OSU številka 2, letnik 2, 2010 by Mestna knjižnica Ljubljana

številka 2 ‐ september 2010 izziirraannoo S ossttoojjnnoo U O nizirano Orrga rggaan ni mo čeennjjee Saaammostojno Uččenje

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

OSU je brezplačno elektronsko glasilo Središča za samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča, enoti Mestne Knjižnice Ljubljana. Izhaja praviloma tri krat v letu, v mesecih april, avgust in december. Izdajatelj Mestna knjižnica Ljubljana Središče za samostojno učenje Kersnikova 2 1000 Ljubljana 01/600 13 22 ssu@mklj.si www.mklj.si Avtorske pravice © Vse pravice pridržane. Prepovedano je reproduciranje in prepis celotne vsebine ali posameznih delov v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način brez predhodnega pisnega soglasja izdajatelja. Dovoljeno pa je za potrebe bralca spletno glasilo natisniti ali shraniti na svoj računalnik ter posredovati po elektronski pošti morebitnim zainteresiranim bralcem. Uredila Lektoriranje Oblikovanje Naslovnica Fotografije Letnik Številka Dostopno na spletnem naslovu Delovanje SSU sofinancira Nosilec projekta OSU

Melita Filo Tanja Kodela Melita Filo Rebeka Rodošek ©

Arhiv MKL II, 2010 2, september www.mklj.si Ministrstvo za šolstvo in šport RS Andragoški center RS

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee K KA AZ ZA ALLO O KAZALO ............................................................................................................................................................. 3 UVODNIK................................................................................................................................................................ 4 Ne pozabimo, da se na vsakem koraku učimo (Melita Filo) ........................................................................ 4 IZ STROKE ….......................................................................................................................................................... 5 Vrednotenje znanj, spretnosti in kompetenc (Metka Svetina)...................................................................... 5 … V PRAKSO .......................................................................................................................................................... 9 SSU NOVIČKAR (Melita Filo).......................................................................................................................... 9 Vabilo na čaj ................................................................................................................................................... 9 Središče za samostojno učenje se predstavlja ............................................................................................ 9 NOVO v Središču .......................................................................................................................................... 9 Predlagajte nova učna gradiva .................................................................................................................. 10 Udeleženec meseca...................................................................................................................................... 10 Uganka meseca ............................................................................................................................................ 10 Europass življenjepis praznuje 5 let (Špela Pogačnik Nose)....................................................................... 11 Nefiks (Staša Barbič) ........................................................................................................................................ 15 IZ PRVE ROKE: Izkušnje uporabnikov Nefiksa (Staša Barbič) ................................................................. 16 V SREDIŠČU: .................................................................................................................................................... 17 Neformalno in priložnostno učenje nekoliko drugače (Melita Filo) ......................................................... 17 Buča brez uča (Vlado Borštnik).................................................................................................................. 17 Rebeka Rodošek – ustvarjalka (Melita Filo)............................................................................................. 20 Neformalno pridobljeno znanje in kompetence (Anton Korelec)......................................................... 23 REPORTAŽA .................................................................................................................................................... 26 Utrinki iz poletnih računalniških delavnic (Melita Filo)........................................................................ 26 SSU V ŠTEVILKAH.......................................................................................................................................... 27 Pregled uporabe neformalno pridobljenega znanja v SSU Knjižnice Otona Župančiča (Tadeja Žele) .....27

Na obisku pri nas (Melita Filo) .................................................................................................................. 29 RAZISKOVALEC (Tadeja Žele) ..................................................................................................................... 30

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

U UV VO OD DN NIIK K N Nee ppoozzaabbiim moo,, ddaa ssee nnaa vvssaakkeem m kkoorraakkuu uuččiim moo Prvi septembrski dnevi so nakazali, da v deželo prihaja teta jesen. Tople, razigrane in nasmejane poletne obraze so zamenjali resnejši, zamišljeni in hiteči jesenski. Počasi se vse vrača v ustaljene tirnice, brezskrbne počitniške dni nadomeščajo šolske, službene in druge obveznosti, ki so bile med poletjem postavljene na stranske tire. Tudi mi smo poletni urnik nadomestili s polno odprtostjo in odprtih vrat pričakujemo vse uka željne, ki bi želeli svoje znanje obnoviti, nadgraditi ali se česa novega naučiti.

V teh dneh so nekateri prvič sedli v šolske klopi, drugi pa se ob pogledu na šolarje spominjamo svojih šolskih dni. V izobraževalnih institucijah, kot so osnovne šole, srednje šole, fakultete ipd., si pridobivamo formalno izobrazbo, ki je certificirana in nam služi kot temeljna podlaga za vključevanje na trg dela in v družbo. Ker smo na vseh področjih priča hitrim spremembam, pridobljena formalna izobrazba tempu teh sprememb ne more več zadostiti. Znanje, ki smo ga pridobili formalno, pogosto hitro zastara, zato se v ospredje postavlja zahteva po vseživljenjskem učenju.

Posamezniki se vse bolj zavedamo, da je vzdrževanje in nadgradnja znanj v današnjem času nuja. Trg dela in družba od nas zahtevata vedno nova in naprednejša znanja. Pomembno in zaželeno je, da smo v vsakem trenutku kompetentni in da se zmoremo prilagajati. Svoje znanje lahko nadgrajujemo v različnih neformalnih ter med oblikah izobraževanja priložnostnim in naključnim učenjem.

Učimo se na vsakem koraku, na delovnem mestu, v družinskem krogu, v prostem času… Skozi različne oblike učenja se osebnostno razvijamo, spoznavamo svoje interese in izkoriščamo svoje potenciale. Ker za neformalno, priložnostno ali naključno pridobljena znanja, spretnosti in kompetence ne dobimo certifikata, se neredko zgodi, da jih ne izkoristimo, saj nimajo formalnega družbenega priznanja.

V tokratni številki vam približujemo vrednotenje in evidentiranje znanj, spretnosti in kompetenc osvojenih v različnih oblikah neformalnega izobraževanja ter priložnostnega in naključnega učenja. Kot v članku Vrednotenje znanj, spretnosti in kompetenc, ki ga lahko preberete v poglavju Iz stroke, pravi Metka Svetina: »Takšno znanje, ki je »skriti zaklad«, ne sme ostati nevidno, zakopano. Umestiti ga moramo na ustrezno raven, podeljeni mu morata biti socialna in ekonomska vrednost.« Ne pozabimo, da se na vsakem koraku učimo! Beležimo svoja znanja!

Naj vas pot učenja vodi tudi v naše Središče za samostojno učenje. Novo šolsko leto odpira novo poglavje in vabimo vas, da ga tudi vi sooblikujete. Pridružite se mnogim, ki se samostojno učimo ter tako vzdržujemo in nadgrajujemo svoja znanja.

»Neformalni« in »priložnostni« pozdrav, Melita Filo □□ melita.filo@mklj.si

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee IIZ Z SST TR RO OK KEE … … V Vrreeddnnootteennjjee zznnaannjj,, sspprreettnnoossttii iinn kkoom mppeetteenncc Razvoj na znanju temelječe družbe, nove tehnologije in vse večja hitrost tehnoloških sprememb v povezavi s procesi globalizacije ne zahtevajo samo stalnega izboljševanja spretnosti in kompetenc prebivalstva, marveč vodijo tudi k vse večjim spremembam v izobraževanju in učenju, saj se radikalno spreminjajo odnosi med delom, zaposlovanjem, usposabljanjem in družbeno integracijo. Identitete in razmerja, značilna za tradicionalne industrijske družbe, se zdijo vse bolj vprašljiva. Močno je poudarjena težnja po individualizaciji, ki skrb za razvoj znanja in spretnosti vse bolj prenaša na posameznika. Hkrati so dokazila o pridobljenih znanjih in spretnostih vse pomembnejši dejavnik pri integraciji posameznika na trg dela in v družbo. Niso več pomembna zgolj dosežena leta šolanja ali raven/stopnja izobrazbe, marveč se vse bolj postavlja tudi vprašanje kakovosti pridobljenega znanja in spretnosti.

Vsa dosedanja preučevanja udeležbe odraslih v izobraževanju kažejo, da levji delež tega izobraževanja predstavljajo prav neformalne oblike. Njihovo udeležbo uravnavajo konkretne potrebe in interesi, ki so marsikdaj dokaj kratkoročni, pogosto omejeni tudi z realnimi možnostmi, ki jih določajo njihove trenutne vloge in aktivnosti. Izobraževanje in učenje, ki poteka izven formalnega izobraževalnega sistema in je mnogo manj regulirano, se lahko bolje in hitreje prilagaja tem potrebam in možnostim. Vendar pa izidi oziroma dosežki takšnega izobraževanja in učenja niso vedno vidni in zato tudi nimajo ustreznega družbenega priznanja, kar se med drugim zelo jasno kaže pri njegovem

vrednotenju pri vključevanju in napredovanju v sistemu formalnega izobraževanja. V večini držav je prehodnost na terciarno raven v sistemu izobraževanja še vedno praviloma pogojena z ustreznim spričevalom ali diplomo, pridobljeno v formalnem izobraževanju. Izobraževalni sistemi, ki omogočajo vključevanje v terciarno izobraževanje atipičnim študentom, so še vedno dokaj redki. Z nepriznavanjem neformalno pridobljenih znanj in kompetenc pa ne zgublja samo posameznik, marveč tudi družba, saj znanje ni v celoti izkoriščeno, lahko se izgublja ali pa podvaja, ko vztrajamo, da udeleženci izobraževanja sodelujejo v celotnem izobraževalnem programu.

