Lojze Lavrič 1914 - 1954
Kipar Lojze Lavrič se je rodil 4. junija 1914 v Črnem potoku ob hrvaški meji. Težaškemu delu na kmetiji in v gozdovih Gorskega kotarja njegovo šibko telo ni bilo kos. Med zdravljenjem na domači kmetiji je odkril svojo umetniško nagnjenost ob rezljanju lutk za domači oder. Uspehi so ga spodbudili k vpisu na rezbarski oddelek Dr žavne moške obrtne obrtne šole v Ljubljani (1936-1939)
Po zaključenem šolanju v Ljubljani, se je vpisal na Zagrebško Akademijo likovnih umetnosti, a je zaradi pričetka vojne, v letu 1941 končal le štiri semestre.
Umaknil se je domov v Črni potok. Delal je na pošti v Čabru in bil v sodelovanju z OF zadolžen za radio-relejno postajo
17. Oktobra 1943 se je pridružil drugim grafičnim delavcem v „Tinca baru“ na Goteniškem Snežniku
Med izdelovanjem propagandnih letakov
peÄ?atov
osnutkov, denarnih obveznic, ilustracij
partizanskega tiska
So umetniki našli čas tudi za svoje likovno izražanje
Poleti 1944 so se v Grafičnem ateljeju Centralne tehnike odločili izdelati prve partizanske lutke. Nekaj jih je imel Lavrič že pripravljenih, ostale pa je izrezljal po idejnih načrtih Nikolaja Pirnata
plesalka fašist
Nastopili so z igrico „Jurček in trije razbojniki, za katero je tekst napisala Alenka Gerlovič
Po koncu vojne je Lojze Lavrič na Ljubljanski likovni akademiji dokončal študij pri prof. Frančišku Smerduju in bil imenovan za profesorja likovne vzgoje.
Ob svojem pedagoškem delu je Lavrič našel čas tudi za umetniško ustvarjanje. Svoja dela je prispeval za spomenika
V Slovenski Bistrici
In Kočevju