Knjižnica Jožeta Mazovca 1946 - 2006
Pri spevki o razvoju in delu knjižnice
./ CIP - Kata ložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižni ca, Ljublj ana 027 .022( 497.4 Ljubljana)"1946/2006" KNJIŽNICA Jožeta Mazovca (Ljubljana) Knj ižnica Jožeta Mazovca : 1946-2006 : prispevki o razvoju in delu knjižnice / [glavni urednik Janez Lah]. - Ljubljana: Knjižnica Jožeta Mazovca, 2007 ISBN 978- 961-91978-0- 6 1. Lah, Janez, 1947231186176
Teol V Mostah, bivša Mergenthal erj eva tovarna akvarel D.Erbežnik, 1959
Knjižnica Jožeta Mazovca 1946 - 2006 1. Razvoj slovenskega
knjižničarstva
Začetke knjižnic bomo poiskali med viri o razvoju splošnega, oziroma ljudskega knjižničarstva v Ljubljani.
Kratek sprehod po zgodovini knjižničarstva po Avgustu Pirjevcu (Knjižnice in knjižničarsko delo, 1940) kaže na nastanek in razvoj slovenskega knjižničarstva. Najstarejše knjižnice na Slovenskem so bile samostanske knjižnice. Hkrati z ustanovitvijo samostana je bila ustanovljena tudi samostanska knjižnica. Stiški samostan cistercijancev (1136 - 1784) z znanimi stiškimi rokopisi, knjižnica cistercijancev v Kostanjevici (1234 - 1785); samostani kartuz~ancev v Bistri pri Vrhniki (1260 - 1782), v jurkloštru (1167 - 1174 in 1209 - 1596), v Zičah (1165 - 1782 ) in v Pleterjah; knjižnica ljubljanskih avguštincev (1366 - 1784), knjižnica diskalceatov (1643 - 1786) , knjižnica devinskih servitov (od 16. stol. - 1786), knjižnica frančiškanov, ki pa se je razvila šele v začetku 17. stol.) . Z reformacijo smo dobili tudi prvo posvetno knjižnico - protestantsko biblioteko kranj skih deželnih stanov, ki pa je s protireformacijo prešla v roke jezuitskega kolegija. jezuiti so ustanovili knjižnico ob naselitvi 1596 in 1617 zažgali na grmadi vse luteranske knjige. Omeniti velja še knjižnico gornjegrajskega benediktinskega samostana (1140-1473). Plemiške knjižnice so zaživele v 17. in 18. stol. : knjižnica Volka Engelberta Turjaškega, Valvazorjeva knjižnica, družinska knjižnica baronov Raigersfeldov, knjižnica ljubljanskega kanonika janeza jakoba Schilinga, knjižnica Karla pI. Peera, knjižnica jezuita Gabrijela Gruberja, knjižnica botanika Franca Hladnika, knjižnica grofa jošta Vajkarda Barba in knjižnica Petra Pavla Glavarja. Nizanje podatkov o knjižnicah seveda nima namena vrednotenja posameznih knjižnic niti posameznega obdobja.
Avgust Pirjevec pose bej navaj a ljubitelje in zbiratelje slovenske knjige: Jožef Kalazanc Erberg in Žiga Zois, Jern ej Kopitar, Jurij Japel, Va l e~tin Vodnik, Jakob Zupan, Janez Primic, Anton Krempl, posebej izpostavi Matijo Copa, om enja knjižnico Andreja Smoleta, knjižnico Etbin a Henrika Coste. Avgust Pirj evec je zbiratelja in ljubitelja slovenske knjige, župnika Ivana Vrhovnika (umrl 1935) in mon signora Toma Zupana(umrl 1937) ozn ač il kot prva modern a mecena slovenske narodne knjižnice. S problemom prve javne znanstvene knjižnice se je spopadla Academia O perosorum (ustanovljena 1693) . Rezultat njenih prizadevanj je ustanovn a listin a prve javne knjižnice 30. maja 1701 . Za njo je bila zgraj ena posebna dvorana, poslikana s fres kami in posebn o pohištvo. Žal je akademija in z njo knjižnica po približno dvajsetih letih prenehala delovati. Po požaru kolegija raz pu šče n ega jezuitskega sa mostana (1 774), so rešene knjige in knjižni darovi tvorili podlago licejske knjižnice, ki je postala leta1 85 0 študijska knjižnica, po 1. svetovni vojni državn a bibli oteka in od 1938 univerzitetna biblioteka do ustanovitve Narod ne in univerzitetn e knjižnice . Osnovo licejske knjižnice so tvori le jezuitska knjižnica, knjižnica generaln ega vikarj a Peera, knjižnica kartuzijanskega sa mostana, knjižnica lju blj anskih diskalciatov, knjižnica kmetijske družbe, knjižnica kostanjeviških cisterciancev, ljubljanskih avguštinov, stiških cisterciancov in devinskih se rvitov. Form alno je bila licejska knjižnica ustanovlj ena 15. januarj a 179 1.
II. Splošno knjižni ča rstvo v ljubljani Leta 1911 je bil a ustanovljena Javna ljudska vknjižnica Gospodarskega naprednega društva za še ntjakobski okraj (poimenovana Sentjakobska knji žnica), s č imer je bil postavlj en temelj splošnega knjiž ni ča rstva v Ljublj ani . Šentjakobska knjižnica se je 1947. preimenovala v M estno knjižnico in se kasneje povezala v Knjižnico Oton a Župa n č i ča . Strokovno delo v še ntjakobski knjižnici je bilo bistveno za njen vpliv na druge, manjše knjižnice, ki so jih ustanavlj ala razli č na društva in so bile pogosto odraz boja slovenskih delavsko-prosvetnih društev z nemškimi (Sudmarkin a knjižnica) in boja za slovenski jezik. Nastajale so tako imenovane okrajne knjižnice. Tako so znane Knjižnica politi č no gospodarskega društva za Vodmatski okraj, Okrajna u či te lj s ka knjižnica Moste, Tavčarj eva knjižnica Kola jugoslovanskih sester - podružnica M oste. M ed obema vojnama so knjižnice ustanavljale tudi zveze : Zveza kulturnih društev 1919, ki je imela v Ljublj ani ce ntraln o knjižnico, vč l a nj e nih pa je bilo 11 3 društev z lastnimi knjižnica mi in deloma č ita lni ca mi ; katoliška Prosvetna zveza, Svobod a in Vzajemnost; Zveza km eč kih fantov ... Leta 1901 je bil a ustanovljena M estn a knjižnica kot strokovn a knjižnica mestne uprave, ki se je leta 1946 preimenovala ozirom a prerasla v Slovansko knjižnico.
Avgust Pirjevec v svojem delu Knjižnice in knji ž ni ča rs ko delo našteva še druge znanstvene knjižni ce, med njimi knjižnico Narodnega muzeja v Ljublj ani, u č ite lj s ke knjižnice in srednješolske knjižnice .
Omeniti moramo tudi eno najbolj obi skanih knjižnic v Ljubljani, knjižnico Delavske zbornice, ustanovljeno leta 1926.
Leto 1848 je polož il o temelje slovenskim dru štvenim knjižnicam. Slovensko društvo si je med osnovnimi naloga mi zapisalo ustanovitev »bravni ce«, kjer bo zbralo vse slo ve nske, mnoge slovanske in tudi nemške čas nike, dobre ze mlj evid e in slovenske slovarj e. Takšne društvene č ita lni ce so bil e za metek č ita lni c in č ita lniš kih knjižnic. Zrasla pa je tudi potreba po o bč in s kih knjižnicah, namenjenih vse m. V Ljublj ani so ustanovili Narodno č italni co 186 1. leta.
Kon ec II. svetovne vojn e je prin esel ponovni razvoj ljudskih knjižnic.
III. Razvoj ljudskih knjižnic Minister za prosveto, dr. Ferdo Kozak, je 22 .se ptembra 1945 izdal Uredbo ministrstva za prosveto o ljudskih knjižnica h, kj er je med drugim dolo č il, » da se za območje vsakega krajevnega NOO (n arodn o osvobodiln ega odbora, op.p.) - če take knjižnice tam še ni - ustanovi ljudska knjižnica, ki naj ima po možnosti tudi čita lnico. « Prav tako je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o ljudskih knjižnicah in č ita lni ca h. Pravilnik je do-
l oč il
usta novitev Zveze lj udskih knjižnic, kjer so obvezno č l a ni ce vse ljudske knjižn ice. Navedeni dokum enti so obj avljeni v knjižici Delo lju dskega knji ž ni ča rj a v ljudski knjižnici s pod naslovom Kratka navod il a kako upravlj amo ljudsko knjižnico.
