Pravilnik o delovnem casu mkl

Številka: 612-4/2009 Datum: 24.04.2009

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02 z dopolnitvami), Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS (Uradni list RS št. 45/94 z dopolnitvami), Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS št. 57/08 z dopolnitvami), 15. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica Ljubljana (Uradni list RS, 30/08 in 105/08) ter po posvetovanju s sindikati v MKL in Svetom delavcev sprejme direktorica Mestne knjižnice Ljubljana

PRAVILNIK O DELOVNEM ČASU V MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA

I. SPLOŠNO 1. člen S tem pravilnikom se v Mestni knjižnici Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKL) enotno ureja delovni čas, razporejanje delovnega časa, prisotnost na delu in odsotnost z dela ter pravice in dolžnosti delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) glede delovnega časa.

V pravilniku zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

II. DELOVNI ČAS 2. člen Delovni čas vključuje efektivni delovni čas, čas odmora med dnevnim delom in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in tem pravilnikom. V delovni čas se šteje tudi čas, ko zaposleni sodelujejo v organih upravljanja, strokovnih organih, svetu delavcev in organih sindikata

v obsegu, kot je dogovorjeno med sindikatom in MKL. V delovni čas se šteje tudi dežurstvo in delo na domu.

3. člen Redni delovni čas je tedenska delovna obveznost zaposlenega, izražena s številom ur. Polni delovni čas traja 40 ur na teden in predstavlja tisti delovni čas, v katerem je delavec dolžan opravljati delo na delovnem mestu. Delovni teden traja od ponedeljka do petka. Zaposlenim, ki so za pokrivanje odprtosti knjižnic dolžni delati ob sobotah, se ure sobotnega dela vštevajo v 40-urno tedensko obveznost. Vsi zaposleni v MKL delajo v okviru premakljivega (obveznega in dovoljenega) rednega delovnega časa.

Zaposleni, ki neposredno delajo z uporabniki, so praviloma razporejeni v dve izmeni.

4. člen Vodja območne enote je dolžan zagotoviti sobotno odprtost knjižnic v skladu s pravilnikom o odprtosti knjižnic MKL, zato praviloma za najmanj dva tedna v naprej določa sobotne razporede dela zaposlenih za vse enote, za katere je pristojen.

V primeru bolniške odsotnosti do 20 delovnih dni je zaposleni dolžan nadomestiti manjkajoče sobotno dežurstvo, razen če to zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče. Medsebojne menjave sobotnih dežurstev ali izmen po dogovoru med zaposlenimi so v nujnih primerih dopustne, vendar mora biti o njih obveščen neposredni vodja.

5. člen Obratovalni čas je čas, ko so knjižnice MKL odprte in izvajajo storitve za uporabnike. Obratovalni čas vseh knjižnic je določen v pravilniku o odprtosti knjižnic MKL in je objavljen tudi v informativnih publikacijah in na spletni strani MKL. Obratovalni čas posamezne knjižnice mora biti objavljen na vidnem mestu na vhodu v knjižnico.

V območnih enotah in enotah s celodnevno odprtostjo je enkrat v tednu določen krajši obratovalni čas (z začetkom ob 10. uri) zaradi strokovnih sestankov kolektiva in internega dela.

6. člen Premakljivi delovni čas je oblika delovnega časa, pri kateri lahko zaposleni dela v dovoljenem delovnem času pred obveznim delovnim časom in po njem. Premakljivi delovni čas zaposlenim omogoča, da sami izbirajo čas prihoda na delo in odhoda z dela znotraj okvira, ki ga omejujeta obvezni in dovoljeni delovni čas. Zaposleni morajo v okviru premakljivega delovnega časa skrbeti, da dosegajo kvoto ur na mesečni ravni.

7. člen Obvezni delovni čas je del delovnega časa, v katerem mora biti zaposleni obvezno prisoten na delu. V tem času lahko izrabi odmor za malico, za druge izhode pa mora imeti od pristojne osebe podpisano dovolilnico.

8. člen Dovoljeni delovni čas je del delovnega časa, v katerem zaposleni lahko opravlja svoje delo. Dovoljeni delovni čas omejujeta ura najzgodnejšega prihoda na delo in ura najpoznejšega odhoda z dela. Delo ob sobotah (razen dežurstva) in drugih dnevih, ko je knjižnica zaprta, se všteva v vsoto opravljenih delovnih ur le na podlagi predhodne odobritve neposrednega vodje ali vodje območne enote.

9. člen

Zaposleni praviloma delajo nepretrgano celoten dnevni delovni čas v skladu z razporeditvijo glede na čas odprtosti knjižnice in morebitne druge v naprej določene oblike dela iz tretjega poglavja tega pravilnika.

V Mestni knjižnici Ljubljana veljata naslednji obvezni in dovoljeni delovni čas:

Dopoldan STROKOVNI DELAVCI ki delajo z uporabniki

Popoldan (samo delavci v izmenah) Sobota (samo dežurni delavci)

OBVEZNI delovni čas 10 minut pred odprtjem enote in 10 minut po menjavi izmene ali zaprtju enote 10 minut pred menjavo izmene ali odprtjem enote in 10 minut po zaprtju enote

DOVOLJENI delovni čas 6.30 – 17.00 (22.00)1

10.30 – 21.00 (22.00)

7.50 – 13.10

7.00 – 14.00

9.00 – 14.00

6.30 -18.30 (22.00)

DRUGI DELAVCI

DELAVCI V POTUJOČI KNJIŽNICI (samo delavci na poti)

10 minut pred odhodom in sobota in nedelja: 10 minut po prihodu potujoče knjižnice 7.00 – 15.00

10. člen Ne glede na obvezni delovni čas je treba opraviti vse storitve z uporabniki, ki so do konca odpiralnega časa vstopili v knjižnico. Službujoči strokovni delavec lahko zapusti delovno mesto šele potem, ko je opravil vsa nujna dela in ko je blagajniško delo zaključeno ter gotovina primerno zavarovana ali odnešena.

Ne glede na obvezni delovni čas mora biti upravnik knjižnice ali pooblaščeni delavec dosegljiv v vsakem času v primeru nepredvidenih okvar in za morebitne intervencije varnostne službe za varovanje knjižničnih enot. Zaposlenemu s to zadolžitvijo se dejanska prisotnost ob morebitni intervenciji prišteva k njegovemu delovnemu času in povrnejo se mu potni stroški.

1

Delavci, ki sodelujejo na prireditvah, imajo ob dnevih prireditev dovoljeni delovni čas do 22. ure.

III. RAZPOREJANJE DELOVNEGA ČASA 11. člen

V primeru posebnih potreb delovnega procesa ali izjemno povečanega obsega dela lahko direktor MKL, ali v dogovoru z njim vodja območne enote določi drugačen začetek ali konec delovnega časa za določeno časovno obdobje enemu ali več zaposlenim. Določi lahko, da morajo določeni zaposleni delati v posameznih oblikah manj ugodnega delovnega časa v skladu z določili kolektivne pogodbe. V teh primerih so zaposleni upravičeni do dodatkov po kolektivni pogodbi. Starejši delavci in matere z otroki do 3 let starosti ali z otroki s posebnimi potrebami morajo v takem primeru pisno soglašati.

12. člen Delo po posebnem razporedu. Direktor ali vodja območne enote lahko začasno prerazporedi polni delovni čas in odredi, da mora zaposleni opraviti v posameznem tednu več kot 40 ur, vendar največ 56 ur na teden. Začasna prerazporeditev polnega delovnega časa se uvede zaradi opravljanja dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve ali v določenem roku, kot tudi v primeru izjemnih okoliščin ali če to zahteva boljše izkoriščanje delovnih sredstev, v skladu z zakonskimi določili.

13. člen Izmensko delo je redno delo v dopoldanski in popoldanski izmeni, v katerih se zaposleni izmenjujejo tedensko. Izmensko delo se praviloma izvaja v oddelkih za informacijske storitve in za izposojo gradiva ter krajevnih enotah, lahko pa tudi v drugih oddelkih, ki jih glede na potrebe delovnega procesa določi direktor.

14. člen Delo v deljenem delovnem času je redno delo delavca v delovnem času, ki je dnevno prekinjen za dve uri ali več. Delo v deljenem delovnem času se v MKL organizira samo izjemoma, če ni mogoča drugačna organiziranost v primerih, ki jih določi vodja območne enote.

15. člen Delo v neenakomerno razporejenem delovnem času je delo, pri katerem je redni delovni čas delavca razporejen na manj kot štiri ali na več kot pet zaporednih dni v tednu. Pri takem razporedu delovnega časa mora biti prisotnost zaposlenega na delovnem mestu načrtovana za vsaj dva dni v naprej. Tako delo se v MKL izvaja samo izjemoma, v primerih, ki jih določi vodja območne enote v dogovoru z direktorjem.

