.rutka.net robi.fink@amis.net 2,5 35 o rodu, zgodovina, vodstvo vodi (pomanjkljivo), zgodovina, organiziranost DA NE 2 WIN-1250 2,5 4,5 NI NI da, ne delujejo povsod v izdelavi NI NI 9 a`urnih povezav, 8 netaborni{kih NI knjiga gostov, JS, ANIGIF MK*, EON*, SWWW* 6

STROKOVNO

RTV Topol{ica rtv.rutka.net gregor.kompan@siol.net 3,5 41 pregled ~et DA NE 3 WIN-1250 4 4 NI NI tekmovanja, zimovanja, taborjenja vklju~ene v poro~ila GPS, pesmarica NI 2 povezavi

Severnoprimorsko obmo~je - spoot.rutka.net RMB Ajdov{~ina rmb.rutka.net egon.pavlica@student.fmf.uni-lj.si 3 27* NI DA NE 3 WIN-1250 3 3 NI NI sre~anje GG SPOOT NI NI ni povezave, sicer obstaja NI

pesmarica knjiga gostov

flash

RST Dom`ale rst.rutka.net rst@rutka.net 4,5 58 elektronski naslovi,

RS Logatec www.geocities.com/rodsrnjak tadej.lukan@campus.fe.uni-lj.si 2,5 60 vodstvo, zgodovina,

Obljubljansko obmo~je RDR Medvode rdr.rutka.net miki@rutka.net 3,5 25 zgodovina, o imenu, kdo smo

DA NI 4 WIN-1250 4,5 4,5 NI NI ZNOT, Izletnik NI NI NI 3 (glavne)

DA NE 3,5 WIN-1250 3 4 NI NI taborjenje, povharija nekaj fotografij NI DA (iz leta 1998) ZTS, WOSM in 4 netaborni{ke

DA DA (v zadnjem ~asu manj) 4,5 WIN-1250 3,5 4 NI DA, zelo pregleden nekaj DA, ena najpopolnej{ih orientacija NE 11 a`urnih zanimivih povezav

NI ANIGIF, JS

predstavitev Logatca ANIGIF MK, SWWW 7

NI JAVA MK 8

Drugi del tabele (Mestna zveza tabornikov Ljubljana, Mariborsko, Ju`noprimorsko-notranjsko in Gorenjsko obmo~je) bomo objavili v naslednji {tevilki Opomba: * doma~a stran ima posebno uvodno prvo stran (navadno kraj{o) JS - JavaScript DHTML - dinami~ni HTML MK - Mat'Kurja SWWW - SloWWWenia

april 2000

STROKOVNO

@VN @VN @VN @VN Zlata rezerva! Si se è zna{el v ko~ljivem poloàju? Kaj storiti takrat, je stvar treznega razmisleka, znanja in izku{enj. Slednje je zapletenej{i in obenem najlep{i del na{ega ìvljenja. Taborniki res dobro vemo, kako se najla`je u~imo z aktivnostmi v naravi. Pri tem smo seveda pozorni na na{e sposobnosti, znanje in temu prilagajamo zahtevnost. Pa je res vedno tako?

Ali v modernem svetu oceno na{e sposobnosti vse prehitro ne poizku{amo dvigniti z obiskom specializirane trgovine? Z nakupom bolj ali manj uporabne specialne opreme si zatiskamo o~i. Vse preradi razmi{ljamo (beri, se zavajamo), bo è bolj{a oprema re{evala glave. Kaj pa pomeni privajanje, poznavanje in strokovna uporaba le-te, je è drugo, ~e ne celo tretje vpra{anje. V {tevilnih specializiranih "out door" trgovinah, kot jih radi poimenujemo, priporo~am, da med nakupom najrazli~nej{ih mamljivih artiklov trdno prime{ denarnico in najprej poi{~e{ in kupi{ relativno ceneno re{ilno odejo - astro folijo. Ob primernem spoznavanju njene uporabnosti in lastnosti ti bo na podvigih lahko sluìla kot dobra zlata rezerva. V trenutkih, ko nam gre kaj narobe, pa le pamet v roke. Iz napak se ogromno nau~imo, paziti je le potrebno, da cena ni previsoka. Na{a naloga je, da se pred aktivnostjo oboroìmo z idejami in znanjem. V trenutku teàv moramo vedeli, kje iskatinajti re{ilno bilko. Tako kot za aktivnosti na vodi poznamo re{ilni jopi~, nam

32 revija Tabor

STROKOVNO za aktivnosti na kopnem nudi veliko oporo mali zavoj~ek z re{ilno odejo. Poudarjam, plavalni jopi~ sam ne re{uje ìvljenj, je pa izvrsten pripomo~ek, ki nam pomaga plavati. Tudi re{ilna odeja, bolj znana pod imenom astro folija, ki je tanka a izredno mo~na in izolacijsko sposobna plast umetne mase, sama od sebe ne re{uje ìvljenj. Ob zapletih lahko v zloèni odeji, ki ni ve~ja od dlani, najde{ {iroko paleto uporabnosti. Velikost razvitega zavoj~ka obi~ajno meri 140 x 220 cm. Zapri o~i, z lahkoto si lahko predstavlja{, kako veliko in dobro streho ima{ nad glavo. Ker je folija zares vododr`na, jo z lahkoto uporabi{ za prestrezanje oz. prena{anje vode. Zaradi metalnega sijaja je izvrstna za signaliziranje. Ob uporabi preprostega lepilnega traku je

skoraj tako dobra kot {otorka... Zaradi njene velike "odpornosti" pa se razrezana dobro znajde tudi kot nadomestek vrvice (v knjigi @ivljenje v naravi, zalo`be Partizanska knjiga, sem zasledil skoraj neverjeten podatek o vzdr`ljivosti do 1700 kg na 1cm2). Njena glavna lastnost pa je izjemna izolacijska sposobnost. Odseva tudi do 80 % telesne toplote. V primeru, da iz razli~nih vzrokov obstane{ v ostrih naravnih pogojih, se ohlapno ovit v astro folijo obvaruje{ pred podhladitvijo, pregrevanjem in delno celo upo~asni{ dehidracijo. Folije si ne ovijaj ob telo, njen hladen kovinski dotik je za kozo vse prej kot prijeten, poleg tega pa je ujeta plast zraka poglavitna za dobro izolacijo. Zaradi njene neprepustnosti mora{ paziti, da pod folijo nikoli ne izdihava{. V izdihanem