Ne glede na to lahko ugotovimo, da prihaja v zadnjem obdobju prav na področju neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja do uvajanja inovativnih pristopov pri evidentiranju pridobljenih znanj, spretnosti in razvitih kompetenc ter njihovem preverjanju in ocenjevanju.

Andragoški center Slovenije je v obdobju 2005‐2007 sodeloval v mednarodnem Leonardo da Vinci projektu Delo kot vir znanja (Value of Work), katerega cilj je bil razviti in preizkusiti različne metode in orodja za ugotavljanje in potrjevanje usposobljenosti, pridobljene na delovnem mestu. 1 1

V večini držav, ki so v projektu sodelovale, so se osredotočili na

vrednotenje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja in spretnosti zaposlenih v bančnem sektorju; v Sloveniji pa smo v pilot vključili 15 kandidatk za pridobitev poklicne usposobljenosti Socialna oskrbovalka na domu. Gre za nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki je ni mogoče pridobiti v formalnem izobraževanju.

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee Proces vrednotenja je bil opredeljen kot večfazni postopek, v katerem so poleg kandidatov za pridobitev kvalifikacije in ocenjevalcev sodelovali tudi svetovalci, ki so kandidatom pomagali v procesu odkrivanja in samovrednotenja znanja, spretnosti in kompetenc, ter delodajalci – neposredni nadrejeni, ki so prevzeli naloge soocenjevalcev. Z vključitvijo delodajalcev se je v projektu želelo zagotoviti tudi večjo legitimnost vrednotenju.

Uporabili smo orodja in metode, namenjene konvergentnemu vrednotenju. Z njimi smo preverjali, ali kandidati zadostijo nizu vnaprej opredeljenih standardov kompetenc v poklicnem standardu in katalogu standardov znanj in spretnosti za PK Socialna oskrbovalka na domu.

Ključno orodje za ugotavljanje je bila zbirna mapa (kvalifikacijski portfolijo), v katero so kandidatke v procesu svetovanja – ta je v povprečju trajal 20 ur – vključevale različne vrste dokazil o doseženi formalni izobrazbi, delovnih izkušnjah, o udeležbi v programih neformalnega izobraževanja, referenčna pisma delodajalcev ter tudi njihovih uporabnikov. Temeljni dokument je bil življenjepis, njegovo pripravo pa so usmerjali svetovalci, ki so spodbujali kandidate, da so poleg opisa izobraževalne poti in drugih podatkov podrobno in reflektirano predstavili delo, ki ga opravljajo, delovno okolje in s tem povezane zahteve po znanju, spretnostih in kompetencah, za katere so menili, da jih imajo. Namen te metode je bil v prvi vrsti zagotoviti kandidatom boljši vpogled v obseg in raven doseženih kompetenc ter omogočiti samoocenjevanje, ki je bilo pomemben del procesa vrednotenja. Poleg priprave življenjepisa so bili v proces vrednotenja vključeni tudi vprašalniki za

samoocenjevanje in ocenjevanje z nadrejenim; priprava eseja, protokol o opazovanju na delovnem mestu ter zaključni intervju z ocenjevalci.

Kot drug primer dobre prakse lahko omenimo uporabo elektronskega portfolija v podporo procesu razvijanja ključnih kompetenc mlajših odraslih 2 v projektu Key Pal.

Tu nas je zanimalo, kako lahko elektronski portfolijo (v nadaljevanju eportfolijo) udeležence v programu PUM 3 podpira pri procesu usvajanja in vrednotenja temeljnih zmožnosti (kompetenc) in spretnosti 4 (za potrebe projekta je bila oblikovana preglednica temeljnih spretnosti, z njihovimi opredelitvami ter z opisom možnih načinov razvoja in prikaza posameznikove spretnosti s procesom oblikovanja portfolija). Prav tako nas je zanimalo kakšne so možnosti portfolija pri

Key Pal (2004‐2006) je bil mednarodni projekt, del programa EU

Grundtvig ‐ 1 , v katerem so poleg Andragoškega centra Slovenije sodelovali partnerji iz Švice, Nemčije, Velike Britanije in Francije. Koordinator projekta je bil Eifel – evropski inštitut za elektronsko učenje iz Pariza. Temeljni cilj projekta je bil ugotoviti možnosti in ustreznost vpliva, ki ga ima oblikovanje eportfolija na razvijanje in vrednotenje temeljnih zmožnosti pri mlajših odraslih brez srednješolske izobrazbe, ki so bili ciljna skupina projekta. Osrednja dejavnost projekta je bila poskusno uvajanje eportfolija v skupine mlajših odraslih v različnih učnih okoljih: mladinski centri, second chance šole. V Sloveniji smo projekt izvajali s 13 udeleženci in 9 mentorji iz 5 PUM‐ov. 3

Program PUM temelji na procesno‐razvojnem načinu oblikovanja

kurikuluma, saj je njegova temeljna metoda dela projektno delo, kjer je učenje osredinjeno na reševanje problemov. Program je grajen na predpostavki, da bodo vanj sočasno vključeni udeleženci različne starosti, z različnim prejšnjim znanjem, z zelo različnimi osebnimi cilji in pričakovanji. Zato na ravni kurikuluma ni mogoče opredeljevati enotnih standardov. Standardi programa so opredeljeni samo s cilji. Z njimi program določa mogoče ali pričakovane dosežke udeležencev. Te cilje lahko posamezniki dosežejo v različnem obsegu in različni kakovosti. Standardi so torej v celoti individualizirani. 4

Poudarek je bil na naslednjih temeljnih spretnostih: sporazumevanje

v maternem jeziku, sporazumevanje v tujem jeziku, IKT spretnosti, učenje učenja, podjetnost, zmožnost sodelovanja z drugimi.

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee podpiranju interakcije mlajših odraslih z drugimi ljudmi (npr. mentorji), ki jim pomagajo pri učenju ter kako, če sploh, proces oblikovanja eportfolija vpliva na ocenjevanje/vrednotenje dosežkov in na odnos mladih do tega procesa. Želeli smo tudi ugotoviti ali bo spremenjena paradigma ocenjevanja vplivala tudi na doseganje opredeljenih ciljev programa. Evalvacija pilota je pokazala, da so udeleženci morali pri pripravi eportfolija oziroma pri pripravi samopredstavitve kot ključne aktivnosti v eportfoliju uporabiti ali si pridobiti zelo različne spretnosti, kot so osnovna računalniška pismenost, izbira in uporaba elektronskih informacijskih virov, kot je internet, osnovno znanje za komuniciranje v tujem jeziku …

Ocenjevanje s pomočjo elektronskega portfolija je pripomoglo predvsem k razmišljanju o potrebnem in pridobljenem znanju, kompetencah in navadah. Tovrsten razmislek je bil narejen tako s strani mentorjev v programu kot udeležencev samih (razmislek v smislu evalvacije in samoevalvacije učnih aktivnosti in dosežkov). Elektronski portfolijo je omogočil tudi zbiranje in poimenovanje učnih dosežkov in njihovo ovrednotenje s strani udeleženca samega, mentorja in drugih udeležencev v pilotu. Njegova uporaba kot mehanizma za evidentiranje in vrednotenje učnih aktivnosti in dosežkov je med drugim vplivala tudi na spremembo namena ocenjevanja, ki ni bilo več v funkciji selekcije in primerjanja udeležencev med seboj glede na dosežen rezultat, ampak je prevzelo bolj vlogo povratne informacije, kar je pripeljalo v končni fazi do prehoda od sumativnega k formativnemu ocenjevanju učnih aktivnosti (procesa) in dosežkov. Sproten razmislek o učnih aktivnostih in

njihovo ustrezno evidentiranje je namreč povzročilo, da so udeleženci začeli spremljati lasten napredek, da so se učili ločiti pomembne od manj pomembnih dosežkov in samostojno načrtovati svoje učne aktivnosti, saj so s portfolijem dobili neposredno povratno informacijo o tem, katere cilje so že dosegli in katere je potrebno še doseči. S tovrstnim pristopom je postalo ocenjevanje individualizirano, prilagojeno vsakemu udeležencu izobraževanja, njegovim trenutnim pridobljenim znanjem, spretnostim in kompetencam.

Udeleženci v programu PUM so v evalvaciji izpostavili, da so s pomočjo elektronskega portfolija začeli odkrivati kdo so in kaj zmorejo. Uporaba drugačnega pristopa vrednotenja učnih dosežkov je omogočila oblikovanje njihove poklicne identitete kot družbene norme, ugotovili so, da vsak posameznik nekaj zna, pri čemer so začeli na ustrezen način vrednotiti tudi znanja, spretnosti in kompetence izven formalnega izobraževanja. Pred izkušnjo z uporabo elektronskega portfolija je namreč v njihovem prepričanju štelo le formalno znanje, neformalno pridobljenega znanja niso prepoznali in mu tudi niso pripisovali vrednosti. Spremenjena paradigma ocenjevanja je tako pripeljala do spoznanja, da ima vsakovrstno znanje v različnih kontekstih različno vrednost.

Tovrsten pristop spremljanja in vrednotenja učnih dosežkov je pri udeležencih povzročil, da so pričeli premišljevati o sebi in drugih – o drugih predvsem v smislu, kako ga vidijo in kaj od njega pričakujejo. Učne dosežke so pričeli sproti beležiti, o njih zbirati dokazila in se s tem tudi dodatno učiti. Udeleženci so tudi izpostavili, da so si z uporabo različnih pristopov vrednotenja

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee učnih aktivnosti in dosežkov razvili nekatere lastnosti, kot so: doslednost, vztrajnost, natančnost, samokritičnost.

Možnosti za neformalno pridobivanje znanj in spretnosti ter razvijanje kompetenc so danes neomejene, saj nas informacijsko usmerjena družba z njimi preplavlja. Takšno znanje, ki je »skriti zaklad«, ne sme ostati

nevidno, zakopano. Umestit ga moramo na ustrezno raven, podeljeni mu morata biti socialna in ekonomska vrednost. Zaradi navedenega je še kako pomembno, da je to v prvi vrsti na ustrezen način evidentirano.

□ Metka Svetina □ Andragoški center Slovenije

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

… … V V PPR RA AK KSSO O SSSSU U N NO OV VIIČ ČK KA AR R

Vabilo na čaj

Vabimo vas, da se nam v sredo, 22. 9. 2010, pridružite na čajanki ob dnevu odprtih vrat Središča za samostojno učenje v Mestni knjižnici Ljubljana. Družili se bomo tisti, ki se samostojno učimo in tisti, ki bi to še želeli. O samostojnem učenju boste med sproščenim klepetom iz prve roke izvedeli vse, kar vas zanima, in lahko sami preizkusili učna gradiva.

Predstavili vam bomo naše Središče in samostojno učenje, odgovorili na vaša vprašanja, hkrati pa boste lahko preizkusili tudi multimedijska gradiva za samostojno učenje tujih jezikov.

Pridite in nas spoznajte!

Pričakujemo vas med 15.00 in 19.00 uro v 1. nadstropju Knjižnice Otona Župančiča.

NOVO v Središču

Vljudno vabljeni. Veselimo se vašega obiska!

Radi spoznavate nove kulture? Vas zanima učenje tujih jezikov? Bi se radi naučili kakšnega bolj »eksotičnega« jezika, pa zanj ni tečaja, ali pa je tečaj predrag? Vas zanima arabščina, mogoče švedščina, ali norveščina? Je morda eden izmed naštetih jezikov ravno tisti, ki se ga želite že od nekdaj naučiti, pa ga še niste imeli možnosti spoznati?

Središče za samostojno učenje se predstavlja

Vsi, ki bi radi spoznali organizirano samostojno učenje in tisti, ki bi radi za tovrstno obliko izobraževanja navdušili svoje znance in prijatelje, nas v Tednu Mestne knjižnice Ljubljana obiščite:

 v ponedeljek, 20. 9. 2010, med 15.00 in 18.00 uro, v Knjižnici Šiška, Trg kom. Staneta 8 in  v četrtek, 23. 9. 2010, med 9.00 in 12.00 uro, v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, Tržaška cesta 9b.

Zbirka gradiv za slednje jezike je zdaj razširjena.

Pridite in preizkusite.

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

Predlagajte nova učna gradiva

Udeleženec meseca

V Središču za samostojno učenje bomo dopolnili zalogo gradiva, namenjenega samostojnemu učenju. Ker želimo, da bi bila gradiva za vas kar najbolj koristna in čim bolj uporabna, vas vabimo, da s svojimi predlogi in željami sooblikujete nabavo novih gradiv. Vaše predloge bomo sprejemali v Središču za samostojno učenje med 16. septembrom in 15. oktobrom. Zaupajte nam, po kakšnih vsebinah bi želeli poseči, pa vam niso na razpolago, izpostavite vsebine, za katere menite, da so zdajšnje zaloge pomanjkljive, ali predlagajte konkretno gradivo.

Najbolj priden med pridnimi aktivnimi udeleženci samostojnega učenja si ob koncu meseca prisluži naziv Udeleženec meseca. V aprilu je ta naziv pripadel Tatjani Perković, v maju Mileni Kunstelj, v juniju Olgi Kokol, v juliju Mileni Poglajen, v avgustu pa se je ženski družbi pridružil še moški Udeleženec meseca, Sedin Salašević. Udeleženci meseca prejmejo simbolično nagrado.

Pridružite se nam pri samostojnem učenju, nabirajte znanje in morda boste ravno vi naslednji Udeleženec meseca.

Uganka meseca

Vaše predloge bomo preučili in se potrudili, da bomo upoštevali različne interese in dokupili raznolika gradiva, ki bodo služila kot dober učitelj na vaši poti do novih znanj.

Od aprila do avgusta je bil žreb naklonjen naslednjim reševalcem mesečne uganke, ki so si prislužili knjižno nagrado:  Marica Rožič (v aprilu),  Milena Poglajen (v maju),  Rebeka Rodošek (v juniju) in  Dana Batić (v julij/avgustu).

Nagrajencem še enkrat čestitamo. Tisti, ki vam sreča tokrat ni bila naklonjena, pa vabljeni k nadaljnjemu sodelovanju! □ Novičke zbrala Melita Filo □

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee EEuurrooppaassss žžiivvlljjeennjjeeppiiss pprraazznnuujjee 55 lleett Pobuda Europass, s katero je Evropska komisija poskušala poživiti pomen vrednotenja kompetenc v kontekstu vseživljenjskega učenja, je praznovala letos peto obletnico delovanja. Pet dokumentov, s katerimi se posameznik lahko predstavi delodajalcu, je v tem času na slovenskih tleh doživelo precej različen sprejem, najboljšega pa gotovo Europass življenjepis. Življenjepis, ki ga uporabniki lahko izpolnijo tudi neposredno na spletu, vsako leto skokovito narašča.

Različen sprejem in postopna uveljavitev vsakega od njih je verjetno posledica heterogenosti v smislu dostopnosti, prepoznani uporabni vrednosti in pa načinu vključevanja v trg dela. Širokemu krogu uporabnikov najbolj dostopna sta Europass življenjepis in Europass jezikovna izkaznica, vzorčni predlogi za samovrednotenje, ki sta prosto dostopni na spletu (www.europass.si in http://europass.cedefop.eu.int). Njuna uporabna vrednost temelji na že pripravljeni sistematični in domišljeni zgradbi, ki omogoča pregledno predstavitev pridobljenih znanj in izkušenj, pri čemer ni zanemarljiva niti njegova evropska dimenzija (vzorčna predloga je na voljo v vseh evropskih jezikih). Hkrati pa uporabnika spodbuja k formuliranju področij, na katerih je še posebej podkovan, vešč, ali če uporabim strokovno bolj tehten izraz, kompetenten. Tako življenjepis kot tudi jezikovna izkaznica (namenjena samovrednotenju zgolj jezikovnih znanj) dajeta velik poudarek tudi neformalno pridobljenemu znanju. Posameznik naj bi iz svojih življenjskih izkušenj, tako učnih, delovnih ali pa prostočasnih, poskušal izluščiti tiste spretnosti, ki jih določeno delovno mesto zahteva. Europass

življenjepis tako na primer pri navedbi preteklih delovnih izkušenj posebej izpostavlja glavne naloge in pristojnosti, pri navedbi izobraževanja sprašuje po glavnih predmetih/ pridobljenih znanjih in kompetencah, v zadnjem delu pa še o socialnih, organizacijskih, tehničnih, računalniških, umetniških in drugih znanjih in kompetencah. Europass življenjepis tako odpira polje samorefleksije, ki naj bi posamezniku omogočila, da svoja znanja projicira v želeno delovno mesto, delodajalcu pa, da ta znanja lažje prepozna. V tem smislu je posebej zanimiva tudi rubrika Zaželena zaposlitev/zaželeno poklicno področje, ki poskuša posameznika osredotočiti ne le na poklicni profil, ki si ga je izoblikoval do trenutka, ko življenjepis izpolnjuje, temveč ga izziva, naj opredeli svoje poklicne cilje ter tako smelo zastavi svoj prihodnji razvoj.

Navedeni poudarki so za uporabnike večinoma novi – kako na primer opredeliti socialne kompetence? Kako svoje nezavedno znanje spremeniti v eksplicitno? Gre za izziv, na katerega ni enoznačnega odgovora. Nekaj namigov lahko bralec dobi v navodilih za izpolnjevanje, ki so, poleg vzorčnih predlog, dostopni na zgoraj omenjenih spletnih naslovih. Za bolj prefinjene odgovore pa se bo moral potruditi vsak sam. Na delavnicah, na katerih poskušamo ponazoriti to problematiko, se lotimo vaj za oblikovanje samopodobe – šele spoznavanje sebe namreč omogoči ozaveščanje svojih osebnih lastnosti, vrednot, želja, motivacije … ki so za uspešen zaposlitveni razgovor vsaj toliko pomembni kot formalna izobrazba. Kot primer lahko služi naslednja vaja 5 , ki se 5

T. Ažman, M. Beltram, Z. Butkovec Gačnik, V. Frančeškin, A.

Petrovič, G. Rostohar, B. Rupar: Načrtovanje in vodenje kariere: priročnik za poklicno orientacijo v srednjih šolah, Ljubljana: ZRSŠ, 2005, s. 48‐50.

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee izvaja v dveh etapah: najprej poskušate ovrednotiti svoje sposobnosti, spretnosti in veščine, nato pa jih argumentirano povežite s svojimi osebnimi zanimanji.

VAJA

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee VAJA

Definicije kompetenc, kjer gre načeloma za kombinacijo znanja in sposobnosti za uporabo le‐tega, so številne, našo situacijo pa najbolje ilustrira definicija kompetence kot sposobnost posameznika, da se uspešno sooča z zahtevami delovnega in socialnega okolja 6 . Gre torej za to, da naj bi posameznik v osebni predstavitvi prikazal svoje kompetence v vsej svoji kompleksnosti, ki nastane kot posledica načrtovanega učenja, organiziranih aktivnosti, pa tudi osebnih lastnosti, ki se s temi dejavnostmi krepijo in profilirajo.

Medtem ko ima Europass življenjepis ambicijo, da zajame posameznikov profil celostno, se jezikovna izkaznica osredotoča na jezikovna znanja, zato je primerna za delovna mesta, kjer imajo znanja jezika večjo težo, na primer za mednarodna podjetja, mednarodne projekte ipd. Samoevalvacijo jezikovnih znanj, ki temelji 6

Povzeto po: J. Muršak… [et al.]: Neformalno izobraževanje odraslih:

nova možnost ali zgolj nova obveznost, Ljubljana: Pedagoška Fakulteta in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2006, s. 14‐16.

na šeststopenjski samoocenjevalni letvici, so pripravili strokovnjaki Sveta Evrope. Stopnje A1, A2, B1, B2, C1 in C2 se postopoma uveljavljajo tudi v jezikovnih šolah in pri poučevanju tujih jezikov, kljub temu pa velja opis stopenj v primeru prijave na delovno mesto pripeti izpolnjeni jezikovni izkaznici/življenjepisu, saj nekateri z njimi še niso dobro seznanjeni. Vključevanje neformalnih in priložnostno pridobljenih znanj pa je zlasti poudarjena z rubriko Jezikovne izkušnje, v kateri je prostor za nenačrtovane učne izkušnje, ki lahko segajo od preživljanja počitnic v tujini, prebiranja tuje literature, obiskovanja tujejezičnega govornega področja iz teh ali onih razlogov in podobno – pri izkušnji, ki jo je vredno vključiti, ne šteje formalnost načina ali zaključek pridobivanja znanja, temveč relevantnost – uporabna vrednost pridobljenega znanja. Vendar pa uporaba jezikovne izkaznice niti od daleč ne dosega uspeha Europass življenjepisa. Dokaj skromna uporaba ne le v Sloveniji, temveč tudi drugih evropskih državah pa lahko

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee kaže marsikaj, med drugim tudi to, kolikšen pomen pripisujemo jezikom v sicer načeloma večjezični Evropi.

Ostale tri Europass dokumente izdajajo pristojne ustanove za formalne ali pa vsaj v večji meri formalizirane učne izkušnje. Kljub temu bi izpostavila še pomen potrdila Europass mobilnost za priznavanje neformalnega znanja: potrdilo, ki ima funkcijo priporočilnega pisma za delovne in učne izkušnje, pridobljene v tujini, je mogoče pridobiti tudi za manj strukturirane učne izkušnje, pod pogojem, da ima posameznik v matični državi ustanovo pošiljateljico, v ustanovi gostiteljici v tujini pa vnaprej določenega mentorja, s katerim je opredelil čas in vsebino učne izkušnje. Srce tega dokumenta je zapis opravljenih delovnih nalog ter pridobljenih kompetenc, nad kakovostjo tega zapisa pa naj bi poleg udeleženca skrbela tudi oba mentorja.

Zadnja dva Europass dokumenta, priloga k spričevalu in priloga k diplomi, ki se izdajata ob koncu formalnega izobraževanja, skupaj s spričevalom oziroma diplomo precej manj podpirata beleženje neformalno pridobljenega znanja. Kljub temu pa je v prilogo k spričevalu, ki je v slovenskem šolskem prostoru doživela precej pozornosti, mogoče vnesti posebne dosežke, ki niso del formalnega izobraževanja.

Namen Europass dokumentov, ki so bili sprva zasnovani kot zbirna mapa, je povečati ne le zaposljivost posameznikov, temveč tudi njihovih kompetenc za samovrednotenje, vključno z vrednotenjem neformalno pridobljenih znanj. V enotni grafični podobi, ki jo ponujajo dokumenti, pa mora vsak posameznik poiskati svoj glas, svojo noto, svojo – celostno podobo.

□ Špela Pogačnik Nose □ Nacionalni center Europass – Center RS za poklicno izobraževanje

Zagotovite si svoj plakat s čudovito ilustracijo Mojce Sekulič Fo!

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

N Neeffiikkss Nefiks je projekt Društva mladinski ceh, ki poteka od leta 1999. Z njim želimo mlade osveščati o pomembnosti neformalnega izobraževanja in beleženja neformalno pridobljenih znanj. V ta namen smo razvili knjižico Nefiks, ki je namenjena beleženju vseh znanj, izkušenj, kompetenc, ki jih človek pridobi izven šolskega sistema. Projekt smo nadgradili s portalom www.talentiran.si, čigar namen je spodbujati mlade, da bodo začeli o svoji karierni poti razmišljati dovolj zgodaj, da se bodo odločali za različne neformalne aktivnosti in si posledično večali zaposljivost.

Nefiks je bil prvotno namenjen predvsem mladim od 14 do 30 let, vendar pa je uporaben za vse ljudi, ki se v življenju neformalno izobražujejo in želijo svoje pridobljeno znanje beležiti (npr. brezposelni, upokojenci itd.).

Vanj se vpisuje neformalno pridobljeno znanje iz šestih področij:  pridobivanje znanj z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom na projektih,  pridobivanje znanj z delom,  pridobivanje znanj v organiziranih oblikah izobraževanj,  pridobivanje znanj na taborih in s prostovoljnim delom,  pridobivanje znanj v tujini,  ostali načini pridobivanja znanj.

svojim članom izdati potrdilo o udeležbi, lahko to enostavno stori v e‐Nefiksu.

Zakaj uporabljati Nefiks in vpisovati vanj?  Vse neformalno pridobljeno znanje je sistematično zbrano, ovrednoteno in potrjeno na enem mestu.  Vpis predstavlja potrdilo o pridobljenih znanjih s strani delodajalcev.  E‐Nefiks omogoča avtomatsko sestavljanje življenjepisa (in nadaljne portfolije) in izpis liste kompetenc, ki jo lahko oseba odnese na razgovor za zaposlitev ali pošlje v prijavi na zaposlitev.  Gradnja kariere že v času rednega izobraževanja: Nefiks s sistemom 8 ključnih kompetenc omogoča mladim lasten pregled nad tem, katero znanje že imajo in kaj še morajo osvojiti ali dopolniti, da bodo bolj zaposljivi.  Osebnostni napredek: vsi vpisi v Nefiks spodbujajo, da se ljudje še naprej izobražujejo (koncept vseživljenjskega učenja), ob prelomnicah, kot so izbira študija ali konec študija pa olajšajo prehod in pomagajo pri odločitvi.  Z vpisi v Nefiks mladi lahko dokazujejo neformalno pridobljeno znanje na vseh fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani, v pomoč pa je lahko tudi pri dokazovanju obveznih izbirnih vsebin v srednjih šolah.

Nefiks je vsestransko uporaben tako za posameznike kot tudi za organizacije. Posameznikom pomaga, da osmislijo svoje neformalno pridobljene izkušnje in jih vidijo kot naložbo v prihodnost. Organizaciji Nefiks pomaga pri pisanju potrdil o udeležbi na različnih dogodkih, neformalnih izobraževanjih, tečajih. Če želi

Več informacij o Nefiksu: Društvo mladinski ceh‐ Zavod Nefiks telefon: 01/427 71 40 e‐pošta: info@nefiks.net www.talentiran.si

□ Staša Barbič □ Društvo mladinski ceh‐ Zavod Nefiks

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee IIZ Z PPR RV VEE R RO OK KEE:: IIzzkkuuššnnjjee uuppoorraabbnniikkoovv N Neeffiikkssaa Nefiks se mi zdi super, ker vanj beležim svoja neformalna znanja in imam to kot ʺdokazʺ, da sem to dejansko počela oz. ta znanja osvojila. Želim si, da bi ga začela uporabljati že prej (na začetku študija), ker je Nefiks odličen za pregled, kje sem dejavna in kje bi lahko še dogradila svoja neformalna znanja. Uporabljam ga, ker verjamem, da mi bo to koristilo pri iskanju zaposlitve.

□ Ana, študentka socialnega dela □

V svoj Nefiks sem vnesla že kar nekaj svojih obštudijskih aktivnosti, med katerimi prevladuje opravljanje študentskega dela. Nefiks me na ta način opozarja na moje »nabrane« izkušnje, za katere upam, da bodo upoštevane tudi pri iskanju zaposlitve v prihodnosti.

□ Lea, študentka analitske politologije □

Nefiks mi je zelo všeč, saj mi omogoča, da imam na enem mestu zbrane vse izkušnje, ki sem jih pridobila z različnimi deli, ki sem jih opravljala prostovoljno ali preko študentskega servisa. Upam pa, da bodo nekoč delodajalci pri izbiri kandidatov za zaposlitev to tudi res upoštevali.

Ko grem na razgovor za službo ali za kakšen projekt, vzamem Nefiks s seboj in ga skupaj z življenjepisom pokažem delodajalcu. V šestih letih sem zbrala že veliko vpisov različnih dejavnosti, ki sem jih izpeljala v mojih študijskih letih. Vsem, ki uporabljate Nefiks, svetujem, da vpisujete sproti, ter seveda čim večkrat ponosno pokažite, kaj vse ste naredili.

□ Martina, absolventka pedagoške fakultete □

□ Klavdija, študentka socialnega dela□

□ Staša Barbič □

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee V V SSR REED DIIŠŠČ ČU U:: N Neeffoorrm maallnnoo iinn pprriilloožžnnoossttnnoo uuččeennjjee nneekkoolliikkoo ddrruuggaaččee

»To, kar vemo, je kapljica; to, česar ne vemo, je morje.« (Isaac Newton) Svojo radovednost in željo po znanju lahko uresničimo v različnih neformalnih oblikah učenja, lahko se učimo na različnih tečajih, v organiziranih oblikah samostojnega učenja, študijskih krožkih ... Velikokrat pa se učimo priložnostno, ob gledanju kakšne oddaje, obisku razstave, branju članka v reviji ali pa povsem naključno, v različnih situacijah, ki se jih ponavadi niti ne zavedamo. Tokrat v središče postavljamo tri udeležence, ki vsak na svoj način izražajo to, kar so v neformalnih in priložnostnih oblikah učenja pridobili. Vlado se predstavlja skozi zgodbo, Rebeka skozi slike, Anton pa skozi razmišljanje. Spoznajmo neformalno in priložnostno učenje nekoliko drugače.

Melita Filo □□

Buča brez uča

zraven pa se na vsa usta smejali, da so jih trebuščki žgečkali. Seveda so starši imeli opravila, da so lahko sebi ter malim bučkam napolnili želodčke, male bučke pa so hodile v šolo. V šoli so vedno komaj čakale na zadnjo uro. Uro, ki je bila čas igre. Takrat so brž hitele na igrišče in občudovale barve, ki so jih imele. Zaživele so kot lučke. Bolj kot so norele bučke, bolj so sijale. Bile so čudovite, in med igro so butale z glavami, da so barve in smeh bliskali v višine kot mavrica. Barve so jih božale in bučke so s pogledi te dotike vračale najbolj mavrični in sijoči bučki.

Tam nekje na drugem koncu sveta se je veselo živelo v majhni vasici, ki je imela svoj potok, svoj zabavni travnik in lep zelen gozdič. V tej vasici je od nekdaj prebival rod buč. To ni bil rod čisto navadnih buč, ki jih vidite na trgu. Te so nosila majhna, drobna telesca in na sredi velike glave so imele samo eno oko. Bilo je večje in namenoma izbuljeno, da so lahko videle v vse smeri. Buče so bile različnih barv: rdeče, modre, zelene, rumene, vijolične, vseh barv, kar se jih lahko spomnite, a nobena ni bila samo ene barve. Te so se prenašale iz roda v rod, zato je vsaka dobila barve staršev in z mešanjem teh se je ustvarilo mnogo novih. Bile so lepe. Bile so lepše od princesk, ovitih z zlatom in barvami celega sveta. Živele niso nič drugače, bilo je kot pri nas. Rade so puščale čas veselju in takrat so očki ter mame buče skupaj z bučkami radi noreli po zabavnem travniku, se prerivali in spotikali, da so smešno padali in se smejali. Še bolj zabavno je bilo, ko so nabrali zemljo in delali potičke, si jih potem nagajivo podirali,

Najmlajša bučka je te poglede čutila in nežno drsenje le teh po njenem telescu jo je zamaknilo v ples. Ročice so ji rinile v nebo, životek pa se je vrtel v vrtincih ugodja. Letela je, kot še nikoli. Po pouku, na poti domov, jo je občutek letenja vznemirjal in miže ga je vabila nazaj. Uživala je. Domov jo je odnesel veter in domača vrata so se ji odprla sama. »Živ žav bučkica«, jo je nagovorila mama, a ta je miže letela v svojo

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee sobo. Vrtinec jo je položil v posteljo in stiskaje oko je odplesala v sen. Tudi v snu je letela in ko se je zbudila, si je zaželela leteti neprestano. Odločila se je, da miži za vedno. Odletela je. Čas je mineval, bučka je mižala, a starše so vse bolj stiskale skrbi. Minili so tedni, bučka pa je mižala. V vasi je skrb zaneslo v vse hiše in o njej so začeli govoriti naglas. Nemir je naraščal in poklicali so Glavarja buč. Živel je sam, na vrhu vzpetine ob vasi, s pogledom na življenje, kjer je kalil svoje znanje. Slišal je glas in že je hodil v vas.

Pričakala ga je tiho štrleča množica in Glavar je pokimal v pozdrav. Zbrani so bili vsi razen bučkice, ki je na zabavnem travniku zadovoljna vdihavala svežino dneva. Buče so se razmaknile in počasi je nadaljeval pot. Šel je mimo zabavnega travnika in se ustavil pri potoku. Počepnil je, se z roko dotaknil vode, malo poigral in čakal. Čakala je tudi množica. Nestrpno je čakala trenutka, da se Glavar usede pod najstarejše drevo in spregovori. Dan je mineval, buče so štrlele, štrlele v noč, medtem, ko so male bučke zaspale. Zgodilo se je. Glavar je zapustil potok in odšel k najstarejšemu drevesu. Udobno se je namestil in začel vdihovati glas modrosti. Okoli njega je tišina napeto čakala. Vdihoval je, vdihoval močno, vdihoval vse močneje. Iz njega je začelo rahlo grleti. Potem pa, kot bi vzletali metulji, je glas začel tiho in nežno lesti iz njegovih ust. Iz ust se viti v krošnjo drevesa in skozi krošnjo preroško k zvezdam. Za hip mu je omahnila glava, se postavila pokonci, a oko je nemočno zrlo v množico. Ta, še vedno nepremična, je zdaj z nemirno slutnjo zrla nazaj. Gledali so se. Tišina je mrzla lezla po obrazih buč, Glavarju pa se je oko zaprlo. Odgovora ni bilo. Noč je pogoltnila vas.

Zjutraj, ko se je narava začela komaj prebujati, je bučkica že letela po zabavnem travniku. Sonce se je raztegovalo po vasi in vse speče hitelo nagovarjati s toplino novega dne. Prvi se je zbudil Glavar in glasno je zazvonil v jutro. Buče so v polsnu zapredle z ušesi in vedele, da jih čaka odgovor. Zdaj že vse budne, so zopet tiho čakale. Naenkrat pa :«Čarovnica Čopička!« je zadonel njegov glas. Buče so otrdele. Poznale je niso, a o njej so že slišale. Zgodbo o čarovnici je nosil vsak rod. Ta zgodba je buče kot megla ovijala v skrivnostni hlad. Slišale so, da vsako noč, ko se luna zredi v hlebec, čarovnica čara in leti. Držal jih je strah, a vendar so komaj čakale, da se megla spusti. Glavarjev klic je odneslo z vetrom.

Proti večeru je čarovnica Čopička prišla v vas. Buče so jo pričakale, a tokrat ne zbrane v množici. Skrite za svojimi hišami so previdno kukale. Videti ni bila nič posebna. Plašč, ki ni bil zapet, je visel do tal in čez hrbet je imela obešeno ogromno culo, ki je visela skoraj do tal. Čopička je stopala naprej. Šla je proti Glavarju, kot da bi vedela, kje jo čaka. Buče so se opogumile in ji sledile. Snidenje dveh skrivnostnežev ni bilo več kot pogled v oči. Nato sta se oba obrnila v svojo smer in molčala. Buče so zopet štrlele. Noč je začela zevati nad vasjo, luna se je začela že zibati in male bučke so zaspale. Glavar in Čopička sta se spogledala, molčala, čeprav se je zdelo, da besede okoli njiju kar brenčijo. Glavar je stopil prvi, za njim Čopička, potem pa v gosjem redu buče. Ustavili so se pred bučkino hišo. Iz vrste sta skočila njena starša in hitela odpirat vrata. Zdaj je prva vstopila čarovnica Čopička, za njo Glavar, potem starši in ostale buče, vse do bučkine sobe. Čarovnici so iz žepov plašča vzletele kresničke in osvetlile prostor. Postavila se je

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee pred bučko in iz ogromne cule začela vleči čarovniške pripomočke. Na tla je zložila nešteto steklenih čašic in jih odprla. Vsebino je stresla po tleh ter jo začela divje mešati. Mešala je kot nora, dokler mešanica ni postala zlate barve. Z njo si je napolnila roke in začela mazati bučkino oko. Na nekaj mestih se je bilo oko že zaraslo, zato je tam še posebej obložila z barvo. S sredincem levice je začela krožiti nad očesom, se mu približala in začela mešati barvo okoli očesa. Začela je govoriti: »Z barvo mažem, oko pokažem, z barvo zlato, oko naj rata!« Ponavljala je vse glasneje: »z barvo mažem, oko pokažem, z barvo zlato, oko naj rata!«, ko se je barva naenkrat spremenila v vodo in zlila z bučkinega obraza. Buče v sobi so začele medleti. A že hip, ko so te z očesi komaj še lovile in dihale dogodek, je čarovnica le obupano štrlela. Skoraj omedlevico v sobi je zdaj dopolnila nemoč, saj bučka ni odprla očesa. Čarovnica in Glavar sta se spogledala. Bilo je tiho. Noč, ki je še vedno zevala nad vasjo, je zgubila luno in vas je pogoltnila tema.