16. člen Delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenimi z zakonom.

Nadurno delo odredi direktor MKL s pisnim sklepom, praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisni sklep pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

17. člen Dežurstvo je čas, ko zaposleni izvaja delo v času sobotne odprtosti knjižnice, izvaja delovne naloge v okviru prireditve, skrbi za izvajalce, obiskovalce, medije, tehnično izvedbo prireditve, opravlja servisna, vzdrževalna ali podobna dela v zvezi s svojo delovno nalogo. Čas dežurstva se šteje v delovni čas.

18. člen

Delo na domu je delovni čas, ko zaposleni zaradi posebne narave dela ali potreb delovnega procesa v izjemnih primerih delo opravlja na domu. Delo na domu predlaga neposredni vodja ali vodja območne enote, odobri pa s sklepom direktor. Sklep mora vsebovati razlog za delo na domu, vsebino ali obseg dela, ki bo opravljeno, ter predvideno število delovnih ur.

Pomočnik direktorja, vodja službe ali vodja območne enote lahko v izjemnih primerih dela na domu na podlagi sklepa direktorja. Direktor lahko v izjemnih primerih dela na domu na podlagi pisnega obvestila, v katerem navede vsebino in čas dela na domu.

19. člen Zaposleni, ki na svojih delovnih mestih posredujejo uporabnikom informacije iz gradiva in o gradivu, so se v rednem delovnem času na delovnem mestu dolžni seznanjati tudi z novim knjižničnim gradivom in knjižnično zbirko nasploh. Način (pregledovanje gradiva, priprava povzetkov, medsebojno informiranje, udeležba na predstavitvah ipd.), obseg (število del), vsebino (vrste gradiva, strokovna področja) in čas seznanjanja z gradivom določi zaposlenim vodja območne enote na predlog neposrednega vodje.

20. člen Poletni odpiralni čas je čas odprtosti knjižnic MKL, praviloma v juliju in avgustu, ko zaposleni v knjižnicah delajo po posebnem urniku odprtosti, ki ga določi direktor na predlog vodij območnih enot ter po posvetovanju s strokovnim kolegijem, in je del letnega razporeda delovnega časa.

21. člen Pred začetkom novega koledarskega oziroma poslovnega leta direktor MKL po posvetovanju s strokovnim kolegijem s sklepom določi letni razpored delovnega časa in o tem praviloma do konca novembra obvesti zaposlene, svet delavcev in sindikate.

IV. EVIDENTIRANJE PRISOTNOSTI NA DELU 22. člen Evidenca prihodov na delo, odhodov z dela ter izhodov v delovnem času je obvezna za vse zaposlene, ne glede na to, v kateri enoti knjižnice stalno ali ob določenih dnevih opravljajo svojo delovno obveznost.

Evidenca dnevne prisotnosti za zaposlene se izvaja s sistemom za elektronsko registriranje delovnega časa preko spletnega dostopa ali z brezkontaktnim registratorjem.

Ob koncu meseca administrator evidence kadrovski službi in računovodstvu zavoda posreduje mesečno poročilo o opravljenih urah za vsakega zaposlenega, kar predstavlja podlago za obračun plač. Do evidence delovnega časa imajo lahko po sklepu direktorja dostop tudi vodje območnih enot.

V evidenci prisotnosti se beležijo vsaj naslednji podatki: prihod na delo, odhod z dela, odhod na malico in prihod z nje, izhodi in prihodi med delom (službeni in zasebni), odsotnost z dela (redni in izredni dopusti, bolniške in druge odsotnosti),

23. člen

V računalniškem sistemu se za vsakega zaposlenega sproti, tekoče in vsakodnevno vodijo vsi podatki o prihodu, izhodih in odhodu. Pravna podlaga za vsak poseg v zapise v računalniškem sistemu beleženja podatkov o prisotnosti na delu je: bolniški list ali s strani pristojne osebe podpisan nalog za službeno pot, dovolilnica za izhod med delom ali delo na domu, obrazec za letni ali izredni dopust. Vsak drug poseg v zapise v evidenci prisotnosti se lahko opravi samo na podlagi in v okviru predhodnega naloga direktorja MKL ali od njega pooblaščene osebe.

