LJUBLJANSKE ZGODBE
IZ SLOVANSKE KNJIŽNICE
Kulturna dediščina za družine Otroštvo v rimski Emoni 3. del:
En dan v Emoni
Začetek dneva Rimljani so dan začenjali zgodaj. Naj prej so opravili jutranjo pobožnost, pri kateri so zmolili in darovali bogovom, vodil pa jo je oče družine ali hišni go spodar. Celotna družina se je zbrala v atriju pri družinskem oltarju, imeno vanem LARARIJ. Lararij je bil posvečen duhovom družinskih prednikov oz. hi šnim bogovom, zaščitnikom doma in družine – LAROM.
Slika 1: Lararij
Ojoj! Pa tako lepo bi bilo spati še kakšno urico.
2
Lare so predstavljale drobne figurice, ki so stale na oltarju, pogosto pa so bili upodobljeni tudi na sliki. Osrednja fi gura je prikazovala GENIJA, osebnega duha varuha moškega, ki ga je na vsaki strani obdajal po en LAR, pod njimi pa je bila praviloma še podoba duha va ruha bivališča, v obliki bradate kače. V hišah premožnejših ljudi je lararij vča sih imel obliko majčkenega rimskega templja.
Slika 4: Kipec genija
Slika 3
Meni je najbolj všeč kača! Tako grozljiva je!
Slika 5: Kipec lara
3
Ob pomembnih družinskih dogodkih, kot sta bila npr. rojstvo in poroka, so lararije tudi lepo okrasili. Za Rimljane je bila družina namreč zelo pomembna, zato je bil zelo pomemben tudi spomin na družinske prednike oziroma njihovo čaščenje. Med obroki so družine tudi položile kipce larov na jedilno mizo. Preden so zjutraj odšli po opravkih, so Rimljani pojedli le skromen zajtrk oz. IENTACULUM: kruh z olivnim oljem ali vinom, med, sir ter sveže in suho sadje.
Slika 6: Rimska družina pri jutranji pobožnosti
4
Jaz imam najrajši fige. Mmm ...
Rimska šola V rimskih časih so nekateri otroci med sedmim in dvanajstim letom starosti obiskovali javne šole. Tam so se naučili brati, pisati in računati. V javnih šolah je pouk včasih potekal kar na prostem: na mestni tržnici ali celo ob cesti. Ker je bila učilnica skorajda na ulici, je bila izpostavljena hrupu, pozimi pa je bilo v njej zelo mrzlo. Razredi so bili meša ni. Učitelji, imenovani LUDI MAGISTRI, so bili slabo plačani, poučevali so ve liko število učencev, telesne kazni zaradi neznanja pa so bile pogoste. Šolarji niso uporabljali učbeni kov, tako kot danes. Pouk je običajno potekal do poldneva.
5
Slika 8: Bratec in sestrica z domačim učiteljem
No ja, saj ni tako grozno. Kasander res zanimivo poučuje. Zelo rada ga poslušava. Pa saj pouk traja samo do poldneva.
Otroke premožnih staršev, tudi Marce
pa lesene in prevlečene z voskom, t. i.
lo in Gaja, je branja in pisanja, pa tudi
TABULAE CERATAE, na katere so pisali s
grščine, običajno učil domači učitelj,
posebnimi koničastimi črtali ali STILUSI.
pogosto grški osvobojenec. Ti otroci so
Ko so na tablico želeli napisati kaj druge
šolanje lahko nadaljevali vse do 17. leta.
ga, so enostavno zgladili vosek. Stilusi so
Za učenje pisanja so uporabljali različne
bili na eni strani zašiljeni, na drugi strani
pripomočke, ki so bili lahko precej dragi.
pa ploščati. Konica je bila namenjena pi
Pogosto so za pisno podlago uporabljali
sanju, »lopatka« pa brisanju napak – bila
tablice, včasih slonokoščene, največkrat
je neke vrste radirka.
6
Slika 9: Vosek
Slika 10: Tablice za pisanje
Slika 11: Pripomočki za pisanje in črnilniki
Zanimivost: Neki zelo bogat meščan iz Aten je za svoje ga sina v slaščičarni naročil pecivo v obliki črk in dal zanj izdelati abecedo iz slono vine, med poukom pa so se po sobi spreha jali sužnji, ki so na hrbtu nosili velike lesene table, na katerih so bile naslikane črke.