zraku je precej vlage, ki se kondenzira. Telo pa se v vodi ohlaja neprimerno hitreje kot na zraku. [e doma~a naloga! Po vsem kar si spoznal, uporabljaj re{ilno odejo ~im pogosteje, navajaj se nanjo, ko je nujno {e ne potrebuje{. Naj re{ilna odeja najde prostor è v èpu tvoje vetrovke in ne samo v nahrbtniku! Ob nakupu se seznani, ~emu sluì dvobarvnost (srebrna in po ve~ini zlata barva) re{ilne odeje. Namig! Barve so v zvezi z odbojem zunanje oz. zadrèvanjem osebne toplote! Ko smo ravno spet pri toploti, z re{ilno odejo zaradi hitre vnetljivosti le stran od ognja, da ne postane pretoplo! Veliko uspehov pri preìvetju v naravi!

Rado Malnar

Razmi{lja{ o novih znanjih, avanturi? Te~aj pionirstva in bivanja v naravi bo od 1. do 5. julija. Pridru`i se nam! april 2000

STROKOVNO

Orientacija Orientacija Orientacija Orientacija Skica terena

Du{an Petrovi~ - Pepl

Pomlad je ~as mnogobojev in mnogih drugih taborni{kih tekmovanj. Med nalogami se pogosto znajde tudi osnovni risarskotopografski izdelek - skica terena.

Skica terena je enostavna in pregledna risba dolo~enega terena, izdelana s prosto roko v pribli`nem merilu, z ozna~enim severom, merilom in topografskimi elementi (velikost, smeri, oddaljenost, vi{ina). Pomembnej{a od absolutne natan~nosti prikaza posameznih objektov je popolnost prikaza in pravilni medsebojni odnosi objektov. Skica terena vsebuje stalne objekte in pojave na zemlji{~u, vidne v oddaljenosti do 200 m (odvisno od preglednosti). Izdelana je v merilu 1 : 500 do 1 : 2000. Praviloma se skica terena izdeluje brez tehni~nih pripomo~kov (kompas , busola, meter). Manj izku{eni risarji, posebej za~etniki, bodo imeli v tak{nem primeru velike teàve z ocenjevanjem kotov ter razdalj in velikostjo objektov. Zato je priporo~ljivo, da izmerimo razdalje in azimute do nekaterih to~k in s tem pripravimo ogrodje skice. Razdalje in smeri do izmerjenih objektov ozna~imo v skici. Skica terena je najbolj univerzalna in najbolj splo{no uporabna izmed vseh risarsko-topografskih izdelkov. Uporabimo jo za prikaz bistvenih zna~ilnosti nekega manj{ega podro~ja. Na tekmovanju je merilo praviloma dolo~eno (1 : 500 ali 1 : 1000), druga~e pa ga sami izberemo tako, da lahko prikaèmo celotno obmo~je, ki nas zanima. Objekte in pojave na zemlji{~u prikaèmo s pogojnimi znaki. Skica nam posreduje pribli`ne podatke o dimenzijah, usmerjenosti in lastnostih objektov. Pravzaprav se skica terena po na~inu posredovanja podatkov ne razlikuje mnogo od topografskih kart velikih meril. Pomembna razlika je, da pri skici ne upo{tevamo deformacij zaradi zaobljenosti Zemlje oz. nas ne zanima projekcija. Ker meritve kotov na terenu opravljamo s kompasom ali z busolo, je skica orientirana proti magnetnemu severu. S skico

34 revija Tabor

zajamemo le najbistvenej{e poteze terena. @e na prvi pogled mora biti razvidno, ali skica prikazuje skupino poslopij z zna~ilno razporeditvijo, gozdno jaso, splet komunikacij ali kako posebno reliefno obliko. Ponavadi ri{emo teren v krogu okrog izbrane to~ke, lahko pa

tudi med dvema dolo~enima smernima kotoma in do dolo~ene razdalje. Za risanje uporabljamo mo~nej{i papir formata A 4. V prenovljenem priro~niku Orientacija in topografija je podrobno opisan na~in risanja in ocenjevanja skice terena. Opisane so tudi skica terena pod kotom, s katero so imele te`ave nekatere ekipe na ZOT-u, skica terena na daljavo, skica reliefa terena in skica po nareku.

STROKOVNO

Potuha Potuha Taborova potuha Potuha Kon~no smo do~akali toplej{e mesece in vodova sre~anja ne bodo ve~ omejena na u~ilnico. Zdaj je tudi pravi ~as, da naredimo nekaj za okolico taborni{kega doma ali kraja, kjer bivamo – ~as za spomladansko ~i{~enje torej.

Starej{i M^-ji

Najprej tabornike spoznamo s {otorko in jih nau~imo pravilnega zlaganja in hranjenja {otorke. Skupaj ugotavljamo, na katere na~ine lahko uporabimo {otorko in to tudi prakti~no pokaèmo (pelerina, pokrivanje ognja, {ivanje {otorke, …) Ob son~nem vremenu lahko na travniku vadimo postavljanje {otorke. ê se bomo z vodom udeleìli mnogoboja, se nau~imo tudi tekmovalnih pravil in se pri postavljanju {otorke po njih tudi ravnamo.

Starej{i GG-ji Mlaj{i M^-ji Organiziramo lahko vodovo akcijo in poberemo smeti v kraju, kjer bivamo. K sodelovanju lahko povabimo {e ostale vode in akcijo spremenimo v rodovo akcijo. Delo smotrno razdelimo med mlaj{e in starej{e, M^-jem pa pripravimo {e kak{no zanimivo igro, saj se lahko ob pobiranju smeti hitro za~nejo dolgo~asiti. Med sprehodom v gozd jih lahko pou~imo o odnosu do narave. Na sprehodih ne lomimo vej, ne trgamo ro` in ne pobijamo `ivalic.

Sre~anje lahko organiziramo kot ogled lokalnih kulturnih znamenitosti. ^e imamo na voljo ves dan, lahko gremo tudi na orientacijski pohod, ki vodi mimo znamenitosti. Pot speljemo ~ez te`je prehodna obmo~ja, vendar {e vedno tako, da jih lahko z malo iznajdljivosti taborniki obidejo. Opozorimo jih na poti in kolovoze, ki jih ni na karti zaradi spremembe krajine in starej{ih kart. Povemo, da je najnatan~nej{e orientiranje po reliefu.

Mlaj{i GG-ji

Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Ale{a Ferenca Vodnik vodi vod.

Zamislimo si pionirski objekt, ki bi ga radi postavili, potem pa razmi{ljamo, kako bi ga naredili. Naberemo primeren material in se oskrbimo z vrvjo, tako da lahko sestavimo pionirski objekt. Naredimo lahko tudi A in se nau~imo hoditi z njim. Pri sestavljanju objektov, sploh tistih, na katerih se stoji, moramo biti zelo pazljivi, da so vsi vozli in spoji mo~no zvezani. Tabornike opozorimo, da je varnost izredno pomembna. april 2000

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija Astronomija Bermudski trikotnik V zahodnem delu Atlantskega oceana, v bliìni jugovzhodne obale Zdruènih dràv Amerike je obmo~je, ki se razprostira od Bermudskega oto~ja na severu do ju`ne Floride, potem proti vzhodu mimo Bahamskih otokov in Portorika do okoli 40 stopinj zahodne dolìne, nato pa spet nazaj proti Bermudom. Ta predel pokriva nemirno in skoraj neverjetno obmo~je nepojasnjenih skrivnosti in ga najpogosteje imenujemo "Bermudski trikotnik".

ZNANE IZJAVE: Re{itve skrivnosti morja bi nam lahko povedale tudi kaj ve~ o nas samih!

V njem je ve~ kot sto letal in ladij dobesedno izginilo, ve~ kot tiso~ ljudi pa je izgubilo `ivljenje, ne da bi kdaj na{li eno samo truplo ali vsaj ko{~ek izginulih letal ali ladij. Ladje in letala izginjajo tudi danes, kljub temu, da so morske in zra~ne poti danes veliko prometnej{e, da je iskanje temeljitej{e in da se zapiski skrbneje hranijo. Veliko teh letal je izginilo v ~asu, ko so bila v normalnem radijskem stiku s svojim opori{~em ali kon~nim ciljem vse do trenutka, ko so izginila, medtem ko so druga sporo~ila najbolj nenavadne stvari, med drugim tudi to, da njihovi instrumenti no~ejo delovati, da se magnetne igle na njihovih kompasih vrtijo, da je nebo postalo rumeno in obla~no (pri popolnoma jasnem dnevu) in da morje (ki je bilo skoraj mirno) "ni videti pravo", brez kakr{nih koli drugih pojasnil, kaj bi bilo narobe.

LUNINE MENE: Mlaj Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec

36 revija Tabor

4. 4. 2000 11. 4. 2000 18. 4. 2000 26. 4. 2000 4. 5. 2000 10. 5. 2000

ob ob ob ob ob ob

20:15 15:32 19:42 21:33 06:14 22:02

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija Skupina petih letal ameri{ke mornarice tipa TBM avenger, ki so 5. decembra 1945 poletela iz mornari{ke letalske baze Fort Lauderdale, je bila skupno z letalom Martin Mariner, ki so ga poslali, da bi jih poiskalo, a je prav tako izginilo, predmet najve~je operacije iskanja na kopnem in na morju, ~eprav nikoli niso odkrili ne re{ilnih pasov ne mastnih madeèv, ne kak{nega ostanka letal. Druga letala, med njimi tudi potni{ka, so izginila medtem, ko so sprejemala navodila za pristajanje, skoraj tako, kot je zapisal mornari{ki oddelek za preiskovalne postopke, "kakor, da so poletela skozi kak{no luknjo na nebu". Velike in majhne ladje so izginile brez sledu, kakor da bi se bile s posadkami vred prelile v neko drugo dimenzijo. Velike ladje, kot sta na primer "Marine Sulphur Queen", 130 m dolga tovorna ladja, ali ameri{ka ladja "Cyclops" z 19 tiso~ tonami nosilnosti in 309 ljudmi, so kratko malo izginile, medtem ko so druge ladje in ~olne na{li na obmo~ju trikotnika. V~asih je bila na njih le kak{na preìvela ìval, pes ali kanar~ek, ki ni mogla povedati prav ni~esar o tem, kaj se je bilo zgodilo. Nepojasnjene izginitve v Bermudskem trikotniku se dogajajo vse do dana{njih dni in vsakokrat, ko je sedma obalna straà poro~ala o kak{nem izginulem letalu ali ladji in nazadnje zapisala "iskanje ustavljeno", so ljudje ali iskalci izrazili svoje mnenje ali ob~utek, da je pri tem nekak{na povezava med preteklimi in sedanjimi pojavi v Bermudskem trikotniku. Vse kaè, da se javnost vse bolj zaveda, da je na tem obmo~ju nekaj narobe. [tevilna novej{a poro~ila oseb z letal in ladij, ki so doìvele neverjetne stvari v tem trikotniku in se – re{ile, prispevajo k novim podatkom o morju na tem obmo~ju. Kljub temu pa je vzrok za nepojasnjeno ogroànje letal na tem obmo~ju danes prav tako skrivnosten kot kadarkoli prej…

VZHODI IN ZAHODI SONCA: Vzhod Zahod

1. 4. 2000 15. 4. 2000 1. 5. 2000 15. 5. 2000 06:42 06:15 05:49 05:30 19:31 19:49 20:10 20:28

april 2000

STROKOVNO

Narava Narava Narava Narava Pugy

Kranjski jegli~ Najraje uspeva v vla`nem in sen~nem skalovju in ozkih re~nih in poto~nih soteskah, v skalnih razpokah ali na majhnih policah, ki so ve~krat te`ko dostopne. Cvet je intenzivno ro`nat rde~e barve, `ivo zeleni listi pa izdajajo vlagoljubno naravo rastline. Najdemo ga v delu Notranjske, predvsem v okolici Idrije (Divje jezero) in v nekaterih soteskah ju`no od Ljubljane (I{ka, Pekel, Sodra`ica).V zadnjem ~asu pa se pojavlja tudi v pore~ju So~e in ob prigorju Julijskih Alp. Kranjski jegli~ je zavarovana rastlina.

Rod kranjskega jegli~a Podro~je delovanja: RKJ deluje v ob~ini Idrija, v majhnem mestu Sp. Idrija in vklju~uje {e ostala naselja okoli kraja: Kanomlja, Krnice, Godovi~.. Leto ustanovitve:Rod kranjskga jegli~a je bil ustanovljen 12. septembra 1962. [tevilo aktivnih ~lanov:90 Struktura rodu: 6 vodov M^, 4 vodi GG, klub PP in Gr~e. Najbolj zagrizen ~lan rodu: Andreja Sedej, [olska ulica 4, 5281 Sp. Idrija, email: andreja.sedej@uni-lj.si Doma~a stran na internetu: http:// rkj.rutka.net

38 revija Tabor

Simbolika rodovega imena Samo ime na{ega rodu se imenuje po znameniti rastlini kranjski jegli~, ki je bila v ~asu ustanovitve na{ega rodu zelo raz{irjena v na{ih krajih. Danes pa je `al narava vedno bolj okrnjena in oropana, zato se je {tevilo te prelepe cvetlice zelo zmanj{alo.

STROKOVNO

Kosobrin Kosobrin Kosobrin Kosobrin Navadni tol{~ak (Portulaca oleracea)

Doma~a imena: (bobolak, kurja noga, mali plu{ec, ostro`nek, plu{ec, retlak, samoraski tol{~ak, silom `iv, {~er, tol{~ak, tu{ek, tu{jak, tu{njak)

Opis rastline Je enoletna rastlina, ki zraste do 15 cm visoko, s pogosto rde~kastim steblom. Listi so bolj ali manj mesnati, premenjalni ali nasprotni, celi in s prilisti, ki lahko tvorijo dla~ice ali opnaste luske, le-te ovijajo vse steblo in liste. Cvetovi so razmeroma majhni in rumene barve, razen pri nekaterih vrtnih rastlinah. So zvezdasti, dvospolni in normalno iz dveh zelenih ~a{nih listov, petih prostih ven~nih listov in pra{nikov ter bolj ali manj nadrasle plodnice. Iz treh ali petih zraslih plodnih listov. Vrat je obi~ajno deljen. Plod je glavica, ki se odpira z dvema ali tremi loputami.Raste po vrtovih, njivah, poljih, ob hi{ah in poteh. Najraje ima plodna tla.Raste kot plevel. Rastlina je raz{irjena po vsem svetu, Rastlino `e dolga stoletja gojijo v Indiji in na bli`njem vzhodu, v 16. stoletju pa je postala zelo priljubljena tudi v Evropi.

U~inkovine Vitamin C, provitamin A, `elezo

Uporabnost V~asih se je rastlina uporabljala zoper glavobol, uìvanje sveìh rastlin spodbuja izlo~anje vode, uporabljamo poganjke, mlada stebla in liste, uporabna je sveà, posu{ena ni uporabna. Rastlino lahko vloìmo tudi v kis.

Recepti Praèn navadni tol{~ak z jajci Potrebujemo: 2 skodelici drobno narezanih poganjkov in listov navadnega tol{~aka, 1 kozarec vode, 2 `lici belega ali olivnega olja, {~epec dobre misli, sol po okusu in 3 jajca. Vodo zavremo in v njej prekuhamo narezan navadni tol{~ak. V ponvi segrejemo olje, spe~emo jajca in dodamo prevret ocejen navadni tol{~ak. Solata 2 skodelici navadnega tol{~aka drobno nareèmo, dodamo strok drobno narezanega ~esna, posolimo po okusu, dodamo {~epec sveè bazilike in dobre misli, zabelimo z olivnim oljem in okisamo po okusu. Vloèn navadni tol{~ak Liste, stebla in poganjke prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati nekaj minut. Rastline precedimo in naloìmo v kozarce za vlaganje. Dodamo za~imbe in z zeli{~nim kisom prelijemo navadni tol{~ak ter kozarce dobro zapremo. Tako pripravljen navadni tol{~ak uporabljamo kot kisle kumarice. april 2000

Mednarodne Mednarodne Mednarodne strani Mednarodne

STROKOVNO

V tujino tudi s tanj{o denarnico stoletju obstajala v karibNAVIGAMUS 2000 demnajstem skem morju. Okoli 1000 udeleèncev bo Junak, ê{ka nacionalna skavtska organizacija, organizira tretje sre~anje skavtov, ki imajo v svojem programu poudarek na vodnih aktivnostih (pomorski skavti, Pore~ani). Potovalni tabor, na katerega vabijo popotnike iz ostalih evropskih dràv, bodo organizirali od 1. do 4. junija v mestecu Se~, 40 km ju`no od Plzna. Tema sre~anja je ~as piratske republike Tortuga, ki je v se-

EVRO / ENOTNO PLAÎLNO SREDSTVO V prihodnjih {tevilkah revije Tabor bodo na mednarodnih straneh zneski stro{kov za posamezne akcije izraèni v skupni evropski valuti Evro. Z vrednostmi v Evrih (EUR), ki bo s 1. januarjem leta 2002 postal tudi zakonito pla~ilno sredstvo Evropske unije, boste brez ve~jih naporov lahko izra~unali stro{ke akcij tudi v tistih dràvah, katerih valuta se ne pojavlja na te~ajni listi Banke Slovenija. Teko~o vrednost Evra lahko najdete v dnevnem ~asopisju in na teletekstu (1 EUR ~ 200 SIT) 40 revija Tabor

dele`nih {tevilnih dejavnosti na vodi, spoznavanja `ivljenja pomor{~akov in igre Otok zakladov. Tabornina zna{a 25 EUR (s svojim {otorom).