IV. Ljudska knjižnica Polje Ljudski knjižnici Po lje najdemo osnovo v knjižnica h Svobode in Vzajemnosti v P~ lju , Zadvoru, Za logu in Zadob rovi. Po drugi svetovni vojni so bile ustanovljene še lJudske knjižnice v Dolskem, Prežganju in Li poglavu. Od te h je ostala in se razvila sa mo Lju dska knjižnica Po lj e. Lj udska knjižnica Po lje je bil a ustanovljena leta 1946 na pobudo Raj o n s~e?a Iju ds~e ga odbora. H.ra ~il a je 2122 knjig, O? ~ate rih jih)e i~š l o 679. po osvobo~. ltvl. Do 1. } a~ nuarj a 1949 Je Imela 5618 bralcev ln Je v te m casu Izposodda 7156 knJig: Opo~a rJ a ll so na premajhno popularizacij o, premajhen prostor, .... » kar se bo sedaj uredtlo, ko bodo dob ili lep nov prostor, kjer bo lahko n a m ešče n a tudi čita lnica«. K nji ž ni ča rka je bi la gospa Anica Pogača r, vzgojite ljica. Lju dska knjižnica v Polju se je razvil a v eno večjih k nji ž n! č n~h enot, ki)e ž.e 1956 . leta med prvimi uved la prost pri stop, ve ndar pa se v utesnJ enlh prosto n ~ ni ~ ogl a r~ vijati. Njenih 50 m 2 to ni dovolj evalo. Preselitev v kl etne prostore OS yPo lJ e, .~a l ?s ka 190 na 145 m 2 je seveda pomenila olajša nje in zasnovo modern e splosne knJlznlce z igralnico in l oče nim gradivom za od rasle in za ml adino. V gradivu » Knjižnica Polje v Ljublj ani v lu č i trad icije in verifi cirane konce pcije r~zvoj.a slovenskega splošno izob raževaln ega knji ž ni ča rstva « iz leta 1985 najdemo t udi za ni mive primerj ave. Knjižnica Po lje j e imela večji knjižni sklad, večji prirast, obsežnejšo izposojo in večji obisk kot knjižnice v Slovenskih Konjica h, Trbovlj ah, Murski Soboti in na Ptuju . ln takratna vizija: 300 m 2 uporabnih površin z oddelkom za izposojo za odrasle in l oče nim oddelkom za otroke in ml adino, 15.000 knjig v prostem pristopu , skupn a č ita lni ca za odrasle in ml adin o s 30. sedeži in priroč n o literaturo ter čas niki in revij ami
in sku pen več n a m e n s ki prostor, prav lji č n a soba in s kl ad i šče. Zaposlenih naj bi bil o 9 stro kovnih delavcev. Staln a rast števil a č l a n ov in števila izposojenega gradiva, raznovrstnost knj iž ni č n ega grad iva in uvajanje novih oblik dela s predvse m ml adimi bralci so zahtevale i s ka ~j e dodatnega prostora. S po m očj o ustanovite lj a Sk u pšč in o obč in e Lju bilana M oste-Polje, ki je zagotovil nadomestno hišniško sta novanje, se je enota v kl eti OS Po lje na Zaloš ki 190 razš irila, pridobila in preured il a hišniško stanovanje in nekdanji šolski hod nik. Tako ima danes 270 m 2 površine, 215 m2 za izposojo, 25 m 2 za posebne ob like dela (prav lji č n a soba) in 30 m 2 s kl ad i šča. Njena današnja vizija je preselitev izposoje v pr i tli čj e zgradbe osnovn e šole in postavitev modern e splošne knjižnice z E-knjižnico, več n a m e n s kim prostorom, posebno č ita lni co za od rasle in pose bn o za otroke in ml ad ino, poveča nj e knjižne zaloge, uskl a. . . .......nn j en letni.prirast s standard"I ln normativi .. .
V. ljudska knjižnica Moste Ljudska knjižnica M oste je bil a prav.tako ustanovljena leta .1 94~ . yn ~ Za loški 4:', Poverjenik Poverjeništva za kul turo ln umetnost Zvone Ml klavClc Je v POroCIlu Izvršnemu odboru lju dske prosvete Slovenije 7. maja 1949 o lju blj anskih yljudskih knjižnicah (Delavska knjižnica, Lju dska knjižnica Polje, Lju dska knjižnica Siška, Ljudska knji~ni ca Bežigrad, Ljudska knjižnica M oste, Lju ~s ka knji~ ni c.a Ježica, L).~ d ~ ka knjižnica v St. Vidu , Ljudska knjižnica Rakovnik) zapi sal, da Je Ljud sko knJlznl co Moste ustanovil raj onski ljudsko prosvetni svet. Hranila je 892 knji g, od tega 432 povojn ih. Od ustanovi tve do 1.1. 1949 je obiskalo knjižnico 749 bralcev in si izposodilo 766 knjig. Poverj enik tudi opozarja:
» Knjižnica se vsled neprimernega lokala ne more razvijati z uspehom« . Honorarn a knji ž ni čar ka je bila gospa Tanja Vakselj, V Poročilu o delovanju Obč in s kega ljudskega odbora Moste za mesec oktober 1946 je med drugim zapisano: » Vzadregi smo s prostorom za četrtno knjižnico, katero bomo sedaj namestili v
kabinetu osnovne šole na Zaloški cesti (sedanja Gimnazija Moste, op. p.), nimamo pa še čitalnice«.
- 9-
Obe ljudski knjižnici, Polje in Moste, sta delovali pod okri ljem Mestne knjižnice Ljubljana (nekdanje Šentjakobske knjižnice) do 1956. leta, ko sta postali samostojni proračunski ustanovi. Ljudska knjižnica Moste se je preselila iz poslopja osnovne šo le (sedanje gimnazij e) v prostore na Zaloški 2. Kasneje je pridobila prostore s č italni co še na Zaloški 16. V poročilu za tromesečje oktober - december 1950 je predstavljena naslednja statistika: Ljudska knjižnica Moste, Zaloška št. 40-knjižnica posluje štirikrat tedensko, skupno 168 ur . Knjižnico je obiskalo 634 članov in si izposodilo 1870 knjig. V knjižnici je bilo 2578 vseh knjig. Najbolj brane knjige: Cankar, knjige za čt ivo, Ljublj anski zvon, svetovni klasi ki ... (podpis poročila je nečitljiv, op.p.). Ljudska knjižnica Moste na Za loški ob železniški progi Ljubljana - Novo mesto (fotografija 2006)
Prva upravnica Ljudske knjižnice Moste je bila Nada Praše lj, ki jo je po njenem odhodu na Inštitut za literaturo SAZU zamenjal Zoran Naprudnik, najprej kot v.d. upravnika in nato kot upravnik. Občinski ljudski odbor Ljubljana Moste je 8. marca 1956 izdal Odlo č bo o razglasitvi Ljudske knjižnice Moste za prora č unsko ustanovo s sedežem na Zaloški cesti št. 2.
Knjižnica:
- ureja in izposoja knjige iz vseh znanosti, umetnosti, leposlovja v domačem in tujih jezikih; - izposoja bralcem knjige,
časopise
in
časn ike
v knjižnici in izven nje;
- vodi in nadzoruje sindikalne, pionirske in ljudsko - prosvetne knjižnice na obmo čju Ljubljana Moste; - daje z nasveti in seminarji strokovno pomo č ostalim knjižnicam na območju občine Ljubljana Moste; - propagira in organizira branje knjig, obisk knjižnic in lektivih in ljudsko prosvetnih društvih .
čita lnic
v šolah, delovnih ko-
Knjižnico je 1958 vodil Upravni odbor, ki so ga sestavljali: Avgust Vižintin kot predsednik, Jožica Kalan, Tone Blejc, Branko Žužek, Srečko Peča r, Jože Hetzl in Zoran Naprudn ik.
Vtej zgradbi je bila čLtalnica do preselitve v KO Spanski borci (fotografija 2006)
- 10 -
- 11 -
V novembru 1957 sta bili ustanovljeni knjižnični enoti v Hrušici in v jaršah, ki pa sta kmalu prekinili z izposojo zaradi neprimernih prostorov. Podrobno poročilo za leto 1958 ugotavlja, da sta bila tedaj v Ljudski knjižnici Moste zaposlena 2 delavca, 5 pa je delo opravljalo honorarno: Tilka jeglič- knjižničarski manipulant, pisatelj Lojze Kovačič-pisarni š ki pristav Ill.vrste, Zoran Naprudnik- knjižničar in vršilec dolžnosti upravnika knjižnice, Milan Strašek-h~norarni knjigovodja, jože Antonič-honorarni izposojevalec v podružnici jarše, Rado Cuda-honorarni izposojevalec v podružnici Hrušica in Marija Plut-honorarna čistilka. Statistika v letu 1958 kaže naslednjo sliko, povzeto po Poročilu o delu Ljudske knjižnice Moste v letu 1958 ( enote Moste, jarše in Hrušica) Nov vpis
obisk
izposoja
525
16.550
49.480
Primerjava kazalcev med letoma 1955 in 1958 kaže, da se je vpis novih članov poveča l za 118%, obisk za 131 % in izposoja za 172 %. Posebna primerjava izposoje med leti 1953, ko je bilo izposojenih 18.065 knjižnih enot in 1958, ko je bilo izposojenih 49.480 enot, dokazuje skokovito rast izposoje. 31. avgusta 1962 sta Občinski zbor in Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Moste-Polje sprejela odločbo o določitvi Ljudske knjižnice Moste za občinsko matično knjižnico in ji določila naloge:
- skrb za organizacijo in pospeševanje knjižničarske službe in stroke, - izposojo
knjižničnega
28. decembra 1967 sta Občinski zbor in Zbor delovnih skupnosti sprejela sklep o pripojitvi Ljudske knjižnice Polje k Ljudski knjižnici Moste in knjižnico v letu 1968 poimenovala po jožetu Mazovcu. jože Mazovec se je rodil v Zg. Kašlju. Po kon ča ni šoli v Zalogu se je pridružil vevškim papirničarjem. Spoznal je vse težave delavstva. Deloval je na različnih področjih, od čitalnice delavskega kulturnega društva Svoboda, kjer je bil predavatelL režiser, voditelj političnih tečajev, organizator izletov ... Oblikoval se je v pravega političnega vod jo. Tako je postal nosilec delavskega gibanja v papirnici, vodil stavke in iskal poti za novo in bolj še. Kot član Rajonskega komiteja komunistične partije je bistveno pripomogel k sodelovanju s krščanskimi socialisti, kar je bilo odločilno za nastanek delavske enotnosti najprej v papirnici in kasneje po vsej Sloveniji. 1941. je bil aretiran, a mu je uspelo s pomočjo borbene grupe OF pobegniti. V partizanih je prevzel naloge vodje obveščevalne službe pri glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih enot. Leta 1944 je postal načelnik oddelka za narodno zaščito pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. V noči med 6. in 7. junijem 1944 je padel v boju pri vasi Slavne pri Šempetru na Krasu .
V razvoju splošnoizobraževalne knjižnice na območju nekdanje občine Ljubljana Moste- Polje je dvoje pomembnih prelomnic:
- ustanovitev enotne knjižnice s pripojitvijo Ljudske knjižnice Polje k Ljudski knjižnici Moste (sklep Občinskega zbora in Zbora delovnih skupnosti 28.12.1967); - preselitev knjižnice Moste v Kulturni dom Španski borci 1981 .
gradiva,
- registracijo knjižnic in evidenco njihovega
VI. Knjižnica Jožeta Mazovca
knjižničnega
gradiva,
- pomoč pri strokovnem delu knjižničarskega osebja in skrb za njihovo vzgojo in strokovno izpopolnjevanje, - druge naloge, ki so ji za upane z zakonom o knjižnicah ali posebnimi predpisi.