Slika 12
7
Obisk mesta
V mestu je tako zabavno, še posebej na tržnici, kjer lahko vidiš zanimive ljudi iz celega cesarstva.
Jaz najraje nakupujem z mamo.
Slika 13: Forum, srce rimskega mesta
8
NA FORUMU Po kosilu se Gaj in Marcela skupaj s staršema odpravita v mesto. Najprej obiščejo središče rimskega mesta, ve lik osrednji trg, ki se imenuje FORUM. Forum je predstavljal tudi središče me stnega življenja. Tam so stale številne pomembne javne zgradbe: glavno svetišče ali TEMPELJ, posvečen trojici najpomembnejših rimskih bogov, Ju pitru, Junoni in Minervi; potem BAZI LIKA, sedež sodišča in najbrž največja stavba v Emoni, ter KURIJA, neke vrste mestna hiša, v njuni bližini pa še me stna zakladnica in arhiv.
9
Zgradbe na emonskem forumu so bile
Medtem ko Marcela z mamo pri pro
v začetku 4. stoletja lepo prenovljene.
dajalcih na tržnici občuduje svilo in ek
Ni izključeno, da je denar za njihovo
sotične začimbe iz provinc s skrajnega
obnovo prispeval sam sloviti cesar
vzhoda cesarstva, se Gaj skupaj z oče
Konstantin! Poleg zgradb so bili na fo
tom odpravi do bazilike, kamor gre ta
rumu tudi kipi članov cesarske družine
obiskat svojega brata Flavija. Marcelin
in pomembnih meščanov, tržnica ter
in Gajev stric je namreč PRAETOR ozi
številne trgovinice, pekarne in gostil
roma sodnik. Ko pred vhodom čaka na
nice, imenovane TABERNE in POPINE.
očeta, si Gaj z zanimanjem ogleduje velik, nov bronast kip cesarja na konju,
ki so ga na trgu nedavno po stavili na bleščeč mar mornat podstavek. Na forumu so poteka le še javne prireditve in proslave, v manjših mestih, kot je bila Emo na, pa najbrž tudi gle dališke predstave, pri Rimljanih zelo prilju bljeni kruti gladiator ski boji in boji med zvermi ter dirke konj skih vpreg.
Slika 14
10
Ali ste vedeli? GLADIATORJI IN CIRKUŠKE IGRE Medtem ko so si le maloštevilni obi skovalci razvedrilo poiskali v gledali ščih – Rimljani so imeli najraje komedi je – je večina prebivalcev rimskih mest, predvsem brezdelni revni meščani oz. PLEBS, v velikem številu drla v cirkuške arene, imenovane AMFITEATRI in na dirkališča ali CIRKUSE. Tam so si ogle dali krute spopade bojevnikov oziro ma GLADIATORJEV z oboroženimi na sprotniki ali z divjimi zvermi iz odda ljenih koncev cesarstva (medvedi, levi, sloni ...) in pa napete dirke s konjskimi četverovpregami. Država je gledalcem med ogledi de lila tudi brezplačno hrano. To zaba vo preprostih množic je opisoval poseben latinski izraz PANEM ET CIRCENSES, kar pomeni »Kruha in iger«. Največji amfiteater je Kolosej v Rimu. Sprejel je preko 50 tisoč gledalcev. Nam najbližji pa je lepo ohranjena Arena v Puli na Hrvaškem.
11
Ali ste vedeli? KRŠČANSTVO V EMONI Svetišče na forumu pa ni bila edina verska zgradba v mestu. Obdobje Rim skega cesarstva je bilo tudi čas, ko se je pojavilo in začelo širiti krščanstvo. V Emoni se je številčnejša krščanska sku pnost pojavila v 3. stoletju. V času, ko sta živela Marcela in Gaj, torej v drugi polovici 4. stoletja, so si kristjani poleg ene izmed hiš uredili versko središče
Slika 15: Simbol zgodnjega krščanstva, grški črki Chi in Ro
oziroma molilnico. Ker je bilo krščan stvo takrat že zelo razširjeno med me stnim prebivalstvom, je zelo verjetno, da sta tja z družino zahajala tudi Mar cela in Gaj. Danes je tam arheološki park z ime nom Zgodnjekrščansko središče. Na haja se na Erjavčevi cesti 18 in ga lah ko obiščete tudi sami ter si ogledate ostanke krstilnice, zgradbe molilnice in pa čudovitih mozaikov, ki so nekoč krasili njeno notranjost. Slika 16: Mozaik iz krstilnice
12
Slika 17: Rekonstrukcija stavbe zgodnjekrščanskega središča
Slika 18: Bazenček za krščevanje z ostanki mozaika
13
OBISK TERM
Odprta so bila vsak dan in so bila na vo
Po obisku foruma se družina napoti še v
ljo vsem obiskovalcem, saj je bil vstop
javno kopališče. Arheologi so doslej od
brezplačen. Običajno so bila v lasti dr
krili ostanke dveh emonskih kopališč.
žave ali mesta. Poleg meščanov so jih
Tisto, ki leži ob Zoisovi cesti, je bilo zgra
obiskovali tudi podeželani in popotniki,
jeno približno v času, ko sta živela Mar
ki so se ustavili oz. prenočevali v mestu.
cela in Gaj. Imelo je velik plavalni bazen in prostore za telovadbo. Zraven je bilo
Kljub temu, da so kopališče obiskovali
tudi javno stranišče s tekočo vodo.
skoraj vsi meščani, so obstajala stroga
V rimskem mestu so imela javna kopa lišča ali TERME zelo pomembno vlogo. Prestolnica Rim jih je imela več kot 100.
pravila o tem, kdo se sme kdaj kopati in s kom. Moški in ženske so se tako kopali v ločenih prostorih. Rimljani na mreč niso uporabljali kopalk, kopali so se goli.
14
Kopališče je bilo razdeljeno na štiri dele:
Večina meščanov je kopališče obiska
prostor za potenje, bazen s toplo vodo,
la vsaj enkrat na dan, običajno je bilo
kjer so si pot sprali, bazen z mrzlo vodo
to popoldne. Rimljani tja niso prihajali
za osvežitev in prostor za masažo. Ob
samo zaradi higiene, ampak tudi da bi
vstopu v prostor za potenje so se obisko
se družili, igrali različne igre ali telo
valci najprej namazali z oljem, nato pa so
vadili, nekatera kopališča pa so imela
si s posebnim pripomočkom, imenova
celo svoje knjižnice. Obisk kopališča
nim STRIGIL, s kože postrgali olje, pot in
je bila pomembna družbena
umazanijo, ali pa so to zanje naredili su
navada oz. do-
žnji. Posodico z oljem in strgali so s seboj
godek v vsa-
prinesli na nosilnem obroču, ki je izgledal
kodnevnem
kot povečan obesek za ključe.
življenju. Slika 20: Strgalo, posodica za olje in posoda za polivanje z vodo
Slika 21: Rimsko kopališče
15
Igre in igrače Kadar nista bila pri pouku ali se s star
npr. figurice gladiatorjev, katerih krute
šema potepala po mestu, sta se seve
borbe so odrasli Rimljani oboževali.
da tudi Marcela in Gaj rada igrala, kot vsi otroci njune starosti. Po vrnitvi iz
Nekatere igrače so tekom dveh tisočle
mesta sta med čakanjem na večerjo
tij ostale skoraj nespremenjene vse do
izkoristila čas za igranje.
danes in bi jih takoj prepoznali tudi da našnji otroci, npr. frnikole, žoge, obroči,
Otroci v rimskem času so starše zelo radi
namizne igre s kockami ali kamenčki,
posnemali tudi pri igri, kar je razvidno,
punčke itn. Druge igrače pa se od so
če si ogledamo katero izmed igrač, ki so
dobnih v glavnem razlikujejo le toliko,
bile najdene v ostankih rimskih naselij,
da se v njih odraža svet, v katerem so
16
tedanji otroci živeli: dirkalne konjske
Slika 23: Frnikole
vprege namesto avtomobilčkov ali figu rice živali z oddaljenih koncev cesarstva, npr. kamele ali sloni. Rimske igrače pa so bile včasih izdelane tudi iz snovi, ki so dandanes prepovedane za uporabo v ta namen, npr. iz strupenega svinca. Otroci so se, prav tako kot danes, igrali tudi skupinske igre: se lovili, šli skrival nice in igre z žogo, ki so jo sami naredili iz cunj ali pa so uporabili napihnjene svinjske mehurje!