PADIS 2000 Romunski skavti vabijo na mednarodni tabor popotnic in popotnikov na katerega poleg Angleèv in Slovakov {e posebej toplo vabijo tudi skavte iz Slovenije. Tabor bo potekal od 25. julija do 5. avgusta in sicer v dveh delih. Potovalni, v katerem bodo udeleènci v me{anih vodih skozi "labirint ob~utkov" sku{ali zaznati pot do spoznavanja samega sebe in hkrati spoznati ìvljenje v Apusenskih planinah. V drugem delu pa bodo udeleènci na podlagi lastne izbire izvajali projekte s podro~ja sodelovanja, okoljevarstva, izzivov in prilo`nosti mladih… Udele`ba zna{a 16 EUR, udeleènci pa morajo prinesti {otor, kuhalnik in osebno opremo za taborjenje. Prijave zbiramo v pisarni ZTS, {tevilo udeleèncev pa je omejeno in sicer na 15 udeleèncev.

OBALNA STRA@A Odred izvidà~a pomoraca Uljanik iz Pulja letos è peto leto v okviru Evrokorakov organizira taborjenje z okoljevarstveno tematiko "Scout Marine Watch" (obalna straà). V okviru programa tabora, ki ga organizirajo v skavtskem centru na otoku Veruda in na katerem je v lanskem letu sodelovalo ve~ kot 40 udeleèncev iz tujine, je naj-

Pugy

ve~ji poudarek posve~en za{~iti morskega in priobalnega ekosistema in skavtskemu programu s to vsebino. Med dejavnostmi organizatorji ponujajo tudi {portne dejavnosti na morju (jadranje, potapljanje..) in oglede naravnega parka oto~ja Brioni in drugih naravnih zanimivosti v okolici. Zanimiv izziv za udele`ence pa je tudi dvodnevno pre`ivetje v naravi. Informacije dobite pr Vladimirju Jurki~u na: tjurkic@hotmail.com.

MIR 2000 V REPUBLIKI SRBSKI Pod tem pomenljivim naslovom skavti iz Republike Srpske vabijo na mednarodni tabor v Mlinsko reko, naravni rezervat, 25 km oddaljen od glavnega mesta Banja Luke. Od 29. julija do 6. avgusta bo tam potekalo dru`enje skavtov vseh starosti, organizatorji pa poleg dobrega vzdu{ja in udele`encev iz srednje in vzhodne Evrope ponujajo tudi zanimiv program. Tabornina zna{a 20 EUR, za enak znesek pa organizatorji zagotavljajo tudi prehrano. Informacije lahko poi{~ete tudi na spletni strani: www.urc.bl.ac.yu/~scout/sirs/

e strani strani strani WWF –World Wide Fund for Nature

STROKOVNO

Predstavitev mednarodnih organizacij

(Svetovni sklad za naravo) Znak ponazarja Simbol sklada je velika kitajska panda, ki jo je upodobil znani angle{ki slikar in naravovarstvenik, pokojni Sir Peter Scott, ki je bil nekaj ~asa tudi predsednik sklada. Poslanstvo Svetovni sklad za naravo se bori proti uni~evanju naravne dedi{~ine, predvsem ìvljenjskega prostora in vrst, ki ìvijo v njem. Vzpodbuja ljudi, da zmanj{ajo onesnaèvanje in neracionalno rabo energetskih virov in zagotovijo obnovo naravnih virov ter smotrno ravnanje z njimi. Pomaga graditi prihodnost, v kateri bo ~love{tvo ìvelo v harmoniji z naravo. ^lani sklada èlijo ustvariti zavest o ogroènosti narave, na svetovni vladni in nevladni ravni pa zagotavljati kar najmo~nej{o moralno in finan~no podporo za varovanje ìvljenja na Zemlji. Korenine V prvih letih, po ustanovitvi leta 1961, se je sklad osredoto~il predvsem na ohranjanje divjine in njenih prebivalcev, vendar pa je imelo nekontrolirano delovanje v drugih ìvljenjskih prostorih tako mo~an vpliv, da je bilo potrebno globalno delovanje. Z mreò petih milijonov ~lanov in

predstavni{tvi v ve~ kot 70 dràvah sveta, danes sklad nastopa kot pobudnik akcij ohranjanja okolja. S svojim sodelovanjem z vladami, nevladnimi organizacijami, znanstveniki, industrijo in javnostjo je v preteklosti dosegel pomemben prispevek k razre{evanju kriti~nih primerov negativnih vplivov v okolju. Podro~je delovanja Sklad je aktiven tako pri izvajanju vzor~nih projektov na terenu (npr. projekt "Across the waters" v Mediteranu), kakor tudi pri oblikovanju resolucij in strate{kih dokumentov o posegih v naravni prostor, sodnih postopkih in zagotavljanju pogojev za strokovne raziskave. Ena od pomembnih dejavnosti je tudi osve{~anje in izobraèvanje, saj je poznavanje in razumevanje problematike klju~nega pomena. "Mediteranska {ola" tako predvsem mladim na razli~nih krajih okoli Mediterana (Tunizija, [panija, Italija, Gr~ija) ponuja razli~ne te~aje (vodne zaloge, mokri{~a, ekosistemi, morje, gozdovi, za{~itena obmo~ja), na katerih udeleènci pridobijo znanje in prakti~ne izku{nje za izvajanje projektov v svojih dràvah.

Svetovni sklad za naravo in Svetovna organizacija skavtskega gibanja sta na Svetovni skavtski konferenci leta 1973 v Keniji podpisala deklaracijo o sodelovanju, v kateri je zapisano, da se obe organizaciji zavedata {tevilnih nevarnosti, ki groze naravi in okolju zaradi onesnaèvanja in prekomernega izkori{~anja naravnih virov. Obe organizaciji sta prepri~ani, da je nujno takoj{nje ukrepanje za ohranitev narave in naravnih virov, ki so nujni za preìvetje in obstoj ter vi{jo kakovost ìvljenja sedanjih in prihodnjih generacij. Pri tem je klju~nega pomena izobraèvanje in osve{~anje mladih, ki imajo klju~no vlogo v boju za ohranitev narave. Obe organizaciji sta odlo~eni, da zdruìta vse sile in napore v boju za ohranitev narave kot nujne in primarne naloge ~love{tva. april 2000

Popotovanj a Popotovanj Popotovanjaa

RAZVEDRILO

Popotovanja

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Fiji neko~ in danes

Popoldanski po~itek lahko izkoristi{ tudi za pisanje pisem. Dandanes pa Fijijci niso ve~ neustra{ni bojevniki. So prijazni, po~asni, uìva{ki ljudje, ki se jim nikdar ne mudi in za izraz stresno ìvljenje {e niso sli{ali. Na{ pregovor: kar lahko stori{ danes, ne odla{aj na jutri, se tu glasi: kar lahko po~aka do jutri, lahko tudi do pojutri{njem. Nekaj dni sva preìvela pri paru srednjih let v vasici Vatukarasa na otoku Viti Levu. Kot nama je povedal gospodar, denarja prakti~no ne potrebujejo. In ~e ga è rabijo, gredo na polje, izkopljejo nekaj gomoljev tara (to je rastlina z gomolji velikimi kot repa, ki imajo podoben okus kot kuhan krompir), nalovijo rib ali na obali naberejo nekaj lepih, velikih {koljk ter jih prodajo na bli`njem trgu. @ivljenje na vasi je lagodno in spokojno; po zajtrku gredo pogledat polja, naberejo potrebno zelenjavo in se zgodaj popoldne vrnejo domov. @enske na ognji{~u skuhajo kosilo, mo{ki pa se medtem pomenkujejo in kadijo. Jedo na tleh, saj miz in stolov ne uporabljajo. Gospodinja na tla pogrne velik prt in nanj naloì sklede z ribjo juho, tarom,

42 revija Tabor

Fijiju so {e ne tako dolgo nazaj rekli Otok ljudoèrcev. Na oto~ju je ìvelo veliko plemen, ki so bila neprestano na bojni nogi. V spopadih pobite nasprotnike so spekli ali skuhali in seveda pojedli. ê pa so jih ujeli ìve, so jih obi~ajno {e mu~ili: ìve so jih vrgli v pe~, ali pa so jih prisilili, da na primer sami pojedo lepo zape~en kos svojega stegna. Ta del njihove zgodovine ni dale~ nazaj, saj sva v Nadiju spoznala teto, katere o~e je v mladosti {e jedel ~love{ko meso.

rièm, jaj~evcem in divjim zeljem ter kuhano ribo. Manjkati ne sme posoda z vodo, v kateri si pred obrokom in po njem umije{ roke. Kro`nikov obi~ajno ni, namesto njih sluìjo veliki bananini listi, namesto pribora pa prsti. Nekaj ~asa rabi{, da osvoji{ to tehniko. Ri` mora{ na primer oblikovati v ~vrsto kroglico, druga~e do ust prinese{ le zrno ali dva. Po kosilu, ki je hkrati tudi ve~erja – jedo namre~ le dvakrat dnevno –, je na vrsti obvezen po~itek. Leè{ na tla in za~ne se najbolj prijeten del dneva. ê se ti da, se s kom po~asi pomenkuje{ ali se igra{ z otroki, ~e ne pa se prepusti{ svojim mislim ali utone{ v popoldanski spanec. Prvi dan sva imela kar nekaj teàv: prav krivega sva se po~utila, ko sva dobesedno prelenarila celo popoldne. Naslednji dan pa sva se è sprostila in v dolgem popoldanskem po~itku prav uìvala. îsto druga~no je ìvljenje v mestu. Prvi znak bliàjo~ega mesta so ljudje z natika~i na nogah. Na vasi so namre~ bosi. [e bolj o~iten znak pa je prisotnost Indijcev. Te so kot poceni delovno silo

^e si spreten, lahko s harpuno v nekaj urah nalovi{ lepo {tevilo rib.

RAZVEDRILO

Na vsaki postaji najde{ prodajalce pisanih indijskih sla{~ic. za delo na plantaàh sladkornega trsa v drugi polovici 19. in v za~etku 20. stoletja iz Indije na Fiji pripeljali angle{ki kolonizatorji. Saj so na za~etku hoteli zaposliti doma~ine, vendar ti nad idejo o vsakodnevnem delu niso bili ravno navdu{eni. Ve~ina Indijcev je po preteku pogodbe ostala tu in tako sedaj tvorijo skoraj polovico prebivalstva. Najve~ jih je v mestu in imajo popolnoma druga~en na~in ìvljenja, druga~no kulturo in religijo. Indijci so trgovci in ne naredijo ni~esar, ne da bi iz tega skovali dobi~ek. Ali, kakor je rekel eden od doma~inov: ne delajo s srcem, temve~ z glavo. Eno najbolj opaznih razlik med njimi in doma~ini vidi{ è v pozdravljanju: Fijijci se ti nasmejijo in se takoj zapletejo v pogovor, Indijci pa le mrko gledajo v svet. Zaradi tega naju je Fiji na za~etku neprijetno presenetil. @e takoj na letali{~u se je v naju zapodilo na desetine turisti~nih posrednikov, ki so nama sku{ali prodati take in druga~ne aran`maje. V mestu pa sva se zna{la med samimi Indijci, ki so nama na vsiljiv in zelo neprijeten na~in sku{ali prodati tiso~ in eno stvar. Po nekajminutnem razgledovanja v trgovinici z maskami in ljudoèrskim orodjem nama je indijski prodajalec ledeno rekel, da so izdelki v njegovi trgovini za prodajo in ne za ogledovanje in ~e ne misliva ni~esar kupiti, naj raje greva. Kljub temu pa je potrebno povedati, da Indijci na avtobusnih postajah prodajajo okusne ìvobarvne kola~ke, najrazli~nej{e prigrizke in so~ne, sveè olupljene ananase.

Popotni{ka sekcija KDPM vsak drugi ~etrtek v mesecu v Dvoranici KS Vi`marje-Brod prireja Potopisni ve~er. 13. april 2000 ob 20.00 / Tadeja in Matja` M. Nemani~, Indonezija

Za nedeljsko kosilo je miza {e posebno bogato oblo`ena.

Tradicionalne hi{e, imenovane bure, imajo `ivljenjsko dobo do 30 let. Izdelajo jih brez enega samega `eblja. april 2000

Trenutki Trenutki Trenutki

RAZVEDRILO

Trenutki

Lrga

Opazil sem, da … …so v ìvljenju razli~na obdobja, prav tako kot v naravi. So ~asi, ko zbiramo in ustvarjamo, ko odkrivamo svet, ko se rojevajo nove ideje in potovanja. So ~asi vzhi~enja in navdu{enja, ko se ìvljenje zdi res polno, polno energije in raz{irjanja obzorij. So tudi ~asi strahu, ko se stvari bliàjo koncu. Stvari, ki so dosegle svoj vrhunec, moramo poèti, preden potonejo v pozabo. Seveda so tudi ~asi, ki so mrzli, bole~i in prazni, ~asi, ko se pomlad zdi kot odmaknjene sanje. To je naravni ritem ìvljenja, kjer se obdobja prepletajo med seboj, kot se dan vedno igra z no~jo. To niso sporo~ila upanja in strahu, ampak sporo~ila stvari, takih kot so. ê spoznamo, da je vsak odlomek ìvljenja naraven pojav, ne bomo enkrat potisnjeni v vi{ave, drugi~ na dno. Spoznajmo, da imamo mo`nost v vsakem trenutku biti polni na tem svetu, pokazati sebe kot pogumnega posameznika v vsaki situaciji. (Chogyam Trungpi)

44 revija Tabor

pesmi , i g re pesmi , i g re pesmi,igre Pesmi in igre Daj mi roko, brat (Glorija) C

Mnogo poti skozi F`ivljenje vodi, priCjatelj moj, a izbere{ lahko le Feno izmed G njih. Na razCpotju teh poC7ti pa vate F gledajo of~i in Cupajo, upajo*, aupajo, upajo*, F upajo, da pravo bo{ izbGral. Ref: Svoj na Csmeh bo{ ~lovFeku daroCval, ko{~ek svoje ljuFbezni mu bo{ C dal. C7 Daj mi Froko moj Gbrat, ne izguCbljajva beased, daj mi Froko in Gnajin bo ves C svet. Mnogo dlani na tvojo roko ~aka, prijatelj moj, na milijone ljudi potrebnih pomo~i. Ko si sam in brez mo~i, takrat se spomni teh ljudi, ki upajo, upajo*, upajo, upajo*, upajo, da roko jim bo{ dal. Refren se ponovi. * pomeni, da se poje kot odmev.

RAZVEDRILO

KDO JE KDO? Otroke razdelimo na pet enakovrednih skupin. Vsako poimenujemo po eni starostni skupini in na kratko razlo`imo, koliko so ~lani stari in kaj pri tabornikih po~nejo. Z ustrezno barvo rutice ozna~imo poljubno mesto in zraven razvrstimo pripadajo~e skupine (mesta naj bodo v krogu, pribli`no 20 metrov narazen). Igro vodi vodja s tremi ukazi:

POKA@I KAJ ZNA[ • • • • •

Murni pojejo pesmico Muren~ki; M^-ji napravijo "ìvi" piramidni ogenj (gnezdo, prva plast...); GG-ji napravijo ~im ve~ji "ìvi" {otor (platno, vrvice, klini...); PP-ji zveèjo "ìvi"ambulantni vozel (se primejo za roke in so vrv...); Gr~e zgradijo ~im vi{ji "ìvi"stolp.

TABORNIKI RASTEJO • Murni zrastejo v M^ tako, da se premaknejo od rumene do rde~e rutice v koloni ~epe;

• M^ zrastejo v GG tako, da po dva napravita "samokolnico" in se • • •

premakneta do zelene rutice; GG zrastejo v PP tako, da mo~nej{i nese {ibkej{ega na hrbtu do modre rutice; PP zrastejo v Gr~e tako, da dva z rokami napravita stol in tretjega neseta do violi~aste rutice; Gr~e se spremenijo v murne tako, da napravijo krog, se v sredini z eno roko primejo skupaj in premaknejo na mesto murnov.

JAMBOREE Vsi sodelujo~i ste~ejo na sredino, vsak si poi{~e nekoga iz druge skupine, oba se predstavita in potem ~im hitreje zamenjata mesto; npr. Janez iz skupine M^ se predstavi Micki iz skupine PP, potem pa odide na mesto PP-jev, Micka pa na mesto M^-jev. Za vsak ukaz naj vodja vsaki skupini najprej predstavi, kaj morajo napraviti. Ukaze vodja poljubno izbira. Igro lahko kon~amo, ko opravimo tabornikov `ivljenjski krog. Igrica je primerna ob propagandnih dnevih ali na akcijah, ko v skupini sodelujejo tudi netaborniki. Igro lahko na taborjenjih "za~inimo" s {tevilnimi rekviziti in drugimi nalogami.

POTREBNI REKVIZITI: pet taborni{kih rutic vseh barv april 2000

Zeznanjem doodgovora odgovora znanj e m do ZZZznanj m do odgovora znanjem do odgovora

RAZVEDRILO

Branka

STRIC _VOLK ê ho~e{ biti danes v sredi{~u pozornosti dru`benega dogajanja, mora{ biti politik, voditelj deset milijonskega kviza, kriminalec ali pa medved. Slednjemu to {e najmanj zavidam, saj ne bi hotel biti v njegovi koì, razstavljen pred zeleno bratov{~ino na smrekovini. Mojim rjavim bratrancem se tako ne obeta ni~ dobrega - dosegli so medijski preboj, ~aka pa jih verjetno masovni poboj, saj jih je za pe{~ico Slovencev preve~. Tudi za moje tabornike to ne pomeni ni~ dobrega. @ivljenje v naravi, na katerega prisegajo, bo zaradi "divjih zveri", ki po gozdovih preìjo nanje, po~asi zamenjala virtualna resni~nost pred ekranom ra~unalnika. In tam se bodo lahko iz o~i v o~i sre~ali z medvedom, risom, merjascem in celo mojo rodbino. ^lovek bo tako varen - in ìvali tudi. ê konec koncev pogledate v katerikoli priro~nik o ìvljenju v naravi lahko preberete, da medved napade ~loveka samo, kadar se po~uti ogroènega. In to tam, kjer je doma - v svojem ìvljenjskem okolju. Kdo je torej ogroèn, ~lovek od medveda ali narava od ~love{tva?

46 revija Tabor

4. Kako lahko taborniki pomagamo ohranjati ~iste vode? U - Izgradili bomo nekaj ~istilnih naprav, E - z vzgojo in izobraèvanjem ter krepitvijo okoljevarstvene zavesti pri mladem ~loveku, B - zazidamo lahko vse odtoke nepre~i{~ene vode iz tovarn. 5. 22. marec je: E - dan tabornikov, R - dan razmisleka, N - svetovni dan voda. 6. Leto{nja zna~ilnost ZOT-a je bila: T - teren je bil izredno nerazgiban, G vse ekipe so prekora~ile ~asovnico, predvsem zaradi strmih vzponov in spustov, [ - teren je bil orientacijsko zelo zahteven. 7. Skica pod kotom je: O - tridimenzionalna skica terena, A - izsek celotnega kroga skice terena, B - skica terena v okolici kontrolne to~ke, na katero je potrebno priti pod dolo~enim azimutom. 8. V Sloveniji je bil lani Evrokorak: C - v Poso~ju, ^ - na Kozjanskem, H - na Krasu. 9. V slovenski odpravi na MOOT v Mehiki so tokrat: V - samo ~lani ZTS, N samo ~lani ZSKSS, J - ~lani ZTS in ZSKSS. 10. Katera taborni{ka publikacija je iz{la tudi v angle{~ini? C - vsi Tabori izhajajo tudi v angle{~ini, S - Mini Tabor, L - Medo in Gozdovnik. 11. Aprila je v Novi Gorici: K - So{ka olimpiada, I - Etnostep, Z - NOT. 12. Izvr{ni odbor ZTS i{~e: M - tajnika, C - snaìlko, Z - oskrbnika-kuharja. 13. Mestna zveza tabornikov Ljubljana bo v po~astitev dneva tabornikov organizirala: K - slavnostno sejo v Cankarjevem domu, V - {tevilne delavnice v parku Tivoli, A - izlet v neznano. 14. Kaj je zna~ilno za prebivalce Cookovih otokov? L - zelo so prijazni in nasmejani, A - delajo samo mo{ki, ènske pa se igrajo z otroki in poleàvajo v senci, J - so zelo svetlopolti.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 2/2000: SVETOVNI DAN RAZMISLEKA NAGRADNI KUPON [TEVILKA 4

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je povezano z orientacijo. 1. êma` lahko zaradi njegovega zna~ilnega okusa uporabimo namesto: F - ~ebule, O - ~esna, S - peter{ilja. 2. Katera trditev je napa~na? R - pri mo~virskem tulipanu je uìtna predvsem ~ebulica, T mo~virski tulipan najpogosteje najdemo na mokri{~ih, ki so ob~asno poplavljena, @ - mo~virskega tulipana ne smemo trgati. 3. Kaj od na{tetega ni vir onesnaèvanja voda? P - uporaba kemikalij v kmetijstvu, D uporaba kemikalij v industriji in obrti, I - divje ìvali nenadzorovano pu{~ajo svoje iztrebke vsepovsod.

Re{itve so: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ Re{evalec: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________

Nagradna kriànka Nagradna Nagradna kriànka kriànka Nagradna kriànka AVTOR: F.KALAN

PISMENO POTRDILO

PRIP. ZA NEKDANJI NAPAKA PRI TRGOVEC S SEKANJE DRV IGRI S SOLJO KARTAMI

OLES VIDOV

NO[ENJE

@ELATINA IZ ALG

VRBA (NARE^NO)

OBLIKA IMENA MATILDA

RAZVEDRILO

INOCENC

RE@ISER RUSSELL

KO[ARKAR PETROVI^

VEDA O VESOLJSKIH POLETIH DIREKTOR NA[E SMU^. REPREZENTANCE POLET, ZAGON

IZREZAN VZOREC, MODEL ALI KALUP

PRA[I^JE MA[^OBNO TKIVO

RI@EVO @GANJE NA[ [KOF (ANTON MARTIN)

ZAMAKNJENO STANJE

GRMI^ASTO RASTLINJE Z NA[A PEVKA RDE^IMI CVETI, (DAMJANA) RESA

NA[ SLIKAR (IVAN)

PAKET, OVOJ

KOVANJE

MO^VIRSKA PTICA Z DOLGIM KLJUNOM NAPAKA, POMOTA

OSEBNI ZAIMEK

DALJ[E ^ASOVNO OBDOBJE REKA V ETIOPIJI IZOTOP TORIJA

LITERARNA JUNAKINJA KARENINA

TELESNA STRAST KO[^EK SUKANCA ZELENICA V PU[^AVI

PRIPADNIK SASOV

MLADO VINO

IT. KNJI@EVNIK (IPPOLITO) POD

KARAMBOL ZMIKAVT

AMERI[KA IGRALKA (SHARON)

VLADAR KNE@EVINE

PROIZVODNI ALI TRGOVSKI PREDMET UMETNO USNJE

[IFRER ANDREJ NATA[A LA^EN

ERBIJ

RADIJ

HRVA[KA PEVKA VUICA

NAGRAJENCI_IN_NAGRADNI_RAZPIS_[TEVILKA_4 Pravilno izpolnjen kupon {t. 2 je poslalo 39 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: AVEMARIJA, GLAS JELOVICE, ^IRA ^ARA in TINKARA, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (pesmarico Vlada Kreslina) je prejel Gregor @uni~ iz Novega mesta. Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Andrej Lozar iz Ljubljane. DROGINI nagradi sta prejela Matic Cankar iz @irov in

Jure Kocjan~i~ iz Kopra, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Dani Jokhadar iz Ptuja, nagrado podjetja JAZON pa dobita Tina Herakovi~ iz Leskovca pri Kr{kem in Matev` Adami~ iz Ljubljane. ^estitamo! Nagradne kupone {t. 4 po{ljite najkasneje do 20. aprila na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. april 2000

mesec MESECugodnega UGODNEGAnakupa NAKUPA kroja KROJA od

15.

apr

ila

za ^lane zts

15.

maj

a 2 000

Ob nakupu srajce, taborni{kega pasu, obro~ka za rutko in kratkih hla~ le 7.500,00 SIT z dolgimi hla~ami pa le 7.800,00 SIT

48 revija Tabor

Tabor 04 2000

Articles inside

Trenutki

Igre in pesmi

Popotovanja

Joti in Jota

Astronomija

Potuha

Narava

Mednarodne strani

Orientacija

Internet @VN 32

Rumeni daljnogled

Techuana

Dan Zemlje

Zimovanja

Mnenje

^e{ki taborniki

^i{~enje taborni{kega centra

Te~aji

Vodni{ko sre~anje MZT