Jutranji žarki so se skozi okno dotaknili bučke in se presvetlili v njen spanec. Bučka se je zavila še močneje in odneslo jo je globlje. Toplina, ki je objemala njen spanec, se je začela igraje izmikati in jo vabiti v še globlji sen. Risani sen je zaživel v nepozaben ples. Plesali sta v poldan, ko se je bučka začela prebujati. Z obema ročicama si je pomencala zaprto oko in v pozdrav jutru je skočila iz postelje ter odletela naravnost proti zabavnemu travniku. S toplino sta se zopet našli, se strastno objeli in zaplesali. Plesali sta dneve in noči, plesali v noč, ki je luno rodila v hlebec. Leteli sta na vrh in še višje, proti zvezdam ju je neslo. Bili sta daleč, potem pa so krila toplini in bučki začela ugašati. Teža je bučko vrnila k zemlji.

Bučki je oko ostalo zaprto in tudi v vasi se ni nič spremenilo. Bučka je še naprej hodila v šolo, a zdaj se zadnjo uro ni mogla več igrati z ostalimi bučkami. Zato je hodila na konec zabavnega travnika in se žalostila. Življenje je teklo naprej, bučka pa je žalostna dneve prečepela na travniku in čakala čarovnije, da spregleda. Bolečina je minevala počasi in travniški dnevi so se otožno vlekli. Razvlečeni so se prebijali skozi puščavo bučkinih muk in tudi oni čakali.

Sprva bučka ni opazila, a sem in tja so se skozi njene puste misli vrinile različne travniške zgodbice. Včasih je slišala pasti kak sadež z veje, drugi dan je slišala petje ptic, brenč žuželk ali pa jo je oplazil piš vetra. Bučki je začela ta družba ugajati. Zdaj njene misli niso bile več osamljene. Zvoki narave so začele delati misli lepše, zato je vse več prijateljevala z naravo. Zdaj je bučka med poukom komaj čakala, da steče na zabavni travnik in se druži z govorico narave. Takrat so ji sadeži, ki so zapuščali rodno vejo, ustvarjali godbo medenih tolkal. Poznala je že jezik čebel in znan ji je postajal tudi jezik hodečih žuželk. Še muhe so ji lepo zvenele in se jih ni otepala. Žvrgoleti je znala kot ptice in govorico vremena je znala na pamet. Razlikovala je vetrove in takoj je začutila njihovo smer. Ko so oblaki skrili sonce ter začeli močno pritiskati k zemlji, je takoj zavohala dež. Takrat je komaj čakala, da jo kaplje zmočijo in oblečejo v mehkobo svile. Njeno življenje je začelo postajati živo in zopet je letela, le da zdaj z naravo. V vasi so bili veseli, čeprav so nekatere buče sem in tja še vedno zmajale z glavo. Potem pa se je nekega dne začel bučki na mestu očesa prebujati cvet. Rastel je in postal najlepši cvet. Bil je vseh barv in ko se je komu v vasi zahotelo spočiti oči, je cvet videl v barvi tišine in navdiha. Čas je mineval. V vasi so

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee hvaležno živeli po svojih navadah, bučka pa je čas preživljala na zabavnem travniku, obdana z zakladi narave. Zdelo se je, da je na govorico buč čisto pozabila, a ne zares. Še vedno je rada spregovorila z njimi, a govorica narave ji je bila ljubša. Zdela se ji je prava. Bila je govorica, ki jo je neprestano oživljala z ljubeznijo in veseljem. Posebej so jo zabavale čebele, ki so priletele na njen cvet ter jo žgečkale z nogicami. Smeje jim je nastavljala svoj nektar, one pa so ji brenče šepetale skrivnosti narave. Dnevi so uglašeno tekli naprej in ni vedela, da je spoznala že skoraj vse skrivnosti.

Kot ponavadi, je bučka sedela na zabavnem travniku in se družila z naravo. Z drevesa je slišala pasti hruško in njen pristanek ji je domače zabobnel. Čebele so obletavale njen cvet in ptice so polnile zrak. Znova je slišala pasti sadež z drevesa. Jabolko je topo plosknilo na zemljo in se odkotalilo po travniku navzdol. Skočila je in sledila kotrljanju. Jabolko se je ustavilo na robu travnika, ko je bučka pritekla do njega. Začela je tipati in slišala je potok močneje

žuboreti. Vedela je, da je ob zadnjem deževju narasel v majhno rečico. Breg je bil dodobra namočen in ko se je bučka stegovala za jabolkom, je čofnila v vodo. Buča jo je držala na gladini, a ročice je zaman stegovala, da bi se rešila. Tok je bil premočen in začelo jo je odnašati. Nemočna se je prepustila. S plesom valov je rečica bučko uspavala in odnašala jo je na začetek in konec. Voda je začela zalivati bučkine skrivnosti. Kot bi jih valila, jih je objemala in polnila z mirom. Bučka je spala in noč jo je odnašala vse do jutra, ko se je ustavila v mirnem zalivu. Zbudila se je in odčofotala do brega, potem pa komaj zlezla na travnik. Utrudila se je, zato je legla. Miže se je predajala miru, ko je v njej nekaj trznilo. Spoznala je zadnjo skrivnost. Postajala je vse bolj utrujena in zaspala.

Naslednje jutro o bučki ni bilo ne duha ne sluha, njene skrivnosti pa so bile naokoli raztresene semenke. Čez čas so se vrasle v zemljo in rodile novo življenje.

Konec. In nov začetek.

□ Vlado Borštnik □

Rebeka Rodošek ‐ ustvarjalka Rebeka Rodošek z ustvarjanjem in za ustvarjanje živi že od majhnega. Pravi, da je bila kot otrok precej živahna in da jo je mama umirila tako, da ji je v roke posadila barvice. Zanima jo vse, kar je ustvarjalnega, tako se je že zelo zgodaj poleg risanja preizkusila v kuhanju, friziranju punčk in šivanju. Pridobljene izkušnje je s pridom izkoristila tudi, ko je kakšno ušpičila. Kazni se je izognila tako, da je pripravila kakšno presenečenje, skuhala ali spekla kaj dobrega, kaj lepega narisala, naslikala ali

izdelala. Trenutno svojo ustvarjalnost največ izraža skozi slikanje, ples in petje. Skozi različne oblike ustvarjanja išče sebe. Pravi, da je obsedena z ustvarjanjem in da bi ji bilo brez tega dolgčas. Bolje je biti brez denarja, kot pa se dolgočasiti, še dodaja. Umetniki zanjo ne morejo biti materialna bitja in talent lahko izkoristijo le, če pustijo ego v ozadju. Prepušča se toku življenja in sprejema tisto, kar ji prinese. Pravi še, da je srečen tisti, ki rad dela tisto, kar je njegova dolžnost. In kaj se je iz ustvarjanja in

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee umetnosti naučila? Ustvarjanje je igra, čarovnija, preizkušnja. Omogoča ji, da se osebnostno razvija, ji pomaga pri uvidu in reševanju situacij, s katerimi se srečuje. Ples ji daje občutek, da razvija svojo žensko in moško polovico, slikanje pa je zanjo meditacija, pri kateri se njena duša razvija in

Jesen

Metulja

raste. Iz vsake priložnosti se skuša nekaj naučiti. Vedno, ko vidi nekaj, kar pritegne njeno pozornost, jo preplavi val idej, kaj vse bi lahko sama ustvarila. Rada preizkuša tudi različne tehnike, stile in materiale, s katerimi ustvarja. Ustvarjanje je zanjo način življenja.

Ljubezen pomladi

Prijateljici

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

V raju

Materialisti

Puščavska nevihta

Imago

Sveta družina

Mak

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

Dojilja

Speča dolina

Melita Filo □□

Neformalno pridobljeno znanje in kompetence Spomnim se oddaje na TV, ki je bila na temo klasične in alternativne medicine. Ko si gledal dialog teh ljudi, si dobil vtis, da jim je samo do tega, da naredijo vtis, da lahko svoje formalno znanje čim bolje prodajo. Zdravje je bilo povsem drugotnega pomena. A pustimo duševne zablode tistih, ki mislijo, da so Bogovi.

človek, ki ljubi, ljubi učenje in znanje, da lahko še bolj ljubi. Vem, v borbi za preživetje je to iluzija. Znanje rabim, da sem lahko najboljši, da lahko uspem v hudem življenjskem tempu in vse ostrejši konkurenci. Vas daje hud tempo. Kam gre hitreje, navzgor ali navzdol, ko vas daje hud življenjski tempo, veste kam greste.

Bila pa je čudovita misel zdravnika: »Dobra medicina je tista, ki pomaga.« Lahko rečem samo bravo, še so ljudje, poleg Bogov, lahko je še kdo prizadet ob vsem znanju in pomembnosti, ki jo premore, zato je treba omeniti še Bogove.

Kaj je formalno znanje?

Zakaj vse to? Medicina, klasična ali alternativna, znanje formalno ali neformalno, ena in ista figa, važno je, kaj znanje da in omogoča. Ali je uporabno, naredi življenje lahkotno, povezovalno, kreativno, ali pa samo seje intelektualno napihovanje, ki blaži frustracije določenih posameznikov. Papir rabi samo naš EGO;

Malo po svoji glavi in z uporabo slovarja slovenskega knjižnega jezika je formalno nekaj, kar je družbeno in institucionalno priznano in koristno in za katerega dobiš kos papirja, potrdilo, da teoretično obvladaš določeno znanje, ki pa je brez potrdila, da si tudi s tem znanjem kos stvarni življenjski situaciji, ki ji je namenjeno to znanje. Predvsem pa to znanje omogoča obstoj sistemov, ki so na podlagi svoje motivacije to proglasili kot znanje, ki je koristno in vredno plačila. Kajti omogoča preživetje in še marsikaj in smo jim lahko zanj samo

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee hvaležni. In kot vemo, jih kaj malo briga, ali znanje tudi prinaša splošno blaginjo ali samo moč posameznikov, ki mislijo, da so poklicani z višjih nivojev, da na vse načine razkazujejo svojo intelektualno in duševno božanskost tukaj na zemlji, nam ostalimi, ki smo, bog si ga vedi, kakšno seme. A pustimo politiko nakladanja in filozofiranja v prazno.

Kaj je neformalno znanje?

Bistveno neformalno znanje zame je izkušnja. Vsak dan jih je polno in na podlagi nje izvemo marsikaj o sebi in življenju samem. Ta izkušnja je lahko plod našega razmišljanja in poskusa oživitve naših idej v življenju, ki prinese globlji vpogled v nas same in naše sposobnosti, je lahko zavestna ali pa ne, jo prikliče naše vedenje in naš psiho fizični ustroj.

Lahko rečemo, da so neformalno znanje vse informacije, ki jih pridobimo z lastno motivacijo nekaj vedeti, razumeti, da potešimo lastno radovednost o tem, kdo sem, zakaj sem tukaj in kam grem.

Mene je pognalo v pridobivanje neformalnega znanja vprašanje: »Je življenje samo to, kar doživljam iz dneva v dan in iz leta v leto, ali je še kaj več?« Če mi verjamete ali ne, me je to vprašanje pripeljalo do takih življenjskih situacij, da sem rabil kar nekaj časa, da sem dojel, da so več kot samo sanje.

Tudi branje knjig je pridobivanje neformalnega znanja, sploh takih, ki so uporabne s svojimi informacijami za življenje samo. O odnosih, o našem psiho fizičnem ustroju in podobno. Meni so pomagale, da sem spremenil svojo samopodobo iz katastrofe v božanski navdih jutranje zarje, da se izrazim pesniško, da tudi pesmi pišem. Tudi tu je pomagalo pridobljeno neformalno znanje in

plemenitenje misli in besednega zaklada s pomočjo knjig in ustvarjanja novih bolj ljubečih odnosov, ki mi je to znanje omogočilo, in seveda plemenitenje moje samopodobe.

Tudi samostojno učenje je genialna pogruntavščina in še marsikaj, kar se dogaja v naši knjižnici Otona Župančiča, ki nam omogoča neformalno učenje in znanje, ki pa ga lahko s pridom in veseljem uporabimo v vsakodnevnih življenjskih situacijah, da sebi in drugim polepšamo dan. Vse, kar je potrebno, je naša želja narediti svoje življenje zanimivejše. Zame ni važno, ali je dobro ali je slabo, ampak ali ga lahko naredim zanimivejšega in lahkotnejšega, bolj tekočega, razumevajočega. To mi neformalno učenje in znanje omogočata. Omogočata, da vidim sebe in življenje iz zornih kotov, ki so tako presenetljivi, da lahko vsak trenutek postane čudež in jaz čudež v njem, samo ko hočem spremeniti svoje življenje iz črno bele poezije kislih obrazov v barvitost mavričnih obrazov smeha.

Formalno izobraževanje, znanje ima določen namen, ki nam paše ali pa ne, moram ga osvojiti, da zadostim svoji potrebi po preživetju, vsaj v naših glavah je tako. Neformalno učenje in s tem pridobivanje neformalnega znanja pa je tisto, ki si ga izberem sam, ki je za mojo dušo, ki da krila moji ustvarjalnosti in njeni domišljiji. Ob njem spoznam tudi sebe v novi luči, luči meni lastnih kvalitet in zmožnosti. Revež je tisti, ki pravi, da nima časa za učenje. Isti trenutek, ko to spregovorim, dam sebe na stranki tir in čakam, da se me višje sile usmilijo; kako, ko se pa skrivam v temnem kotu svoje nevednosti. Neformalno učenje, izobraževanje, znanje je torej tudi eliksir mladosti za mojo dušo, srce in še marsikaj,

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee kar mi da dovolj energije, da pišem, živim čudovito zgodbo svojega življenja.

ZA VESELJE IN SMEH

Gledam v nebo in se sprašujem, kdaj bo prišlo, nebo se smeji, je že šlo za deveto goro.

Kot modreci pravijo: »Vse, kar je večno, je sprememba!« » In jaz dodajam: »In učenje!« Formalno, neformalno, prava figa, važno je, da naju nasmeji in naredi, da sva zdrava in sita in ves svet z nama.

Formalno! Da. Ne. Seveda da. Zame pomeni temelje, na katerih zgradiš z neformalnim znanjem svoj grad iluzij, samo zbiraš informacije, jih učiš in z njimi mešaš pamet drugim, ali pa grad vizij, da svoje znanje tudi uporabiš v življenju, da ga živiš, da si ga dovoliš izkusiti in se smejati in uživati v njem in tudi potočiti kakšno solzo. Vse dela življenje lahko zabavno, ko upaš doživeti življenje z različnih zornih kotov in sebe seveda.

Pravijo, življenje so vzponi in padci. Jaz pravim, da je gibanje in mirovanje, čas za novo znanje. Tudi pravijo, je vroče in hladno, jaz pravim blagodejno, srednja pot, učenje. Učenje, znanje, formalno, neformalno, bistvo je, da prinaša v naše življenje blagodejnost in harmonijo, ravnovesje med skrajnostmi, da ponovno prepoznamo svojo božanskost, iz katere izhaja vse, kar ustvarja obstoj, katerega živimo in doživljamo iz dneva v dan.

Kdor za srečo gleda navzgor, se spotakne ob kamen, pade čez plot, se glava zbudi, ko zadane ob tla, saj v srcu je vse, kar čakaš, da pade z neba, celo vesolje radosti, smeh in prijatelji.

In kako veste, da ste naredili z odliko, kako veste, kaj je vaše spričevalo, s katerim se lahko pohvalite pred drugimi? Vaš in nasmejani obrazi ljudi, ki vas obkrožajo.

ʺNe trudite se preživeti, razvijajte se!ʺ(Carol Grace Anderson)

Razvijajte se formalno in neformalno, dodaja moja božanskost, z namenom, da razvijete svojo lastno božanskost, namesto, da častimo takšne in drugačne BOGOVE, ki so veliki samo v črkah in mali v dejanjih.

Smeh vas poživi in vam dan popestri, izbira je vaša.

In hvala vsem v knjižnici, ki skrbijo, da neformalno pridobljeno znanje lahko tudi uporabljamo in izražamo na različne načine.

Z Ljubeznijo in Radostjo. □ Anton Korelec □

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee R REEPPO OR RT TA AŽ ŽA A

Utrinki iz poletnih računalniških delavnic Tudi to poletje v Središču nismo popolnoma počivali. Odločili smo se, da ponovimo prakso iz prejšnjega leta. V poletnih mesecih smo tako v Središču za samostojno učenje organizirali štiri računalniške delavnice, tri na temo digitalne fotografije in eno tridnevno delavnico, na kateri so se udeleženci seznanjali z organizacijo datotek na računalniku, shranjevanjem, oblikovanjem besedila v Wordu in pošiljanjem elektronske pošte s priponko. Kljub počitniškemu obdobju je bilo povpraševanja po tovrstni obliki izobraževanja veliko. Skupaj se je delavnic udeležilo 34 udeležencev, kar nekaj pa je bilo takih, ki so s prijavo čakali predolgo ali pa so za delavnice izvedeli pozno in se zaradi polne zasedenosti skupin delavnic niso mogli udeležiti. Slednjim obljubljamo, da se bomo potrudili, da tudi v prihodnje ponudimo tovrstne možnosti nabiranja in utrjevanja znanja.

Glas tistih, ki so se udeležili delavnic:

 Veliko sem se naučila in uživala v vsaki učni uri. To pa zato, ker sem imela dobro učiteljico, ki je imela zelo dobro potrpljenje in ni bila stroga. Resnično sem uživala in dobila zares veselje do računalnika.

 Predavateljica je bila pripravljena odgovoriti na vsako naše vprašanje, priti zraven k našemu računalniku in nam prijazno pomagati. Želim si še podobnih delavnic.

 Delavnica je bila zelo sistematično in praktično naravnana. Gradivo, ki smo ga dobili, mi bo v pomoč tudi doma. Mogoče bi nas lahko bilo še manj v skupini.

 Bilo je čudovito. Ni mi žal, da sem prišla. Doma pa bo potrebno še veliko vaje.

□ Melita Filo □

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee SSSSU U V V ŠŠT TEEV VIILLK KA AH H

Pregled uporabe neformalno pridobljenega znanja v SSU Knjižnice Otona Župančiča

V Središču smo želele raziskati, koliko naše udeleženke in udeleženci v vsakodnevnem življenju uporabljajo znanje, ki so ga pridobili s samostojnim učenjem. Sestavila sem kratko anketo s tremi vprašanji, kjer smo udeleženke in udeležence povprašale o tem, katero znanje so pridobivali/še pridobivajo v Središču, če so to znanje kdaj uporabili in na katerem področju so ga uporabili. V enem tednu so udeleženke in udeleženci samostojnega učenja izpolnili 31 anket.

