Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 by Iztok Škornik

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN

IZTOK ŠKORNIK

strokovno poročilo

2016

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN

2016

IZTOK ŠKORNIK

Seča, 2017

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2016 Avtor: Iztok Škornik, NARAVOVARSTVENI NADZORNIK Fotografije: Iztok Škornik, Andrej Sovinc, Barbara Sovinc, Ivana Mijatovič, Žan Pečar, Borut Mozetič Oblikovanje: Iztok Škornik Izdajatelj: SOLINE Pridelava soli d.o.o. Tisk in vezava: SOLINE Pridelava soli d.o.o. 20 izvodov Seča, 2017 Letno poročilo Publikacija “Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin” je letno poročilo ali poročilo za obdobje dveh let, ki ga pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS in povzema rezultate opravljenih dejavnosti v preteklem letu ali obdobju.

Podnebje

Biodiverziteta

Obiskovalci

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 5

VSEBINA

POGLAVJA

Spremna beseda

13 Projektno delo 13 CARS-OUT 15 OSTALO

17 Monitoring ptic

»» str.13

17 UVOD 17 METODE 19 REZULTATI IN RAZPRAVA

»» str.17

»» str.25

»» str.85

24 Vrstna pestrost 25 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo 26 Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem času 26 Vrste, ki na obravnavanem območju pojavljajo na preletu 30 Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času 34 Redke vste

35 TAKSONOMSKI DEL - PTICE 62 Vrste v letu 2016 69 TAKSONOMSKI DEL OSTALE VRSTE

»» str.75

69 TUJERODNE VRSTE 70 NARAVNE VREDNOTE

73 Monitoring habitatov »» str.89

6 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

POGLAVJA

77 Monitoring vremena 78 Podnebne značilnosti leta 2016 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

85 Monitoring obiskovanja

89 Izvajanje varstvenih režimov po uredbi o KPSS

92 Ostalo v sliki in besedi

98 Literatura

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 7

Spremna beseda OBISKOVANJE ZAVAROVANIH OBMOČIJ NARAVE Slovenci in Slovenke smo znani kot ljudje, ki veliko in radi potujemo. Radi obiščemo tako evropske prestolnice kot Himalajo ali Ande, amazonsko džunglo ter jadransko, sredozemsko ali karibsko morsko obrežje. Pogosto potujemo tudi kar znotraj državnih meja. Naše želje po potovanjih in na potovanjih postajajo vedno bolj raznovrstne in razgibane. Postajamo vedno bolj zahtevni, saj nenehno iščemo nekaj novega, nekaj drugačnega. Ob vedno večji svetovni povezanosti raste tudi naše zavedanje o vplivih - tudi negativnih - turistične industrije na naravno in družbeno okolje, zaradi česar se svetovni turistični trendi vedno bolj usmerjajo k praksam trajnostnega, zelenega in odgovornega turizma, spreminjajo pa se tudi želje in zahteve turistov. Vse več je obiskovanja zavarovanih območij (narodnih parkov in drugih naravnih parkov, rezervatov …). Slovenci veljamo na svojih »pohodih« po tujini za turiste, ki se znajo primerno obnašati. Kaj pa doma? V zavarovanih območjih? Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Zavarovana območja nudijo obiskovalcem naravne in druge kakovosti, hkrati pa turizem in rekreacija ta območja vse bolj sooblikujeta. Zavarovana območja so večinoma dobila varstveni status predvsem zaradi dobro ohranjenega naravnega okolja oziroma prisotnosti izjemnih naravnih in kulturnih vrednot. Odlikuje jih sobivanje različnih rab prostora, za katere so značilni včasih nasprotujoči si interesi, ki med seboj niso vedno najbolj usklajeni. Ena izmed najbolj pogosto prisotnih dejavnosti je tudi obiskovanje, ki je na zavarovanih območjih že tradicionalno prisotno in predstavlja pomembno razvojno možnost. Zavarovana območja lahko postanejo v nekaterih primerih celo nosilni steber celostno in trajnostno zasnovanega regionalnega razvoja, v katerem je turizem temeljna gospodarska panoga.

V KPSS se bodo v prihodnje obiskovalci lahko vozili le z električnimi vozili (Foto: I. Škornik).

Obiskovanje pa ni pomembno samo z gospodarskega in izobraževalnega vidika, temveč opozarja tudi na pomembno rekreacijsko vlogo zavarovanih območij, ki zagotavljajo kakovostno preživljanje prostega časa lokalnemu prebivalstvu, kot tudi obiskovalcem

Lesen mostovĹž na Fontaniggeah (Foto: I. Ĺ kornik)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 9

iz pretežno urbanih območij. Pri doživljanju zavarovanega območja gre za obiskovanje in ne za turizem, kakovost doživljanja pa je odvisna predvsem od geografske lege, vremenskih pogojev ter seveda upravljanja zavarovanega območja. Upravljavci zavarovanih območij obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi in ustvarjalnimi delavnicami za najmlajše ter različnimi izobraževalnimi programi oziroma predavanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci Krajinskega parka Sečoveljske soline med obiskom v parku nezgodno zavarovani. KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Organiziranim skupinam omogočamo voden ogled, ki ga je potrebno pravočasno rezervirati. Kot v vsakem zavarovanem območju, imamo tudi v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) pravila obiskovanja, ki obiskovalcem natančno predpisujejo, kaj smejo in česa ne smejo početi. Nekateri so strožji režim dobro sprejeli in ga upoštevajo, drugim pa predstavlja precejšen trn v peti. Predvsem domači obiskovalci so bili navajeni, da sta bili v preteklosti območji obeh parkov dostopni ob vseh urah, da se je bilo tam mogoče prosto sprehajati kjerkoli, pasje prijatelje spustiti s povodcev, kopati se in mazati s solinskim blatom, nabirati zaščitene rastline in užitne slanuše, da o divjanju z gorskimi kolesi, vodnimi skuterji, vožnjo z motorji in avtomobili v naravnem okolju ter sidranju preblizu obale v morskih zalivih sploh ne izgubljamo besed. Danes takšne svobode nimajo več. Medtem, ko se eni počutijo skorajda oropane delčka našega obrežja, ki so ga od nekdaj pojmovali za svojega, drugim urejen način upravljanja s tem prostorom povsem ustreza. Tuji obiskovalci so za omejitve, ki veljajo v zavarovanih območjih, bolj dovzetni. Vendar se kršitve v KPSS še vedno dogajajo. Najbolj pogoste kršitve so hoja in kolesarjenje izven za to označenih poti, nabiranje zavarovanih rastlin in živali, sprehajanje psov brez povodca ter ribolov izven dovoljenih območij. Slednji je še posebej problematičen, ker se večinoma izvaja v nočnem času (tudi s čolni), ko je park za obiskovalce zaprt in zadrževanje v parku ni dovoljeno. Park je za obiskovalce odprt le v času, ko je na vhodu na Lero tam prisoten receptor, odpiralni čas parka pa se med letom spreminja v odvisnosti od dolžine dneva. V zimski polovici leta receptorja na vhodu na Fontanigge ni, vendar ne glede na to, tudi za Fontanigge velja enak odpiralni čas kot za Lero; oba vhoda v KPSS (Lera in Fontanigge) sta pod stalnim videonadzorom. Ribe lahko lovimo le s predpisano opremo in na predpisan način, kot to določa Pravilnik o športnem, podvodnem športnem in rekreacijskem ribolovu na morju. Po 27. členu ZRM-2 je med drugim prepovedano dajati ulov v promet, nabirati školjke in uporabljati trnek trojček na poteg. Kot vsi obiskovalci KPSS (razen tistih, ki se podajo na Pot zdravja in prijateljstva – Porečanko), morajo tudi »ribiči« plačati vstopnino v park (dnevna ali letna vstopnica; kupiti jih je možno vse dni v letu na vhodu na Lero, kjer sta izobešena tudi urnik parka in cenik vstopnic). Ker se številni glede lova rib še vedno ne držijo zakonskih omejitev in uredbe o KPSS, si v parku želimo v letu 2017 uvesti t.i. ribolovne izkaznice. Ribolovna izkaznica ni ribolovna dovolilnica, temveč le izkaznica obiskovalca, ki je za ribolov v KPSS kupil letno karto in podpisal, da se

10 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

strinja s pogoji navedenimi v pisni izjavi s povzetkom na hrbtni strani izkaznice. Kršitelji bodo ustrezno kaznovani, ribolovna izkaznica pa jim bo odvzeta. Še vedno pa bo mogoče pod istimi pogoji in ob upoštevanju pravil loviti ribe tudi z nakupom dnevne vstopnice v park. Poleg rednih obhodov, naravovarstveni nadzorniki KPSS tekom leta organiziramo tudi poostrene akcije nadzora nad spoštovanjem varstvenih režimov na območju obeh naravnih rezervatov. Opozarjamo predvsem kolesarje in sprehajalce, ki vozijo in hodijo izven urejenih poti za obiskovanje. Čeprav je vedno več lastnikov psov, ki se držijo pravila sprehajanja s povodcem in čiščenja pasjih iztrebkov, pa opozarjamo tiste, ki tega še nimajo v navadi. Akcije so namenjene predvsem ozaveščanju in ne kaznovanju obiskovalcev parka. Nadaljevale se bodo tudi v bodoče z namenom, da bi se upoštevanje varstvenih režimov v zavarovanem območju KPSS izboljšalo in izdaja kazni za prekrške ne bi bila potrebna. Upravljavec Krajinskega parka Sečoveljske soline (SOLINE Pridelava solin d.o.o.) si prizadeva za skladen in trajnostni razvoj. Obiskovalcem omogočamo doživljanje parka, z raziskovalnim delom pa ugotavljamo in zagotavljamo optimalne razmere za tamkaj živeči živelj. Pomemben del dejavnosti parka sta tudi vzgojno in izobraževalno delo ter upravljanje z zavarovanim območjem, kamor sodi tudi neposredni nadzor v naravi, ki ga izvajajo pooblaščeni naravovarstveni nadzorniki.

