Carmen L. Oven, snovalka voditeljskih večerov Ob peti obletnici cikla avtorskih pogovorov V KOŽi besede
»Z dobrimi zgodbami se misel zdravi.« Pisalo se je leta 2009, ko je Carmen v Knjižnico Otona Župančiča povabila v goste prvo gostjo, Elzo Budau. Odtlej se jih je zvrstilo 77. In ker ima Carmen rada pravljično številko sedem, verjame, da je to sveto znamenje za naprej. 20. novembra prireja praznično pogovorno srečanje z gosti, ki so zaznamovali tudi njeno pot. To so Ciril Zlobec, Alenka Rebula in Feri Lainšček. • Ob tem, da ste mamica in zelo aktivna v različnih vlogah, že pet let prirejate literarno umetniške večere V KOŽi besede. Kako vam vse skupaj uspeva? Naj ne zveni čudno, a zdi se mi preprosto. Še najbolj zato, ker je vse, kar počnem, na listi tistega, kar zares rada počnem! Pogosto me angažirajo za zelo raznolika vodenja in za predstavitve knjig, ki so trenutno na trgu, zato te na neki način izberejo drugi. Pogovomi večeri V KOŽi besede pa imajo še dodano vrednost, da si pravzaprav - tudi zaradi čudovite ga sodelovanja s Knjižnico Otona Župančiča - sama zaželim, koga in zakaj bi gostila. Tema pogovora me navadno pokliče kar sama. Izjemno lep občutek je, ko se ti izpolni želja, da bi spoznal določenega ustvarjalca, ustvarjaiko
OBISKALI BOMO
9
cankarjev dom
25 LI FFE za otroke (in starše) Pogosto si starši ne moremo vzeti ča sa za obisk kulturnih prireditev, ker nimamo varstva za otroke. Na to so pomislili v Cankarjevem domu in med Liffom vsem zaposlenim staršem, ki bi si radi ogledali kakšen film, v soboto med peto in pol osmo zvečer ponudili varstvo za njihove otroke, stare od štiri do deset let. »Otroci bodo ta čas preživeli zabavno in ustvarjalno, izvedeli marsikaj zanimivega o Ivanu Cankarju, kulturi in umetnosti ter se razgledali po prostorih Cankarjevega doma. Med drugim bodo prvi obiskovalci 11. slovenskega bienala ilustracij, ki bo sicer na ogled šele od 17. 11. Spoznali bodo tudi Kulturnega duhca in Domišljijo ter slišali pravljico o tem, kako in kje sta našla svoj dom.« Je pa nujno, da otroke prej prijavite, da boste še bolj v miru pogledali kakega ad filmov.
Jana
in se z njim ali njo pogovarjal o tistem, kar te že dlje časa zanima. • Kaj je tisto, kar vam daje krila, da zmorete več?
Ali res zmorem več? To se pogosto sprašujem. Ali vendarle še vedno delam premalo, da bi ljudje začutili, kako zelo dobro in lepo je imeti rad slovensko besedo in vse, kar z njo hodi vštric. V to sodi tudi kakovostna literatura, ki nam postavlja vprašanja, morda celo nakazuje odgovore, a bistvo je, da postavlja vprašanja, o katerih po-
PREBRALI SMO 12-23 NOV 2014
28
Pet let, 77 sogovornikov, skoraj 2000 obiskovalcev in nešteto dobro izmenjanih besed
tem intenzivneje razmišljamo in tudi odgovore najdemo hitreje. Veter v krila pa mi zagotovo daje to, da se z vsakim od sogovornikov, sogovornic povežem najprej kot človek in da se od njih vsakič znova in znova učim. Tudi kakšen zatik se zgodi, takrat se učim še najbolj. ln predvsem imam rada zgodbe, ki jih pišejo življenja in mojstrska peresa, to je tisti največji polet. Že zdavnaj sem se naučila, da se z dobrimi zgodbami naša misel lahko ozdravi. Potem marsikatera teža izgine. • Kaj vas navduši pri izbranih sogovornikih, da postanejo vaši gostje? Včasih je tema tista, ki narekuje izbor sogovornikov, pogosto pa se z99di, da me navduši človek sam in z njim vzporedno tema, o kateri piše, predava, jo raziskuje ... Še vedno verjamem v dobro pri ljudeh in najbolj me navdušijo tisti, ki jim to ni težko deliti. • Vaš največji podvig (v KOŽi besede) v vseh letih? Vsak večer je pred začetkom izziv zase in vsak je po svojem koncu eno veliko darilo. Ker goste izbiram sama, izbiram take, ki jim zaupam, s katerimi smo našli neki stik, kemijo, potem je vse lažje. • Želje za naprej? S svetlobo in upanjem, da se bodo ustvarjalci in odlični ki na svojih področjih še odzvali mojim povabilom ... In da bomo čez pet let spet lahko praznovali vztrajanje cikla V KOŽi besede! To bi bilo zares lepo.
Knjiga: Tihi Avtorica: Susan Cain Založba: MK, 2014 Imate raje individualne pogovore kakor dejavnosti v skupinah? Se lažje izražate v pisni obliki? UŽivate v samoti? Se vam zdi, da vam slava, bogastvo in družbeni položaj pomenijo manj kot drugim? Ne marate družabnega kramljanja, uživate pa v poglobljenih debatah? Uživate v delu, ki ga lahko opravite poglobljeno in brez pogostih motenj? Rojstne dneve najraje praznujete v ožjem krogu? Ljudje za vas pravijo, da ste ljubeznivi in blagi? No, če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, potem gotovo niste nastopaški ekstrovertiranec, željan samopromicije, ki ga slavi naša družba. Všeč vam bo frekvenca ameriške pisateljice Susan Cain, ki se je tudi sama opredelila za tiho tako imenovano introvertko. V knjigi med drugim pOjasnjuje številne trenutke in odgovarja na številna vprašanja, zakaj in od kdaj je tako, da so bolj zaželeni prepričljivi, energični, osupljivo zapeljivi, privlačni, gospodujoči liki tako moških in žensk, ki na številnih področjih prednjačijo pred častnimi državljani, ki še vejo, kaj so morala, olika in poštenost. Nobena skrivnost ni, da so nam tak vzorec zakoreninili Američani v dvajse-
tih in tridesetih letih prejšnjega stoletja s skrbno izbranimi filmskimi zvezdniki ter s tem pripomogli, da kultura vse manj ceni introverte. Tihe, neopažene posameznike, ki jih imajo nekateri celo za čudake. Cainova stopi na stran tihih. S knjigo in svojim siceršnjim življenjskim poslanstvom zmore spreminjati, ustvarjati novo okolje, ki bo znalo prav ovrednotiti take, ki so še sposobni samostojnega, poglobljenega, ustvarjalnega mišljenja in ne le lajkanja ter tvitanja že obstoječega.
CAIN
~