18 oseb je odgovorilo, da so pridobivale oziroma še pridobivajo računalniško znanje, 13 oseb pa jezikovno znanje. Seveda jih je mnogo, ki pridobivajo znanje z obeh

področij, nekateri vzporedno, drugi zaporedno, tretji pa kombinirajo nekaj časa eno področje, potem drugo in nato spet zamenjajo.

Graf 1: Število udeleženk in udeležencev SSU, ki so svoje znanje kdaj uporabili in tistih, ki ga (še) niso.

Odgovori na vprašanje ''Ste to znanje kdaj uporabili?'' 30 25 Število odgovorov

Neformalno učenje postaja nuja sodobnega globaliziranega sveta. Vsaka informacija, ki jo vsrkamo, tudi priložnostno, se nam lahko obrestuje. V hitro spreminjajočem se svetu nas lahko vodi le sprotno pridobivanje novih znanj in to omogoča tudi samostojno učenje. Veselje ob novici, da je udeleženka ali udeleženec uporabil znanje, pridobljeno v SSU, je za nas svetovalke konkretni dokaz dobre prakse v Središču. Tako v Središču mnogi pridobijo računalniško znanje, ki sicer ni certificirano, lahko pa udeleženci v naslednji prošnji za zaposlitev med svoje kompetence dodajo tudi osnove uporabe računalnika. Nekaterim to znanje prinese možnost, da znajo samostojno napisati prošnjo, pobrskati na internetu za zaposlitvami, nekateri pa svoje novo pridobljeno znanje jezikov pridno urijo na potovanjih, v službi ali v elektronski pošti, ki jo pišejo znancem in znankam v tujino.

20 15 10 5 0 DA

Kot lahko vidimo v Grafu 1, je 25 oseb, ki so izpolnile vprašalnik, znanje, pridobljeno v Središču, uporabilo, le 6 oseb pa tega znanja ni uporabilo. Nekateri so v svojem odgovoru celo poudarili, da svojega znanja niso uporabili, ker za to še niso imeli možnosti.

Od tistih oseb, ki niso uporabile pridobljenega znanja, sta dve osebi, ki sta pridobivali oziroma še pridobivata računalniško znanje, ter štiri osebe, ki so pridobivale oziroma še pridobivajo jezikovno znanje. Seveda je število rešenih anketnih vprašalnikov oziroma numerus premajhen, da bi delali velike sklepe, bi pa bilo zanimivo dodatno vprašati te osebe, zakaj niso uporabile pridobljenega znanja.

Tretje vprašanje anketnega vprašalnika je bilo namenjeno tistim udeleženkam in udeležencem, ki so svoje znanje že

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee uporabili. Na voljo so imeli naslednje odgovore:  za napredovanje na delovnem mestu,  za pridobitev nove zaposlitve,  za boljše življenje in osebnostno rast,  za dopolnitev znanja, ki ga pridobivate/ste ga pridobivali v šoli, na tečaju, itd.

V Grafu 2 je predstavljena razporeditev odgovorov tistih udeleženk in udeležencev, ki so svoje znanje uporabili. Najprej

opazimo, da je kar osem oseb svoje računalniško znanje uporabilo pri pridobivanju nove zaposlitve. Nekateri so se v Središču naučili uporabe programov, katerih poznavanje delodajalke in delodajalci največkrat zahtevajo (Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel), nekatere osebe pa so pridobljeno znanje spretno uporabile za pisanje prošenj. Ko udeleženec ali udeleženka dobi zaposlitev, predstavlja to konkretno pohvalo za delo svetovalk v SSU in za vložen trud udeleženk in udeležencev.

Graf 2: Število udeleženk in udeležencev SSU, glede na to, na katerem področju so uporabili svoje neformalno pridobljeno znanje.

Število odgovorov

Odgovori na vprašanje ''Na katerem področju ste to znanje uporabili?'' 9 8 8 7 7 Računalniško znanje 6 Jezikovno znanje 5 4 4 3 3 2 1 1 1 1 0 0 0 0 Napredovanje Pridobitev Boljše življenje Dopolnitev Drugo (na na delovnem nove in osebnostna znanja potovanjih) mestu zaposlitve rast Ponujeni odgovori pridobljeno v središču za samostojno učenje, Kar sedem oseb, ki so ravno tako pridobivale računalniško znanje, je to znanje predstavlja odlično medgeneracijsko uporabilo za boljše življenje in osebnostno sodelovanje in uvajanje udeleženk in rast. Mnogokrat se zgodi, da starejše osebe udeležencev v svet sodobnega družba izrine iz uvajanja v vse hitrejše komuniciranja. tehnologije množične komunikacije in ob Jezikovno znanje so 4 osebe uporabile tem pozabi, da je ta tehnologija v sodobnem predvsem na potovanjih, 3 za boljše svetu obvezen element kakovostnega življenje in osebnostno rast, 1 oseba za življenja. Zato računalniško znanje,

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee dopolnitev znanja, 1 pa za napredovanje na delovnem mestu. Slednja namreč predstavlja delovne projekte tudi v tujini, zato potrebuje aktivno znanje angleščine, ki ga lahko v Središči utrjuje.

Kot lahko sklepamo iz tega (pre)majhnega vzorca udeleženk in udeležencev našega Središča, lahko vidimo, da neformalno učenje prispeva pomemben del k zvišanju zaposljivosti na hitro spreminjajočem se trgu dela, hkrati pa predstavlja tudi vir za osebnostno rast in višjo kvaliteto življenja za vse tiste, ki niso imeli stika s sodobno tehnologije že od rane mladosti. Poleg tega pa se je potrebno zavedati, da tak način učenja, predvsem na naših delavnicah, omogoča, da se udeleženke in udeleženci naučijo drugačne komunikacije, se naučijo prerasti osebne spore in razlike ter koordinirati svoje vrednote v sodobni

pluralni družbi. S samostojnim učenjem se naučijo tudi uravnavati svojo motivacijo, slediti svojim željam in ciljem, odgovornosti. Seveda za takšne kompetence ni mogoče izdati potrdila, vendar je potrebna jasna zavest o tem, da ravno te kompetence globoko spremenijo osebnost naših udeleženk in udeležencev, za to pa ʹʹpapirʹʹ ni nujno potreben. V Središču se čisto nezavedno naučiš novih vzorcev, ki lahko komunikacijskih pomagajo na razgovoru za novo zaposlitev, pridobiš lahko samozavest, ki pomaga pri vstopanju v družbo po različnih kanalih, nekateri spletejo nova prijateljstva in za nekatere življenje ni več tako osamljeno, in to je najbolj očiten dokaz uporabnosti našega znanja.

□ Tadeja Žele □

Na obisku pri nas

V Središču za samostojno učenje se je od maja do konca avgusta aktivno samostojno učilo 127 udeležencev, 47 od njih je Središče obiskalo prvič. Skupaj so prišli nabirat znanje 1187‐krat in se učili 2786 ur. Ogledi Središča za samostojno učenje v MKL, Knjižnici Otona Župančiča za zaključene skupine: Prostovoljci, Mestna knjižnica Ljubljana 06. 05. 2010  14. 05. 2010  Tuji zaposlitveni svetovalci, Academia 19. 05. 2010  Študenti bibliotekarstva, Filozofska fakulteta  20. 05. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje 25. 05. 2010  Tuji državljani v Sloveniji 01. 06. 2010  Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje  05. 08. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje □ Melita Filo □

številka 2 ‐ september 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

R RA AZ ZIISSK KO OV VA ALLEEC C

Tokratni Raziskovalec se navezuje na neformalno učenje. Preberite naslednji tekst in poiščite v mreži besede, ki so pisane z velikimi tiskanimi črkami. Črke, ki vam bodo ostale, prepišite v prostor, namenjen geslu. Črke prepisujte od zgoraj navzdol po vrsticah.

Neformalno UČENJE nam omogoča najti boljšo ZAPOSLITEV. Na tak način pridobljeno znanje lahko vpišemo v NEFIKS ter vključimo v EUROPASS življenjepis. Tovrstna znanja nam ponuja tudi BORZA ZNANJA, Središče za samostojno učenje (SSU), študijski krožki (ŠK) in aktivnosti v raznovrstnih društvih. V neformalno učenje lahko vedno vključimo tudi hobije, kot sta KULTURA ali PLES, lahko pa poprimemo po resnejših zadevah, kot je naše ZDRAVJE. S pridobljenim neformalnim znanjem bomo bolj optimistično pristopili na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), razen če se nas kdaj pa kdaj poprime prijateljica LENOBA, takrat pa nam je lahko v pomoč tudi kakšna strokovna KNJIGA. Š Z N N E F I K S E F K U L T U R A N O U R S E L P R M A J L Č N S Z A P O S L I T E V U I M U P Č E G E N N B O R Z A Z N A N J A J E M R S D O O Z E A GESLO:

Pravilno rešitev Raziskovalca pošljite po elektronski pošti na naslov ssu@mklj.si do 5. 12. 2010, ne pozabite pripisati svojega imena in priimka. Srečno. Rešitev raziskovalca iz prejšnje številke: PROSTOVOLJSTVO. Med prispelimi pravilnimi rešitvami je bil žreb naklonjen Darijanu Fujsu, ki prejme knjižno nagrado. Čestitamo.

Tadeja Žele □□