Multifunkcionalost splošne knjižnice kot motivacija zaposlenim mag. Jelka Gazvoda
{
Knjižnica srce mesta: naši potenciali in motivacija. MKL, 25.5.2016
Multifunkcionalnost splošne knjižnice je vgrajena v temeljni zakon, po katerem delujejo knjižnice v Sloveniji:
nabava, hranjenje, predstavljanje in promocija gradiva posredovanje in uporaba gradiva storitve za uporabnike: vsebine za vse generacije in različne uporabnike vzgoja za branje in bralna kultura analogni prostor virtualni prostor prostor za kreativnost, igro in socialne stike . vseživljenjsko učenje, poučevanje za vsakdanje življenje spretnosti za uporabo informacijskih tehnologij povezovanje z drugimi sferami kulture
Knjižnica kot multifunkcionalna organizacija 2 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Ali je multifunkcionalnost tudi prihodnost knjižnic?
Ali je multifunkcionalnost knjižnic tudi prihodnost izobraževanja za knjižnične poklice?
Ali sodelovanje pri projektih in v različnih delovnih skupinah obogati strokovno delo vsakega zaposlenega v knjižnici in mu odpira dodatne opcije v razvoju njegove kariere?
Multifunkcionalni razvoj splošnih knjižnic 3 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Kaj prinaša zadnja sprememba slovenske knjižnične zakonodaje v zaposlovanje?
Ali se bodo kadrovski principi spremenili v smeri k pogostejšemu zaposlovanju diplomiranih bibliotekarjev?
Ali pa se bodo raje spremenili notranji pravilniki knjižnic, tako da bodo omogočali vključevanje ljudem, ki knjižnici prinašajo tudi druge vsebine?
Kdo bo v prihodnje „pravi“ bibliotekar? 4 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Dopolnitev knjižničnega zakona je sprejeta in čez nekaj let bo zelo zanimivo videti, ali bodo knjižnice popustile pred večjimi stroški zaposlovanja nebibliotekarjev in „zakonsko določenimi“ organizacijskimi težavami in se bo raznolikost izobrazbe zmanjšala. Ali lahko strokovno javnost prepričamo, da multifunkcionalnost splošne knjižnice pomeni tudi nujno zaposlovanje ljudi z različnimi izobrazbami in znanji, seveda skladno s cilji in vizijo knjižnice? IN JIH OBRAVNAVAMO ENAKOVREDNO! Knjižnica mora oblikovati kolektiv, ki bo sposoben izvajati vsebinsko različne storitve in vsakodnevne aktivnosti, ki potekajo z uporabniki, pa tudi razvijati nove.
Razmišljanje ob novih zakonskih določbah 5 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Knjižnica se vse bolj usmerja v neformalno izobraževanje ker ljudje potrebujejo dodatna znanja za vsakdanje življenje. Kdo so tisti, ki te vsebine v knjižnicah omogočajo in izvajajo? Koliko pri tem sodelujejo diplomirani bibliotekarji, koliko drugi bibliotekarji in strokovni sodelavci in koliko zunanji sodelavci? Ali je prevladujoča dejavnost zaposlenih v splošni knjižnici še vedno povezana s knjigo, informacijami in izposojo? Ali so v ospredju dejavnosti zaposlenih vse bolj dejavnosti vseživljenjskega učenja, obvladovanje tehnologije za pridobivanje informacij, izvajanje dejavnosti za prosti čas in sprostitev, umetniško ustvarjanje, igranje in druge kreativnosti?
Ali in kako bo potrebno dopolniti opise delovnih nalog strokovnih delavcev knjižnice?
Knjižnica kot center neformalnega poučevanja/mentorstva in (samo)učenja 6 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Kolikšen del zaposlenih se ukvarja z manj tipičnimi knjižničnimi deli? Katera znanja zaposleni potrebujejo, kako ta znanja pridobivajo in koliko jih netipično delo motivira? Koliko druga znanja prispevajo k razvoju strokovnosti in knjižnice kot institucije? Ali je v knjižnici mogoče napraviti poklicno kariero, ki človeka izpolnjuje in mu je v navdih?