Kulturni dom Španski borci
» Izgradnja kulturnega centra kot središčnega prostora je utemeljena z bogato kulturno tradicijo delavske enotnosti, s kulturnim življenjem današnjega dne in načrtova njem razširjanja kulturnega prostora in kulture v vsej svoji širini.Zanemarjanje izgradnje
in vzdrževanja kulturnega prostora je onemogočilo žlahtnejše oblikovanje kulture kot
- 13 -
boja za novo in boljše, kot je kulturo opredelil Ivan Cankar. Osnovna usmeritev današnje kulturne politike - vključevanje čim širšega kroga ljudi v aktivno kulturno dejavnost, krepitev delegatskih razmerij, povezovanje ljubiteljskega in profesionalnega kulturnega življenja, povezovanje kulturne dejavnosti mesta z obrobnimi predeli, je bila temelj aktivnosti na temo» Človek, delo, kultura«, pospeševanje kulturnega življenja temeljnih organizacij združenega dela, izvajanje kulturne akcije, organizacije proslav in prireditev in pospešenega dela s šolskimi kulturnimi društvi. Pestra likovna dejavnost se je manifestirala v minulem letu s 13. razstavami v jelovškovi galeriji ter s pospeševanjem dela likovnih samorastnikov. Glasbena dejavnost se je izrazila na XI. Srečanju šolskih pevskih zborov in prvem srečanju pevskih zborov občine Ljubljana Moste Polje, z nastopi Pihalnega orkestra Vevče, koncerti harmonikarjev ter produkcijami glasbene šole. Gledališka dejavnost se je manifestirala na XIII. Reviji gledaliških skupin, kjer so sodelovali: KUD Prežganje, KUD Slape, KUD Besnica, KUD Dolsko in Svoboda Zalog, svojo aktivnost pa je oblikovalo tudi KUD Anton Mehle iz Senožeti in dramska skupina iz Saturnusa. Prav tradicionalno srečanje likovnih, glasbenih in gledaliških ustvarjalcev in poustvarjalcev dokazuje ustrezno aktivnost kulturno umetniškega ustvarjanja, kar bo mogoče realizirati v kompleksu Kulturnega centra Občine Ljubljana Moste Polje. Eno osnovnih meril ugotavljanja človekovega kulturnega nivoja je uporabljanje knjige. Prav prostori Knjižnice jožeta Mazovca, centralne občinske knjižnice, ne zagotavljajo dvigovanja kulturne ravni in razširjanja knjige kot nepogrešljivega sestavnega dela člo vekovega življenja. Z novimi prostori Knjižnice jožeta Mazovca v sklopu centra bomo omogočili zadostiti osnovnim pogojem pri načrtovanju, razširjanju knjižnične dejavnosti in razširjanju knjige med vse starostne strukture prebivalstva«, sta zapisala dolgoletna kulturna delavca Avgust Vižintin in Milan Pritekelj v svojem prispevku o nastajanju kulturnega centra v Mostah. Gradnjo kulturnega doma je prevzela Skupnost za razvoj družbenega standarda iz posebej zbranih sredstev delovnih organizacij na območju občine Ljubljana Moste Polje, kar je bila posebnost v Ljubljani. Temeljni kamen je pojožil španski borec in narodni heroj Stane Bobnar 20.decembra 1979. Kulturni dom Spanski borci je odprl 4 . julija 1981 Stane Dolanc.
~
14
~
Ljubljanska kulturna skupnost je leta 1982 Župančičevo nagrado, ki jo je podeljevala za izjemne uspehe na področju kulture, podelila kolektivu Knjižnice Jožeta Mazovca. V obrazložitvi je zapisano: «Knjižnica jožeta Mazovca si je že pred leti pridobila slo-
ves napredne knjižnične ustanove. Med prvimi v Sloveniji je bralcem omogočila prost pristop do knjig in uredila čitaInico, čeprav v manj primernih prostorih, kar je v takrat primestnem okolju, kjer ni bilo drugih kulturnih ustanov, nudilo še posebno dragoceno možnost pristnega in trajnega stika s kulturnimi dobrinami. S preselitvijo v nove, sodobno urejene prostore v Kulturnem domu Španski borci je
knjižnica doživela ponoven razmah, saj se njen kolektiv ni zadovoljil z ustaljenim načinom predstavitve in posredovanja knjige ter s preizkušenimi oblikami dela z mladino, marveč se je lotil novih delovnih pristopov. Tako so v pionirskem oddelku odprli igral-
- 15 -
nico, ki privablja v knjižnico najmlajše, med katerimi se mnogi še niso srečali s knjigo, za mladostnike in odrasle pa so uredili prvo glasbeno sobo v Ljubljani. S sodobnimi oblikami dela z bralci je Knjižnica jožeta Mazovca pomembno obogatila dejavnost splošnoizobraževalnega knj ižn ičarstva. « Skokovit razvoj sta~ovanjske gradnje na območju občine Ljubljana Moste Polje, predvsem s soseskami Stepanjsko naselje, Nove jarše in Nove Fužine, pa tudi intenzivna gradnja stanovanj na območju Zaloga in Novega Polja, je narekovala tudi načrtovanje knjižnične mreže. Leta 1984 je bila v Domu občanov Nove Fužine ustanovljena nova knjižnična enota Knjižnica Nove Fužine (danes Preglov trg 15), ki je kasneje pridobila še prostore nekdanje krajevne skupnosti in uredila gradivo v dve skupini (za otroke in mladino in za starejše bralce), pridobila čita l nico s časniki in časop i si, ki je hkrati razstavni prostor, računa l niška delovna mesta za uporabnike, prostor za strokovne delavce in večna mensko igralnico.
Alge (m odrozelene, zelene, rdeče); brstnice (praprotnice, preslice); semenovke cvetnice (golo in kritosemenke); praživali (foraminifere - S. carniolica); n ečlen a rji (ožigalkarji - hidrozoji); moluski (polži, školjke-tudi abrantne oblike, amoniti-izumrli glavonožci); m nogočlen arji N (annelida - sledovi lazenja); m a ločlen a rji (brahiopodi, iglokožci- ježki, morske lilije); vre ten čaji ribe, jamski medved - pleistocen). V zadnji vitrini so na ogled mine!ali in kamnine. Min eralov je manj. Opozoril bi predvsem na kremenove kristale iz Cešnjice in na nekaj najbolj znanih rudnin iz Slovenije (galenit, wulfenit, barit itd.). Od kamenin pa so zastopane magmatske, metamorfne in sedimentne.« ... Knjižnico je vse od leta 1963 do upokojitve 1990 vodil a Mihae la M ohar in prav njej gre posebn a zas luga za razvoj knjiž ni ča rstva in uveljavljanj e knjižni ce. Sama je v vlogi za ponovno imenovanj e 1976 zapisala:« V tem obdobju (od 16.8. 1963 do 10.7.
1990 je bila ustanovljena knjižnična enota Zalog v prit l ičnih prostorih nekdanje zgradbe OS Zalog na Zaloški 220. Tudi tu je gradivo urejeno v prostem pristopu posebej za otroke in mladino in posebej za odrasle, imajo igralnico za najmlajše in posebnost - od l ično zbirko mineralov in fosilov. Knjižnična enota razpolaga s 160 m 2 površine. 118 m 2 je namenjenih izposoji in postavitvi gradiva v prostem pristopu, 20 m 2 je velika čita i n i ca, 13 m 2 za posebne oblike de la, 9 m 2 za strokovno delo. Ob otvoritvi geološke zbirke je dr. Bogdan jurkošek, ki je z ženo dr. Teo jurkošek v sode lovanju s knjižničarjem Matjažem Rolihom strokovno pripravil in uredi l zbirko in dodal vrsto eksponatov, zapisal:
» Zbirka je razdeljena na več delov. Najobsežnejši in najbolj popoln je paleontološki del s fosili v štirih vitrinah. V peti vitrini so minerali in kamn ine.
Paleontološki del obsega pretežno domače, to je slovenske fosile. Urejeni so po paleontološkem, oziroma biološkem sistemu, od nižje razvitih organizmov do sesalcev, znotraj posameznih večjih skupin pa so razporejeni po starosti od najstarejših do najmlajših. - 17 -
1976, op.p.) je delovna skupnost KJM kljub nenehnim fin a n čnim in prostorskim stiskam dosegla nekaj pomembnih uspehov: 1966. leta je organizirana kombinirana či talnica v Mostah z bogatim študijskim delom . Knjižni fond se obnavlja, po velikosti in strukturi za došča profilu knjižnice III stopnje, kakršna je določen a v Mostah po razvojnem n ačrtu . Pripojila se je LK Polje, kjer smo pridobili nove prostore in kot prvi med knjižnicami v Ljubljani organizirali mladinski oddelek s specialnimi oblikami literarne vzgoje. Ves čas smo aktivno sodelovali v Skupnosti ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic in pri razvojnem n ačrtu knjižniča rstva za ljubljansko obm očje .
tudi v večji družbeni skrbi) je vreden predvsem podatek, da se je Župančičeva oziroma Mes tna knjižnica znašla takoj na drugem mestu, takoj za zbirkami filozofske fakultete. Gre pri tem za ugled, ustvarjen z dolgo tradicijo, ali za odlično lokacijo v središču mesta? Morda za drugo. A če to drži, je na svojo uvrstitev lahko toliko bolj ponosna Mazovčeva knjižnica, ki je deseta na seznamu, pa čeravno dela sredi industrijskih Most, da leč od vseh kulturnih intelektualnih ustanov.« Decembra 1991 je bila ustanovljena enota Nove Jarše v adaptiranih prostorih enote W Z Jarše - Tinkara v kleti stanovanjskega objekta Clevelandska 17-19. S preureditvijo kletnih prostorov, ker so uredili prostore za vrtčevs ko enoto, j e nastal a knjiž ni čna enota na 208. m 2 površine. 15 7 m 2 je nam enjenih izposoji.