Zanimivost: SLONOKOŠČENI PUNČKI Leta 1914 so na Karlovški cesti, kjer je v rimskih časih potekala cesta v smeri proti naselju NEVIODUNUM (danes Drnovo pri Krškem), odkri li prekrasni rimski igrači, čudoviti slonokoščeni punčki iz 3. stoletja. Najbrž sta bili pobarvani z živimi barvami in oblečeni v dragoceni oblekici, saj so bili na eni izmed njih ostanki zlatih nitk. Roke in noge so se jima premikale v ramenih, komolcih, kolkih in kolenih.
17
Slike 25, 26, 27, 28: Različne vrste rimskih igrač
Najraje se igram s svojo punčko Livijo.
18
Jaz pa mečevanje s sosedom Avrelijem.
Slika 29: Rimski otroci pri igri
19
V rimskih domovih so poleg velikih in hudih psov čuvajev, ki so odganjali tatove, imeli tudi manjše psičke in druge živali, npr. mačke, predvsem zaradi otrok, ki so jih imeli za domače ljubljenčke. Psički so na ovratnicah imeli kovinske ploščice z imenom lastnika, če so se slučajno izgubili. Pred hišo, ki jo je čuval pes, je bila tablica z napisom CAVE CANEM oz. po naše »Pazi, pes«.
Slika 30: Mozaik s sliko psa in napisom CAVE CANEM
Slika 31: Bronast kipec psa z ovratnico in kovinska ploščica z imenom lastnika
20
Glavni obrok dneva
Slika 32: Razkošna rimska pojedina
Opoldne so Rimljani pojedli le skro
Premožnejši Rimljani med tem obro
men prigrizek oziroma PRANDIUM, da
kom niso sedeli, ampak so ga pojedli
so lažje zdržali do večerje. Običajno so
leže. V jedilnici so imeli oblazinjen kavč
použili malo sira, kruha in sadja ali pa
za obedovanje, ki je s treh strani obdajal
ostanke večerje prejšnjega dne. Naj
mizo, na kateri so sužnji postregli jedi.
pomembnejši in najbolj bogat obrok
Običajno je bilo na posameznem leži
dneva pa so použili pozno popoldne
šču prostora za dve do tri osebe. Otro
oz. proti večeru, običajno po obisku
ci, seveda tudi Marcela in Gaj, so med
kopališča. Imenoval se je CENA.
obrokom sedeli na stolčkih ob mizi.
21
Rimljani niso poznali vilic, hrano so iz
po več ur, na njih pa so včasih postregli
posod jemali in jedli kar z rokami. Zraven
z res eksotičnimi jedmi. Seveda pa so si
hrane so pili vino, razredčeno z vodo ali
to lahko privoščili samo res premožni.
oslajeno z medom. Vino so hranili v veli
Pri takšnih gostijah niso bile razkošno
kih vrčih, imenovanih AMFORE. Amfore
pripravljene samo jedi, ampak so upora
so uporabljali tudi za skladiščenje prilju
bljali tudi čudovito posodje iz pisanega
bljenega olivnega olja.
stekla, zlate in srebrne krožnike, sklede, pribor itd. Preprosti ljudje so uporabljali
Nekatere rimske pojedine so bile ne
vsesplošno razširjeno rdečkasto glineno
verjetno razkošne, trajale so lahko tudi
posodo, imenovano samoška lončenina.
22
Slika 34: Obrok preprostih ljudi
Zanimivost: In česa ne bi našli na rimskih mizah in Prehrana običajnih ljudi je bila veliko
krožnikih? Ni bilo pomaranč, mandarin
bolj preprosta, predvsem revni prebi
in limon, jedi iz rastlin, ki so šele mnogo
valci v mestih so večinoma jedli slabo.
kasneje k nam prišle iz Amerike, torej fi
Njihova prehrana je bila enolična in
žola, koruze, krompirja in paradižnika,
pomanjkljiva, kar je verjetno vplivalo
prav tako ni bilo ne kave ne čaja. Rimlja
tudi na zdravje otrok.
ni niso poznali sladkorja, zato so jedi sladkali z medom, za otroke pa tudi ni bilo čokolade!
23
Zaključek
Tako. Zdaj pa je že pozno. HELIUS že žene svoj ognjeni voz proti zahodu, tako da bo kmalu temno, SOMNUS nama že zapira očke, pa tudi želodčka imava polna. Čas je za spanje. Upava, da ste z nama preživeli zanimiv dan v našem lepem mestu!
24
Slika 35: Helius in njegov sončni voz
Ali ste vedeli? MITOLOŠKE ZGODBE Rimljani so od starih Grkov prevzeli tudi številne zanimive zgodbe o bogo vih, junakih in pošastih. Takšne zgod be imenujemo mitološke zgodbe ali legende. Ena od njih je tudi zgodba o sončnem bogu Heliusu in njegovem sončnem vozu. Rimljani so namreč verjeli, da je vsakodnevno gibanje sonca po nebu, od vzhoda do zaho da, pravzaprav vožnja boga Heliusa z njegovim vozom, katerega so vlekli ognjeni konji.
25
Slika 36: Mozaik s podobo boga spanja
Somnus pa je bil bog spanja, ki je po prepričanju Rimljanov ljudem zapiral veke, zaradi česar so postali zaspani. Spomin nanj se je ohranil vse do da nes, in sicer v strokovni latinski besedi INSOMNIA. Uporabljajo jo predvsem zdravniki, in sicer za tiste ljudi, ki ima jo težave s spancem. V latinščini inso mnia namreč pomeni nespečnost.
26
Če bi radi izvedeli še kaj več o Emoni, Rimljanih, življenju v rimskih časih in mitoloških zgodbah, se tudi vi skupaj s starši, z vašimi bratci in sestricami ali pa kar sami odpravite na izlet v mesto in se oglasite v BIBLIOTHECI – mestni knji žnici. V najinem času so bile te name njene le odraslim, pa tudi lepo ilustrira nih otroških knjig ni bilo. Danes pa jih na srečo lahko uporabljate tudi otroci.
Salve! Morda se srečamo še kdaj!
Izkoristite to in jih le obiščite!
27
Slikovni material: • Ceserani, G. P.: Pompeji. Zgodbe starega sveta, Ljubljana, 1989 (slike: 13, 19, 32) • Connolly, P.: Kako so živeli. V času starih Judov ... Od leta 40 pr.n.š. do leta 700 n.š.: od Heroda do porušenja jeruzalemskega templja, Ljubljana, 1991 (sliki: 20, 21) • Istenič, J.: Rimske zgodbe s stičišča svetov, Ljubljana, 2014 (slike: 10, 11, 15, 24, 33) • James, S.: Svet okrog nas. Stari Rim, Murska Sobota, 1994 (slike: 1, 3-5, 9, 22, 23, 25-28, 31) • Millard, A.: Ljudje nekoč, Ljubljana, 1989 (slike: 6, 8, 19) • Miquel, P.: Kako so živeli. V rimskih časih ... Od galskih vojn do vrhunca rimskega cesarstva, Ljubljana, 1989 (slike: 7, 12, 29, 34) • Salopek D.: Šešelj Z.; Škiljan D.: ORBIS ROMANUS 1. Udžbenik latinskog jezika, Zagreb, 2009 (slika: 30) • Županek, B.: Vičič, B.; Gaspari, A.: Emona. Portret mesta, Ljubljana, 2015 (slike: 16-18) Internetni viri: (slike: 2, 14, 35, 36) • https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Couch_and_footstool_with_bone_carvings_and_glass_inlays_MET_ DP142998.jpg • https://www.britishmuseum.org/collection/object/G_1864-1021-2 • https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/74/Budapest_Sz%C3%A9chenyi-Bad_Eingangshalle_ Kuppel_4.JPG • https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Ancient_Roman_villa_of_Risan_-_Mosaics#/media/ File:Risan_-_Hypnos.JPG Fotografije: • Rudi Majerle (naslovnica, str. 11) Besedilo in izbor slik: Andrej Savnik, knjižničar Oblikovanje: Ingrid Verdnik Pal L,jubljana, februar 2021
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Unescovo kreativno mesto od 2015
Slovanska knjižnica Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke