Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenske zastave sredi Ljubljane by Mestna knjižnica Ljubljana

mestna knjiĹžnica ljubljana

Podoba Ljubljane sredi 19. stoletja. Vir: Heinrich Costa: Reiseerinnerungen aus Krain (Laybach, 1848). Hrani MKL, Slovanska knjižnica.

Leta 1848 se je v avstrijskem cesarstvu in drugod po Evropi zvrstilo ogromno dogodkov, ki so bili prelomni za številne narode. Med evropskim prebivalstvom je vrelo od jeze in skrbi zaradi gospodarske krize in slabih letin kmečkih pridelkov, ki so povzročile težke življenjske razmere. Zlasti na evropskem podeželju so ljudje zahtevali, da se konča fevdalizem. Z zemljiško odvezo bi kmetje dobili osebno svobodo: kmečka bremena v obliki dajatev in služnosti bi odpravili, ljudje bi samostojno odločali o svojih zadevah in ne bi bili več odvisni od zemljiških gospodov. Razmišljajoči in napredni izobraženci ter politiki v deželnih glavnih mestih so terjali konec absolutizma in pravičnejše vladanje s pomočjo ustave in parlamenta, pravice za izobraževanje in uradovanje v jezikih na2

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

rodov, ukinitev cenzure tiska in pravico svobodnega združevanja. Tako se je godilo po vsej habsburški monarhiji, v katero je bilo slovensko ozemlje vključeno že stoletja. Po letu 1848 nič več ni bilo tako kot nekdaj. Razmere so pripeljale do izbruha marčne revolucije. S to knjižico obeležujemo 170-letnico prelomnih dogodkov. Spoznali bomo pomen besedne zveze pomlad narodov in izvedeli, kdaj in kako so v Ljubljani prvič razvili slovensko zastavo. Polistali bomo po nekaterih tedanjih časopisih in literarnih delih, ki pripovedujejo o tem obdobju.

Prva številka časopisa Slovenija, 4. 7. 1848. Časopis je izhajal do leta 1850. To je bil prvi politični časopis na Slovenskem. Vir: MKL, Slovanska knjižnica. Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

KAJ JE REVOLUCIJA? Gotovo ste v časopisih in drugih medijih kdaj slišali, da se je nekje v svetu zgodila revolucija. Beseda ima več pomenov: leta 1848 je šlo za preobrat političnih in družbenih odnosov v državi oziroma cesarstvu. Šlo je tudi za globok prelom s starim redom, preobli-kovanje političnih in družbenih razmerij. Revolucija lahko pomeni nasilne prevrate nasprotnikov vlade v državi, na primer v obliki dvornega ali državnega udara. Revolucija je lahko tudi osvoboditev od tuje nadoblasti. Revolucijam v pozitivnem pomenu smo lahko priče v znanosti, tehniki in kulturi. POMLAD NARODOV PO EVROPI IN SVETU

Zemljevid Evrope leta 1848. Rumena barva označuje avstrijsko cesarstvo, v katerega so bile vključene tudi slovenske dežele. Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Europe_1848_map_de.png

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

»Zima v naravi, v srcih pa živ ogenj. Najprej so vzbuknili plameni v Parizu, že februarja. 'Pravico! Dajte mi človeško pravico!' je terjal bedni delavec. Med človeštvom se je pojavil nov, dotlej nepoznan glas – glas proletarca. Prevratniki, buržuji, vsekdar pripravljeni, da ujamejo prave razmere za uveljavljanje svojih lastnih, sebičnih namenov, so jim izprva priskočili na pomoč, vrgli vlado, zapodili vladarja in dvignili na prestol 'pravičnika' – proletarec pa je ostal na cedilu. Ko se je upiral, so ga krvavo potolkli. In ruski car je francoskemu 'krvavemu generalu' čestital k zmagi ... Tako v Parizu. A zgledi vlečejo. 'Svoboda' je zagorelo tudi v srcih onstran Rena. Nemški knezi so se tresli za svoje prestole in prestolčke. [...] Istočasno odmev v Avstriji. Zaman vsi napori nekdaj vsemogočnega kanclerja Metternicha! Konec tiranstva! Svoboda! Svoboda!« (Ilka Vašte: Roman o Prešernu. Iz poglavja Prepir iz sveta bo pregnan. Leta 1848, str. 329. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 2000).

