Taborjenja

Igor Bizjak

Kandidat za na~elnika komisije za ondose z javnostmi

Podro~je promocije in propagande ,kakor tudi odnosov z javnostmi, je podro~je, ki mu v taborni{li organizaciji posve~amo premalo pozornosti. Glavno te`avo vidim v tem, da na{a organizacija nima opredeljene podobe ali imid`a tako navzven, kot tudi v organizaciji sami. V letih, odkar smo ~lani Svetovne skavtske organizacije, smo naredili veliko na podro~ju programa, izobra`evanja in postavljanja temeljev novi slovenski taborni{ki organizaciji, ~lanici svetovne dru`ine skavtov iz vsega sveta. Imamo torej dober program, imamo dobro ute~eno {olanje in{truktorjev in specialistov, dobro sedelujemo z mladinskimi organizacijami, vendar nas ljudje {e vedno spra{ujejo, ali smo mi tudi skavti ali so skavti oni drugi. Pri tem mislim na na{o sestersko organizacijo ZSKSS. To nam pove, da slovenska javnost ne ve to~no kdo smo, kaj delamo in kaj je pravzaprav na{ program.

Moj program temelji na petih to~kah: • Definirati temeljno podobo Zveze tabornikov Slovenije - nacionalne skavtske organizacije • Izdelati smernice za vzpostavitev podobe v slovenskem prostoru. • Pove~ati pojavnost taborni{ke organizacije v slovenskem medijskem prostoru. • Dolo~iti scenarije za reagiranje na krizne situacije s stali{~a obve{~anja javnosti. • Izdelati navodila, kako lahko rodovi vzpostavijo in promovirajo temeljni image v svojih lokalnih okoljih.

igor.bizjak@guest.arnes.si

Toma` Strajnar

Kandidat za na~elnika za program

Kot kandidat za na~elnika za program si bom prizadeval, da bo ZTS imela sodoben in zanimiv program, ki bo la`je sledil aktualnim trendom mladih in bo prilagojen zna~ilnostim posameznega okolja ter spodbujal mlade k aktivni participaciji in mednarodnemu sodelovanju. To lahko dose`emo s tem, da oblikujemo vzgojne cilje, ki jih `elimo s programom dose~i in ne razmi{ljamo samo o aktivnostih, ki jih moramo izpeljati.

Ko poznamo cilje in namen organizacije, to je osebna rast in razvoj mladega ~loveka, imamo na razpolago mnogo poti, da te cilje uresni~imo. ^imbolj bomo pri tem u~inkoviti, tem bolj bo organizacija prepoznavna tudi v okolju, v katerem deluje.

Vsem kandidatom, ki so se prijavili do 19. septembra, smo dali mo`nost kratke predstavitve na teh straneh. Objavljene so VSE predstavitve, ki so na Zvezo pri{le do 23. septembra zjutraj.

^ri~ek, RMV Portoro`Morski viharniki ob Krki

Pragozd. Zelena Krka, misti~en oto~ek in gorice, posejane z zidanicami in vinsko trto. V prvi polovici julija pa so pokrajino zalili tudi {otori, saj smo tam gostovali mi - portoro{ki Morski viharniki.

Med Dvorom in @u`emberkom smo raziskovali etnolo{ke zna~ilnosti in urili znanje orientacije. Prijazni doma~ini so nas opozorili na medvede, ki domujejo v okoli{kih gozdovih. Ogledali smo si tudi enega "ujetnika", ki na `alost pre`ivlja dneve v preozki in mra~ni kletki. Na pohodu na Sveti Peter smo {li mimo opu{~enega medvedjega brloga, tik pod vrhom pa nas je presenetila `elezna ograja, za katero je {e danes voja{ko ozemlje. Bilo je kar malce neprijetno, pa smo kljub temu zvedavo oprezali, ali je na tisti strani kaj druga~e. Pa ni bilo. Starej{i GG-jevci in PP-jevci smo bili poslani na progo pre`ivetja v "medoland". Seveda smo vsi pre`iveli, le mokre obleke so se kar nekaj ~asa su{ile. Najzanimivej{i del je bil vsekakor spust po vrvi ~ez previs (ta je bil za mo{ki del malce bole~) in pre~kanje reke. Na koncu poti pa so la~ne `elodce zavajali ob~udovanja vredni gosaki, ob katerih so se {e vegetarijancem pocedile sline.

Vsi tabore~i smo najbolj u`ivali v mrzli osve`itvi hite~e reke ter v vo`nji s kanujem, ki se je v~asih kon~ala tudi pod vodo. Lepo je bilo gledati sre~ne otro{ke o~i, ki so kukale iz kanuja, ko so jih "gondola{i" preva`ali po reki. [e dolgo se bomo spominjali tudi tistega lesenega pomol~ka, na katerem smo ob pripeki sonca - s kitaro v roki in nogami delo, da se sploh ne zmeni za nas. Pa vendar nam je vsaki~, ko so se na{e glave sklonile nadnjo, odgovorila z odsevom in od{la naprej. Pa se je zadnji ve~er tabora tudi reka nasmihala, ko so s flomastri oboro`ene postave v soju polne lune hitele od {otora do {otora in spe~im tabornikom risale pegice in sr~ke na li~ka. Naslednje jutro pa je bila vrsta pred umivalnikom kar velika ...

Ob de`evnih dneh, ki so prinesli te`ko pri~akovano ohladitev, smo poleg izdelovanja pihank in drugih ro~nih del, {ivali {otor~ke. Tradicija je, da lastniku zemlji{~a, na katerem taborimo, podarimo miniaturen {otor iz blaga, napet na kosu lesa.

Navdu{eno smo sprejeli gostoljubje dolenjske de`ele, spletli prijateljske vezi z doma~ini, ujeli nekaj nepozabnih trenutkov in breg prepustili reki tak, kot smo ga dobili.

v vodi - hladili primorski temperament ter kovali nove rime. Na{e prijazne sosede ni prav ni~ zmotilo v njenem ritmu. Krka je kar tekla mimo nas in usklajeno {umela ob prasketanju ognja vseh {tirinajst dni. Morda se je na trenutke zaz-

Mirtovi~i 2000 "Zadnji dnevi raja" Long RPE-JZ

[e zadnja no~ raja… Sama sva ob tabornjem ognju. Ne`no se stisnem k tebi in naslonim glavo nate ... Za~utim utrip tvojega srca in v spomin se mi prikradejo vsi dnevi tabora, ki sem jih pre`ivel v tvoji bli`ini in z drugimi na taboru.

Spominjam se prvih {tirih dni na taboru v Mirtovi~ih, ko je na{ specialni vod PP-jev pri{el na prevzem tabora. Super je bilo! Brez vseh skrbi smo izvidniki u`ivali naravo, mir in ti{ino Osilni{ke doline. Seveda smo morali tudi v teh {tirih dneh {e marsikaj postoriti za uspe{no izkrcanje na{ega rodu. PP-ji in gr~e smo morali pripraviti {otore, kuhinjo, vhod v tabor in kar je bilo najva`nej{e, ogledat smo si morali teren okoli tabora za pripravo "Peklenske stezice" in poiskati najtemnej{e koti~ke v grmovju okoli reke Kolpe, kjer smo pozneje izpeljali no~ ~arovnic. ^etrti dan je pri{lo do izkrcanja na{ih taborni{kih sil. Medvedki in ~ebelice, gozdovniki in gozdovnice, popotniki in popotnice, Gr~e in {e mnogo drugih prijateljev. Sledila je namestitev po {otorih in na{e standardno prvo kosilo, ki vedno sledi na prvi dan taborov ali zimovanj, makaronovo meso. … se spomni{ potem moja mala tabornica, dnevi so be`ali kot ure in ure kot minute in sekunde. Nobeden od teh dni ni bil dolgo~asen. Vsak dan posebej je bil po svoje zanimiv, uspe{en in poln novih podvigov ter izzivov za prav vsakega posameznika na taboru. Program gozdnih {ol je bil zanimiv in razgiban. Velik del programa je bil posve~en reki Kolpi in njeni bli`nji okolici.

Popoldan in zve~er pa so vedno sledile zanimive zabavne igre, kot so bile Mokre igre, Peklenska stezica, No~ ~arovnic, Robin Hood, itd.

Tudi bivaki za vse starostne skupine so bili zanimivi in pou~ni. M^-ji so spali na seniku, GG-ji so imeli bivak ob reki Kolpi. PP-ji pa so se letos odpravili na dvodnevni bivak po gozdovih Osilni{ke doline, zraven so se morali ukvarjati {e z raznimi delavnicami, de`jem in ostalimi presene~enji, ki so jih spremljali na bivaku.

Ve~eri so se zlivali v znamenju pesmi, Taboriona 2000, iger, krstov in porok ter ostalih tem, ki so bile letos v znamenju pripovedk, legend in drugih zanimivih dogodkov. [e veliko ostalih stvari in lepega se mi je ta trenutek prikradlo v spomin, vendar nimam ~asa, da bi jih sedaj delil s tabo, kajti zbuditi moram de`urnega in zakuriti ogenj ... prebuja se nov dan, zadnji dan na{ega in najinega taborjenja, ki bo tako kot ostali ostal v lepih, toplih ter prijetnih spominih v vseh nas.

Taborjenje v Dolu

Dru{tvo tabornikov RSJ iz Trebnjega je avgusta taborilo v Dolu pri Starem trgu v Beli krajini. Po nekajmese~nih pripravah so se kon~no odpravili na taborjenje, sijo~e sonce pa jim je razgnalo {e zadnje oblake pesimizma.

Na taboru je bilo zelo `ivahno, predvsem zaradi Kolpe, v kateri so najmlaj{i z u`itkom opazovali ribe. Dele`ni so bili tudi obiska ko~evskih in dom`alskih tabornikov. Slednji so jim poisku{ali ukrasti zastavo, a se je njihov poskus izjalovil, saj so pred njimi zastavo ukradli ko~evski taborniki.

Si pa bodo ta tabor zapomnili taborniki tudi po zelo zanimivih bli`njicah, ki so jih ubirali vodniki, saj so jih v tabor prav zaradi bli`njic pripeljali {ele na ve~erjo, namesto na kosilo, kot so na~rtovali.