Ostalo je še veliko neopravljenih nalog: kadrovska okrepitev m ošča n s ke knjižnice, pridobitev prostorov za sedanje dislocirane oddelke m ošča n s ke knjižnice in organizacija pionirskega oddelka s specialnimi oblikami literarne vzgoje, organizacija knjižnic IV. stopnje na o bm očju m oščan s ke občin e ( sedanja podružnica Jarše, Zalog, Sostro) in postopna integracija z ostalimi splošnoizobraževalnimi knjižnicami v Ljubljani.« Mih aela Mohar leta 1966
V Delu, 4 .8. 1988 je bil v književnih listih obj avlj en č l a n e k Alenke Puhar na osnovi raziskave NUK, o najbolj popularnih ljubljanskih knjižnicah :« Vsak intelektualec
(všteti so , jasno, tudi študenti, ki se še trudijo za polnopravno čla n s tvo v vrstah razumnikov) n a mreč prav težko prebije s ponudbo ene same knjižnice, kar je anketa v celoti potrdila. Presen ečenje torej ni v tem, p ač pa v izjemni priljubljenosti dveh splošni, «navadnih « knjižnic, predvsem Mestne . ... Izjemne pozornosti ( ki bi se lahko kazala - 18 -
Ciril Zlobec, Ton e Pa vček in Ton e Pa rtljič na odprtju enote Nove jarše, decembra 1991
- 19 -
Leta 1993 je bila razširjena enota Polje, kar smo že zapisali in decembra 1998 enota Nove Fužine.
razen za večnamensko igralnico, kjer s svojimi programi sodelujejo tudi druge organizacije, društva, svetovalni center.
V enoti Polje smo pridobili hišniško stanovanje in kletni hodnik ter uredili sanitarije v pritli čju osnovne šo le( do takrat samostojnih sanitarij ni bilo) . Tako je bilo možno knjižnico z do stropa natrpanimi policami urediti in zagotoviti minimalne pogoje za normalno delo. S preureditvijo stanovanjske enote smo pridobili prostor za oddelek za periodiko in č itainico, na preurejenem hodniku pa č italni š ka delovna mesta.
Enota Nove Fužine je organizirana na 298. m 2 • 215 m 2 je prostora za izposojo, 62 m 2 (igralnica) za posebne oblike dela, 12 m 2 za drugo strokovno delo in 9 m 2 za knjižnič ni depo.
Enota Nove Fužine, fotografija 2006 Ciril Zlobec na odprtju prenovljene enote v Polju
V enoti Nove Fužine smo decembra 1998 pridobili še nekdanje prostore KS in s tem čitalnico s periodiko z računalniškimi delovnimi mesti, ki je hkrati tudi razstavni prostor in prostor za strokovno delo strokovnih delavcev. Za vse knjižnične prostore imamo sklenjeno najemno pogodbo z Domom občanov Nove Fužine (DONF d.o.o.),
~
20
~
Maja 1993 je Knjižnica Jožeta Mazovca dobila najvišje občinsko priznanje »Nagrado občine» za izjemne uspehe na področju razvoja knjižničarstva in prirejanja kulturnih pri red itev v obči ni . Leta 2001 smo s sredstvi Mestne občine Ljubljana obnovili in preuredili enoto Moste in izkoristili praktično vse razpoložljive prostorske možnosti, ki so še sprejemljive, če~
21 -
prav na robu. Knjižnica razpolaga s 511. m 2 površine. 305 m 2 je namenjenih izposoji, 40 m 2 čitalnici, 15 m 2 pravljični sobi, 20 m 2 za nabavo in strokovno obdelavo gradiva za vse enote, 18 m 2 za drugo strokovno delo in središče za samostojno učenje, 18 m 2 obsegajo upravni prostori, 36 m 2 pomožni prostori in 59 m 2 knjižnični depo v večna menskem zaklonišču kulturnega doma. V 25. letih dela v novih prostorih moščanske enote, kjer je tudi uprava in oddelek za nakup in strokovno obdelavo knjižničnega gradiva, sta se morali zaradi vedno večje prostorske stiske umakniti » španska soba« in » glasbena soba« . Prav glasbena soba je bila v Ljubljani, pa tudi v Sloveniji posebnost, ki je ni tedaj imela nobena splošnoizobraževalna knjižnica. Knjižnica je postala kulturno, vzgojno-izobraževalno in socialno središče v svojem okolju .
Z zadnjo prenovo smo morali pripraviti tudi pogoje za uveljavljanje knjižnice kot informacijskega središča in omogočiti občanom vstop v svet virtualne knjižnice. Ne samo knjižnični informacijski sistem COBISS, ki ga je izdelal Inštitut informacijskih znanosti Maribor in vstop v vsako knjižnico v sistemu, temveč tudi internet, elektronska pošta, informacije javnega značaja, do urejevalnika besedil, rabe različnih specialnih zbirk oziroma baz podatkov. Splošne knjižnice prevzemajo vedno nove in nove naloge, ki komajda pustijo dihati.
Odprtje prenovljene enote Moste
Ton e Pavček na odprtju prenovljene enote Moste
- 22 -
Naša prizadevanja za razširitev knjižnične mreže z enoto Golovec v Štepanjskem naselju žal niso obrodila sadov. Načrtovano enoto v nekdanji enoti WZ na Bilečanski ulici so preprečili nekateri lastniki stanovanj v stolpnici, odkup ali najem prostorov Slovenske knjige na Litijski cesti pa ni realizirala Mestna občina Ljubljana, čeprav je bil del sredstev načrtovan v proračunu mesta. Prav tako nismo uspeli s predlogom odku -
- 23 -
pa prostorov v novem poslovnem objektu ob Litijski cesti . Ustanovitev enote Golovec ostaja tako neuresničena naloga. Danes (statistični podatki veljajo za leto 2005) imamo 21.4 77 članov, ki so si izposodili vsaj eno enoto knjižničnega gradiva. Ti so obiskali knjižnico 330.999 krat in si izposodili 889 .059 enot knjižničnega gradiva. Poleg izposoje smo pripravili 118 razstav, 200 ogledov oziroma predstavitev knjižničnih enot, 212 ur pravljic, 35 knjižnih ugank, 25 srečanj z ustvarjalci, 26 predavanj, 107 drugih posebnih oblik, ki jih je obiskalo (po oceni) 12.760 obiskovalcev. V knjižnici so se v zadnjem 15-letnem obdobju predstavili naslednji ustvarjalci in poustvarjalci : Slavica Brus, Milan Dekleva, Branko Dobravc, Zmaga Donkov, lenča Ferenčak, Marinka Fritz Kunc, Viktor Gerkman, Viktorija Zmaga Glogovec, Nives Gogala, Lidia Habič, Drago Jančar, Vida Jeraj Hribar, Jože Hudeček, Marjetka Jeršek, Joži Kališnik, Adrijan Kezele, Tatjana Kokalj, Ana Korošec, Jaka Košir, dr. Manca Košir, Kajetan Kovič, Metka Kravos, Feri lainšček, Teja lampič, Zvezdana Majhen, Jurij Marussig, Magdalena Metelko, Ivan Mohorič, Marjana Moškrič, Majda Mramor, Boris Muževič, Marjan Ogorevc, Fani Okič, Tone Pavček, Janez Petkoš, Vera Pirc Prelovšek, Metoda Postolski Košir, Milena Plut Podvršič, Alojz Rebula, Sanja Rozman, Marjan Rožanc, Dr. Ciril Ribičič, Nina Rous Carneluti, Andrej Skubic, Jože Snoj, Edvard Svetek, Ivo Svetina, Anita Škof, Vera Štebe, Anton Uravic, Marija Vogrič, Saša Vuga in Ciril Zlobec. V knjižnični »galeriji«, ki smo jo uredili ob prenovi in jo obiščejo vsi obiskovalci ob vstopu v knjižnične prostore, smo pripravili vrsto razstav likovnih del priznanih likovnih ustvarjalcev in mnogih ljubiteljev, predvsem članov Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki s svojim slikarstvom dokazujejo skrite talente. Pripravili smo tudi nekaj retrospektivnih razstav akademskih slikarjev: izbor ilustracij Nikolaja Omerse, portrete znanih Slovencev in avtoportrete Krištofa Zupeta, družinsko razstavo slikarjev naivcev Antona, Branka in Janeza Repnika, razstavo skupine KaMOl, skupine slikark III. življenjskega obdobja z dr. Milico Calasan in mentorico Natašo Ribič Štefanec, slikarski opus Tamare Brunicky, slike Vide Slivniker Belantič, slikarski pregled Tanje Jandl, Slike
~
24
~
poezije Maje Gostinčar, vrsto razstav mag . Staneta Ermenca, pastele akademske slikarke Jerce Modrijan, mandale Joce Jamšek. Pri nas so razstavljali priznani mojstri fotografije: Tihomir Pinter, Jaka Bregar, Danilo Jakovčič, Janez Korošin, Dušan Jež, Ciril Velkovrh, spoznali smo ustvarjanje s furnirjem v intarzijah Vlada Cenclja, vsako leto razstavljajo udeleženci Ex-tempora v Podgradu in skupina umetnikov Zaloški ustvarjalci ... V letu 2006 smo predstavili prvo domoznansko razstavo slik - akvarelov prof. Daniela Erbežnika Moste, Selo, Vodmat. Kljub veliki prostorski stiski, ki je vedno večja, smo v osnovni program vključili tudi projekte za odrasle bralce »Berem , rastem, se učim«, ki ga vodi strokovna sodelavka <2b sodelovanju klinične psihologinje in družinske terapevtke, projekt Biblioterapija Zivljenje s knjigo, v decembru leta 2006 smo odprli središče za samostojno učenje. Z Domom starejših občanov Nove Fužine smo se dogovorili za stalno sodelovanje, ki obsega izposojo gradiva stanovalcem doma in predstavitev knjižnih del. Delo prostovoljno opravlja strokovna sodelavka. Zasnovali smo tudi projekt prostovoljnega dela, se za to posebej izobraževali in že realizirali sodelovaje s prostovoljci v knjižnici . Zaživela je filmska šola v enoti Nove Jarše in skupni projekt o filmu z drugimi splošnimi knjižnicami . Janez lah,
(direktor knjižnice od 1990 do 1994, v.d. direktorja od 1994 do 1999, direktor od 1999 do 2004 in v.d. direktorja od 2004 do 2006)
~
25
~
"Tudi otroci ne žive samo od kruha"
».. . svoje sanjske gradove si zidajo v oblakih ...
