Otroštvo v rimski Emoni: O Rimljanih, rimskem imperiju in emoni

LJUBLJANSKE ZGODBE

IZ SLOVANSKE KNJIŽNICE

Kulturna dediščina za družine Otroštvo v rimski Emoni 1. del:

O Rimljanih, rimskem imperiju in Emoni

Kdo so bili rimljani?

Rimljani so bili prvotno prebivalci me­

zgradbami, kopališči in ponekod tudi

stne naselbine ob reki Tiberi. Danes je to

gledališčem. K nam so med drugim

glavno mesto Italije, Rim. Mesto Rim je

prinesli tudi vinsko trto.

s svojo močno in urejeno vojsko najprej osvojilo celotno Ita­lijo, postopoma pa še številne sosednje dežele in nazadnje zraslo v mogočno Rimsko ce­ sarstvo, eno največjih držav v človeški zgodovini.

Rimljani so si podredili številna ljudstva, med njimi tudi stare Grke, od katerih so prevzeli mnoge na­predne zami­ sli, npr. na področju vojskovanja, gradbeništva in umetnosti.

Rimljani so v osvojene dežele, tudi v naše kraje, s seboj prinesli številne novosti: učinkovito upravo, mestni način življenja in bogato ter omika­ no kulturo. Zgradili so namreč ceste, mosto­ve z vodovodom in mestna naselja z imenitnimi stavbami: sve­ tišči, tržnico s trgovinami, upravnimi

2

Ave, Emonci

Dediščina rimljanov Kljub temu, da je bilo Rimskega cesar­

Iz latinščine, katero so v času cesarstva

stva konec že pred več kot 1500 leti,

kot uradni jezik uporabljali v večjem

pa smo od Rimljanov podedovali še

delu zahodne Evrope, se je razvila tudi

cel kup drugih koristnih stvari, ki jih v

velika skupina sorodnih evropskih je­

vsakdanjem življenju upo­rabljamo še

zikov, ki se po mestu Rim (v latinščini

dandanes, npr. pisavo, koledar, rimsko

ROMA) imenujejo ROMANSKI jezi­ki.

pravo, šte­vilne strokovne besede, pa

Najbolj znani so: italijanščina, francošči­

tudi uporabo betona pri gradnji.

na, katalonščina, španščina, portugal­ ščina in romunščina. V evropske jezike,

LATINŠČINA

tudi slovenščino, smo iz latinščine dobili

Jezik, ki so ga govorili Rimljani, se je

številne besede, še zlasti so to strokovni

imenoval LINGUA LA­TINA. Ime je do­

izrazi, ki se uporabljajo predvsem v me­

bil po pokrajini LATIUM (danes Lazio),

dicini, pravu in znanosti, nekatere pa

kjer se nahaja mesto Rim, oz. njegovih

uporabljamo tudi v vsakdanjem govoru.

prvotnih prebivalcih, Latincih.

Primeri: doktor, minister, literatura ...

italijanščina portugalščina romunščina španščina ozemlje, kjer je razširjena uporaba španščine francoščina ozemlje, kjer je razširjena uporaba francoščine Slika 1: Zemljevid sveta, ki prikazuje razširjenost romanskih jezikov

3

LATINICA – RIMSKA PISAVA Pisava, ki so jo Rimljani uporabljali za zapis svojega jezika, latinščine, se zato imenuje LATINICA. Danes je v uporabi v zahodnem delu Evrope, tudi pri nas, medtem ko države vzhodne Evrope po večini uporabljajo drugačno pisavo, imenovano CIRILICA. To je v glavnem posledica zgodovin­skega dogodka, ko se je Rimsko cesarstvo leta 395 razdelilo na dva dela. V zahodnem delu so večinoma govorili in pisali po latinsko, v vzho­dnem delu pa grško. Kul­turna meja, ki je nastala ta­krat, v skorajda enaki obliki

Slika 2: Marmornata plošča z napisom v latinščini – t. i. gradbeni napis iz Emone

ostaja še danes. Zanimivo, kajne?

KOLEDAR IN IMENA MESECEV Tudi koledar in imena mesecev, ki jih uporabljamo danes, smo v osnovi podedovali od Rimljanov. Slavni rimski voj­skovodja Julij Cezar je namreč dotedanji koledar popravil tako, da je vsak mesec imel 30 ali 31 dni, le februar jih je imel 28. Zato se imenuje JULIJANSKI koledar.

Slika 3: Gaj Julij Cezar

4

Rimski koledar je ravno tako kot naš

ime dobili tudi nasle­dnji trije meseci.

imel 12 mesecev, le da se je njihovo leto

Po drugi strani sta meseca julij in

začenjalo s 1. mar­cem. September, ki je

avgust dobila ime po Juliju Cezarju in

danes de­veti mesec, je bil tako včasih

njegove­mu pranečaku, cesarju Avgustu,

sed­mi, kar je razvidno iz njegovega

nekateri drugi meseci pa so ime dobili

imena. V latinščini SEPTEM na­mreč

po rimskih bogovih: januar po Janusu,

pomeni sedem. Na enak na­čin so svoje

marec po Marsu in ju­nij po Junoni.