Kolesarjenje v n

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2016 | 11

naravi po brezpotjih in izven kolesarskih poti je prekrĹĄek (Foto: A. Sovinc)

ElektriÄ?ni vlak Sunshuttle nizozemskega podjetja Soios (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 13

na obiskovanja in ogleda Z izvedbo vseh v projektu začrtanih podpornih aktivnosti postaja KPSS prvi krajinski park v Sloveniji, v katerem vožnja motornih vozil (z izjemo intervencijskih in servisnih voženj) ni več dopustna. Sklopi CARS-OUT! projektnih aktivnosti, ki prispevajo k doseganju cilja projekta: 1. Ozaveščanje javnosti o pomenu okoljsko prijaznega obiskovanja zavarovanih območij

CARS-OUT

2. Izmenjava izkušenj, zbiranje in analiza podatkov o obisku in priprava usmeritev za okoljsko sprejemljivejše obiskovanje

Projekt CARS-OUT! je financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009-2014. Evropski gospodarski prostor (EGP) tvorijo tudi Islandija, Kneževina Lihtenštajn in Kraljevina Norveška, ki razpisujejo sredstva za sofinanciranje projektov tudi v Republiki Sloveniji. Projekt CARS-OUT! je bil pripravljen in financiran v sklopu programskega področja Ohranjanje in oživljanje kulturne in naravne dediščine s ciljem »Kulturna in naravna dediščina za prihodnje generacije – varovana, ohranjena in dostopna javnosti« Programa Finančnega mehanizma EGP. Partnerji: Podjetje SOLINE d.o.o., upravljavec Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS; vodilni partner), Javni zavod Krajinski park Strunjan (KPS) in partner iz Norveške Narodni park Jotunheimen. Trajanje projekta: 1.1.2015 - 31.10.2016 Projekt je v 95% deležu financiran s strani Finančnega mehanizma EGP in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko. Vrednost projekta: 998.442,40 EUR Deleži po partnerjih: - SOLINE Pridelava soli d.o.o. - Javni zavod Krajinski park Strunjan - Jotunheimen National Park

956.397,60 € 32.244,80 € 9.800,00 €

Delež nepovratnih sredstev: 95% Višina lastne udeležbe (vsi partnerji skupaj): 49.941,12 EUR

Cilj projekta: Ohranjanje narave in kulturne dediščine v zavarovanih območjih narave prek zagotavljanja okolju in obiskovalcem prijaznega nači-

3. Vzpostavitev infrastrukture in nabava opreme za okoljsko sprejemljivo obiskovanje (le za KPSS in KPS) Ključni rezultati projekta: - Spletna stran (www.cars-out.com) - Izobraževalni film za promocijo projektnih območij in trajnostnega urejanja obiska in ogleda - Interaktivne vsebine za dvig okoljske zavesti obiskovalcev vseh treh parkov - Prikaz primerov dobrih praks okoljsko sprejemljivega obiskovanja zavarovanih območij - Študijske izmenjave (obisk norveškega partnerja v Sloveniji in slovenskih partnerjev na Norveškem z ogledom projektnih območij in ureditev za okoljsko prijazno obiskovanje) - Študija okoljsko sprejemljivega načrtovanja obiska za Krajinski park Strunjan - Spremljanje stanja obiskovanja v projektnih območjih in analiza vzorcev obiska - Vzpostavitev infrastrukture in nabava opreme za okoljsko sprejemljivo obiskovanje Krajinskih parkov Sečoveljske soline in Strunjan, in sicer: a) Ureditve in oprema v KPSS: - vzpostavitev pešpoti od vhoda na Leri do upravne stavbe in centra za obiskovalce v skupni dolžini 1.100 m, od tega po lesenem mostovžu dolžine 494 m, prek obnovljenega kamnitega nasipa in treh lesenih mostov; v ta sklop sodi tudi obnovljena lesena hišica za sprejem obiskovalcev (recepcija). - utrditev in zaščita zgornjega ustroja dostopne poti ob kanalu Lera za vožnjo obiskovalcev do term Lepa Vida z električnim vozilom v dolžini 856 m. - utrditev makadamske poti ob Dragonji za dostopanje do Muzeja solinarstva na Fontaniggeah v dolžini 2.200 m. Skupni strošek za ureditve poti in pripadajoče infrastrukture v KPSS, ki omogočajo okolju prijazen obisk parka, znaša 544.155 EUR + DDV. - nabava električnega vozila z dvema prikolicama za prevoz 54 potnikov v vrednosti 280.000 EUR + DDV. Kompozicijo sestavljajo vlečno vozilo in dva vagona za prevoz 56 potnikov. Napajanje je na električni pogon, tudi s pomočjo sončnih kolektorjev. b) Ureditve in nabava opreme v KPS: - nabava 4 električnih in 4 navadnih koles (5.245 EUR + DDV) ter sofinanciranje nadstrešnice za hrambo in izposovanje koles.

Nova pot za obiskovalce (Foto: I. Škornik).

14 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Svečano odprtje noveha električnega vlaka (Foto: I. Škornik).

Novinarska konferenca CarsOut (Foto: I. Škornik).

Del nove poti za obiskovalce projekta CarsOut (I. Škornik).

Novo pot smo opremili s smernimi tablicami (Foto: I. Škornik).

Vialitna pot je namenjena električnim vozilom do Spa centra (I. Škornik).

Projektni tabli CarsOut. Desna različica je namenjena slepim. (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 15

Obračališče pred Muzejem solinarstva je namenjeno električnemu vlaku (Foto: I. Škornik).

Razširitev parkirišča na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik)

Nova kolesarnica (Foto: I. Škornik).

Kolesarnica je postavljena v okviru projekta CarsOut (Foto: I. Škornik).

OSTALO Od 25.9.2016 do 1.10.2016 smo se udeležili 8. svetovne konference MMV8 o obiskovanju in gospodarjenju zavarovanih območij v Novem Sadu (Srbija). Sodelovalo je 160 predstaviteljev in predavateljev iz 40 držav. Med njimi smo bili tudi mi. Na konferenci se je KPSS predstavil s posterjem o trajnostnem obiskovanju Krajinskega parka Sečoveljske soline z naslovom “Environmentally friendly visitation in Sečovlje Salina Nature Park”. V 3 delovnih dnevih so se zvrstila številna predavanja in predstavitve na temo monitoringa obiskovanja, vplivov obiskovalcev na zavarovana območja ter predvsem o ustreznem gospodarjenju z zavarovanimi območji. Rdeča nit konference je bila vseskozi na primerni infrastrukturi, ki obiskovalcem omogoča trajnosten, pa še vedno doživet obisk. Obiskovanje zavarovanih območij postaja v svetu čedalje bolj donosen posel v turizmu, saj je njegova rast ocenjena na 3.5 % letno, zato je izredno pomembno, da zavarovana območja vlagajo v infrastrukturo za obiskovanje ter ves čas spremljajo trende ter zahteve obiskovalcev. Organiziran je bil tudi izlet v Narodni Park Fruška gora, ter zadnja dva dneva še izlet po območjih čezmejnega Podonavja.

V dveh dneh smo obiskali park Karapanđa v Srbiji, Narodni park Donava-Drava na Madžarskem, kjer smo si ogledali muzej bele štorklje ter zadnji dan še Naravni park Kopački Rit na Hrvaškem.

Predstavitev trajnostnega obiskovanja v KPSS v Novem Sadu (Foto: I. Škornik).

16 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2016

Polojnik ob gnezdu (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 17

MONITORING PTIC Monitoring ptic se na območju Sečoveljskih solin redno in po ustaljeni metodi izvaja vse od leta 1983. Zbrani podatki nam služijo predvsem za ugotavljanje stanja nekaterih redkih in ogroženih vrst ptic, kot tudi ohranjenosti življenskega prostora v katerem te vrste živijo. Ptice so vsekakor dober indikator sprememb v okolju.

METODE Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne naslednje vrste: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mali deževnik Charadrius dubius, rumena pastirica Motacilla flava, rjava cipa Anthus campestris, brškinka Cisticola juncidis, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, rdečenogi martinec Tringa totanus in duplinska kozarka Tadorna tadorna. Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. Pri vnašanju podatkov monitoringa neposredno na terenu, smo uporabljali Samsung Galaxy S4 Active z GPS sprejemnikom ter program Pocket Bird Recorder. Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje. Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno. V letu 2016 smo izvedli tudi sistematični lov z mrežami in obročkanje ptic na območju obročkovalske postaje Stojbe, izvedli pa smo tudi drugo Mrežijado - strokovno srečanje obročkovalcev iz vse Slovenije in lov v znanstvene namene. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda. Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004). V letu 2016 smo opravili 517 ur monitoringa.

18 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Zbiranje gnezditvenih podatkov Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2016 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi plovilo. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih najdišč gnezd posameznih vrst ptic. Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2016 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2016 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju. Zbiranje negnezditvenih podatkov Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezditvenega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo. Lov in obročkanje ptic Lov in obročkanje ptic smo na območju Sečoveljskih solin izvajali predvsem v namene proučevanja pojavljanja težje

odkrivnih vrst na obravnavanem območju. V času od 5.8. do vključno 9.10.2016 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fontanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami. Sodelovalo je več kot 20 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Nekatere ciljne vrste (beločeli deževnik, mala in navadna čigra, polojnik in sabljarka), smo lovili s posebnimi vzmetnimi pastmi ali z vršami. Ulovljene ptice smo sistematično označevali z barvnimi in kovinskimi obročki. Statistična obdelava podatkov Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simpsonovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila. Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov. Kadar nas zanima, kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti. Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diverzitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili, navaja Pielou (1984) kot razmerje E = H / log( S ). Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi: H = - S pi ln ( pi ), kjer je: H’ - diverziteta

70 60

število ur

50 40 30 20 10 0 URE MONITORINGA

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

Število ur monitoringa ptic v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 19

pi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance) S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju Shannonova entropija določa, koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini, preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo: H = - S pi log2 ( pi ) pi = verjetnost za i dogodkov. Simpsonov indeks Pogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2 Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov. 1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2) Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost, 1 pa nobene raznolikosti. To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost. 2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - D Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrstama. 3. Simpsonov vzajemni index: 1 / D Predstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1, ki je najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost. Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5). ANOSIM Podobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja, habitatni tipi, združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi, potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W): R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4) ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev). Gre za primerjavo R vrednosti skupin, s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove, kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja kot pa med skupinami, bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0, razlik med skupinami ni.