Evidenca prisotnosti in vsi drugi podatki se vodijo v skladu s Pravilnikom o varstvu osebnih podatkov.

Vsak zaposleni ima pravico do vpogleda v svojo evidenco prisotnosti, kar mu omogoči administrator evidence. Če se zaposleni ne strinja z obračunom ur, mora v roku treh dni pripombe sporočiti vodji območne enote, ki pripombe preveri in uredi s pisnim navodilom administratorju evidence do naslednjega mesečnega obračuna delovnih ur.

Vsako pomotoma napačno ali pozabljeno registracijo dogodka zaposleni javi administratorju evidence takoj, ko jo ugotovi.

24. člen Za zaposlenega, ki začne na novo delati v knjižnici, neposredni vodja ali vodja območne enote ob pričetku dela izpolni poseben obrazec, v katerega vnese vse potrebne podatke v zvezi z določitvijo lokacije delovnega mesta, delovnim časom, registracijo delovnega časa, izdajo uporabniškega imena ter prvo geslo za prijavo na osebni računalnik, elektronsko pošto in druge potrebne podatke. Izpolnjen in podpisan obrazec pošlje kadrovski službi.

25. člen Registracijska kartica vsakega zaposlenega je osebna in neprenosljiva. Če zaposleni registracijsko kartico pozabi, ob prihodu na delo o tem obvesti administratorja evidence ali se vpiše na listo prisotnosti. Ob izgubi ali uničenju kartice zaposleni nosi stroške za nabavo nove.

Ponavljajoče se neregistriranje izhodov, dokazano namerno napačno registriranje, registriranje prihodov in izhodov drugih zaposlenih in druge oblike zlorabe registracije delovnega časa se v MKL razumejo kot neprimeren odnos do dela in sodelavcev in sodijo med kršitve delovnih obveznosti.

V. EVIDENTIRANJE ODSOTNOSTI Z DELA 26. člen Odsotnosti z dela so upravičene in neupravičene. Upravičene odsotnosti se obravnavajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo in na podlagi predloženih dokazil. Neupravičene odsotnosti z dela predstavljajo kršitev delovne obveznosti.

27. člen Upravičene plačane odsotnosti z dela med delovnim časom, ki se ne nadomeščajo z delom, so:  Bolniška in porodniška odsotnost, starševski dopust ter dopust za nego in varstvo otroka na podlagi potrdila pristojnega zdravnika;

  

Odsotnost zaradi strokovnega izpopolnjevanja ali študija ob delu po nalogu in/ali programu, ki je v interesu knjižnice (ustrezna dovolilnica ali pogodba o izobraževanju); Službena potovanja (opravljanje službenih zadolžitev izven kraja zavoda na podlagi potnega naloga); Izredne odsotnosti po določbah Zakona o delovnih razmerjih in 40. členu Kolektivne pogodbe za kulturo.

28. člen

Upravičene plačane odsotnosti med delovnim časom, ki so praviloma krajše od delovnega dneva, so:  Odsotnost zaradi sodelovanja v dejavnostih, ki jih organizirajo druge organizacije, knjižnice, bibliotekarska društva, zveze knjižnic in strokovne službe, predavanja, mentorstva, obiski itd., na katera so delavci napoteni s strani knjižnice;  Službena odsotnost (opravljanje delovnih zadolžitev v drugem kraju);  Odsotnost (največ do 10 ur letno) zaradi iskanja zdravniške pomoči za zaposlenega ali njegovega ožjega družinskega člana, če to zahteva način dela zdravnika oz. zdravstvene organizacije ali če gre za nujno medicinsko pomoč;  Obisk pri zdravniku ob poškodbi pri delu in spremljanje poškodovanca, če je to potrebno;  Odsotnost v primerih, ki jih določa 41. člen Kolektivne pogodbe za kulturo.

29. člen Zaposleni mora sporočiti razlog nepredvidenega izostanka z dela vodji svoje območne enote takoj ko je mogoče, na dan, ko je izostal z dela. Zaposleni, ki dela na evidenci izposoje, je dolžan odsotnost sporočiti pred začetkom obveznega delovnega časa. Če zaposleni svojega izostanka ne more pravočasno opravičiti sam, lahko to stori po drugi osebi.

30. člen Zaposleni mora za vsak izhod (službeni in zasebni) med delovnim časom pridobiti dovoljenje neposrednega vodje ali vodje območne enote, ki podpiše ustrezno dovolilnico. Če v knjižnici dela sam, so njegovi zasebni izhodi omejeni na nujne primere. Za slednje in za službene izhode mu je vodja območne enote dolžan zagotoviti nadomeščanje.

Dovolilnic za službene izhode ne potrebujejo pomočniki direktorja, vodje območnih enot in tisti zaposleni, ki imajo zaradi narave svojega dela, ki je opredeljeno v njihovih opisih del, pogoste dnevne izhode. Vsi navedeni pa so dolžni vse službene izhode registrirati v evidenci delovnega časa.

31. člen Zaposleni so dolžni za vsako odsotnost z dela vodji območne enote oziroma kadrovski službi kot dokazilo predložiti ustrezni uradni dokument ali podpisano dovolilnico. V primeru, da tega dokazila zaposleni do konca meseca, v katerem je bil odsoten, ne predloži, se šteje, da je bil neupravičeno odsoten.

Obiski pri zdravniku med delovnim časom, če je zaposleni v tekočem letu že izrabil 10 upravičenih ur odsotnosti za ta namen iz tretje alineje 28. člena, sodijo med upravičene odsotnosti, ki jih je potrebno naknadno nadomestiti z delom. Tak obisk zdravnika lahko z dovolilnico odobri neposredni vodja ali vodja območne enote. Odsotnost je upravičena, če zaposleni naknadno predloži potrdilo zdravnika o obisku v navedenem času.

VI. REGISTRACIJA IN OBRAČUNAVANJE DELOVNEGA ČASA 32. člen Celodnevne odsotnosti zaradi letnega dopusta, bolniških in drugih odsotnosti ter ostalih upravičenih plačanih odsotnosti se evidentirajo in obračunavajo po 8 ur na dan za pet dni v tednu.

33. člen Zaposleni so upravičeni do vračila stroškov prevoza na delo v višini cene vozovnice najcenejšega prevoza v obe smeri, glede na lokacijo dela, skladno z zakonodajo. Zaposleni odda v računovodstvo izjavo za povračilo stroškov prevoza. Če dela zaposleni po razporedu v različnih enotah, se v območni enoti vodi ustrezna evidenca o stroških prevoza, ki jo vodja območne enote za vsak mesec odda v računovodstvo za obračun.

Zaposleni, ki del svojega delovnega časa dela v krajevni knjižnici v drugi občini in bi zaradi neugodnih prometnih povezav v javnem prometu poleg normalno potrebnega časa za pot na delo in z dela zaradi čakanja na ustrezen prevoz izgubil več kot 1 uro prostega časa za prevoz v vsako smer, je upravičen do vračila stroškov lastnega prevoza v višini veljavne kilometrine za pot na delo za razdaljo od območne ali krajevne enote do krajevne enote v drugi občini.

V primerih iz prejšnjega odstavka lahko vodja območne enote, če je to mogoče, zaposlenemu odredi uporabo službenega vozila.

34. člen Delovne ure za enodnevno službeno potovanje se registrirajo in obračunajo po dejansko porabljenem času, vendar ne več kot 12 ur. Če službeno potovanje traja dlje kot en dan, se prvi in zadnji dan obračunata po 12 ur dnevno, vmesni dnevi pa po 8 ur dnevno. Če zaposleni zaradi tega preseže dovoljeni mesečni presežek delovnih ur, ga lahko prenese v naslednji mesec.

Zaposlenemu, ki se vrne s službene poti po 22. uri, pripada pravica do 12-urnega počitka pred prihodom na delo naslednji dan. Uveljavitev te pravice morajo zaposleni, ki delajo z uporabniki, pred odhodom na službeno pot najaviti neposrednemu vodji. Če je službeno potovanje opravljeno v nedeljo, na praznik ali dela prost dan, ima zaposleni pravico izkoristiti prost dan na delavnik v obdobju 30 dni po koncu službenega potovanja. Zaposleni v Potujoči knjižnici lahko izkoristijo prost dan v času nedelovanja potujoče knjižnice.

35. člen Zaposleni lahko v izjemnih primerih dela na domu, če mu pristojna oseba na podlagi sklepa direktorja podpiše dovolilnico o delu na domu. Delo na domu se registrira po urah in po dnevih. Po opravljenem delu zaposleni odda poročilo, v katerem navede obseg opravljenega dela in število opravljenih ur po dnevih. Če delo ni opravljeno v določenem obsegu ali ni v celoti realizirana vsebina dela v skladu s sklepom, se število priznanih ur ustrezno zmanjša, o čemer odloči pristojna oseba in o tem obvesti zaposlenega.

VII. IZPOLNJEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI 36. člen Presežek oz. primanjkljaj delovnih ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi 40 urnega polnega tedenskega delovnega časa, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega delovnega časa.

37. člen Zaposleni presežek opravljenih delovnih ur po dogovoru z neposrednim vodjem porabi praviloma v istem mesecu v obliki prostega časa. Največ 12 ur presežka lahko prenese v naslednji mesec, ko jih je dolžan porabiti.

Mesečni presežek delovnih ur zaposlenega, višji od 12 ur, se lahko prenese v naslednji mesec le v upravičenih primerih z odobritvijo neposrednega vodje ali vodje območne enote. V nadaljevanju se lahko tak presežek izkoristi v naslednjih dveh mesecih, v potujoči knjižnici pa v šestih mesecih. Če knjižnica zaposlenemu omogoči porabo presežka ur, pa jih ta do konca dogovorjenega obdobja ne izkoristi, se mu presežek ur izbriše.

38. člen Zaposleni lahko prenese v naslednji mesec največ 8 ur primanjkljaja delovnega časa, ki ga mora v naslednjem mesecu nadomestiti z delom. Zaposleni lahko za zmanjšanje primanjkljaja nameni en dan letnega dopusta za pokritje 8 ur primanjkljaja, vendar največ enkrat v letu.

Mesečni presežek ali primanjkljaj delovnih ur morata biti izravnana do nastopa porodniškega dopusta ali druge odsotnosti z dela preko 30 dni, razen letnega dopusta. V nasprotnem primeru presežek zapade ali se primanjkljaj obračuna pri izplačilu plače. Če primanjkljaj zaporedne tri mesece presega 8 ur, je to kršitev delovnih obveznosti.

VIII. ODMOR IN POČITEK 39. člen Med dnevnim delom ima zaposleni, ki dela poln delovni čas, pravico do 30 minutnega odmora.

Zaposlenim, ki delajo krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, pripada odmor v sorazmernem trajanju (15-minutni odmor).

Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali posebnega razporeda delovnega časa po sklepu direktorja določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa. Zaposleni, ki zaradi posebnih potreb delovnega procesa dela 10 ali več ur, je upravičen do sorazmerno daljšega odmora.

40. člen Zaposleni lahko izrabi odmor najmanj eno uro po začetku ali pred koncem dela. Zaposleni, ki ni izrabil odmora med delovnim časom, ga ne more izrabiti s predčasnim odhodom z dela. Če zaposleni odmora za malico ne izkoristi v tekočem delovnem dnevu, le-ta zapade.

Zaposleni čas odmora med delovnim časom izbere v soglasju z vodjem enote ali sodelavci, vendar tako, da ni moteno delo z uporabniki.

Zaposlenemu, ki v enoti dela sam in zaradi narave dela z uporabniki ne more izrabiti odmora za malico, se lahko z njegovim soglasjem za pol ure dnevno skrajša redni delovni čas.

41. člen Zaposleni ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.

42. člen Zaposleni ima v obdobju sedmih zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na drug dan v tednu.

IX. LETNI DOPUST 43. člen Zaposleni izrabijo letni dopust glede na naravo in organizacijo dela in na podlagi načrta dopustov, ki ga praviloma do konca maja tekočega leta sprejme direktor knjižnice. Predlog načrta dopustov pripravi kadrovska služba v sodelovanju z vodji območnih enot.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Zaposleni ta del dopusta praviloma izrabi v času poletnega obratovalnega časa knjižnice. Vlogo za ta del letnega dopusta odda najmanj en teden pred predvidenim dopustom.

Zaposleni odda vlogo za izrabo ostalih dni dopusta najmanj dva dni pred nastopom dopusta.

Zaposleni ima pravico tri dni letnega dopusta izrabiti na tisti datum, ki ga sam določi, vendar tako, da s tem ne ovira delovnega procesa. Zaposleni mora o tem obvestiti neposrednega vodjo najkasneje dva dni pred nastopom dopusta.

44. člen Zaposleni lahko letni dopust izrabi le na podlagi vloge, ki jo podpiše neposredni vodja ali vodja območne enote.