Slika 4: Slika rimskega koledarja odkrita v Trajanovih termah v Rimu.

5

RIMSKE ŠTEVILKE Rimljani so številke zapisovali druga­ če kot mi. Morda ste rimske številke že kdaj videli na številčnici starejše ure

Zanimivost:

ali pri številčenju poglavij v knjigi, na

Število štiri se z rimskimi številkami

primer tudi v tej brošurici. Ker pa je bilo

lahko napiše na dva načina.

IV = IIII

zapisovanje števil in računanje z njimi precej nerodno, smo jih v Evropi že v srednjem veku zamenjali s t. i. arabski­ mi številkami, ki so v uporabi še danes.

Primer: Število 1888 so Rimljani napisali takole:

Deset do sto

MDCCCLXXXVIII

Ena do deset

Slika 5: Številčnica ure z rimskimi številkami

6

I

ena

II

dve

III

tri

IV

štiri

V

pet

VI

šest

VII

sedem

VIII

osem

IX

devet

X

deset

X

deset

XX

dvajset

XXX

trideset

XL

štirideset

L

petdeset

LX

šestdeset

LXX

sedemdeset

LXXX osemdeset XC

devetdeset

C

sto

Slika 6: Razpredelnici z rimskimi številkami

Emona, rimsko mesto Pred približno dva tisoč leti je bilo tudi na mestu današnje Lju­bljane zgrajeno rimsko naselje z imenom Emo­ na. Njegovo polno ime je bilo COLONIA JULIA EMO­ NA. V njem so živeli stari Rimljani. Mesto Emona je obstajalo približno 450 let, potem pa je bilo porušeno in za­ puščeno. Če smo pozorni, lahko med sprehodom po Ljubljani ponekod še danes naletimo na ostanke in ruševine iz tistega časa.

Zanimivost: V rimskih časih je bila na mestu, kjer danes na Trgu republike stoji stolpnica banke NLB, hiša mestne­ga finančnika z zanimi­vim imenom Fructuosus.

Slika 7

7

Emona je bila sicer najmanjša od treh

obrambnimi stolpi za dodatno zaščito,

najpomembnejših rimskih mestnih

na četrti strani pa je dostop morebi­

naselbin pri nas. Drugi dve sta bili še

tnim napadalcem onemogočala Lju­

CELE­IA, današnje Celje, in pa POETO­

bljanica. V obzidju so bila tudi vhodna

VIO oziroma moderni Ptuj. Imela je ne­

vrata, skozi katera so prebivalci in obi­

kje med 3 in 5 tisoč prebivalcev. Mesto

skovalci vstopali v mesto. Skozi mesto

je bilo s treh strani obdano z dvojnim

sta križno potekali dve glavni cesti, ki

obrambnim jarkom in obzid­jem ter 26

sta mesto delili na 4 dele.

Slika 8: Obzidje Emone z mestnimi vrati

8

Zanimivost: V rimskih časih so Ljubljanici najverjetneje rekli NAUPORTUS, enako kot rimski naselbini na Vrhniki. Ime pomeni »novo pristanišče«.

V sodobnem času so potapljači na rečnem dnu med množico najdb odkrili tudi številne rimske predmete, v bližini rečne struge na ljubljanskem Barju pa celo ostanke okrog 30 metrov dolge rimske ladje, ki je po reki plula pred več kot 2000 leti.

Slika 9: Rimska ladja

9

Ali ste vedeli?

NAJBOLJE OHRANJENO RIMSKO MESTO: POMPEJI Od nekdanjih rimskih mest so danes večinoma ohranjene le še ruševine ali borni ostanki. Rimsko mesto Pompeji blizu Neaplja pa so leta 79 zaradi iz­bruha ognjenika Vezuv povsem pre­krile debele plasti lave, pepela in ka­menja. Številne zgradbe in predmeti, ki jih drugače najbrž ne bi nikoli videli, so se zato odlično ohranili. Po dolgih stoletjih, ko so bili povsem pozabljeni, so arheologi Pompeje znova odkopali.

Danes si lahko privoščimo resnično doživetje, ker se lahko kot obiskovalci sprehajamo po ulicah pravega rimskega mesta!

10

Tako, to bi bilo zaenkrat vse. Ker smo to­ krat uspeli spoznati stare Rimljane, rim­ ski imperij in mesto Emona, se nam bo­ sta v naslednjem delu brošurice pred­ stavila še naša vodnika po preteklosti, in sicer 10-letni Gaj in 8-letna Marcela, ki nam bosta še bolj podrobno opisala življenje v rimskih časih. Lepo vabljeni, da se nam pridružite tudi naslednjič in ju spoznate tudi sami!

Slika 10: Ruševine Pompejev

11

Slovanska knjižnica Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke