' /
,/
{
.
•
Pravila
E �O,f5�08
Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. =
Im e. § l. Društvo se zove: "L j u b l j a n s k o p r o s t o v o l j n o g a s i l n o i n r e š e v a In o d r u š t v o. " Namen. § 2. Društvu je namen, skrbeti za hitro in urejeno pomoč pri požarih, pri povodnjih in drugih elementarnih nezgodah in nesrečah. Poleg tega društvo v mirnem in v vojnem ' pri transportu bolnikov, ranjencev in pone srečencev. Mrličev in bolnikov z nalezljivimi bo leznimi društvo ne sprejema. § 3. Da se doseže namen, skrbi društvo za . strokovno izvežbanje udov za gasilni in re- .
-
2
-
ševalni posel, za točno organizacijo, za ne izogibno disciplino v društvu ter za nabavo in popoljnjevanje modernih gasilnih in re ševalnih priprav. Sedež in obseg društva. § 4. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani ter posluje v mestu Ljubljani in najbližji okolici ; izven Ljubljane pa le po naročilu in dogo voru v izrednih slučajih. Sredstva. § 5.
a) 'b) c) č)
Dohodki društva so: udnina podpornih udov, subvencije in votacije, povračila za naročene službe, dohodki veselic itd.
§ 6. 1. Premoženje se razdeli po okolnostih v tri blagajnice, in sicer: a) v društveno blagajno, b) v bolniško blagajno in c) v podporni sklad. 2. Blagajnico sub a) in c) oskrbuje prvi, ono sub b) pa drugi društveni blagajnik.
-
3
-
3. Uporaba bolniške blagajne s� razrno triva v prilogi I., ona podpornega sklada pa v prilogi II. Udje.
a) b) c) cJ
§ 7. Društvo ima: izvršujoče ude, društvene zdravnike, podporne ude, častne ude. Sprejemanje udov. § 8. .
1. Izvršujoče, podporne ude in zdravnike sprejema odbor, častne ude pa imenuje na enoglasni odborov predlog občni zbor. 2. Kdor hoče biti sprejet v društvo kot izvršujoči ud, mora biti neomadeževanega imena, poštenega vedenja in krepkega zdravja. Kdor nima teh lastnosti, ali če še ni izpolnil osemnajstega leta, ali pa, če je prekoračil štirideseto leto, se v društvo ne sprejme. 3. Uslužbenci morajo imeti dovoljenje svojega gospodarja ali delodajalca, če hočejo pristopiti k društvu. Prijavljence sme odbor odklanjati, ne da bi navajal razloge za to. 4. Nov ud obljubi načelniku na roko, da se hoče ravnati po obstoječih določilih. 1*
-
-
\
4
-
5. Definitivno se sprejemajo udje šele potem, ko so se dovolj iivežbali v gasil nem in reševalnem poslu. 6. Kot zdravniki se sprejemajo prakso izvršujoči zdravniki ali medicinci, ki imajo prvi rigorozum in dva semestra klinike. Prak tični zdravniki, ki obljubijo sodelovati pri reševalnem poslu le v gotovih slučajih, so uvrščeni med podporne ude. Starost se ne vpošteva. 7. Podporni ud je lahko vsakdo, ki' z najmanj 4 K na leto podpira društvo. 8. Častnim udom se sme imenovati vsakdo, ki je neomadeževanega vedenja in ima posebne zasluge za društvo ali za ga silni in reševalni posel vobče. Dolžnosti udov.
a) b) c)
c)
§ 9. 1. Dolžnosti izvršujočih udov so: brezplačno in vestno sodelovanje, bodisi pri gasilnem ali reševalnem poslu po obstoječih določilih in pri vsaki priliki; dostojno vedenje v službi in izven službe; brezpogojna pokorščina napram svojim višjim in vestno izpolnjevanje vseh do ločil službenega reda; gojenje in čuvanje vojaške discipline v društvu ;
-
5
-
d) varovanje društvenega ugleda povsod in pri vsaki priliki. 2. Podporni udje nimajo drugih dolž nostij kot to, da plačujejo najmanj 4 K na leto v društveno blagajno. 3. Častni udje nimajo nobenih dolžnostij. Pravice udov. § 10. 1. Izvršujoči udje, ki služijo eno leto v društvu, društveni zdravniki, kakor tudi častni udje imajo pravico glasovanja ter pasivno in aktivno volilno pravico. Iste pravice imajo tudi odborniki in šarže. 2. Izvršujoči udje in zdravniki imajo pra vico v si užbi nositi društveno·uniformo ; lastno uniformo, napravljeno po predpisih, pa tudi izven službe. Izstop.
§ Il. 1. Iz društva sme vsakdo izstopiti, kadar hoče, mora pa društveno obleko, opravo in orodje izročiti skladiščniku v snažnem stanu. 2. Udje, ki izgube lastnosti, ki so se od njih zahtevale, prenehajo biti društveni udje ; ravnotako tudi oni, o katerih se šele pozneje izve, da niso imeli vseh predpisanih svojstev.
6
Izključitev. § 12. Ako ud zanemarja svoje dolžnosti, če se v službi pregreši, ali če s svojim vedenjem ali življenjem kvari ugled društva, če moti slogo v društvu, krši disciplino, ga sme odbor izključiti, ne da bi navajal vzroke izključitve. Proti izključitvi ni priziva. Izključenih udov se na novo ne sprejema. Odbor.
a) b) .
c) c)
d) e) f)
g) h)
a)
j
§ 13. Društveni odborniki so: načelnik, podnačelnik, trije odborniki (četopoveljniki), tajnik, dva blagajnika, vodja zdravniškega oddelka, tajnikov namestnik, dva blagajnikova namestnika, pobočnik. § 14. V odbor voli: občni zbor: načelnika, podnačelnika, tri odbornike (četopoveljnike), tajnika, dva blagajnika, infnamestnike na dve leti,
\ -
7
b) zdravniki: vodjo zdravniškega oddelka na dve leti, c) načelnik: pobočnika za nedoločen čas. § 15. Odbor potrjuje občinski svet ljubljanski. ;� Načelnik in podnačelnik obljubita vpričo zbranega moštva županu na roko, da hočeta vestno in natančno izpolnjevati vse dolžnosti � po določenih predpisih. Če občinski svet kakega odbomika ne i � potrdi, voli se dotični dostojanstvenik vnovič. t
:�:ij •
�l
Odborov delokrog.
a) b) c) c)
d) e)
f)
§ 16. Dolžnosti in pravice odborove so: oskrbovanje premoženja, sprejemanje in izključanje udov, imenovanje šarž do četovodje ; odstavljanje šarž, naprava in poprava službenega reda, skrb za red in izvežbovanje, disciplinamo postopanje, kaznovanje prestopkov z globo do 2 K v prid društveni blagajni.
§ 17. Proti točki b), c), c), d) in e) ni ugovora na občni zbor, pač pa proti točki a) in f).
-
8
-
§ 18. Odbor, katerega sklicuje načelnik, ali če je odsoten, njegov namestnik, je sklepčen, če je prisotna polovica odbornikov. Glasuje se z večino glasov; pri enakem številu od loča načelnikov glas. Poslovanje načelnika in odbornikov.
§ 19. 1. Načelnik, oziroma podnačelnik, je vo dilni, nadzorovalni in izvrševalni organ od bora. Isti predseduje obravnavam po navadnih parlamentarnih običajih ter zastopa društvo tudi na zunaj. 2. Rešitve in razglasi so veljavni le tedaj, če jih podpiše načelnik in tajnik, oziroma podnačelnik in tajnik. Stvari, ki niso službene, podpisuje tajnik. 3. Rešitve in razglase, ki se tičejo posla v reševalnem oddelku, podpisuje poleg na čelnika tudi vodja zdravniškega oddelka. 4. Pisarniški posel opravlja tajnik, bla gajniški pa blagajnika. 5. Načelnik sme razdeliti društveni posel med odbornike, če smatra za potrebno, in če je eden ali drugi za oskrbovanje dotič nega posla določeni član z delom preobložen.
-
9
-
Zdravniški shodi. § 20. 1. Delokrog zdravniških shodov je: a) volitev vodje zdravniškega oddelka izmed zdravnikov; b) oskrbovanje reševalnega materijala, re ševalnih voz in razpolaganje z njimi; c) razmotrivanje zadev, katere odstopa od bor zdravniškemu shodu. .2. Izvolitev vodje zdravniškega oddelka potrjuje odbor. 3. Zdravniškim shodom predseduje vodja zdravniškega oddelka, ki zastopa društvo v zdravniških zadevah tudi na zunaj. 4. Vodja zdravniškega oddelka, odnosno njegov v to svrho določeni namestnik, ima v odborovih sejah sedež in glas. Službeni shodi. § 21. Načelnik ali odbor ima pravico, če se mu zdi potrebno, sklicati službeni shod vseh udov ali samo šarž. Na službenem shodu se razpravljajo notranje službene zadeve, po merja se obleka, pregleduje 'oprava udov in poskušajo se eventuelno tudi udje o sposob nosti za gasilni in reševalni posel. Posveto valni glas imajo volilno pravico imajoči udje.
-
10
-
Občni zbor.
§ 22. 1. Redni občni zbor se skliče vsako leto meseca maja, izredni pa, če smatra odbor za potrebno, ali pa če to zahteva polovica vo lilno pravico imajočih udov. V poslednjem slučaju je vložiti pismene razloge. 2. K občnemu zboru se vabijo udje 14 dni pred zborovanjem z okrožnico, ki obenem naznanja dnevni red. Delokrog občnega zbora.
a) b) c) c)
d) e)
f)
g)
§ 23. Delokrog občnega zbora je: poročilo o društvenem delovanju in go spodarstvu, volitev odbora, imenovanje četopoveljnikov in podpoveljnikov, volitev treh preglednikov računov, imenovanje častnih udov, izpremena pravil, razpust društva, slučajnosti.,
.
§ 24. Pregledniki računov se volijo, kakor odbor, na dve leti.
-
11
-
§ 25. Samostalne predloge udov je 8 dni pred občnim zborom vposlati odboru. § 26. 1. Za sklepčnost občnega zbora je treba, da je prisotna polovica volilno pravico ima jočih udov. Če občni zbor ni sklepčen, skliče se drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu. 2. Glasuje se z listki ali pa z vzdigo vanjem rok. Sicer pa občni zbor od slučaja do slučaja lahko določi način glasovanja. Organizacija. § 27. 1. Načelnik, oziroma njegov namestnik podnačelnik - je vodja društva v vseh slučajih. Pri službenih nastopih poveljuje v odsotnosti načelnika najvišja in po činu naj starejša šarža. Moštvo je uvrščeno med ple zalce, brizgače, vezače in varuhe ter je raz deljeno v vrste in čete, kakor ravno zahtevajo razmere in okolnosti. 2. Vsaka četa ima: a) četopoveljnika, b) podpoveljnika, c) četovodjo ali četarja, c) nadzornika,
12
-
d) rednika, e) členarja. 3. Zdravniki. in udje, prideljeni v reše: valni posel, so oddelek zase, kateremu načeluje vodja zdravniškega oddelka. Ta oddelek tvori v slučaju potrebe "Reševalni oddelek" društva. Udje reševalnega oddelka nosijo zelen križ na levi roki. Vse drugo razpravlja službeni red. Službeni red. § 28. O službovanju, o opravi, o kaznovanju prestopkov, o nastopih pri požarih in rešitvah, o stražah, o vajah in o razporih razpravlja si užbeni red. Razpori. § 29. Če nastane v društvu iz društvenega raz merja razpor, si volita nasprotujoči si stranki do dva zaupnika izmed udov. Izvoljeni zaup niki si volijo izmed udov petega uda kot predsednika. Razsodbi teh zaupnikov - proti kateri ni priziva - se je nasprotujočima strankama pokoriti brezpogojno. O službenih pritožbah v zadnji instanci razsoja odbor.
-
13
-
Mestna občina. § 30. 1. Občinski svet ljubljanski je nadzoro valec društva. Zategadelj poroča odbor vsako četrtletje občinskemu svetu o sposobnosti udov, o društvenem delovanju in poslovanju ter o rabljivosti orodja in oprave. 2. Občinski svet ima pravico grajati na pake, ki se pokažejo pri izvrševanju službe in načelnik je dolžan odpraviti nedostatke ter se pokoriti sklepom občinskega sveta. 3. Računski zaključki se po rednem ob čnem zboru predlagajo občinskemu svetu. 4. Če se pojavijo v društvu kaka neso glasja ali kaki prepiri, ki bi v stanu bili ško dovati društvu in motiti ga pri vršenju gasilne ali reševalne službe, poskusiti ima župan po ravnati nasprotja. Če se mu to v teku enega meseca ne posreči, prevzeti ima v imenu mestne občine vodstvo društva, ter poveriti isto ka kemu magistratnemu organu za tako dolgo, dokler se ne izvrši izredni občni zbor, ki ga · je sklicati v dobi treh mesec ev, in se ne povrnejo v društvo zopet redne razmere.
-
14
Izpremena pravil. § 31. 1. O izpremeni pravil more sklepati občni zbor le tedaj, če sta navzoči dve tretjini vo lilno in glasovalno pravico imajočih udov. 2. Izpremembam pravil pritrditi mora ob činski svet ljubljanski, preden se predlože v oblastveno odobrenje. Razpust društva. § 32. 1. O razpustu društva sme sklepati občni zbor le tedaj, če je navzočih toliko udov, kakor je to določeno za izpremeno pravil. 2. V slučaju, da občni zbor skl�ne dru štvo razpustiti, izvoliti je likvidačni odbor petero članov. Ta odbor ima sklep o razpustu nemudoma naznaniti občinskemu svetu ljub ljanskemu in udje so obvezani, da še tri me sece preskrbljujejo gasilni in reševalni posel. . 3. V slučaju, da se opusti le reševalna postaja, se reševalui materijal ne sme pro dati, temveč se, kolikor ga napravi mestna občina, izroči mestni občini ljubljanski v re ševalne namene. 4. Če se društvo razide, je likvidačnemu odboru z mestno občino glede prevzeme ga silnega orodja in oprave napraviti čim ugod-
-
15
-
nejšo pogodbo, sicer pa naj se speča v prid bolniški blagajni. Mestna občina prevzame po sklepu računov bolniško blagajno in pod porni sklad v oskrbovanje. 5. Dokler žive bivši udje, in sicer taki, ki so bili za razpustitve udje društva, se ' obresti obeh skladov v smi mena uporabljajo le za te, ko pa pomrjo, preide vse premoženje v neomejeno last mestne občine ljubljanske. 6. Če se ustanovi novo gasilno in reše valno društvo, izroči občinski svet vso prev zeto opravo, kakor tudi bolniško blagajno in podporni sklad novemu društvu v sedanje namene, toda le tedaj, če ima občinski svet popolno zaupanje v novo društvo.
Priloga I.
Določila za bolniško blagajno "Ljubljanskega prosto voljnega gasilnega in reševalnega društva".
Ime, namen in sedež. § l. l. Bolniška blagajna "Ljubljanskega pro stovoljnega gasilnega in reševalnega društva", tako se zove, ima pred vsem namen po mož nosti podpirati bolne izvršuj oče ude in dru štvene zdravnike, dalje pa tudi prispevati k pogrebnim stroškom. 2. To podpiranje nima značaja zavaro vanja, ampak je le nekaka neomejena boni fikacija udom za njih žrtvovanje v društvu in izpodbuja za nadaljnje delovanje. 3. Bolniška blagajna, k� ima svoj sedež v Ljubljani, ni društvo zase, ampak je le del "Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva."
-
17
-
Sredstva. § 2. 1. Dohodki bolniške blagajne so: a) neomejeni letni prispevki iz društvene blagajne, . b) za bolniško blagajno namenjena darila in eventualni prostovoljni prispevki �dov, c) obresti naloženih svot, č) izredni dohodki. 2. Visočino rednih letnih prispevkov iz društvene blagajne - vpoštevajoč prihranke - določa občni zbor na odborov predlog. Vodstvo blagajne. § 3. 1. Bolniško blagajno vodi konstituirani ' odbor "Ljubljanskega prostovoljnega gasil nega in reševalnega društva", oziroma drugi društv�ni blagajnik. 2. Blagajno je vsako leto, kakor društveno blagajno, pred občnim zborom zaključiti in predložiti preglednikom računov v pregled ter je o njej poročati na občnem zboru. 3. Premoženje se plodonosno nalaga v zanesljivih denarnih zavodih. 4. Društveni o�čni zbor je obenem tudi občni zbor bolniške blagajne in dotična dolo čila zmiselno veljajo tudi za to blagajno. 2
-
18
-
Udje in izkazilo. § 4. 1. Bolniška blagajna je ustanovljena za vse izvršujoče ude in zdravnike, ki so šest mesecev po definitivnem sprejemu udje "Ljub ljanskega prostovoljnega gasilnega in reše valnega društva." 2. Za izkazilo velja sprejemnica v društvo. Doba in dokazilo do porabe. § 5. Uda, ki zboli, preišče društveni zdravnik, napravi zdravniško izpričevalo ter obenem nasvetuje, jeJi isti podpore potreben. To iz pričevalo, katero mora potrditi četopoveljnik, je blagajniku nakazilo za izplačevanje iz bol niške blagajne, in sicer od dne, ko je bilo napraVljeno. Zdravniško izpričevalo je ve ljavno le za en teden; po preteku tega časa. je preskrbeti novo izpričevalo, ali pa se bol niku ustavi podpora. § 6. 1. Podpora se izplačuje do 20 tednov, dlje pa le v izrednih slučajih, če to dovoli odbor. Pred vsem je vpoštevati, če se kdo' ponesreči v službi. Visočino podpor določa odbor.
-
]9
-
2. Podpora ne sme nikdar presegati 2 K 60 v na dan. 3. Udje, ki imajo redno podporo iz pod pornega sklada, ne dobivajo obenem tudi ' podpore iz bolniške blagajne. 4. Ozdraveli udje in zdravniki morajo nemudoma naznaniti blagajniku , če kdo okreva, da se mu ustavi podpora. § 7. 1. Uda, ki bi hotel na kak način izkori ščati bolniško blagajno, je izključiti iz društva. 2. Iz društva izključeni ud z dnevom izključitve izgubi vse udobnosti bolniške bla gajne. Zdravniki. § 8. Društveni zdravniki, ki zdravijo bOlne ude, napravljajo izpričevala itd., niso plačani, toda odbor jim sme nakazovati iz bolniške blagajne, redne nagrade ali pa nagrade od slučaja do slučaja. Pogrebi. § 9.
1. Umrlim izvrsuJoclm udom in zdrav nikom preskrbi društvo, če dopuščajo sredstva, pogreb po tretjem razredu, če le mogoče, z godbo. 2*
-
20
-
2. Ako žele sorodniki rajnega drugačen pogreb, se jim izplača primerna svota, da ' preskrbe sami pogreb. 3. Pogrebov častnih udov se društvo korporativno udeležuje, če je pogreb v bli žini, ter preskrbi tudi pogreb, kakor za redne ude, če sorodniki prosijo za to. Dolžnosti udov in odbora. § 10. Z ozirom na to, da udje uživajo v'dru štvu v smislu teh določil velike udobnosti, se posebno poudarjajo dolžnosti udov, od boru pa se še posebej nalaga, da pazi na te dolžnosti in da kaznuje . prestopke z iz-. ključitvijo iz društva. Ugovori. § 11. 1. Udom, ki mislijo, da se jim godi kri vica pri bolniški blagajni, je dovoljen ugovor na občni zbor. Ugovor je dovoljen le udom, ki so za občnega zbora izvršujoči udje društva. Razpust. § 12. V slučaju, da se "Ljubljansko prosto voljno gasilno in reševalno društvo" raz.ide,
-
21
-
preide bolniška blagajna v oskrb mestne občine ljubljanske. Občinski svet bo tedaj porabljal obresti bolniške blagajne v smislu § 32, društvenih pravil za bolne bivše ude "Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva." •
Določila za podporni sklad "Ljubljanskega prosto voljnega gasilnega in reševalnega društva". =
Ime, namen in sedež.
§ 1. 1. PodpornemLI skladu je namen , po možnosti podpirati onemogle, ostarele in za gasilni in reševalni posel nesposobne ude "Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega .in reševalnega društva." 2. To podpiranje nima značaja zavaro vanja za onemoglost, ampak je le neomejena bonifikacija udom za požrtvovalno delovanje v "Ljubljanskem prostovoljnem gasilnem in reševalnem društvu."
-
22
-
, 3. Podporni sklad, ki ima svoj sedež v Ljubljani, ni društvo zase, ampak je le del "Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva." 4. Sklad se zove: "P o d p o r n i s k l a d L j u b l j a ns k e ga p r o stovo l j n e g a ga s i l n e g a i n r eš e v a l n e g a d r u š tva." Sredstva.
§ 2. 1. Dohodki podpornega sklada so: a) neomejeni prispevki iz društvene blagajne, b) eventualni prostovoljni prispevki udov, c) darovi, podpore in drugi taki prispevki, namenjeni za ta sklad. 2. Visočino prispevkov iz društvene bla gajne - vpoštevajoč prihran�e - določa na odborov predlog občni zbor. Vodstvo sklada.
§ 3. 1. Podporni sklad vodi in oskrbuje kon stituirani odbor "Ljubljanskega prostovolj nega gasilnega in reševalnega društva", od nosno prvi društveni blagajnik. 2. Sklad je vsako leto pred občnim zborom zaključiti ter je o njem poročati na občnem zboru.
-
23
-
3. Društveni občni zbor je obenem tudi občni zbor podpornega sklada in dotična določila zmiselno veljajo tudi za ta sklad. Udje in izkazilo.
§ 4. 1. Podporni sklad je ustanovljen za iste onemogle in v službi pohabljene, podpore res potrebne ude "Ljubljanskega prostQvolj nega gasilnega in reševalnega društva" , ki so šest mesecev po definitivnem sprejemu udje društva. 2. Za izkazilo velja sprejemnica v društvo. 3. Iz društva izključeni ud z dnevom izključitve izgubi vse udobnosti podpornega sklada. Podeljevanje podpor. § 5.
1. Podpore podeljuje običajno vsako leto enkrat odbor "Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva" , med letom pa le v izrednih slučajih. Podpore so trajne ali začasne. 2. Za podpore se porabljajo v prvi vrsti obresti naloženih s'{ot, naložene svote pa le v izrednih slučajih. 3. Če nihče ne prosi podpore, je obresti plodonosno naložiti k drugim svotam. Odbor
-
24
-
sme nakazovati primerne podpore tudi bivšim, prostovoljno izstopivšim udom ali pa nji hovim ubožnim rodbinam, če to dopuščajo sredstva in razmere. Ugovor. § 6. Udom, ki menijo, da se jim godi. krivica pri podpornem skladu, je dovoljen priziv na občni zbor. Ugovor je dovoljen le udom, ki so za občnega zbora izvršujoči udje društva. Proti sklepom občnega �bora ni priziva. Razpust. § 7.
Če se razide"Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo" , preide pod porni sklad v oskrb mestne občine ljubljan ske, ki bo v smislu § 32, društvenih priJ.vil porabljala obresti podpornega sklada za one mogle in revne bivše ude "Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega dru štva" .
C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko je glasom razpisa z dne 14. januarja 1907, odobrilo.
št. 198/pr., pravila
Slovanska knjiĹžnica 6K M
B 6348 11111111111111 1 111 111 11111111 111111111111 11 66009015908