Bray-Curtisov koeficient podobnosti Podobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojavljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984). Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti. Vsakemu paru območij smo določili indeks podobnosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst. Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %. Če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %. Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine). Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste strukture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2014. Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0. TRIM Pri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96 SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/ parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Rezultati in razprava Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2016 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja (maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september–november). Zbrali smo 33.322 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.337.752 opazovanih osebkih. Skupaj je evidentiranih 305 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2015 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

20 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

V letu 2016 je bilo zabeleženih 178 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 162 vrst, na območju Lere pa 78 vrst ptic. V letu 2016 je bila največkrat opazovana vrsta polojnik s 93 zapisi, sledita mu mlakarica z 91 zapisi ter rumenonogi galeb s 89 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2015 je ponovno rumenonogi galeb s 24.551 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 3.605 registriranimi osebki ter škorec s 3.355 osebki.

V letu 2016 so bile opažene 4 nove vrste za območje Sečoveljskih solin: klavžar, mali orel, mušja listnica, beloglavi strnad. V let 2016 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 78 lovnih dni. V času od 5.8. do vključno 9.10.2016 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fontanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami.

90 80 70 število vrst

60 50 40 30 20 10 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

FONTANIGGE

LERA

PIRANSKI ZALIV

Število vrst po mesecih v letu 2016.

Območje Lere

Območje Fontanigge

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 21

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

250000 200000 150000 100000 50000

Število vrst

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Število osebkov

Število vrst in število osebkov od 1983 do 2016.

1.4

1.2

12 10

0.8

0.6

0.4

Simpsons Diversity (1/D)

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

0 1984

0.2 1983

Shannon H' Log Base 10.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna leta od 1983 do 2016.

Shannon J'

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna leta od 1983 do 2016.

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

1 0.9 0.8 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0

22 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

25000 20000 15000 10000 5000 0

Št. vrst

Št. osebkov

Število vrst in število osebkov po območjih (toponimi) za leto 2016.

1.6 1.4 1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.2 0

10 8 6 4 2 0

Simpsons Diversity (1/D)

Shannon H' Log Base 10.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna območja (toponimi) od 1983 do 2016.

0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0

Shannon J'

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna območja (toponimi) za obdobje 1983 do 2016.

Naravovarstveni monitoring Se훾oveljskih solin 2016 | 23

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzor훾na obdobja od 1983 do 2016.

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzor훾na obmo훾ja (toponimi) od 1983 do 2016.

24 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Vrednosti ANOSIM (R=0.6671713) izračunane po letih za obdobje 1983-2016.

Število vrst po mesecih in območjih 2016 250 200

DEC NOV

150

OKT 100

SEP

AVG JUL CANEDO

VELIKA LAMA

KANAL LERA

RAKCI

KANAL GRANDE

TRETJE IZHLAPEVANJE

PREDRAKCI

KRISTALIZACIJA

SKOLJCISCE

LAGUNA SV. JERNEJA

MORJE PRED LERO

STOJBE

LETALISCE

KANAL GIASSI

KANAL CURTO

SLANA TRATA

RUDNIK-KOREA

KANAL SV. JERNEJA

PRVO IZHLAPEVANJE

DRUGO IZHLAPEVANJE

ALTO

DRAGONJA

SKANSEN

MALA LAMA

CORSOLONGO

CURTO-PICHETTO

LIFE

MEZZANA

OB MORJU

GIASSI-CURTO

MORJE PRED FONTANIGGEAMI

PICCIA

COLOMBERA

IZLIV

VELIKA LAMA

JUN MAJ APR MAR FEB JAN

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst po območjih (toponimih) v posameznih mesecih v letu 2016.

Sodelovalo je več kot 20 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Skupaj smo ulovili 8507 ptic, ki so pripadale kar 83 različnim vrstam. Večinoma je šlo za ptice pevke, ki se sicer precej neopazno selijo med grmovjem in trstičjem. Kot je bilo pričakovati je bilo največ ulovljenih črnoglavk (2717 os.), srpičnih trstnic (2066 os.) ter taščic (862 os.). Presenetljivo, pa glede na lanskoletne rezultate pričakovano tudi veliko število ulovljenih velikih skovikov, ki se očitno selijo v večjem številu prek solin. Ulovljenih je bilo kar 66 teh zanimivih nočnih ptic. V 9 primerih je šlo za tujo najdbo iz Italije, Švedske, Češke, Španije, Nemčije, Hrvaške in Finske. Ujeli smo nekatere redke vrste ter za KPSS novo vrsto - mušjo listnico. Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki. Vrstna pestrost Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke za obdobje od 1.1.1983 do 31.12.2016. V tem obdobju je bilo

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 25 All Species

ugotovljenih 293 vrst. Podatki kažejo, da se število vrst v zadnjih 10 letih bistveno ne spreminja, je pa razviden upad števila osebkov, čeravno se je njihovo število v letu 2016 spet nekoliko povzpelo. Za območje Fontanigge je bilo v letu 2016 ugotovljenih 162 (91 %) od skupaj 178 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 78 (43,8 %) vrst ptic. 94 vrst smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 10 vrst opaženih samo na Leri. Pestrost ptic je na Leri v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečovelskih solin, kjer trdi, da se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012). Zanimiva je primerjava indeksa podobnosti saj leto 2016 ni podobno letu 2015, ki je bilo precej suho, medtem ko je bilo leto 2016 precej namočeno, kar je razvidno tudi v diverzitetnih indeksih in poravnanosti. Ob obilici padavin se vrstna pestrost zmanjšuje. Vrst v (kvadratih) 1 2

Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo

3 4 5

Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2016 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje.

Gnezditvena zasedenost v obdobju (2016).

Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2016 evidentiranih 17 vrst gnezdilcev. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije. Osem vrst smo izbrali za cilnje vrste in sicer: duplinsko kozarko Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus, sabljarko Recurvirostra avosetta, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus, rdečenogega martinca Tringa totanus, malo čigro Sternula albifrons, navadno čigro Sterna hirundo in brškinko Cisticola juncidis. Tudi leto 2016 se uvršča med najtoplejša leta pri nas. To je bilo leto toplotnih rekordov, poplav in suš. Povsod po državi

Udeleženci 2. mrežijade na Stojbah (Foto: I. Škornik).

Dare Fekonja, vodja centra za obročkanje pri PMS (Foto: I. Škornik).

Nasip, kjer so v letu 2016 gnezdile male čigre in sabljarke (Foto: I. Škornik).

26 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

je bila povprečna letna temperatura za več kot 2°C nad povprečjem 1961–1990. Prevladovali pa so meseci z nadpovprečno količino padavin od dolgoletnega povprečja. V juliju 2015 so se na območju LIFE končala ureditvena dela na gnezdišču za redke in ogrožene ptice. Z manjšim gradbenim strojem smo na omenjenem območju »postavili« 45 novih otokov različnih oblik, višin in velikosti. Največji med njimi meri več kot 50 m, širok pa je dobrih 6 m. Na tem območju so v letu 2016 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Območje je bilo zaradi novo nastalih otokov kasneje povsem zalito z morsko vodo, ki naj bi preprečevala dostop do gnezdišč kopenskim plenilcem, kot sta lisica in kuna, vendar je lisica ponovno plenila, predvsem tam, kjer je plenila že leto prej, kar kaže, da gre najverjetneje za isti osebek ali več osebkov, ki so prišli do gnezdišč tudi po vodi. Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem obdobju Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev. Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008). Medtem, ko se je število letujočih črnoglavih galebov povečalo, je število rumenonogih galebov le nekoliko večje kot leto poprej, se je pa bistveno zmanjšalo število letujočih sredozemskih vranjekov. Vzroka za to še ne poznamo. Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že julija (Snow & Perrins, 1998). Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija, z vrhom selitve v začetku aprila, torej skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec idr., 2006). Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra. V obdobju (1983–2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012). V letu 2016 je bilo evidentiranih 153 vrst. V času spomladanskega preleta 2016 je bilo evidentiranih 92 vrst, v času jesenskega preleta 2016, ki poteka od avgusta do novembra, pa 120 vrst. 33 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, Zelenonogi martinec (Tringa nebularia)

288

Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

320

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

347

Polojnik (Himantopus himantopus)

353

Breguljka (Riparia riparia)

381

Črni hudournik (Apus apus)

540

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

570

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

800

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

850

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

2403 0

500

1000 št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v letu 2016.

1500

2000

2500

3000

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 27

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

550

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

624

Vrtna penica (Sylvia borin)

774

Taščica (Erithacus rubecula)

862

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

912

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

940

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

2066

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

2717

Škorec (Sturnus vulgaris)

3044

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

16870 0

2000

4000

6000

8000

10000 12000 14000 16000 18000

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v letu 2016.