... toda kako razsežna bo zdaj njihova igral« (Paul Hazard: Knjiga, otroci in odrasli ljudje. Mlad inska knjiga: Ljubljana, 1967, str. 12.)
Z eti č nimi in poklicnimi merili za delo v knjižnici se m se seznanila že med prvim pogovorom za službo s takratno direktorico Mihaelo Mohar. Teh pogovorov je sledilo še več, kajti precej časa je minilo, preden je knjižnica dobila od takratne kulturne skupnosti dodaten denar za delovno mesto bibliotekarja, ki bi delal sa mo z ml ad ino. Tako sva se na teh napol urad nih pogovorih pogovarj ali o m ars i če m. Ko se danes oziram nazaj, ugotavljam, da so bili ti pogovori kot prijetno kramljanje, a vendar ne v prazno: imeli so vsebino in namen. To je bila zasluga moje sogovo rni ce, ki se nikdar ni postavljal a s svojo direktorsko avtoriteto, ker je preprosto živela za knjižnico, za njen razcvet. Le najboljše se ji je zdelo dovolj dobro. Najino prij etno kramljanj e bi se kon ča l o takoj, kakor hitro sa ma ne bi ustrezala njenim bistvenim predstavam o knjižni čarju . Formaln a izobrazba ji ni zadoščala. Iskala je razgledanost, tenkočutnost in odgovornost. Brez teh vrednot, ki jih mora imeti knji žn i čar, ni razcveta knjižnice.
Stari Vodmat akvarel , D. Erbežnik, 1985
Kra mlj ali sva v stari knjižnici, ki je bila ob Zaloški cesti nasproti razvpitega lokala D ubo č i ca, v starin ski stavbi ob železnici. Prostori so bili utesnjeni, vsega nekaj kvadratnih metrov. Č ita lni ca in strani šče sta bila na drugi strani Zaloške. Police so bile tesno skupaj, knjige na njih pa kot v stiskalnici in skoraj do stropa. O oddelku za mladin o ni bilo ne duha ne sluha. Le za izposojevalnim pultom je bila polica z najbolj nujnim šolskim berilom. V č ita lni c i čez cesto je bila izj emno bogata zbirka knjig o likovni umetnosti, v kateri so bile monografije, ki jih niso premogle niti strokovne knjižni ce. Kot umetnostna zgodovinarka se m to takoj opazila in bilo mi je žal, da nise m poznal a mošča n ske knjižnice že med študijem. Še nekajkrat sva se sestali, se pogovarjali, stisnjen i, a nikoli utesnjeni, med knjigam i, časop i s i, revijami. Kakšno bogastvo! Beseda je tekla o književnosti, razstavah, Modiglianiju, ki mi je bil še pose bej pri srcu.
- 27 -
Kar precej mesecev, če ne celo leto, sem morala čakati na ustanoviteljevo privoljenje, da lahko v mošča nski knjižnici odprejo delovno mesto bibliotekarja, ki bi delal z mladino. A čakanje ni bilo zaman. Pogovori z direktorico, ki so se mi tedaj zdeli prijetno kramljanje, niso bili samo njeno ocenjevanje nove delovne moči, ampak tudi prijazno mentorsko uvajanje v delo, ki mi je bilo pozneje zaupano. To delo je bilo zanjo nekaj svetega: ljudem je treba priljubiti knjige, jih naučiti, da bodo v njih iskali lepoto, znanje, skrivnosti življenja. Vse to bi jih moralo tako očarati, da ne bi zmogli več živeti brez knjig. To delo je bilo treba opravljati z ljubeznijo, vztrajnostjo, potrpljenjem. Samo znanje in izobrazba nista dovolj. Kdor bi rad učil ljudi, kako odkrivati bogastvo v knjigah, ga mora najprej sam prepoznati in najti pot do njega. Pot ni ena, poti je več, in knjižni čarjevo delo je nenehno iskanje novih poti . Preden sem postala bibliotekarka, sem prebrala tedaj dostopna temeljna dela, ki so govorila o pomenu branja in širjenju braine kulture. Navdušena in polna idealov sem stiskala pesti, da bi dobila možnost teorijo spreminjati v prakso. Tako se je tudi zgodilo. Kmalu zatem, junija 1981, smo knjižnico preselili v sodobne prostore Kulturnega doma Španski borci, nekaj sto metrov više, še vedno ob Z?loški cesti. Knjige na belih policah in med rožami so dobesedno zadihale in zasijale. Cutile so, da je praznik! Vse je dišalo po novem. Radost, ki nam je dajala tiste dni od jutra do večera moč za težaško selitev knjig, med kolegicami kar ni hotela popustiti. Izvirala je iz veselja, da smo dobile možnost dajati! Obisk in izposoja sta strmo naraščala. Ljudje so bili naši gostje, ki smo jih sprejemale z veseljem na obrazu. Poleg izposoje knjig in svetovanja smo jim lahko nudile ure pravljic, knjižne uganke, kvize, razstave, predstavitve knjig in avtorjev, pogovore o knjigah, počitniške dejavnosti in še marsikaj. Vsega tega je bilo v prejšnji, utesnjeni knjižnici zelo malo. Gneča pri izposojevalnem pultu, dnevni obiski okoliških vrtcev in šol, na stotine parov široko razprtih očk med urami pravljic .. . vse to je pripovedovalo o hudi lakoti posebne vrste, ki je vladala do takrat. Dolgoletna kulturna in braina podhranjenost je povzročila naval na knjižnico.
- 28-
Veseli smo bili vsi: knjižničarji in bralci. Ko je bila potešena prva lakota, je bilo potrebno skrbeti za dohranjevanje, za spodbujanje žeje in teka, za preprečevanje nasiče nosti in naveličanosti. Samo lep prostor z urejenimi policami je premalo. Po teoriji se mi je dogajala praksa. Vsak dan, s posameznikom ali s skupino: iskreno, predano, z iskanjem najboljšega. Treba je bilo rasti in vzgajati s toplim človeškim stikom, prisluhniti obiskovalcem, učiti se, ko smo učili . Trudili smo se doseč i čim višjo strokovnost, opravili strokovne izpite iz bibliotekarske stroke, se dopolnilno izobraževali, se privajali računalnikom, pri čemer nismo smeli pozabljati na človeške lastnosti, kajti le tako se je mogoče približati skoraj idealni podobi knjižničarja. Tako me je učila moja prva direktorica, moja mentorica, takšno je moje mnenje še danes, po desetletjih prakse in izkušenj. Veliko je podobno mislečih kolegov in kolegic. Zato vztrajamo med knjigami kljub vedno hujši zmaterializiranosti sveta. Ne le več ini med nami, tudi mnogim bralcem je najljubša družba knjiga. Kaj je lepšega za mladinskega knjižničarja kot vodenje na "čudežno potovanje" v domišljijski svet, ki se dogaja za široko razprtimi očki otrok, ko jim pripovedujemo pravljico? Ta otrok, ki še ne zna brati, bo že čez nekaj let s knjigo pod pazduho sam odhlačal na to popotovanje, spotoma odkrival lepote, dogodivščine in znanje. Če smo mu le znali prej pomagati in ponuditi dovolj zanimivih postaj ob poteh. Pomagali, ponudili, ne silili in prisilili! Daniel Pennac pravi, da je branje čudežno potovanje po svetovih, ki niso bili ustvarjeni za to, da bi o njih pisali domača branja, ampak za to, da bi ob njih uživali in spoznavali tiste plati duha, ki bi nam sicer ostale neznane. Nima smisla naštevati vseh tistih spremljajočih prireditev, ki smo jih imeli doslej v Knjižnici Jožeta Mazovca. Pomembno je, da jih je vedno več, da so raznolike, da so priložnoJt za druženje z bralci, da zanje skrbijo ljudje z velikim znanjem in še večjim srcem. Ce imamo to, imamo veliko! Desetletja se trudimo ljudi osveščati, prebujati najboljše v njih, jih zapeljevati s knjigami. Gojimo virus, ki mu Manca Košir pravi bralni virus. Prizadevamo si, da bi okuženost z branjem prerasla v epidemijo, ki bi ljudi popeljala v svet višjih vrednot, ki imajo drugačen zven kot je žvenket denarja.
- 29 -
Naj tudi sklenem s Paulom Hazardom, ki je zdavnaj, v prvi tretjini 20. stoletja, ugotavljal, da "odrasli ljudje otrokom, ki jih prosijo za pomoč, dostikrat odklonijo to, kar
jim je potrebno, zato pa jim dajejo kaj takega, kar otroci zaničujejo . Namesto zgodb, ki bi osrečile njihovo dušo, jim kaj hitro postrežejo s trdo, neprebavljivo duševno hrano, tako rekoč s koščki avtoritativne morale, ki jo lahko vsilimo samo od zunaj, brez notranjega soglasja ... Otroci in odrasli resda govorijo med seboj, vendar se ne razumejo. ln sklene: "Dajte nam knjige, pravijo otroci, dajte nam peruti!" 1/
Polona Hanžek Novak, bibliotekarka
Tudi struktura delavnic se je do sedanje oblike razvijala postopoma. Uvodni del služi spoznavanju in formiranju skupine. Temu sledi pripovedovanje in poslušanje pravljice, izbrane iz naše bogate čitalniške zbirke. Takrat skupaj prestopimo meje realnega in se odpravimo na potovanje v svet domišljije. To je priložnost za bogatitev našega doživljajskega sveta. Močna čustvena razpoloženja, preizkušanje novih vlog, odgovornosti in identitet nas pretresejo, vznemirjajo in vendar se počutimo varno. Vemo, da se bo vse dobro končalo, da nas bo pravljica pripeljala v miren pristan lepega, dobrega in pravičnega . Pripovedovanje je običajno spremljano s prikazovanjem kvalitetne knjižne ilustracije, ki vzporedno s poslušanjem besedila omogoča doživljanje govorice barv in oblik - branje likovne zgodbe.
Pravljično - ustvarjalne delavnice
Ko se je knjižnica leta 1981 preselila v Kulturni dom Španski borci, so knjižničarke in knjižničarji lahko začeli uresničevati svojo veliko željo, da bi bila knjižnica prostor, kjer bi se vedno dogajalo kaj zanimivega, zabavnega in koristnega za otroke. Sama sem se tej več kot dvajsetletni tradiciji v mo ščanski enoti pridružila leta 2000. Takrat sva s kolegico med šolskimi počitnicami začeli pripravljati pravljično - ustvarjalne delavnice, ki so v sledečih letih šle skozi proces razvoja od prvih poskusov do ustaljene oblike knjižnične dejavnosti za otroke. Počitniške delavnice potekajo v otrokom namenjenemu prostoru v knjižnici, v igralnici, in se jih udeležujejo otroci v starosti od 3 do 15 let. Značilnost
delavnic v knjižnici je nestalna oblika skupine. Takšnih skupin se otroci udeležujejo povsem prostovoljno v svojem prostem času, zato je pri njihovem organiziranju zelo pomembno samo informiranje o možnosti udeležbe. Prvič je prišlo 6 otrok, v letu dni pa je priljubljenost delavnic tako narasla, da jih je obiskalo tudi več kot 20 otrok naenkrat, kar že presega naše trenutne prostorske zmožnosti . Pri delu z nestalno skupino nikoli ne veš vnapreL kako velika bo in kakšna bo njena starostna struktura. Zato je uspeh tudi to, da se je kmalu izoblikovala skupinica otrok, katerih udeležba na desetih delavnicah venem letu je bila skoraj stoodstotna. In sedaL ko so Valentina, Matej, Nina, Dijana, Sanja in ostali že srednješolci, so začeli prihajati Jasmina, Alen, Iris, Ana, Domen, Urška, Maja .. .
~ 30 ~
Otroci na
knjižnični
delavnici, enota Moste
- 31 -
V ustvarjalnem delu srečanja pa imajo otroci p.riložn.ost.za lastno ~zr~anje sk?:.i razli~ ne kreativne dejavnosti. Materiali so vedno pripravljeni tako, da Imajo ?tro~1 Clm vec~ jo svobodo pri odloča~ju, kaj bod? ustvari~i. ~pošteva~i pa je tr;ba.tudl velik s~~ros~nl razpon udeležencev ln seveda njihovo nikoli vnaprej znano stevl.lo. Med nJ~ho~lm delom k otrokom pristopam predvsem s spodbudami in pohvalami ter z navajanjem k samostojnosti, samoiniciativnosti, pa tudi k medsebojnemu sodelovanju. Vzdušj~ na delavnici naj bi omogočilo, da se otroci lahko čim polneje izrazijo. Tako so nastali možički in ženičke iz storžev, jesensko listje je oživelo, iz pisanega papirja smo priča rali sprevod Dedka Mraza, iz slanega testa zmode~ir~1i P?čitniške :~~mine i~ š;. marsikaj ... In seveda vedno znova lutke, lutk se OtroCI nikoli ne naveilcajo. ZaklJuclmo z razstavljanjem narejenega, igranjem in pospravljanjem. Delo in vzdušje v veliki skupini se sicer v marsičem razlikuje od majhne skupine, kjer se izoblikujejo intimnejši odnosi, ko so otroci zaupljivejši in v. komuni~~ciji bolj ?dprti. Toda tudi velika skup!na s.e zaradi z~htev pros~or~ razdeli .na ma.nJse. O~roCI se posedejo okrog posameznih miZ, nekateri se poznajo ze od p~eJ, d~ugl sklepajo ~o~a poznanstva in prijateljstva. Počitniška delavnica se je kar nekajkrat Izkazala za p~i1oz nost, ob kateri spoznavamo sicer »problematične« mlade obiskovalce kot ustvarJ3l~e in pripravljene na sodelovanje. Kadar nas obiščejo predšolski otroci, so k sodelovanju povabljeni tudi njihovi starši. Delavnice so se v teh letih po trajanju »razvlekle« iz ene ure na dve in še več. To pripisujem njihovi bolj izdelani strukturi in večji izkušenosti.ob pr~p:avljanju ~aznovrstni.h dejavnosti in materialov. Opazne so tudi spremembe pri skupini otrok, ki se delavnic redno udeležujejo. Ti ponavadi vztrajajo dlje, uporabljajo raznovrstnejše materiale, pri ustvarjanju so postali. samoz~vestnejši in bolj sprvo~čeni, njihovi. izdelki ~a so samosvoji in kvalitetni. OtrocI ustvarjeno ponosno odnasaJo domov, ml pa ostajamo zadovoljni ob misli, da so s seboj odnesli tudi izkušnjo prijetnega in aktivnega preživljanja počitniškega dopoldneva. Jana Maja Valentinčič, višja bibliotekarka
- 32-
Zbirka »Španski borci« Španska državljanska vojna Kot nam je vsem znano, je španska državljanska vojna izbruhnila v Španiji leta 1936 in je trajala do leta 1939. Razmere v državi pred državljansko vojno so bile slabe, kajti Španija je bila pretežno agrarna dežela, s pretežnim delom kmečkega prebivalstva. Prevladovali so veliki posestniki, ki so imeli popolno oblast nad ogromnimi kmetijskimi zemljišči. Take razmere so bile predvsem na jugu Španije. V malo boljšem položaju je bil delavski razred, ki je prevladoval na severu države, kjer je bila industrija. Leta 1929 jo je hudo prizadela še svetovna gospodarska kriza, carinske zapore, ki so jih velesile dvignile, so zaprle pot njenim poljedelskim pridel kom in povzročile, da se je sesul njen notranji trg. To pa je bil še en razlog za odpuščanje delavcev in slabšanje gospodarskih in življenjskih razmer prebivalcev. Poleg tega je imela tudi cerkev dominanten vpliv v družbi, velik vpliv na posvetne zadeve in monopol v izobraževanju ter veliko zemljišč in kapital po vsej Španiji. Problem je bil tudi v številčni vojski . Vojska je imela za sabo celo vrsto vojaških neuspehov, izgubo kolonialnih posesti, hkrati pa se je utrjevala kot avtonomno politično telo. Ker se vojska ni bojevala več proti kaki tuji sili, je na domačih tleh zatirala notranje nemire za zaščito prestola in režima. Vojska je postala ena najmočnejših opor kralju Alfonzu XIII. Mnogi častniki so se bolj zanimali za politiko kot za vojsko. Njihovo vmešavanje v politiko je postalo vse močnejše, tako da sta se vlada in vojska večkrat sprli. Vse to je pripeljalo do splošnega nezadovoljstva ljudstva, ki je možnost za boljše življenje videlo v koncu monarhije in v nastanku republike. Februarja 1936 so potekale volitve, ki so prinesle tesno zmago levih strank, zbranih v »Ljudski fronti« in poraz desnega krila, zbranega v »Nacionalni fronti«. Zaradi kaosa v državi in zaradi nesprejemljivega stanja za desnico, je reakcija pripravljala upor zoper republiko. Ključni zarotniki so bili visoki častniki, ki so nasprotovali
- 33 -
novi fazi republikanskega reformizma. Julija 1936 je izvedel guverner Kanarskih otokov, general Francisco Franco, vojaški puč v Španskem Maroku in na jugu Španije v Sevilli . Na severu, v Salamanci, Burgosu in Saragossi pa je puč izvedel general Mola. Tako se je zače l a krvava, dolgotrajna španska državljanska vojna med legitimn o in po vseh pravilih izvoljeno vlado republike, ki je vključevala tudi socialiste, komuniste in ce lo anarhiste, ter med uporniškimi generali, ki so se predstavljali kot borci zoper komunizem. Velike želje in upanje na zmago republike so se sprevrgle v katastrofo in zmago fašističnega diktatorja generala Francisca Franca. V tem boju so se borile na eni strani demokracija in socia ln a revolucija in na drugi strani reakcija s podporo cerkve, ki je zavračala vse spremembe. Za poraz Ljudske fronte je bila kriva, med ostalimi dejavniki, njihova nesloga. Ne le da so se stranke v Ljudski fronti razcepile, med seboj so se celo spopada le, kar je pospešilo razpad in konec republike. Republikanci pa so tudi zaman pričakovali pomoč od Francije in Angl ij e. Francija bi jim sicer rada pomagala, a je zaradi notranjih delitev in Anglije, ki je bila sovražna do republike, ostala pri politiki nevmešavanja. Pomoč od Sovjetske zveze pa tudi ni prišla pravočasno in najprej samo v ob liki hrane in zdravi l, še le kasneje v orožju, letalih in vojaških strokovnjakih. Frankisti so imeli več sreče. Zasedeni del Španije, ki je bil pod njihovo ob lastjo, je bil poljedelski, zato niso občuti li lakote, kakor so jo republikanci, ki so bili večinoma v mestih. Pomoč, ki sta jo nudila Mussolini in Hitler, je prihajala pravočasno. Franco je tudi desne stranke združil v eno samo, ki je postala njegova državna stranka, katere program je izhajal iz italijanske fašistične id eologije. Močna zunanja podpora je omogoč il a, da se je španski fašizem institucionaliziral. Brez italijanske in nemške pomoči Franco ne bi doživel zmagoslavja. Odnos jugoslovanskega režima do španske državljanske vojne in usode španskih borcev
Ta vojna je vzbudila simpatije tako levice kot desnice. Režim v takratni Jugoslaviji in Sloven iji je bil naklonj en desnici, zato je ministrstvo za notranje zadeve Jugoslavije
10.3.1937 izdalo uredbo o prepovedi odhoda prostovoljcev in kakršnekoli aktivnosti ~ korist ~pa~~ke republike. Ko~~nistič~a partij.a }ugoslavije pa je kljub prepovedi zacel~ pO~IV~tl Jav~os~~>na ~o~oc sp~nsk l repu.bllkl«. Med. ~rostovoljci so bili komunisti, skoJ e.vCl~ s ~~patlz.:q ~ antlfaslzma, studentJe ln napredni Intelektualci. Prostovoljci, ki so pnhaJal1 IZ razlicnih koncev sveta, so bili največja podpora republiki . Prež iv~ l! iugos.l.ovans~! bo.~ci :0 m.orali z drugimi borci internacionalnih brigad vred zapy~stltl Span lJ o. VecIna JI~ Je pnstala v francoskih taboriščih . Nekaterim se je po~recdo, da so se l e~a~~o all na skrivaj vrnili v Jugoslavijo. Veliko španskih borcev se J~ ~? yleta 1 ~42 v~IJucdo v ~arodnoosvobodilno borbo. V okupirani Jugoslaviji so bi li blvs l sp~nskl b.orCl ~ed prvimi or~anizatorji oboroženega boja proti okupatorju . Bi li so d~bn ..o.rgan l~at~rJ~ regul~rne vOJsk~ NOB Jugoslavije, vidne osebe med komandirji, kom isarj i ln nacelnlkl glavn ih štabov. Spanski borci, ki so sode lovali v narodnoosvobodi ln e~ boj~, s.o bi li z.e l;> .cenjeni zavoljo svojih izkušenj s španskih bojišč, ki so jih pokazali v ~~J~h ln V vOJasklh sposobnostih partizanskega in frontalnega bojevanja. Prav tako so bdi I:redn.o sp0.s~b~i ~ ilegalnem delu na terenu. Zato so jim bile zaupane odgo~?rne d~l.zn~stl. Tudi tisti, ki so sodelovali v odporniških gibanjih v Franciji, Belgiji in ItaliJI, so bdi pnznani organizatorji in so veljali za sposobne komandante . Za požrtvoval~o~t, predan~st re~oluciji in za po li tično delo v obeh vojnah so bivši španski borci prejeli visoka pnznanJa. Josip Broz Tito jih je odlikoval z ordenom narodnega heroja.
Prežive li sl?ve.nski. š?anyski bo~ci so bili po drugi svetovni vojni dejavni v jugoslovanskem zdruzenju blvslh spansklh borcev. Leta 1954 pa so v Lendavi ustanovili slovensko s~kcijo . ?ivših š~a~skih b~rcev. Imeli so predsednika in svoj odbor. Obujali so spom~ne ln J.I.h ~ren~s~11 n.a ml~J~e rod.ove. :redvsem so hodili po šolahyin jim pripovedova.11 o ~voJlh IzkusnJah IZ vOJnih dn i. Opisovali so svoje spomine iz Spanije, izdajali publ ikacije n~ t~mo spanske državljanske vojne. Skrbeli so za materialno stanje svoJih so?~rcev ln Jim skušali omogočiti boljše eksistenčne pogoje. Sekcija je vsako leto organizirala družabna srečanja v raznih krajih po Sloveniji. Organizirani so bili tudi kongresi po razl~čnih mestih bivše Jugoslavije, kjer so se srečevali udeleženci mednarodn ih brigad v Spaniji.
- 35 -
Kulturni dom Španski borci Svoj domicil pa so bivši španski borci dobili tudi v takratni občini Moste-Polje in ta se je imenoval »Kulturni dom Španski borci«. Sekcija bivših španskih borcev Slovenije je dala pobudo, da se v Sloveniji postavi obeležje, ki bi spominjalo na čas španske državljanske vojne in borbe zoper fašizem . S tem bi se Slovenci lahko oddolžili spominu na 550 Slovencev, ki so aktivno sodelovali v španski vojni. Zgradbo je projektiral ing. arh. Oton Jugovec, svečana otvoritev pa je bila4.7.1981 .
pa je shranjeno v posebnem arhivu. Dokumentarno gradivo vsebuje popise udeležencev španske državljanske vojne iz vse nekdanje Jugoslavije. Dokumentirani so spomini iz vojne, ki so jih udeleženci pisali na roke, nekaj od teh spominov je bilo zbrano tudi za knjige, ki jih je sekcija izdala. Organizirana so bila tudi razna srečanja, tako doma kot v tujini, kar dokazujejo različna pisma, prijavnice posameznikov, ki so se prijavljali na razna srečanja in potrjevali rezervacije v hotelih. Poleg so razni članki in fotografije, ki dokumentirajo delovanje sekcije.
Ta dom je sicer zaradi menjav političnih oblasti spreminjal svoje ime. Leta 1998 se je preimenoval v »Kulturni hram Moste«, leta 1999 je ponovno dobil novo (staro) im e »Kulturni dom Španski borci« in leta 2004 se je preimenoval v »Gledališče za otroke in mlade Ljubljana« (GOML) . GOML je pravni naslednik Kulturnega doma Španski borci. Torej ime »Kulturni dom Španski borci« nosi samo še »hiša«, na kateri je spominska plošča z napisom »Kulturni dom Španski borci«. V tej »hiši« imata prostore dva javna zavoda: Knjižnica Jožeta Mazovca in GOML.
Domoznanska zbirka »Španski borci« Bivši španski borci so se v teh prostorih srečevali in imeli letne skupščine . Sekcija je Knjižnici Jožeta Mazovca darovala dokumentarno gradivo. Ti dokumenti so bili last posameznih španskih borcev, zraven pa so tudi pravni dokumenti sekcije. Nastala je domoznanska zbirka, imenovana »Zbirka Španski borci«. Knjižnica je imela sprva poseben »španski oddelek«, ki je bil namenjen gradivu na temo špan ske državljanske vojne . Zaradi prostorske stiske je bil ta prostor kasneje ukinjen. Monografske publikacije so bile razporejene po sistemu UDK, dokumentarno gradivo
~
36
~
Kongres bivših španskih borcev v Ljubljani, leta 1971
- 37 -
Španski borci v virtual nem okolju Leta 2005 je na podlagi vsebinskega popisa domoznanskih in specialnih zbirk v osrednji slovenski regiji, ki ga je izvedla Knjižnica Otona Župančiča kot območna knjižnica, bila oblikovana in natisnjena brošura domoznanskih in specialnih zbirk "Spoznati bližino".
Regijski portal Kamra je spletni informacij ski sistem, ki podaja informacije s področja domoznanstva. Tako portal omogoča dostop do digitalnih vsebin in informacij s področja kulturne dediščine. Osnovni cilj domoznanske dejavnosti je omogočiti ljudem dostop do informacij in jih s tem sez nanjati z dogajanjem na njihovem ob m očju . Andrejka Novakovič, bibliotekarka
Računalniška ,
6
7
"
'li
12' 13: jt lii j 6
l U 11
i1
1$
No pasaranJ Zblrka dokumentov Združenja btvših borcev
~pansldh
podpora
knjižničnih
postopkov v Knjižnici Jožeta Mazovca v
Ljubljani (KJM)
.1P2DZl222lHr.!i
KJM se je podobno kot na področju informacijskega opismenjevanja in uvajanja neknjižnega grad iva v svojo zalogo med prvimi splošnimi knjižnicami v Slovenij i vključila tud i v razvoj računalniške podpore knjižničnih postopkov.
Ekranska slika digitalizirane zbirke "No pasaran"
M ed zbirkami iz brošure je bila za testni projekt digitalizacije izbrana prav zbirka "Slovenski španski borci " iz Knjižnice Jožeta Mazovca, iz katere je nastal projekt " No pasaran" . Nekaj dokumentov iz celotne zbirke je bilo prenesenih na portal Kamra. S tem bi uporabniku dali vpogled v delovanje sekcije v nekem ožjem okviru. Hkrati pa bi uporabnika, ki bi ga ta domoznanska zbirka zanimala, opozorili, da si lahko te dokumente pogleda tudi v fizični obliki v prostorih Knjižnice Jožeta Mazovca.
~
38
~
V tistem davnem letu 1984 je bila Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) edina, ki je za potrebe bibliografije s programskim orodjem INES-DEN IS na takratnem sp lošno popu larnem mikroračunalniku Spectrum vnašala zapise bib li ografskih enot. Takrat se je v KJM porodila ideja, da bi morda nekatere knjižnične postopke, zlasti ponavljajoče se, hitreje in učinkoviteje opravljali z računalnikom . Ideja se je trdneje potrdila, ko sem se udeležila tečaja v organizaciji NUK-a o možnostih uporabe računalnika v knjižnicah, ki ga je vodil strokovnjak iz Velike Britanije. Na izobraževanju smo bibliotekarj i iz različnih tipov slovenskih knjižnic pridobili osnovna znanja s področja računa lni štva v knjižničarstvu . Ta skupin a bibliotekarjev je bila tudi kasneje vodilna pri uvajanju nove tehnologije v knjižničarstvo na območju Slovenij e. Problem pri Spectrumu je bila skromna zunanja pomnilniška enota s pomočjo zvoč nih kaset. Pojav Atarija na tržišču je obljubljal večje pomnilniške kapacitete na disketah, najprej 360 K, nato 720 K, kar je takrat predstavljalo pravo razkošje . Avtor InesDenis urejevalnika besedil in podatkovnih zbirk je še le zače nj a l razvijati podobno
- 39-
in razširjeno programsko opremo za potrebe knjižničnih postopkov, ki bi deloval na enouporabniškem Atariju.
venturo knjižnične zaloge kot osnovnih sredstev in seveda kot vrata v množico global nih informacijskih virov za potrebe uporabnikov, ki so cilj vseh prizadevanj KJM .
V KJM je načrt uvajanja računalniške podpore vključeval uporabo računalnika naj prej za potrebe izpisov kataložnih listkov (abecedno-imenskega, naslovnega, UDK, tematskega) . Ideja knjižničarjev je bila, da naj bi zapis o novi publikaciji vnesli prvič že v postopku nabave, nato bi ji dodali še podatke, ki so potrebni za potrebe statistike prirasta in mesečne sezname novosti. S pridobitvijo zunanje pomnilniške enote s kapaciteto 10MB in kasneje 20 MB in z urejevalnikom besedil in podatkovnih zbirk STEVE, avtorja dr. Primoža Jakopina, smo menili, da smo na konju .
V knjižnici uporabljamo zadnjo verzijo programskega paketa COBISS 3, razen modula za izposojo, ki ga IZUM še pripravlja.