Kaj vpliva na razvoj kariere zaposlenih v knjižnici? 7 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Prevladujoče dejavnosti v OE MKL
Bibliotekarji VII/1,2, + VI
Samo bibl. dela
Druge izobr. VII/2 + VI
Samo bibl. dela
Samo druga dela
2
1
1
0
0
KB
5 +2
0
8
0
0
KPV
7+2
+1
13 + 3
1
0
KOŽ
1+6
3
18
7
1
KJM
7+2
1
13 + 3
1
0
KŠ
8+2
5
9+1
1
0
2
0
7
46
11
76
10
1
42,5
?
0
0
?
Pionirska
SLK SKUPAJ KNJIŽNIČARJI
0
Porazdelitev strokovnih del v OE MKL
Prevladujoče dejavnosti v službah MKL SLUŽBA ZA RAZVOJ IN OBMOČNOST SLUŽBA ZA NABAVO IN OBDELAVO SLUŽBA ZA DELO Z UPORABNIKI SLUŽBA ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO SLUŽBA ZA PRAVNE IN SPLOŠNE ZADEVE SLUŽBA ZA LOGISTIKO IN VZDRŽEVANJE VODSTVO IN UPRAVA SKUPAJ
Število zaposleni h
Samo bibl. dela
Bibl. in druga dela
Samo druga dela
3+4
3
1
3
2 + 12 + 3,5
14
0
3,5
11 + 4
1
4
10
4
0
0
4
2
0
0
2
4
0
0
4
4
0
0
4
53,5
18
5
30,5
Porazdelitev strokovnih del v skupnih službah MKL
Kako najdemo sodelavce, ki lahko izvajajo različne vsebine za uporabnike? Ali zaposleni pokažejo svoja morebitna dodatna znanja in spretnosti in ali želijo sodelovati pri vsebinah, ki so izven klasične dejavnosti knjižnice, za katere »niso plačani«? Kaj jih motivira, da se lotijo dodatnega, drugačnega dela in kaj od tega pričakujejo? - raznoliko delo, timsko delo, spoznavanje sodelavcev, druženje, - uporaba drugega znanja, učenje, pridobitev novega znanja, - sodelovanje s subjekti zunaj knjižnice, spoznavanje drugih področij, - priznanje, pohvala, - morebitno napredovanje, drugo delovno mesto, - finančni učinek
Motivacija za vključevanje v različna dela 10 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Prav vsaka knjižnica ima možnost, da prepoznava znanja in razvija talente ter spodbuja inovativne posameznike, da svoja posebna znanja vključujejo v storitve knjižnice.
Zagotovljen mora biti vertikalni in horizontalni prenos strokovnih znanj ter prenos na naslednike, ki s svojimi znanji ponovno nadgrajujejo že doseženo.
Zelo pomembno je tudi, da je vodstvo knjižnice usmerjeno k podpori strokovnega napredka zaposlenih in jih ne ovira pri njihovih izobraževalnih ali kariernih iniciativah, četudi le-te segajo preko zidov knjižnice.
Prenos znanja med generacijami zaposlenih 11 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Katera posebna in zanimiva znanja smo doslej opazili pri naših zaposlenih? Opaženo:
Jeziki (slovenski, angleški, nemški, španski, italijanski, hrvaški, kitajski, znakovni, dvojezičnost) – poučevanje in prevajanje, lektoriranje, Književnost (vsaj dve priznani mlad. pisateljici), umetnosti, glasba, slikarstvo, razstave, gledališče, Zgodovina, filozofija, socialno delo, psihologija, družbene vede, primerjalna književnost, umetnostna zgodovina, tehnične in naravoslovne vede, matematika itd. Pedagogika, andragogika - otroci, vzgoja, seminarji za starše IKT aplikacije (e-učilnica, oblikovanje, založništvo, družabna omrežja, spletne aplikacije) Biblioterapija, otroci s posebnimi potrebami, učne težave otrok Šah, lončarstvo, taborništvo, naravna kozmetika, karierni coaching Kinologija, konjeništvo, meteorologija, vinarstvo Botanika, opazovanje ptic, metuljev, herbariji, vrtnarstvo Rock glasba, zborovsko petje Fotografija, film, snemanje, snemalna in predvajalna tehnika Športi (tek - maraton), potovanja, pohodništvo, planinstvo, borilne veščine, joga, potapljanje, navtika, ribištvo, jadralno padalstvo, Ročno ustvarjanje, ročna dela, oblikovanje, tehnika Humanitarna dejavnost, prostovoljstvo
Mestna knjižnica Ljubljana
Katera posebna znanja smo tudi namenoma razvijali pri naših zaposlenih? Znanja:
Javno nastopanje in retorika Hitro branje Pravljičarstvo in igranje Oblikovanje besedil in fotografija, digitalna obdelava fotografij Urejanje spletnih strani, Pravopis in lektoriranje Uporaba računalniških programov (Office, založniški programi, fotografske aplikacije, interno naročanje, Urbana, e-uprava, iskanje informacij v Cobissu) Družabna omrežja (FB, Twitter, Linkedin) IKT in e-aplikacije v uporabi v MKL Knjigoveštvo Vodenje sodelavcev
Mestna knjižnica Ljubljana
Kako največkrat uporabljamo znanja zaposlenih? Delo z gradivom za njegovo uporabo (nabava in izločanje, anotacije, priporočanje, razstave, bralni projekti, prireditve, pogovori z avtorji) Delo z uporabniki (informacije, svetovanje, izobraževanje, delavnice, kreativnice) Razvoj novih storitev za uporabnike in knjižnične strokovnjake Vseživljenjsko učenje
Menim, da znanj zaposlenih še ne uporabljamo dovolj uspešno. Zato poziv sodelavcem v MKL in zunaj nje, naj razmislijo o tem, katera uporabna znanja lahko ponudijo.
Ali znamo ta znanja uporabiti?
Kakšni knjižničarji torej želimo biti?
»Vsaka uspešna panoga potrebuje pozitivno poklicno mitologijo, drugače začne zamirati«, pravi Lenart J. Kučić, citirajoč ameriškega publicista Christopherja Steinerja (Delo, 3.1.2016).
Poklicna identiteta je v knjižnični dejavnosti že desetletja resnično »mitološko« naravnana, saj v številnih strokovnih delih doma in po svetu avtorji neumorno gradijo svoje kadrovske teorije na njenem altruističnem, podpornem, spodbujevalnem, celo humanitarnem značaju. In so celo ustvarili neko tipično podobo „knjižničarke“!
Veliko premalo pa v poklicno mitologijo vključujejo inovativnost, iznajdljivost, socialne veščine in znanja za uporabo informacijske tehnologije.
ČAS JE ZA NOVO KNJIŽNIČARSKO POKLICNO MITOLOGIJO!
Kakšni knjižničarji želimo biti? 15 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Kučić pravi tudi, da danes »vse manj državljanov verjame, da je mogoče z nadarjenostjo, obrtniško odličnostjo in etično doslednostjo karierno napredovati in hkrati izboljševati življenjske razmere v državi«. Verjamemo v to knjižničarji? Je mogoče, da je prav zaupanje v zgornjo ugotovitev (Z dodatkom, da v pozitivno poklicno podobo vključimo tudi strokovno odličnost!) tisto, kar naše poklicne kariere v številnih primerih naredi zelo osebno izpolnjujoče?
Razvoj kariere v knjižnici 16 Mestna knjižnica Ljubljana
15. junij 2016
Čeprav ne pri nas ne v mednarodnem okolju knjižničarji nismo poznani kot ljudje z dobrimi zaslužki, je vrednost naših karier drugačna. Verjeli ali ne, številni s(m)o v tem poklicu zelo zadovoljni s svojimi karierami. Kdor ni knjižničar, to težko razume.
Vrednost knjižničarske kariere