61 vrst pa samo v jesenskem času preleta. V času od 5.8. do vključno 9.10.2016 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fomntanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami. Sodelovalo je več kot 20 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Skupaj smo ulovili 8507 ptic, ki so pripadale kar 83 različnim vrstam. Večinoma je šlo za ptice pevke, ki se sicer precej neopazno selijo med grmovjem in trstičjem. Kot je bilo pričakovati je bilo največ ulovljenih črnoglavk (2717 os.), srpičnih trstnic (2066 os.) ter taščic (862 os.). Presenetljivo, pa glede na lanskoletne rezultate pričakovano tudi veliko število ulovljenih velikih skovikov, ki se očitno selijo v večjem številu prek solin. Ulovljenih je bilo kar 66 teh zanimivih nočnih ptic. V 9 primerih je šlo za tujo najdbo iz Italije, Švedske, Češke, Španije, Nemčije, Hrvaške in Finske. Ujeli smo nekatere redke vrste ter za KPSS novo vrsto - mušjo listnico.

60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje črnega martinca po tednih v letu 2016.

28 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2016

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje moÄ?virskega martinca po tednih v letu 2016.

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje malega martinca po tednih v letu 2016.

300 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2016 | 29

16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje rdeÄ?enogega martinca po tednih v letu 2016.

8 7 6 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje malega prodnika po tednih v letu 2016.

7 6 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje reglje po tednih v letu 2016.

30 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimovanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012). Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994). V letu 2016 je na območju KPSS prezimovalo 63 vrst. V januarju 2016 je prezimovalo 48 vrst, v decembru 2016 pa 59 vrst. Januarja 2016 je bilo 10 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 21 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju. Ponovno smo na podlagi večkratnega ulova istih osebkov v času prezimovanja potrdili redno prezimovanje rdečeglavega kraljička Regulus ignicapilla. Število osebkov nekaterih vrst se je v zimskem času zmanjšalo. Med njimi največ pri žvižgavki Anas penelope in liski Fulica atra. Povečalo pa se je število prezimujočih labodov grbcev Cygnus olor. Dokaj redno se v zimskem času pojavlja plamenec Phoenicopterus ruber.

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

127

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

144

Liska (Fulica atra)

194

Kreheljc (Anas crecca)

227

Labod grbec (Cygnus olor)

230

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

241

Žerjav (Grus grus)

300

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

353

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

459

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

805 0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu januarju 2016.

Siva čaplja (Ardea cinerea)

Vriskarica (Anthus spinoletta)

135

Kreheljc (Anas crecca)

145

Labod grbec (Cygnus olor)

156

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

157

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

223

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

238

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

610

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

1113

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

1766 0

200

400

600

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu decembru 2016.

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 31

60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje sive čaplje po tednih v letu 2016.

7 6 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v letu 2016.

140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje laboda grbca po tednih v letu 2016.

32 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2016

250

200

150

100

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje kormorana po tednih v letu 2016.

20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje Ä?opastega ponirka poi tednih v letu 2016.

250

200

150

100

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 33

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje kreheljca po tednih v letu 2016.

60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje race žličarice po tednih v letu 2016.

800 700 600 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje mlakarice po tednih v letu 2016.

34 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Redke vrste Status redkosti posameznim vrstam določa Komisija za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec idr., 2006). Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin. Toda če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije. Do leta 2016 je bilo od 305 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 32 vrst se je tu pojavilo le enkrat, 20 vrst se je tu pojavilo dvakrat, 24 vrst se je tu pojavilo trikrat. V letu 2016 so bile opažene 4 nove vrste za območje Sečoveljskih solin: klavžar Geronticus eremita, mali orel Aquila pennata, mušja listnica Philloscopus innornatus, beloglavi strnad Emberiza leucocephala. 18.5.2016 nas je italijanska kolegica in ornitologinja Nicoletta Perco obvestila, da so na območju Sečoveljskih solin v petek 13.5.2016 okoli 17 h izgubili GPS signal s klavžarjem (Geronticus eremita), ki je del mednarodnega projekta Waldrapp. Klavžar z imenom Balthasar je priletel v soline preko Rovinja iz Toscane, kjer je prezimoval skupaj z ostalimi klavžarji iz projekta. Klavžarja je v petek opazovalo tudi osebje letališča, ko se je sprehajal med letali, isti dan pa ga je na letališki zgradbi fotografirala tudi krajanka Sečovelj. 19.5.2016 smo pregledali celotno območje, kjer naj bi bila nazadnje oddana klavžarjeva lokacija. Ta je bila na hiši ob kanalu Grande ob letališču. Pregledali smo tudi območje Letališča Portorož, za kar se seveda zahvaljujemo osebju letališča, vendar klavžarja nismo našli. Na srečo se je “javil” sam z juga istrskega polotoka blizu Fažane. Balthasar pripada skupini za reintrodukcijo inštituta Konrad Lorenz v Avstriji in je označen z barvnimi obročki ter GPS oddajnikom. To je prvo pojavljanje klavžarjev na območju KPSS. To, da se pojavlja povsod ob letališčih, pa ne preseneča, saj je le-teh vajen. Z ultralahkimi letali jih namreč učijo selitve v prezimovališče v Toscani, nazaj pa naj bi se vrnili sami. Na poti nazaj pa vedno ne gre vse po načrtih.

8.10.2016 je bila na stalni obročkovalski postaji KPSS na Stojbah ujeta mušja listnica (Phylloscopus inornatus) - nova vrsta Sečoveljskih solin. Ptico je v mrežo ujel stalni sodelavec PMS Žan Pečar, ki se je ta teden mudil na naši obročkovalski postaji na Stojbah. Mušja listnica je 303. vrsta zabeležena na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline. Gre za azijsko vrsto listnic, ki se občasno pojavlja pri nas. Prvič so jo pri nas ujeli leta 1991 na Vrhniki. Sicer prezimuje v Aziji, toda očitno so ji zahodni predeli Evrope bližji. V Veliki Britaniji jo že beležijo kot stalno na preletu in prezimovanju. Dva svetla osebka malega orla Aquila pennata je 19.9.2015 opazoval D. Bordjan, komisija pa je opazovanje potrdila šele v letu 2016. 23.11.2016 so bili na območju Alto na grmovju opazovani 3 beloglavi strnadi Emberiza leucocephala. Eden je celo pel.

Mušja listnica ulovljena na Stojbah (Ž. Pečar).

Pot klavžarja iz Italije preko Sečoveljskih solin v Istro.

Klavžar (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 35

TAKSONOMSKI DEL VRSTE PTIC EPO - EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Liska Fulica atra (A125) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

VRSTE NATURA 2000 - SPA Polarni slapnik Gavia arctica (A002) Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii (A392) Velika bela čaplja Ardea / Egretta alba (A027) Mala bela čaplja Egretta garzetta (A026) Plamenec Phoenicopterus roseus / ruber (A663) Žvižgavka Anas penelope (A050) Žerjav Grus grus (A127) Liska Fulica atra (A125) Sabljarka Recurvirostra avosetta (A132) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Zlata prosenka Pluvialis apricaria (A140) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Spremenljivi prodnik Calidris alpina (A149) Togotnik Calidris / Philomachus pugnax (A151) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Črnoglavi galeb Ichthyaetus / Larus melanocephalus (A176) Kričava čigra Thallaseus / Sterna sandvicensis (A191) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Vodomec Alcedo atthis (A229) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

OSTALE V SLOVENIJI REDKE GNEZDILKE Duplinska kozarka Tadorna tadorna Rdečenogi martinec Tringa totanus Brškinka Cisticola juncidis

36 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Polarni slapnik

Je najpogostejša vrsta slapnikov, ki se pojavlja pri nas in prezimuje predvsem na morju. Pojavlja se tudi na vodah v notranjosti Slovenije. Kljub zimskim opazovanjem v notranjosti naše države je edino večje stalno prezimovališče polarnih slapnikov pri nas ob morju. Število se z leti spreminja, običajno pa je večje v obdobju ostrih zim (Sovinc, 1994). Makovec et al. (1998) ga za območje Sečoveljskih solin navajajo kot rednega prezimovalca. V Sečoveljskih solinah se prvi slapniki pojavijo že oktobra, soline pa zapustijo aprila. Zapoznele preletnike je mogoče opazovati tudi v maju. Na morju pred solinami jih je včasih tudi več deset. Zaide tudi v večje kanale in bazene v notranjost solin. Število polarnih slapnikov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati.

Gavia arctica

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 2140 Število opazovanj: 205 Prvo: 21/01/1983 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12 /2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

0 1995

0 1994

1993

1992

1991

100

1990

1989

150

1988

1987

200

1986

1985

250

1984

1983

300

Pojavljanje polarnega slapnika po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

14 12 10 8 6 4 2 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje polarnega slapnika po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 37

Črnovrati ponirek

Črnovrati ponirek je pri nas izjemno redek gnezdilec (Geister, 1995). V Sloveniji redno, vendar maloštevilno prezimuje. Najbolj množično prezimujejo ob morju, kjer so poleg čopastih najpogostejši in najbolj redni prezimovalci med ponirki (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin in morja pred njimi se pojavlja redno. K nam prileti pred zimo in se tu v manjših skupinah ali posamič zadržuje vse do aprila. Najpogosteje ga vidimo na morju, redkeje zaide v solinske kanale. Najštevilnejši so na preletu marca in aprila, ko jih na morju pred Sečoveljskimi solinami počiva več deset osebkov. Število črnovratih ponirkov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število prezimujočih črnovratih ponirkov je v zadnjih10 letih dokaj konstantno.

Podiceps nigricollis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 1739 Število opazovanj: 178 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1978, 1982, 1983, 1984, 1991, 1992, 1993, 1995, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

300 250

200

150 10

100

0 2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje črnovratega ponirka po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

25 20 15 10 5 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje črnovratega ponirka po tednih v letu 2016.