Ko je zaposlenemu dopust odobren, ga mora izrabiti. Preklic odobrenega dopusta s strani zaposlenega je možen najkasneje en dan pred nastopom dopusta.

Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri upravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve dopusta. V navedenih primerih se potekajoči dopust prekine.

45. člen Zaposleni mora preostanek letnega dopusta, ki mu pripada za tekoče leto, izrabiti do 30. junija naslednjega leta.

Skladno z določili 163. in 166. člena ZDR lahko direktor MKL na predlog neposrednega vodje ali vodje območne enote odredi izrabo dopusta tudi delavcu, ki do roka iz prejšnjega odstavka iz kakršnegakoli razloga letnega dopusta ni izrabil. Zaposlenemu, ki odrejenega dopusta kljub temu ne izrabi, neizrabljeni del dopusta zapade.

X. KRŠITVE 46. člen

Kot kršitev delovne obveznosti se šteje:  neopravičen prihod na delo po začetku obveznega delovnega časa,  neopravičen odhod z dela pred koncem obveznega delovnega časa,  neopravičen odhod z dela po koncu obveznega delovnega časa, če je bil zaposleni predhodno zadolžen za opravljanje neodložljivega dela,  izhod ali odhod delavca med delovnim časom brez podpisane dovolilnice (če v času nujnega izhoda ali odhoda neposredni vodja zaradi odsotnosti ne more podpisati dovolilnice, jo lahko podpiše kasneje),  ponavljajoče se neregistriranje ali namerno napačno registriranje časa prihoda, izhoda ali odhoda,  registriranje delovnega časa za drugega zaposlenega,  odsotnost z dela brez opravičljivega razloga ali odsotnost z dela z opravičljivim razlogom, če zaposleni o tem ni pravočasno obvestil vodje,  primanjkljaj več kot 8 ur pod mesečno delovno obveznostjo, ki traja več kot tri mesece,  izraba letnega dopusta ali druga odsotnost brez odobritve pristojne osebe.

Kršitev določil tega pravilnika se šteje kot kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se sankcionirajo skladno z določili ZDR.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 47. člen V času do začetka veljavnosti Pravilnika o obratovalnem času knjižnic MKL veljajo pravilniki posameznih knjižnic iz časa pred združitvijo.

48. člen Do polne uvedbe sistema za elektronsko evidentiranje delovnega časa in določitve administratorja evidence mesečna poročila o opravljenih urah za vsakega zaposlenega, ki so podlaga za obračun plač, v kadrovsko službo in v računovodstvo posredujejo vodje območnih enot, in sicer prvi delovni dan v naslednjem mesecu za predhodni mesec.

49. člen Ob uveljavitvi tega pravilnika se za vsakega zaposlenega ugotovi presežek delovnih ur. Zaposleni presežke nad 12 ur, ki niso bili porabljeni ali izbrisani, porabijo v skladu z ustreznimi doslej veljavnimi pravilniki posamezne knjižnice, združene v MKL, tako da z neposrednim vodjem uskladijo čas predvidene odsotnosti. Presežki ur morajo biti porabljeni v šestih mesecih. Morebitni preostali presežki se zbrišejo.

50. člen Izpolnjeni obrazci, izdani na podlagi tega pravilnika, ter računalniška evidenca opravljenih delovnih ur se hranijo v skladu s pravili o ravnanju z dokumentarnim gradivom in Pravilnikom o varovanju osebnih podatkov.

Glede vprašanj, ki jih ta pravilnik ne ureja, se neposredno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb, veljavnih za javni sektor oziroma področje kulture.

51. člen Z začetkom veljavnosti tega pravilnika prenehajo veljati določbe, ki opredeljujejo delovni čas v naslednjih internih aktih prejšnjih samostojnih knjižnic: Pravilnik o delovnem času v Knjižnici Bežigrad z dne 20.4.2006, Pravilnik o delovnem času v Knjižnici Jožeta Mazovca z dne 24.5.1993, Pravilnik o delovnem času, odmorih, počitkih in dopustih v Knjižnici Otona Župančiča z dne 22.2.2007, Pravilnik o obratovalnem in delovnem času v Knjižnici Prežihov Voranc z dne 24.2.2005 in 28.2.2008 ter Poslovnik o delovnem času Knjižnice Šiška z dne 19.12.2002.

52. člen Ta pravilnik začne veljati prvi dan v naslednjem mesecu po podpisu direktorice.

mag. Jelka Gazvoda v.d. direktorice