KJM je bila prisotna pri vseh slovenskih strokovnih skupinah, ki so se ukvarjale z uvajanjem računalnika v delo knjižnic. Leta 1992 je KJM prešla tudi na evidenco izposoje knjižničnega gradiva v programskem produktu VIR in pri tem uporabila bibliografsko zbirko STEVE zapisov, prav tako avtorja dr. Primoža Jakopina .. V tistih časih je Računalniški center Univerze v Mariboru deloval kot nosilec znanstvenih in tehniških informacij za področje celotne Jugoslavije. Iz te ustanove nastali Institut informacijskih znanosti univerze v Mariboru je z razpadom Jugoslavije 1991. leta začel vzpostavljati sistem vzajemne katalogizacije COBISS (Cooperative online bibliographic system and services), v katerega se je KJM vključila 1. 1993, potem ko je bila opravljena konverzija bibliografskih zapisov celotne zaloge KJM, vključujoč vse notranje knjižnične enote, iz programa STEVE v COBIB. Ljubljanske splošnoizobraževalne knjižnice smo pri Inštitutu Jožef Štefan naročile program za evidenco izposoje in inventuro knjižničnega gradiva VIR, ki smo ga v knjižnici uporabljali do prehoda na COBISS z vsemi moduli. Končni
cilj digitalizacije knjižničnih postopkov v KJM je bil integrirani računalniški
knjižnični sistem, ki omogoča uporabo enkratno vnešenega podatka o knjižničnem gradivu za najrazličnejše namene: nabavo, strokovno obdelavo, evidenco uporabe
gradiva, računalniški katalog, statistiko, sezname novosti in najrazličnejše izpise, in-
~40~
Zlatka Rabzelj , bibliotekarka specialistka
Z uvajanjem knjižnice kot informacijskega središča, ki mora članu omogočiti dostop in uporabo splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti, dostop in uporabo zakupljenih podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, brezplačno uporabo elektronske pošte (Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, U.L. RS 29/2003 ), smo v delovni skupini z zunanjim sodelavcem Neosystems d.o.o. pričeli oblikovati programsko orodje
Comett - Internet Cafe Sistem za upravljanje in nadzor nad računalniki v javni uporabi Dostopnost interneta in globalnih informacij na vsakem koraku postaja dandanes vedno večja tendenca, zato je pomembno, da se tisti, ki se odločijo ponujati dostop do interneta v obliki internetne kavarne, oziroma ponujajo možnost dostopa do interneta naključnim posameznikom, zavedajo vseh prednosti in nevarnosti, ki jih slednji ponuja. Pomembna je vzpostavitev funkcionalnega sistema dela. Pri zasnovi sistema Comett smo upoštevali predvsem potrebe in izkušnje strokovnih delavcev knjižnic, ki so se vsakodnevno ukvarjali s težavami pri organizaciji in pri nadzoru nad delom uporabnikov. Iz teh izkušenj smo ugotovili, da so prioritete varnost, enostavna uporaba, stabilnost delovanja, učinkovita tehnična podpora ter dostopna cena. Zato smo sistem Comett izdelali na Linux platformi, kar se je po nekaj manj kot treh letih aktivnega delovanja v petih enotah Knjižnice Jožeta Mazovca pokazalo kot
~
41
~
dobra odločitev. Za operacijski sistem Linux, ki ga podpira tudi Cobiss oziroma IZUM, smo se odločili zaradi prednosti, ki jih ima pred drugimi sistemi: operacijski sistem je za javne zavode brezplačen, njegovo geslo je odprtokodni sistem, nosilci operacijskega sistema stalno dopolnjujejo programske možnosti, problema virusov ne pozna .... Operacijski sistem se uveljavlja v EU kot standard. Ob prvi prijavi obiskovalca se na strežniku ustvari njegov osebni profi~~ ki je ve~an ~a številko članske izkaznice. Uporabnik si s tem zagotovi dostop do svoJih nastavitev ln datotek še 30 dni po zadnjem obisku v katerikoli enoti knjižnice . Ob tem pa tudi: - uporabo interneta z brskalnikom Firefox, ki v tem primeru uporabnikom omogoča brskanje z zavih ki, upravljanje s spletno e-pošto, shranjevanje internetn!h P?vezav, shranjevanje prenesenih datotek in uporabo JAVA™ ter FLASH ™ aplikacIJ; - uporabo programskega paketa OpenOffice.org, ki uporabnikom ~mogoča pisanje, odpiranje in shranjevanje dokumentov ne glede na format zapisa (.doc, .s~w, ... ), delo s tabelami (.xls, sxc, ... ), odpiranje in obdelavo slik in druge naprednejše funkcije; - uporabnik ima stalno možnost vpogleda v preostali čas; - uporabo lokalnega ali omrežnega tiskalnika; - shranjevanje prenesenih datotek ali kreiranih dokumentov v osebno mapo. Ob prijavi se obiskovalcu odpre pogovorno okno s »Pravili uporabe«, s katerimi se mora obiskovalec strinjati . S klikom na gumb »Se strinjam« lahko prične z delom. V tem dokumentu se obiskovalca seznani z zmožnostmi sistema; predvsem pa se ga opozori na dejstvo, da ima nadzornik vpogled v njegovo delo.
- na željo obiskovalca lahko časovno omejitev poljubno tudi podaljša; - na zahtevo si ogleda trenutno sliko obiskovalčevega dela; - po potrebi obiskovalcu nemudoma prekine delo; - blokira ID uporabnika za uporabo sistema za določen čas ali permanentno;* - omogoči/onemogoči uporabo tiskalnika, disketne enote, CD pogona, itd .. *Baza uporabnikov je centralizirana za vse enote knjižnice, tako da v primeru, da obiskovalec krši pravila uporabe, nima možnosti dostopa do sistema v nobeni enoti knjižnice. Na zahtevo odgovorne osebe lahko administrator sistema blokado ID-ja odstrani. Vodjem knjižnic je na voljo vmesnik, ki jim omogoča vpogled v statistiko uporabe posameznih postaj, predvsem za potrebe sestavljanja letnih poročil. Sistem beleži tudi vse interventne prekinitve dela uporabnikom . Ob prekinitvi se v poseben del baze shrani tudi slika z uporabnikove postaje, aktualen del sistemskega dnevnika (seznam obiskanih spletnih strani) in čas dogodka tako, da v primeru pritožbe obiskovalca nad ukrepom nadzornika lahko dogodek obravnava odgovorna oseba in tako presodi, če je bila sankcija upravičena . Administratorji sistema Comett imajo možnost varnega terminalskega priklopa na vse postaje tudi na daljavo prek interneta za potrebe odprave napak pri delovanju. Na ta način se morebitne napake lahko sanirajo hitro in v več ini primerov brez prekinitve dela uporabniku . Marko Kolenko Neosystems d.o.o.
Strokovni delavci v knjižnici imajo možnost upravljanja sistema na daljavo oz. z delovne postaje, na kateri poteka izposoja gradiva (praviloma pri pultu) : - prijava in odjava uporabnika na katerokoli postajo v sistemu; - dinamično določanje časa, ki ga daje obiskovalcu na uporabo;
- 42 -
- 43 -
Pregled dejavnosti knjižnice Jožeta Mazovca po desetletjih
Stanje knjižničnega gradiva 250000
'---~~~~---~~~~~~----CI
200000 ,-------
150000 -
100000
-+- knjige in serijske publikacije ...... neknjižno gradivo knji žn i čno gradivo
+-~~~-
50000
knjige in serijske publikacije
1976
1986
1996
2005
43250
88252
151748
180971
~-------r------~------4-----~
~knjižno
gradivo
O
6453
9787
12106
knjižnično
gradivo
43250
94705
161535
193077
Leto
Stara Zaloška cesta akvare l, D. Erbežnik, 1986 - 45 -
Prirast Člani
12000 25000 10000
..
o c:
20000
8000 · -+- knjige in serijske publikacije -- neknjižno gradivo
al
.2
..
'>al
•1/1
6000
> o c: 15000 CII
;u
4000 ·
.2
2000 ·
•1/1
O -+- knjige in serij ske publikacije -- neknjižno gradivo
-+- čl ani
.
'>al 10000 5000
1976 1474
1986 5980
1996 10164
2005 10613
O
O
978
1685
leto
-46 -
O I
~ čl an i
1976 6634
1986 12413
1996 19352 leto
- 47-
2005 21477
obisk
Izposojeno gradivo
800000 700000
~
,~ "o
600000
~
ta
500000
~
ta
...olta ol
-
--
-
II)
----1
-+- obisk
c !!:1 c !!:!
'~
::t.
...o II)
c II)
400000 300000 200000
~
100000
~
O
1986 124993
1996 196182
2005 239026
~:to izposojeno gradivo
/ 1 1976 134135
~
1--- izposojeno gradivo I .-- ..
--.,~.---------------
2 1986 317647
3 1996 513798 leto
~ 49 ~
4 2005 678572
-
Kazalo
Knjižnica Jožeta Mazovca 1946 - 2006 ....................................................... ............ 5 Tudi otroci ne žive samo od kruha ................................................................... ..... 27 Prav ljično ustvarjalne delavnice .... .................................................... .... ... ... .... ... ... 30
Zbirka »Španski borci« ..... ... .... .... ..... .... ..... .. .. ............................ ... .... .... .. ......... ..... 33 Računalniška podpora knjižničnih postopkov v Knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani (KJM) ......................................................... 39
Comett - Internet Cafe ......... ..... ... ............. ............. ................ ..... .. ... ..... .. .... ... ..... . 41 Pregled dejavnosti knjižnice Jožeta Mazovca po desetletjih .. .. ..... ... ..... ... ..... .... ... ... 45
Štepanja vas akvare l, D. Erbežnik, 1969
Knjižnica Jožeta Mazovca 1946 - 2006 Prispevki o razvoju in delu knjižnice
Založnik: Knjižnica Jožeta Mazovca Za izdajatelja Janez Lah, v.d. direktorja Uredniški odbor: Janez Lah, glavni in odgovorni urednik, Majda Primožič in Simona Prednik Plantev Lektor Marisa Čebular Obl ikovanje, postavitev: Grafostik, Stanislav Križ s.p. Tisk Grafika 3000
Naklada 300 izvodov
SlovansKa Knjižnica
6K M
C28571 a 1111111111111111111111111111111111111111111111