38 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Sredozemski vranjek

Pojavljanje vranjeka v Sloveniji je bolj ali manj omejeno na morska obrežja. Še pred desetletjem je veljal za rednega, vendar maloštevilnega zimskega gosta in občasnega prezimovalca (Sovinc, 1994). Na morskem obrežju je celoletna vrsta, ki pa v Sloveniji ne gnezdi. Škornik et al. (1990) uvrščajo vranjeka med nekoliko pogosteje opazovane, vendar še vedno redke vrste. Sečoveljske soline predstavljajo eno najpomembnejših pognezditvenih območij te vrste pri nas, saj se jih na bližnjem školjčišču in na čelnem nasipu Colombere lahko zbere tudi do 1000 in več. Posamič tu tudi prezimuje. Ker gre za ogroženo sredozemsko podvrsto Phalacrocorax aristotelis desmaresti, je vrednost njihovega letovanja pri nas še toliko večja (Škornik, 2009). Nikoli ne zaide v notranjost solin. Število vranjekov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število pognezditvenih osebkov sredozemskih vrsnjekov je povezano z gnezditvenim uspehom na Hrvaških otokih. Le-to pa z vremenom in hrano.

Phalacrocorax aristotelis desmarestii

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 41184 Število opazovanj: 249 Prvo: 23/01/1994 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1994, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

10000

9000

8000

7000

6000

5000

4000

3000

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

0 1986

0 1985

1000 1984

1983

2000

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

400 350 300 250 200 150 100 50 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 39

Velika bela čaplja

Velika bela čaplja je v Sloveniji še pred dvema desetletjema veljala za izredno redkega gosta, danes pa se njena pogostnost pojavljanja povečuje, kar je najverjetneje posledica ustreznega zakonskega varstva na širšem evropskem območju. Redno prezimuje na SV delu Slovenije, ponekod v notranjosti in ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletni gost, kjer pa ne gnezdi. Pogosto se zadržuje skupaj z malimi belimi čapljami. Najštevilnejša je v zimskem času. Več deset osebkov je na solinah jeseni in spomladi, najmanj pa poleti. Najraje se zadržuje in hrani v solinskih bazenih in kanalih. Včasih posamezne ždijo na opuščenih solinskih hišah, v družbi z drugimi čapljami. Opazna so nihanja v pojavljanju velike bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro.

Ardea alba

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 4503 Število opazovanj: 1182 Prvo: 14/04/1974 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 26/01/2017 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

700

250

600

200

500 400

150

300

100

200 50

100

0 2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje velike bele čaplje po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

35 30 25 20 15 10 5 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v letu 2016.

40 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Mala bela čaplja

Mala bela čaplja v Sloveniji ne gnezdi. Pojavlja se kot poletni gost. Srečujemo jo na preletu v času prezimovanja. Prezimuje le ob našem morskem obrežju (Sovinc, 1994). Je najpogostejša od treh čapelj, ki se v Sečoveljskih solinah redno pojavljajo. Tu se zadržuje vse leto. Makovec et al. (1998) med redne prezimovalce Sečoveljskih solin uvrščajo sivo Ardea cinerea, veliko belo A. alba in malo belo čapljo Egretta garzetta. Posamezne ali v skupinah, ki lahko štejejo več sto osebkov, se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali na robu kanalov. Še posebej veliko jih je septembra. Več sto jih prenočuje na skupnem prenočišču, v krošnjah dreves na polotoku Seča. Opazna so nihanja v pojavljanju male bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro.

Egretta garzetta

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 26266 Število opazovanj: 1783 Prvo: 01/07/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 26/01/2017 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2014 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

4500

450

4000

400

3500

350

3000

300

2500

250

2000

200

1500

150

1000

100

500

50 0 2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje male bele čaplje po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

350 300 250 200 150 100 50 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje male bele čaplje po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 41

Plamenec

Plamenec se v notranjosti Slovenije pojavlja izredno redko. Ob morskem obrežju je pogostejši, predvsem v zimskem obdobju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju (Škornik, 2008). Prvič se je tu pojavil 20. novembra 2005 in tu prebil mesec dni, nakar je skrivnostno izginil. Omenjeni plamenec je bil 31. julija 2005 obročkan, in sicer kot mladič v bližini Izmira v Turčiji. Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah, predvsem v večjih solinskih bazenih. Plamenci se pojavljajo predvsem v zimskem času, ko nekateri za kratek ali daljši čas tu tudi prezimijo. Nikoli ni številen. Pojavljanje v KPSS sovpada s pojavljanjem prezimujočih plamencev v sosednji Italiji, predvsem v Gradežu in lagunah Cavanata. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

Phoenicopterus roseus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 174 Število opazovanj: 57 Prvo: 20/11/2005 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 23/12/2016 10:10 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2013 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

0 1997

0 1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje plamenca po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

2.5 2 1.5 1 0.5 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje plamenca po tednih v letu 2016.

42 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Žvižgavka

Prezimovališča navadnih žvižgavk so plitve morske obale, blatni poloji in obalna močvirja, tudi lagune in poplavna območja. Žvižgavke se v Sloveniji redno pojavljajo na preletu in tudi ostanejo čez zimo, predvsem ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). Sečoveljske soline predstavljajo najpomembnejše prezimovališče navadnih žvižgavk v Sloveniji, saj je v nekaterih sezonah prezimovalo več kot 800 osebkov. Januarja 1996 je bilo ob izlivu Dragonje naštetih rekordnih 1150 osebkov žvižgavk. Zadnja opazovanja kažejo, da se je število žvižgavk na prezimovanju zmanjšalo, saj jih tu že več let nismo našteli več kot 300. Prve k nam priletijo septembra, soline pa zadnje zapustijo aprila. Število žvižgavk je v zadnjih 10-15 letih drastično upadlo, kar sovpada z dinamiko te vrste v Evropi. Vzroki za njen upad niso še povsem znani.

Anas penelope

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 29682 Število opazovanj: 280 Prvo: 18/01/1984 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 12:12 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2013 LIFE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1984, 1987, 1988, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

0 1996

0 1995

500 1994

1993

1000

1992

1500

1991

1990

2000

1989

2500

1988

3000

1987

1986

3500

1985

4000

1984

1983

4500

Pojavljanje žvižgavke po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje žvižgavke po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 43

Žerjav

Žerjavi se v Sloveniji redno pojavljajo na preletu. Zimskih podatkov o tej vrsti v ZOAS ni (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja redno na spomladanskem preletu v marcu. Večje skupine žerjavov je mogoče opazovati tudi novembra. Zanimivo je povsem zimsko opazovanje, ko sta 30.12.2008 nad Fontaniggeami P. Sackl in T. Petras Sackl opazovala 85 osebkov, ki so leteli proti zahodu. Podatki o pojavljanju žerjava so večinoma prešteti osebki, ki KPSS samo preletijo na svoji selitveni poti. Le redki osebki se tu tudi ustavijo, saj ni primernih njiv, polj ali travnikov, kjer bi se lahko nahranili. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

Grus grus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 2318 Število opazovanj: 45 Prvo: 21/11/1974 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 01/12/2016 09:17 PREDRAKCI (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 07/01/2016 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1980, 1993, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016

600

500

7 6

400

300

4 3

200

100

1 0 2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje žerjava po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

35 30 25 20 15 10 5 0 2

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje žerjava po tednih v letu 2016.

44 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Liska

Liska je v Sloveniji precej pogosta celoletna vrsta. Najbolj osredotočeno gnezdi v severovzhodni Sloveniji (Geister, 1995). Prezimuje na vseh srednje in večjih stoječih vodah v notranjosti Slovenije in ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je v preteklosti gnezdila ob Dragonji in v rudniškem bajerju (Škornik et al., 1990). Ker sta se območji zarastli, ne gnezdi več, čeprav njena gnezditev v prihodnje ni izključena. Na območju solin predvsem prezimuje. Prve liske se pojavijo že oktobra, višek prezimovanja je v januarju, zadnje liske pa Sečoveljske soline zapustijo konec aprila. Prezimuje v jatah ali skupinah, ponavadi ob izlivu Dragonje, na morju ali v večjih solinskih bazenih na Fontaniggeah, skupaj z žvižgavkami Anas penelope. Zakaj je njeno število v zadnjih 5 leti upadlo še ne vemo. Vendar je najverjetneje povezano z dinamiko te vrste v Evropi, saj je tudi za lisko znano, da se število prezimujočih lisk zmanjšuje povsod po Evropi. Na območju KPSS gnezdi občasno.

Fulica atra

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 66124 Število opazovanj: 381 Prvo: 01/12/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 16/01/2017 14:33 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1997 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 Občasna gnezdilka

18000

16000

14000

12000

10000

8000

6000 4000

2000

0 2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje liske po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

120 100 80 60 40 20 0 2

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje liske po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 45

Sabljarka

Recurvirostra avosetta

Sabljarka v Sečoveljskih solinah redno gnezdi od leta 2009 dalje. Število gnezdečih parov pa strmo narašča. Gnezdo si naredi na rastlinskem šopu, kupu alg in morske trave ali pa si v tla izdolbe kotanjico in jo obloži s finejšim gnezdovnim gradivom. Redno gnezdi na območju 2. zgoščevanja in na območju Life, v letu 2016 pa je večina gnezdečih parov gnezdila na območju novo postavljenih zemeljskih otokov območja Life. V letu 2016 smo barvno označili 1 mladiča sabljarke. Sabljarka je ena tistih vrst, katerih število gnezdečih parov strmo raste, saj jih je v letu 2016 gnezdilo že 40 parov. Njeno ohranitveno stanje je dobro.

J F M A M J J A S O N D !"!.-('.-.*+*+'.-101!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 2339 Število opazovanj: 378 Prvo: 22/05/1961 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 09/09/2016 10:05 PICCIA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 20/02/2015 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 28/10/2004 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 104 ha % SLO: 100 %

Recurvirostra avosetta

Opuščeno leglo sabljarke, v katerem je gnezdila mala čigra (Foto: I. Škornik).

100000

90000 80000

70000

60000

50000

N of pairs

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2016).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

0 1991

10000

0 1990

7 - 23

1989

20000

1988

30000

1987

1986

40000

1985

1984

1983

Frequencies

TRIM

Gnezdenje sabljarke ter trend populacije v obdobju 1983-2016 (TRIM: močan porast, p<0.01).

46 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Polojnik

Himantopus himantopus

Sečoveljske soline so polojnikovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji, čeravno število gnezdečih parov narašča tudi v NRŠZ. Več deset parov gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih preraščajo slanuše. V letu 2016 je na območju KPSS gnezdilo ponovno več kot 50 parov polojnikov. Uspeh speljave je bil dober. Večinoma so polojniki gnezdili na območju drugega in tretjega izhlapevanja ter na novo nastalih otokih območja Life. V letu 2016 nismo obročkali polojnikovih mladičev. Ohranitveno stanje polojnika je dobro.

J F M A M J J A S O N D !"!"-+$(*+*+'+*+*+-"!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9227 Število opazovanj: 1227 Prvo: 01/05/1974 DRUGO IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Zadnje: 11/09/2016 08:12 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/03/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 10/10/2005 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 220 ha % SLO: 85 %

Himantopus himantopus

90 80

25 70 20

60 50

15 Frequencies 1 2 3

40 30

N of pairs

Gnezditvena razširjenost polojnika (2016).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

5 10

1984

1983

TRIM

Gnezdenje polojnika ter trend populacije v obdobju 1983-2016 (TRIM: močan porast, p<0.01).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 47

Zlata prosenka

V Sloveniji je zlata prosenka preletnik, izjemoma in neredno prezimuje. V ZOAS-u je naveden le en zimski podatek (Sovinc, 1994). Zanimivo je, da pred letom 1994 ni zimskih opazovanj te vrste. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na spomladanskem in jesenskem preletu, posamezne je mogoče opazovati tudi pozimi. Pogosta je februarja in marca, ko lahko naenkrat opazujemo tudi do 10 osebkov te vrste. Zlata prosenka na območju KPSS v zadnjih 3 letih ni bila opazovana. Vzrok za to ni znan, čeravno ima na razpolago dovolj primernih habitatov za počitek in prehrano na svoji selitveni poti. Kazalnik njenega ohranitvenega stanja ni relevanten.

Pluvialis apricaria

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 73 Število opazovanj: 26 Prvo: 28/03/1976 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 04/10/2013 09:37 RAKCI (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1987, 1993, 1994, 1995, 1999, 2005, 2006, 2007, 2013

7 20

6 5

4 10

3 2

1 0

Pojavljanje zlate prosenke po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

48 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus

Beločeli deževnik na območju Sečoveljskih solin gnezdi večinoma razpršeno. Gnezditvena kolonija, kjer je gnezdilo večje število parov skupaj, je bila znana le na območju slane trate pred muzejem solinarstva na Fontaniggeah (Makovec, 1994; Škornik, 2005), vendar tam zadnja leta gnezdi le nekaj posamičnih parov. V letu 2016 je na območju KPSS spet gnezdilo več kot 50 parov beločelih deževnikov. Tudi uspeh speljave je bil dober, saj smo našteli več kot 60 speljanih mladičev. Večinoma je gnezdil na nasipih območij zgoščevanja vode. V letu 2016 smo ulovili in barvno označili 2 mladiča beločelih deževnikov.

J F M A M J J A S O N D '('('+*.*.-+*+*.*+*"'(') STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 7520 Število opazovanj: 1238 Prvo: 05/02/1974 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 09/09/2016 10:06 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/01/2004 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 TRIM: Močan porast (p <0.05) Površina gnezdenja: 260 ha % SLO: 100 % Charadrius alexandrinus

8 50

7 6

5 Frequencies

1 2 3 4 5

2 10

št. parov

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2016).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

TRIM

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2016 (TRIM: močan porast, p<0.05).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 49

Spremenljivi prodnik

Spremenljivi prodnik je med vsemi prodniki pri nas najpogostejša in najbolj številna vrsta prodnika. Ob selitvi se pojavlja v različnih tipih mokrišč, občasno tudi na poplavljenih travnikih in njivah (Božič, 2009). Pozimi se pojavlja le ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). Tudi v Sečoveljskih solinah je najpogostejša vrsta prodnika. V soline prvi priletijo že v začetku avgusta in jih zapustijo v prvih dveh tednih junija. Redno se pojavlja na preletu in tu tudi redno prezimuje. V zimskem obdobju je najštevilnejši, saj se v decembru in januarju pojavlja v jatah po več sto osebkov skupaj. V letu 2016 je bil najštevilčnejši v času spomladanskega preleta, ko se je tu zadrževalo tudi do 100 ptic. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Calidris alpina

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8589 Število opazovanj: 283 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 21/12/2016 10:19 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 29/12/2007 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1979, 1983, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016

1400

1200

35 30

1000

800

600

400

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

0 1984

5 1983

200

Pojavljanje spremenljivega prodnika po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

120 100 80 60 40 20 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje spremenljivega prodnika po tednih v letu 2016.

50 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Togotnik

Togotnik je v Sloveniji reden spomladanski preletnik. Spomladanski prelet poteka med marcem in majem. V jesenskem času je togotnik pri nas zelo redek. Jesenska selitev togotnika poteka čez vso Evropo, v smeri jug do jugozahod, spomladanski prelet pa poteka bolj vzhodno, kar pomeni, da se togotniki vračajo v svoja gnezdišča po najkrajši poti (Vogrin, 1998). V Sečoveljskih solinah se v manjših skupinah redno pojavlja na spomladanskem preletu od februarja do maja. Jesenskih podatkov je malo, kar kaže, da se togotniki v tem času selijo drugje. Zadnja opazovanja, ko je število togotnikov preseglo 200 osebkov, so iz leta 1995. Število togotnikov na preletu je v zadnjih 5 letih upadlo, vzroke za to pa gre iskati širše. Njegovo ohranitveno stanje je zadovoljivo.

Calidris pugnax

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 7453 Število opazovanj: 260 Prvo: 03/03/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 11/09/2016 08:19 SKANSEN (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 09/10/2013 PREDRAKCI (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1980, 1983, 1984, 1986, 1990, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1999, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016

1400

50 45

1200

1000

800

600

25 15

400

200

0 2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje togotnika po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

25 20 15 10 5 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje togotnika po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 51

Rumenonogi galeb Larus michahellis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 623735 Število opazovanj: 2025 Prvo: 26/09/1982 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 12:12 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2016 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Zmeren porast (p <0.05) Površina gnezdenja: 204 ha % SLO: 50 %

Rumenonogi galeb je v KPSS celoletna vrsta. Pogost je v pognezditvenem času, ko se tu zbere nekaj tisoč galebov, sicer je nekaj sto osebkov tu prisotnih čez vse leto. Populacija gnezdečih rumenonogih galebov v KPSS je od leta 2005 strmo padla vse do leta 2010, ko je dosegla svoj minimum. Od takrat število gnezdečih parov rahlo narašča, vendar se je število gnezdečih parov v letu 2015 spet zmanjšalo. Vzrok zato je najverjetneje dejstvo, da na običajnih območjih gnezdenja v letu 2015 ni bilo vode. Večji del solin je bil suh. Kot gnezdilec ni več tako pogost na večjih nasipih, kjer je bil lahek plen lisicam in kunam belicam. Še vedno gnezdi kolonijsko na osrednjem nasipu Colombere ter na gnezditvenih otokih na Picci, posamič pa tudi na območju Curto-Pichetto, Mezzane ter ponekod v ruševinah solinarskih hiš na Fontaniggeah. Zanimivo bo spremljati njihovo število v bodoče, če bomo na območju KPSS ustrezno upravljali z vodami. Število gnezdečih parov se v zadnjih 10 letih bistveno ne spreminja. V pognezditvenem obdobju se jih na območju KPSS še vedno zadržuje 10.000. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Larus michahellis

12000 10000 8000 6000 4000 2000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje rumenonogega galeba po tednih v letu 2016.

120

250

100

200

80 150 60 Frequencies

100

2 3 4

št. parov

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2016).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

0 1984

1983

TRIM

Gnezdenje rumenonogega galeba ter trend populacije v obdobju 19832016 (TRIM: stabilen).

52 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Črnoglavi galeb

Črnoglavi galeb se v Sloveniji pojavlja kot preletnik in občasen prezimovalec. Pogost je ob morskem obrežju. V celinskem delu Slovenije je redek in se večinoma pojavlja v jesenskem času. Leta 2006 je črnoglavi galeb v Sloveniji prvič gnezdil. Gnezdo s štirimi jajci je bilo najdeno 23.5.2006 v koloniji rečnih galebov Larus ridibundus in navadnih čiger Sterna hirundo na otoku na Ptujskem jezeru, kjer naj bi gnezdil tudi leta 2007 in 2008 (Denac & Božič, 2009). V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Je reden jesenski preletnik, posamič pa je bil opažen tudi v zimskem času. V večjem številu prileti v soline že julija, septembra pa tu prenočuje tudi do 500 in več teh ptic. Številni v Sečoveljske soline redno zahajajo iz Italije, Madžarske in Srbije, kar je bilo ugotovljeno z opazovanjem zaznamovanih ptic. Zadržuje se večinoma na Colomberi, na območju Piccie, Mezzane ter 2. in 3. izhlapevanja. Število opazovanih črnoglavih galebov je bilo v letu 2016 več kot 2 x večje, kot leto prej. Znano je, da se isti osebki ali skupine v pognezditvenem obdobju premikajo po istih prenočiščih od Italije do Slovenije. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Ichthyaetus melanocephalus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 11857 Število opazovanj: 192 Prvo: 22/08/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 21/09/2016 09:41 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 09/01/2009 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1991, 1992, 1994, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016

2000

1800

1600 1400

1200 1000

800

600 400

200

0 2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje črnoglavega galeba po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 53

Kričava čigra

Kričava čigra se v Sloveniji pojavlja predvsem v času prezimovanja. Redno prezimuje ob našem morskem obrežju (Sovinc, 1994). Redno se pojavlja ob obrežnem pasu med Piranom in Izolo ter od Kopra pa vse do Debelega Rtiča. V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah, izključno na morju pred solinami. V soline ne zahaja. K nam prve priletijo v začetku novembra, naše morje pa zapustijo v začetku aprila. Število kričavih čiger, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njihovo pojavljanje ne moremo vplivati.

Thallaseus sandwicensis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 147 Število opazovanj: 62 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 04/04/2016 12:29 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/01/2013 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1993, 1999, 2000, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

0 1995

0 1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje kričave čigre po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.2 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje kričave čigre po tednih v letu 2016.

54 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Navadna čigra Sterna hirundo

J F M A M J J A S O N D !"!"!1*+$+-+'(*.0"!"!"!#

Na Sečoveljskih solinah redno gnezdi na nasipu območja Curto-Pichetto ter na območju Life Občasno gnezdi tudi drugod, na s halofiti poraščenih nasipih in otokih. V letu 2016 je na območju KPSS gnezdilo nekaj več kot 30 parov navadne čigre, vendar je bil uspeh speljave slab, saj je lisica kljub vodi spet izplenila njihova legla. Svoje so dodale še srake, ki so gnezdile v neposredni bližini otokov. Čigre so gnezdile večinoma na otokih območja Life, ki je bilo ustrezno zalito z vodo. V letu 2016 smo obročkali 3 mladiče navadne čigre, vendar nismo opazili, da bi se kakšen mladič navadne čigre tudi speljal. Po plenjenju se je nekaj parov navadnih čiger premaknilo na območje tretjega izhlapevanja, kjer so gnezdili v drugo. V bodoče je potrebno oblikovati standardne metode za proučevanje navadne čigre, izdelati načrt in izvajati monitoringe navadne čigre v Sečoveljskih solinah in Sloveniji ter izvajati načrtni lov in obročkanje z barvnimi obročki v znanstvene namene. Njeno ohranitveno stanje ni zadovoljivo

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 7606 Število opazovanj: 911 Prvo: 23/05/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 25/07/2016 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 25/03/2005 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/09/2005 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 48 % Sterna hirundo

Mladič navadne čigre ter jajci v leglu na novonastalem otoku (Foto: I. Škornik). 80

3.5

2.5

50 2 40

N of pairs

Gnezditvena razširjenost navadne čigre (2016).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

0 1990

7 - 13

0.5

1989

1988

1987

1986

1985

1.5 30

1984

1983

Frequencies

TRIM

Gnezdenje navadne čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2016 (TRIM: močan porast, p<0.01).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 55

Mala čigra

Sternula albifrons

J F M A M J J A S O N D !"!"!"!.*+*.*(*.!"!"!"!#

V Sečoveljskih solinah prične gnezditi v maju. Gnezdi na nizkih neporaščenih nasipih ali na dnu osušenega solinskega bazena. Stalno gnezdi na območju Curto-Pichetto, skupaj z navadno čigro Sterna hirundo. Občasno na območju Piccie in Mezzane. Zadnja leta redno gnezdi tudi na območju Life. Izjemoma gnezdi tudi drugod. V letu 2016 je na območju KPSS gnezdilo nekaj manj kot 30 parov navadne čigre, vendar je bil uspeh speljave slab, saj je lisica kljub vodi spet izplenila njihova legla. Svoje so dodale še srake, ki so gnezdile v neposredni bližini otokov. Čigre so gnezdile večinoma na otokih območja Life, ki je bilo ustrezno zalito z vodo. Nekaj parov je gnezdilo na območju Mezzane, kjer smo tudi opazili speljane mladiče. Število gnezdečih parov spet narašča. V letu 2016 smo obročkali le enega mladiča male čigre. Tudi pri mali čigri nismo opazili, da bi se kakšen mladič speljal. Njeno ohranitveno stanje je zadovoljivo.

STATISTIKA / STATISTICS: ŠŠtevilo osebkov: 3523 Število opazovanj: 635 Prvo: 18/05/1975 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 25/07/2016 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 15/04/2004 PICCIA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/08/1985 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 92 ha % SLO: 98 %

Sternula albifrons

Leglo male čigre na nasipu ov kanalu Pichetto (Foto: I. Škornik).

N of pairs

Gnezditvena razširjenost male čigre (2016).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

0 1994

0 1993

1992

1991

1990

7 - 8

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Frequencies

TRIM

Gnezdenje male čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2016 (TRIM: močan porast, p<0.01).

56 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Vodomec

V Sloveniji je vodomec celoletna vrsta. Je dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). Pozimi se pri nas zadržuje predvsem ob mirnih odsekih tekočih voda s strmimi bregovi in gosto obrežno vegetacijo, pa tudi ob primernih stoječih vodah. V večjem številu se pojavlja tudi v Primorju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je pogost izven gnezditvenega časa. V času gnezdenja pa skrivnostno izgine višje po Dragonji, kjer gnezdi v njenih bregovih. Pozimi, ko je najbolj številen in na preletu, lovi v manjših in večjih kanalih ter ob robovih globljih in večjih solinskih bazenov. Med lovom sedi na visoki preži, ponavadi na lesenih ostankih nekdaj delujočih vetrnic, na robovih kamnitega zidu ali kar na solinskih zapornicah. Število vodomcev je v zadnjih 10 letih dokaj konstantno, kar kažejo tudi podatki pridobljeni z lovom ptic v stoječe najlonske mreže. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Alcedo atthis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 1008 Število opazovanj: 669 Prvo: 10/09/1974 STOJBE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 13:28 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2016 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1993, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

250

300 250

200

150

150 100

100

0 2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje vodomca po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 1

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje vodomca po tednih v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 57

Rjava cipa

Rjava cipa velja v Sloveniji za zelo redko razširjeno gnezdilko (Geister, 1995). Njena gnezditvena razširjenost je jasno omejena na jugozahodni del Slovenije. Gnezdi ob morskem obrežju, pa vse tja do nadmorske višine 1000 m v Čičariji. Gnezdo naredi kar na tleh in je dobro skrito. Splete ga iz precej velikih bilk, korenin, stebelc in drugega materiala, notranjost pa obloži z živalsko dlako. Samica znese štiri do pet zelenkasto belih jajc z redkimi, vendar izrazitimi lisami. Po 14 dneh se iz njih izležejo goliči. V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič na preletu. Tu tudi občasno gnezdi par ali dva teh ptic. Po letu 2005 (prvič od leta 1983) rjava cipa na območju Sečoveljskih solin ni več gnezdila, kar pa ne preseneča, saj je z oživitvijo solinarske dejavnosti izgubila precejšen del suhih solnih polj, v katerih je gnezdila v preteklem obdobju. Škornik et al. (1990) jo navajajo kot nedvomno gnezdilko v suhih in poraščenih solinskih bazenih. Makovec et al. (1989) pravijo, da gnezdi predvsem v suhih in poraščenih bazenih pred muzejem solinarstva, na začetku solin ob Stojbah ter posamič na Leri, kjer je gnezdila na širokih nasipih, poraščenih s travo. Število parov so ocenili na 1 do 5 parov. Pri nas število rjavih cip, glede na spremembe v gnezditvenih prebivališčih, precej niha. Zaradi skrajnostnih zahtev pri izbiri gnezdišča je njen obstoj na solinah vezan na vzdrževanje primerno suhih in poraščenih bazenov. Ker teh ni veliko, velja za izginulo gnezdilko, sicer pa v bodoče pričakujemo njeno ponovno gnezditev, saj so se z okopnitvijo zaradi vzdrževanja nekaterih habitatnih tipov spet pojavile ustrezne razmere za njeno gnezditev.

Anthus campestris

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 44 Število opazovanj: 27 Prvo: 22/05/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 11/05/2015 14:24 RAKCI (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 18/03/2010 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 10/09/2005 MUZEJ (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 2005, 2007, 2010, 2012, 2013, 2015 Izginula gnezdilka

4.5

3.5

2.5

1.5

Pojavljanje rjave cipe po letih v obdobju 1983-2016. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

0 1986

0.5

0 1985

1 1984

1983

58 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Tak trend je opaziti šele v zadnjem desetletju, pred tem je bila le naključni zimski gost ali izredno redek preletnik (Škornik et al., 1990; Škornik, 2009). Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine. V Sloveniji je prvič gnezdila leta 2005 (Škornik, 2006). Pri gnezditvi ni vedno uspešna in le redki mladiči poletijo. Trend gnezdeče populacije je še vedno nezanesljiv. V letu 2016 so na območju KPSS gnezdili 4 pari, s precejšnjim številom speljanih mladičev. Njeno ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D '%$%$(*+'('('%'.-.*1-(*) STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 10685 Število opazovanj: 614 Prvo: 13/02/1977 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 26/01/2017 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Nezanesljiv Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 100 % Tadorna tadorna

250

200

150

100

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2016.

4 15 3 Frequencies 1

10 2

2 3 4

št. parov

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2016).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

0 1984

1983

TRIM

Gnezdenje duplinske kozarke ter trend populacije v obdobju 1983-2016 (TRIM: nezanesljiv).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 59

RDEČENOGI MARTINEC Tringa totanus

J F M A M J J A S O N D $%$%$(-.-.-('+$($%$%$($&

V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. V večjem številu se pojavlja na prezimovanju in na preletu (Makovec et al., 1998). Prezimujoči rdečenogi martinci predstavljajo v Sečoveljskih solinah pomemben del severnojadranske populacije (Sovinc, 1994). Od leta 2005 gnezdi en par teh ptic tudi v Sečoveljskih solinah, vendar neredno (Škornik, 2009). Tu je gnezdil že v 19. stoletju (Schiavuzzi 1882, Schiavuzzi 1883). V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, polojniki Himantopus himantopus in sabljarkami Recurvirostra avosetta. V letu 2016 je gnezdilo 8 parov. Gezna smo našli na območju Life, na območju 2. zgoščevanja, na območju slane trate ter na nasipu med kanaloma Curto in Pichetto. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9034 Število opazovanj: 381 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 23/09/2016 18:25 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 02/01/1993 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 48 ha % SLO: 30 % Tringa totanus

16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje rdečenogega martinca po tednih v letu 2016.