Tako slikovito je slovenska književnica Ilka Vašte orisala dogajanje po Evropi v začetku leta 1848. Tedaj je še živel tudi veliki slovenski pesnik France Prešeren. 26. aprila tega leta so v Kmetijskih in rokodelskih novicah po koncu cenzure prvič v celoti objavili njegovo Zdravljico. Del Zdravljice, objavljene 26. 4. 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Vir: Digitalna knjižnica Slovenije. Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

Dunaj je bil eno od prizorišč nemirnega političnega dogajanja v evropskih deželah leta 1848. Nezadovoljstvo zaradi gospodarske krize v britanskem kraljestvu v letih 1845– 47 se je preneslo na celino. V prvih treh mesecih so izbruhnile revolucije v Italijanskem kraljestvu (na Siciliji in Sardiniji, v Neaplju, Toskani, Milanu, Benetkah), Franciji (22. do 24. februarja, razglasili so drugo republiko), v Badnu in južnonemških državah, v Prusiji (Berlinu, 18. marca). Madžari so marca zahtevali uvedbo ustavnih oblik v vseh cesarskih deželah. Prebivalci češke Prage so na množičnem zborovanju med drugim terjali ukinitev fevdalne obveznosti, liberalne svoboščine, enakopravnost češkega in nemškega jezika. Hrvati pa so 25. marca v Zagrebu terjali združitev vseh hrvaških dežel in samostojno vlado. Marčna revolucija označuje revolucionarno dogajanje v avstrijskih, ogrskih in italijanskih deželah znotraj avstrijskega cesarstva, ki se je razvnelo marca 1848. Zaradi mnogoštevilnih političnih interesov in spopadov v vsaki od dežel se je burno dogajanje zavleklo vse do konca oktobra. V Avstriji so na Dunaju nemiri študentov, meščanstva in delavcev izbruhnili 13. marca 1848. Kancler Metternich, ki je do tedaj s trdo roko dejansko vodil cesarstvo, je bil odstavljen, cesar pa je 15. marca odpravil cenzuro tiska, obljubil ustavo in uzakonil ustanovitev nacionalne garde. Ta je služila za obrambo lastnine meščanov in za boj proti divjaškim skupinam. Odpor proti vstaji je 15. maja na Dunaju povzročil vrh revolucije. Oblast je prevzel varnostni odbor, cesar je zbežal v Innsbruck in se vrnil 12. avgusta. Dunajski državni zbor, ki je začel zasedati 23. julija, je 7. septembra sprejel zakon o zemljiški odvezi in odpravi podložništva. Revolucija se je na Dunaju nadaljevala z oktobrsko vstajo, v 6

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

kateri so bili udeleženi Madžari. To vstajo sta 31. oktobra 1848 z vojaki nasilno zatrla knez Alfred von Windischgrätz in hrvaški ban Josip Jelačić. 2. decembra se je cesar Ferdinand I., ki se je bil pred tem zatekel v češki Olomouc, odrekel prestolu in na politično prizorišče je stopil mladi Franc Jožef I. Revolucija je postopoma zamrla. Najbolj radikalni med dunajskim delavstvom in študenti so med marčnimi in poznejšimi nemiri začeli napadati in požigati gospodarske urade, sodnijska poslopja, policijske stražnice in tovarne ter uničevati stroje. Plemstvo se je balo za svoje posesti in privilegije in se zavzemalo za denarno nadomestilo ob odpravi fevdalnih obveznosti.

Avstrijski cesar Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (1793–1875) okoli leta 1840. Vir: https://tinyurl.com/ycjbcqpe

Kancler Metternich beži s konjem z Dunaja. Vir: https://tinyurl.com/yb5pm4rp

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

Revolucije v evropskih deželah leta 1848 so postavile v ospredje nacionalno vprašanje, razvoj posameznih narodov, zato temu revolucionarnemu letu pravimo tudi pomlad narodov. Začela se je akcija za zedinjenje Nemčije, začeli so se boji za osvoboditev in zedinjenje Italije, pojavilo se je vprašanje obnovitve Poljske. Madžari so zahtevali in dobili samostojno vlado za Ogrsko. Na Slovenskem so začeli oblikovati program Zedinjena Slovenija. Tudi drugod so določali svoje predstavnike in oblastna telesa.

Prizori z Dunaja – na levi pripadniki narodne straže. Vir: https://tinyurl.com/y8328x7r

Barikade na Karlovem mostu v Pragi marca 1848. Vir: https://tinyurl.com/ycn2xg2w

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

KAJ SE JE SREDI MARCA 1848 DOGAJALO V LJUBLJANI?

Ljubljana. Ribji trg / Zima ob Ljubljanici, 1848. Avtor: Paul Kűnl. Vir: Ljubljana / Laibach. Bilder einer Stadt (1990, razstavni katalog)

Novice o dogodkih v srcu avstrijskega cesarstva so na Kranjsko zanesli narodnozavedni rojaki in študentje. To se je zgodilo 16. marca. Slovenski pisatelj in učitelj Fran Jaklič (1868-1937) je trenutke, ko so ljubljanski meščani izvedeli za vesti, opisal takole: »Na kvatrni četrtek v postu, bilo je vprav 16. sušca, je pričakovalo polno radovednežev dunajske pošte. Izprehajali so se ob obeh straneh ceste pred Slonom in Maličem in so se hrepeneče ozirali po Dunajski cesti. Marsikak voz se je bližal mestu, a največ jih je Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

bilo vojaških, ki so zavili proti Kolizeju. Malo pred poldnem, po cerkvah je že odbilo tri četrt, so pa zagledali poštni voz, v katerega je bila vprežena trojka. Pa nekaj nenavadnega se je zgodilo. Ko se je poštni voz pomeknil mimo bolnišnice, tedaj so začeli iz voza mahati z robci, da se je vse zgledovalo, kaj to pomeni. ‘Ali so rojaki, ki se vračajo?’ [...] Čim večja je bila množica na ulicah, tem živahneje so pozdravljali došleci, tudi vzklikali so, katerih vzkliki so pa tonili v vrvenju. Veselje je žarelo na obrazih došlih potnikov, ki so se vedli tako, kakor bi hoteli objeti ves svet. In njihova dobra volja je prehala v ljudi, ki so bili polni veselega pričakovanja. Pred vhodom na dvorišče je postiljon ustavil konje. Tedaj so poskakali potniki z voza. Mlad človek pa, ki je imel na prsih belo pentljo in belo zvezdo na klobuku, se je pognal na kozla, zamahnil z rokami, kakor bi želel posluha, pa je zavpil iz polnih prsi:’In Wien regiert das Volk! Metternich ist fort. Freiheit! Konstitution!’« (Fran Jaklič: Pèklena svoboda : povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848. Odlomek iz 1. pogl.: Konjsko meso in »hudičevi krempeljci«, str. 16. Ljubljana : Mihelač, 1994)

Nemške besede mladega moža - po nekaterih virih je bil to ravnatelj cukrarne Kranjc – so pomenile, da je na Dunaju odslej vladalo ljudstvo, znameniti minister Clemens Nepomuk Lothar Wenzel von Metternich (1773–1859) je zbežal in da sta zdaj prišli svoboda ter obljubljena ustava. Trinajstletno obdobje Metternichovega absolutizma (1835-1848) se je končalo.

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

Slovenski predstavniki se zahvaljujejo cesarju. Kmetijske in rokodelske novice, 22. 3. 1848. Vir: Digitalna knjižnica Slovenije.

Delavstvo iz mesta in bližnje okolice, del meščanstva in študentov so še istega dne popoldne in zvečer priredili po mestu revolucionarne dogodke. Napadli in razbili so mitniške zapornice, uničili mitniške čuvajnice, pobili šipe, razbijali. Napadli so vse inštitucije, ki so predstavljale stari fevdalni sistem in izkoriščanje človeka. Napadli so tudi stanovanje osovraženega ljubljanskega župana Johanna Fischerja; ta je bil odsoten in je pozneje zbežal na Vrhniko. Prva žrtev sprememb v Ljubljani je bila Metternichova podoba na neki trgovini Pod Trančo, ki je razbita zaplavala po Ljubljanici. Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

Napisna tabla trgovine »Pri knezu Metternichu« Pod trančo v Ljubljani. Narodni muzej Slovenije. Vir: J. Mal: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba, str. 661. (Celje, 1928).

Meščanstvo je z uradništvom proslavilo revolucijo s predstavo v gledališču. Slavnostni razsvetljavi Ljubljane so se odrekli, saj jim je tako svetovala policija, da ne bi izzvali še več ljudske jeze. V mestu so kmalu uredili narodno stražo. To stražo so sestavljali pripadniki plemstva, meščani, študentje in uradniki, delavci pa so bili izločeni. Oborožene narodne straže so predstavljale nekakšno milico in varovale lastnino mesta in njegovih prebivalcev. Ravnali so se po geslu »mir, red in varnost«, saj so se bali nemirov ter poškodovanja njihove posesti.

Anton Jurmann: Erinnerung an Laibach (ok. 1836): Narodna stražarnica na Kongresnem trgu blizu Turjaškega dvorca. Vir: https://tinyurl.com/ya88onb3

Uniforma ljubljanske narodne straže. Vir: J. Mal: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša Doba (1928, str. 683)

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

Napredni prebivalci Ljubljane, zlasti študentje, so imeli 30. marca v križevniški cerkvi zahvalno mašo za spremembe v državi. Marčno dogajanje v Evropi in slovenskih deželah so redno spremljali tedanji časopisi: v Ljubljani sta prevladovala nemški Laibacher Zeitung ter slovenske Kmetijske in rokodelske novice, ki so izhajale že od leta 1843. Od druge polovice leta 1848 je začelo izhajati vse več slovenskih časopisov in revij. Julija leta 1848 so začeli izdajati časopis Slovenija in mladinski list Vedež; leta 1849 je kratek čas izhajal list Pravi Slovenec, med letoma 1850 in 1851 pa Ljubljanski časnik. Zanimiv je bil Slovenski cerkveni časopis (1848), ki so ga kmalu preimenovali v Zgodnjo Danico (1849).

Tretja številka revije Vedež (1848). Vir: Digitalna knjižnica Slovenije. Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

APRILA 1848 SO NA WOLFOVI ULICI RAZVILI SLOVENSKO ZASTAVO Od Kongresnega trga in parka Zvezda se po Wolfovi ulici sprehodite do Prešernovega trga. Ulica ima zanimivo preteklost: leta 1892 so jo poimenovali po škofu Antonu Alojziju Wolfu, prej pa sta veljali imeni Kapucinske in Gledališne ulice. Vendar slednje ime ni bilo več ustrezno, saj je gledališče na mestu današnje filharmonije leta 1887 pogorelo.

Ljubljana: Marijin trg in Wolfova ulica. Razglednica iz leta 1908. Iz zbirke razglednic Milene Žnideršič. V digitalni obliki hrani Mestna knjižnica Ljubljana.

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

Na današnji Wolfovi ulici stoji poslopje, na katerem so aprila 1848 slovenski študenti na čelu z Lovrom Tomanom (1827-1870) prvič razvili slovensko zastavo, tribarvnico. S tem dejanjem so odgovorili na dejanje skupine Ljubljančanov, naklonjenih cesarju, ki so na Ljubljanskem gradu razvili nemško zastavo. Na zid hiše na naslovu Wolfova 8 sta pritrjeni dve tabli z napisoma: »Na tem kraju je bila v evropski pomladi 1848 v rojstnem letu programa Zedinjene Slovenije prvič razvita slovenska zastava. Kdor to bereš, greš mimo davnih sanj, ki jim bo vedno ime domovina.«

Lovro Toman (1827-1870), pravnik, politik in pesnik Vir: Janko Šlebinger: Album slovenskih književnikov (1928).

V hiši na Wolfovi ulici 8 je med letoma 1735 in 1860 delovala znana ljubljanska gostilna Zlata zvezda, ki so jo leta 1848 šteli celo med hotele. Ljubljanski zgodovinar Ivan Vrhovnik (1854-1935) je v publikaciji Gostilne v stari Ljubljani (1926) podal razlago, kaj se je verjetno zgodilo ob razvitju zastave: »Bilo je v začetku aprila leta 1848, ko so nekega popoldneva zaslepljeni Ljubljančani slovesno razobesili na Gradu frankfurtarsko Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

črnordečezlato zastavo. Zvečer nato je bila v Zlati zvezdi zbrana večja družba narodnih gardistov. Kar se odpro vrata in v sobo stopi Lovro Toman s slovensko zastavo v roki. Spremljali so ga tovariši juristi, prišedši pravkar z Dunaja. Družba je obmolknila, ko je Toman po vljudnem pozdravu jel bičati sramoto, ki jo je učinila Ljubljana danes svojemu narodu. Slovenci smo in ne Nemci, je poudarjal, in tista sramotna cunja mora izginiti z grajskega stolpa, kjer sme vihrati edinole slovenska zastava. Z 'živio' klici so mu pritrjevali tovariši in tudi nekateri gardisti. Še tisto noč je odnesel vihar nemško zastavo z Grada. Raztrgano so jo našli na Posavju.«

Slovenska narodna zastava. Vir: https://tinyurl.com/y77yxruf.

Slovenija pred letom 1848 ni imela svoje narodne zastave, ker je bila razdeljena na več dežel, vsaka od njih je imela svojo zastavo in grb. Podlaga za prvo zastavo je postala kranjska deželna zastava, ki so jo v marčni dobi prevzeli za slovensko narodno zastavo in simbol za zedinjeno slovenijo. Belo-modro-rdečo zastavo je še isto leto jeseni za kranjske deželne barve potrdilo dunajsko ministrstvo. Sklep oblasti so sklenili proslaviti z veselico, o kateri so poročale Kmetijske in rokodelske novice 4. oktobra 1848: »Belo-modro-rudeče barve so po sklepu ministra notranjih oprav od 23. tega mesca poterjene barve krajnske dežele. Ta razglas je pri Ljubljančanih, ki še vedo, da jih je slovenska mati rodila in da jih slovenska zemlja redi, tako neizrečeno veliko veselje

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

obudil, de je bila koj drugi dan, to je, v nedeljo zvečer veselica po celi Ljubljani napravljena. Že davnej ni Ljubljana tako slovesno noč imela, ko je ta bila! ...!«

KDO JE BIL LOVRO TOMAN? Na kratko predstavimo doktorja Lovra Tomana, velikega domoljuba, slovenskega politika in pravnika pa tudi literata, doma iz Kamne Gorice pri Kropi. Po šolanju v Ljubljani je leta 1845 odšel študirat pravo na Dunaj. Leta 1848 se je udeleževal političnega življenja dunajskih Slovencev. Že med študijem je postajal znan pesnik in govornik. Leta 1853 se je poročil z Josipino Urbančič Turnograjsko z gradu Turn pri Preddvoru. Služboval je v Gradcu pa tudi kot odvetnik v Radovljici. Kot poslanec je deloval v kranjskem deželnem zboru in dunajskem državnem zboru. Zavzemal se je za prebuditev narodne zavesti, ljudsko izobrazbo in blagostanje. Dosledno je spoštoval in se zavzemal za uporabo slovenskega jezika v šolah in uradih. Z Janezom Bleiweisom in Etbinom Henrikom Costo je vodil priprave za ustanovitev Slovenske matice in postal njen prvi predsednik. Svoje rodoljubne misli je izražal skozi poezijo. Omenimo nekatera njegova dela: pesem Prostost (1847, Novice, psevdonim Kamnogorski); Austrije zvezda in Sloveniji slobodni nje zvesti sinovi na Dunaju (1848); pesniška zbirka Glasi domorodni (1849), posvečena slovenski mladini s trojnim geslom Bog, svoboda, domovina; besedilo za pesem Mar i Bor (1862), ki jo je na proslavi v počastitev obletnice prve mariborske čitalnice zapel Čitalniški pevski zbor. Predlagal je tudi postavitev kipov Vodniku in Prešernu. Umrl je na Dunaju leta 1870. Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

Vir: Lovre Toman: Glasi domorodni. Ljubljana, na Starem trgu: E. Hohn, 1849. Hrani MKL, Slovanska knjižnica.

DOGODKI NA IGU IN V DRUGIH SLOVENSKIH KRAJIH Kmetje so pozdravili marčno revolucijo s silnim navdušenjem. Razlagali so si, da gre za takojšnjo in popolno odpravo odvisnosti od zemljiških gospodov. Kakor hitro se je vest o revoluciji razširila k nam, so začele kmečke množice obračunavati s svojimi fevdalci. Nastala je vrsta krajevnih uporov in nemirov na Slovenskem. Največji med njimi je bil upor ižanskih kmetov, ki so 21. 3. 1848 napadli ižanski grad, plenili po njem, razbili in zažgali hišno opremo. Iskat so prišli zemljiške knjige in urbarje, simbole fevdalnih obveznosti. Isto so nameravali sto18

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

riti z ižanskim župniščem, toda iz Ljubljane je že prišla vojska ter zavarovala župnišče. Kmete je razgnala, jih mnogo strpala v ječo, drugi pa so zbežali, tudi na Hrvaško. Kmetje so napadli še druge gradove in župnišča v slovenskih vaseh, trgih in mestih: denimo v Rihemberku (Braniku), Senožečah in Planini, v gorenjskih Tržiču, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Mengšu in Smledniku. Nič drugače se ni godilo na gradovih na Turjaku, Ortneku, Lanšprežu, v Žužemberku in Beli krajini. Kmetje so besneli in napadali gosposko tudi na Štajerskem in Koroškem. Val revolucionarnih nemirov je trajal do maja tega leta.

Janez Vajkard Valvazor: Bakrorez gradu Ig, 17. stoletje. Vir: https://tinyurl.com/ybh2wh44

O ižanskem uporu je v povestih Peklena svoboda in V graščinskem jarmu pisal slovenski književnik Fran Jaklič. V odlomku lahko preberemo o večernem zbiranju kmečkih mož, preden so šli napast grad na Igu. Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

»Skoraj noč je bila, ko je v sredo zvečer zvonilo po vseh cerkvah na Ižanskem avemarijo, zakaj nebo je bilo oblačno in izza Krima so se valile vedno debelejše in temnejše plasti oblakov. Ko je jeknil farni zvon preko polja in hribov, so se oglasili zvonovi po vseh cerkvah prostrane ižanske fare hkratu, kar se je zgodilo le redkokdaj ali pa še nobenkrat. Opaziti je bilo, da so držali cerkovniki za vrvi, in ko so ujeli prvi glas od fare, so potegnili. Takoj pa, ko so zvonovi utihnili in so po hišah angelsko češčenje odmolili, so začele prihajati iz hiš v temno noč črne postave tiho in oprezno. Vsakdo je segel po orožju, katero je imel že pripravljeno, stopil na vas in se oziral po drugih. Molče so prihajali kakor strahovi in kmalu so bila zbrana krdela, ki so se začela pomikati na odkazana zbirališča. Nihče ni izpraševal, nihče odgovarjal, celo za prisrčen 'Bog pomagaj' se ni nihče zahvalil. Tako je bilo ukazano in ubogali so in mirno pričakovali tako pri bogu v Kotu kakor pri kapelici na Stajah one, ki so bili bolj oddaljeni; z Zgornjega Iga, iz selišč in vasi ob Iški, s hribov Tomišlja in drugod; tudi bojazljivci, ki so se nameravali potuhniti, so še cepali, ko so ovohali, koliko se jih je dvignilo, in so postali pogumni. Ko so prišli oni, ki so se zbrali pri bogu v Kotu, h kapelici na Stajah, jih je bila velika četa, samih črnih pošasti, katerih ni mogel nihče pregledati, nihče prešteti, zakaj oddaljenejši so se gubili v temni noči in napravljali vtis neizmernosti. Pri fari je odbilo osem. Tedaj se je razlegnilo:'Dosti nas je!' Po glasu so vsi spoznali generala in to jih je zravnalo, postali so srčni in odločni. 'Glavo ali pa urbar!' je ponovil general Krivanoga in še ukazal:'Naprej! Za menoj!'« (F. Jaklič: Pèklena svoboda : povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848, Odlomek iz 10. poglavja, Puntarska grmada, str. 122).

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

KAJ JE VSEBOVAL PROGRAM ZEDINJENA SLOVENIJA? Z marčno revolucijo je neločljivo povezan slovenski narodni program Zedinjena Slovenija. Oblikovali so ga liberalni študentje, napredni duhovniki in izobraženci, ki so bili člani slovenskih društev na Dunaju, v Gradcu in Ljubljani. Med glavnimi je bil Matija Majar Ziljski (1809-1892), koroški narodni buditelj in duhovnik.

Matija Majar-Ziljski. Vir: Janko Šlebinger: Album slovenskih književnikov (1928)

Pri Zedinjeni Sloveniji je šlo za idejo združitve slovenskega etničnega ozemlja. To pomeni, da naj bodo vsi ljudje slovenskega rodu in jezika združeni v eno državno tvorbo. Program je poleg etnične združitve zahteval javno priznanje slovenskega jezika, univerzo in povezavo z ostalimi Slovani pod leta 1867 oblikovano Avstro-Ogrsko.

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

Gibanje ni bilo uspešno zaradi majhnega števila zvestih privržencev; kmetje in večji del meščanstva, ki je bilo nemškega porekla, ga niso podpirali. Zaradi premajhne podpore in raznih političnih dejavnikov je bil program Zedinjene Slovenije v 19. stoletju neuresničljiv.

Začetek članka M. Majarja Ziljskega Slava Bogu v višavah Kmetijske in rokodelske novice, 29. 3. 1848. Vir: Digitalna knjižnica Slovenije

M. Majar Ziljski je v Celovcu napisal članek »Slava Bogu v višavah in na zemlji mir ljudém dobrega serca«, ki so ga objavile Novice dne 29. marca. Kot glavno slovensko zahtevo v članku je izpostavil, »da bode nam slobodno, da moremo v Sloveniji kadar koli hočemo in kakor hočemo po 22

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

malim v šole in v kanclije vpeljati naš slovenski jezik.« Ta pisna izjava ali spomenica kranjskim stanovom je zahtevala zaščito slovenske narodnosti na Kranjskem, Primorskem in v slovenskih delih Štajerske in Koroške. Spomenico je podpisalo štiriinštirideset dunajskih Slovencev.

Uporabljena in priporočena literatura: - - - - - - - - - - - - -

Anonimus: Prva slovenska zastava v Ljubljani. V: Slovenski narod, let. 31, št. 63, 18. 3. 1898. Enciklopedija Slovenije, 6. zv. (Krek – Marij), Ljubljana : Mladinska knjiga, 1992, str. 396. Jaklič, F.: Pèklena svoboda : povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848. Prevalje : Družba Sv. Mohorja, 1926 ; Ljubljana : Mihelač, 1994. Jaklič, F.: Ižanci gredo! Celje : Mohorjeva družba, 1991. Mal, J.: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba. Celje : Mohorjeva družba, 1928. Mal, J.: Ljubljana in leto 1848. V: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, let. 14, 1.– 4. zv., 1933, str. 109-135. Slovenska kronika XIX. stoletja, 1. zv.: 1800-1860. Ljubljana : Nova revija, 2001. Tematski leksikoni Duden. Zgodovina. Tržič : Učila, 2007. Valenčič, V.: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana : Partizanska knjiga ; ZAL, 1989. Vašte, I.: Roman o Prešernu. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 2000. Vrhovnik, I.: Gostilne v stari Ljubljani. Ljubljana : Jutro, 1926. Zgodovina Slovencev. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1979. Lovro Toman. V: Spletni biografski leksikon: https://www.gorenjci.si.

Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenskezastave sredi Ljubljane

V zbirki Kulturna dediščina za družine Mestne knjižnice Ljubljana so do sedaj izšle naslednje brošure: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14.

Baron Anton Codelli (1875–1954) (2012) Poznaš Ljubljanski grad? (2012) Nove stare otroške igre (2012) Naši gasilci (2012) Jernej Kopitar (1780–1844) (2013) Legende Turjaškega gradu (2013) Ljubljana v času prve svetovne vojne (2014) Mitološka in junaška bitja v Ljubljani (2015) 60. obletnica pohodov ob žici (2016) Blaž Potočnik in šentviška čitalnica (2016) Leto 2017 – leto reformacije (2017) Domoznanstvo – s knjižnico do korenin (2017) Fran Milčinski (1867–1932) (2018) Marčna revolucija 1848 in razvitje slovenske zastave sredi Ljubljane (2018)

Besedilo in izbor slik: mag. Gašper Hudolin, bibliotekar, Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, 2018 Izdala: Mestna knjižnica Ljubljana

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Unescovo kreativno mesto od 2015