9 8

7 6

Frequencies 1

št. parov

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2016).

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

0 1987

1986

1985

1984

1983

TRIM

Gnezdenje rdečenogega martinca ter trend populacije v obdobju 19832016 (TRIM: močan porast, p<0.01).

60 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

BRŠKINKA Cisticola juncidis

J F M A M J J A S O N D 0.0"010.-.-.-.-.-.-.-.02 STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 650 Število opazovanj: 333 Prvo: 21/11/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 30/12/2016 09:47 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2016 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 TRIM: Stabilen Površina gnezdenja: 164 ha % SLO: 100 %

V Sečoveljskih solinah in okolici je stalnica (Škornik et al., 1990). Naseljuje večje, široke nasipe in zarasle poti, predvsem ob Dragonji, v Stojbah in ob večjih kanalih. Kot izrazito turkestansko-mediteranska vrsta je občutljiva na ostrejše zime. Hude zime lahko populacijo brškinke povsem uničijo (Geister, 1985). Pozimi 1985/86 je bila zaradi ostre zime populacija brškinke katastrofalno prizadeta (Geister, 1985; Škornik et al., 1990). V tistem obdobju je iz nekaterih dolin, kot tudi iz Sečoveljskih solin, povsem izginila in se ponovno pojavila šele septembra, kar kaže na doselitev (Geister, 1995). Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2014 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izračun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna. Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin bistveno spremenila in gnezdi večinoma le na območju Alto ob letališču. Ostra zima v letu 2012 je povsem uničila populacijo brškink v celotnem predelu Jadranskega morja vse do Balkanskega polotoka, kar so potrdili številni strokovnjaki, vendar se je južneje pojavila kot gnezdilka že leto kasneje, pri nas pa je ponovno gnezdila v letu 2014, kar kaže na dokaj hitro doselitev. V letu 2016 je na območju KPSS so gnezdili najmanj 3 pari brškink. Nekaj parov pa je očitno gnezdilo tudi izven parka na območju vinogradov in polj blizu Sečovelj. Po ostri zimi očitno poteka njena ponovna naselitev. Njeno ohranitveno stanje ni zadovoljivo.

Cisticola juncidis

1.02

1 20 0.98 15

0.96 0.94

0.92 5 0.9 0.88

Gnezditvena razširjenost brškinke (2016).

št. parov

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0 Frequencies 1

TRIM

Gnezdenje brškinke ter trend populacije v obdobju 1983-2016 (TRIM: stabilen).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 61

RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu aprila, pa vse do sredine maja. V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alto ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov. V letu 2016 so na območju KPSS gnezdili le 3 pari, kar lahko povežemo s precej namočenim letom ter številnimi padavinami. Njeno ohranitveno stanje je zadovoljivo.

J F M A M J J A S O N D !"!"-%$(*.-+-1-10+-10"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9136 Število opazovanj: 293 Prvo: 29/04/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 02/11/2016 10:28 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/03/2004 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/11/2007 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1978, 1981, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 116 ha % SLO: 2,5 %

Motacilla flava

14 12

2.5

8 1.5 6 1

0.5

2 0

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2016).

št. parov

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

Frequencies 1

TRIM

Gnezdenje rumene pastirice ter trend populacije v obdobju 1983-20146 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

62 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

SEZNAM VRST V LETU 2016

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Beločela gos (Anser albifrons)

21/01/2016 09:32 21/01/2016 09:45 1

Siva gos (Anser anser)

21/01/2016 09:32 28/12/2016 12:05 11

Labod grbec (Cygnus olor)

05/01/2016 09:34 30/12/2016 10:23 764

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

08/01/2016 09:24 30/12/2016 09:48 1565

Konopnica (Anas strepera)

16/01/2016 10:05 28/12/2016 12:04 126

Žvižgavka (Anas penelope)

05/01/2016 10:36 28/12/2016 12:04 196

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

05/01/2016 09:34 30/12/2016 10:26 3605

Raca žličarica (Anas clypeata)

05/01/2016 09:35 28/12/2016 12:05 188

Dolgorepa raca (Anas acuta)

22/03/2016 09:15 25/11/2016 09:25 2

Reglja (Anas querquedula)

18/03/2016 09:56 11/04/2016 13:24 15

Kreheljc (Anas crecca)

05/01/2016 10:36 30/12/2016 10:23 507

Beloliska (Melanitta fusca)

05/03/2016 09:25 05/03/2016 09:25 1

Srednji žagar (Mergus serrator)

05/01/2016 10:48 28/12/2016 12:05 31

Virginijski kolin (Colinus virginianus)

07/03/2016

Prepelica (Coturnix coturnix)

28/04/2016 13:56 28/11/2016 07:37 17

Fazan (Phasianus colchicus)

21/04/2016 12:02 28/12/2016 12:04 12

Polarni slapnik (Gavia arctica)

05/01/2016 09:36 28/12/2016 12:06 49

Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis)

08/01/2016 09:26 21/12/2016 10:53 50

Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus)

05/01/2016 09:36 05/01/2016 11:12 2

Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena)

21/12/2016 10:31 28/12/2016 12:04 5

Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)

05/01/2016 09:36 28/12/2016 12:06 52

Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis)

05/01/2016 09:36 28/12/2016 12:06 86

Plamenec (Phoenicopterus roseus)

16/01/2016 10:05 23/12/2016 10:10 3

Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmeus)

23/06/2016 13:00 11/12/2016 11:21 7

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

05/01/2016 09:34 30/12/2016 10:26 866

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

16/01/2016 09:55 19/12/2016 13:18 871

Čapljica (Ixobrychus minutus)

18/05/2016 11:33 03/09/2016

Siva čaplja (Ardea cinerea)

05/01/2016 11:12 28/12/2016 12:06 201

Rjava čaplja (Ardea purpurea)

03/05/2016 10:21 03/05/2016 10:27 1

Velika bela čaplja (Ardea alba)

05/01/2016 09:35 30/12/2016 10:26 151

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

05/01/2016 09:35 30/12/2016 10:26 1481

Čopasta čaplja (Ardeola ralloides)

13/05/2016 12:11 17/05/2016 09:45 4

Kvakač (Nycticorax nycticorax)

19/04/2016 07:47 19/04/2016 07:47 2

Plevica (Plegadis falcinellus)

23/05/2016 10:20 23/05/2016 10:21 1

Klavžar (Geronticus eremita)

13/05/2016

Žličarka (Platalea leucorodia)

29/04/2016 08:38 29/04/2016 08:39 1

Rjavi lunj (Circus aeruginosus)

23/03/2016 10:13 15/09/2016 12:47 4

Pepelasti lunj (Circus cyaneus)

28/11/2016 08:51 28/11/2016 08:51 1

Skobec (Accipiter nisus)

05/10/2016

21/12/2016 11:16 6

Kragulj (Accipiter gentilis)

11/09/2016

01/12/2016 10:54 2

Kanja (Buteo buteo)

05/03/2016 08:45 15/12/2016 12:41 5

Mokož (Rallus aquaticus)

09/09/2016 09:09 11/12/2016 11:21 8

01/12/2016

13/05/2016

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 63

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Grahasta tukalica (Porzana porzana)

10/09/2016

05/10/2016

Mala tukalica (Zapornia parva)

09/09/2016

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus)

16/01/2016 11:45 20/12/2016 10:59 15

Liska (Fulica atra)

05/01/2016 10:59 07/03/2016 10:37 332

Žerjav (Grus grus)

07/01/2016 08:00 01/12/2016 09:17 360

Polojnik (Himantopus himantopus)

18/03/2016 06:53 11/09/2016 08:12 669

Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

07/03/2016 10:25 09/09/2016 10:05 734

Školjkarica (Haematopus ostralegus)

12/05/2016 12:58 14/06/2016 07:08 2

Črna prosenka (Pluvialis squatarola)

03/05/2016 08:06 30/12/2016 09:47 14

Priba (Vanellus vanellus)

21/04/2016 11:39 20/12/2016 11:44 33

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

10/03/2016 17:18 09/09/2016 10:06 570

Komatni deževnik (Charadrius hiaticula)

31/03/2016 08:50 21/12/2016 09:58 71

Mali deževnik (Charadrius dubius)

19/03/2016 08:15 09/09/2016 10:05 64

Mali škurh (Numenius phaeopus)

11/04/2016 10:26 03/05/2016 10:02 24

Veliki škurh (Numenius arquata)

16/01/2016 09:46 19/07/2016 12:12 6

Črnorepi kljunač (Limosa limosa)

19/03/2016 08:35 19/03/2016 08:36 1

Veliki prodnik (Calidris canutus)

11/09/2016 08:15 11/09/2016 08:19 2

Togotnik (Calidris pugnax)

05/04/2016 07:44 11/09/2016 08:19 92

Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea)

08/09/2016 08:26 09/09/2016 09:27 3

Temminckov prodnik (Calidris temminckii)

01/04/2016 11:08 01/04/2016 11:12 1

Peščenec (Calidris alba)

05/10/2016 11:10 05/10/2016 11:10 1

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

02/02/2016 10:23 21/12/2016 10:19 307

Mali prodnik (Calidris minuta)

11/04/2016 13:21 21/12/2016 09:58 27

Kozica (Gallinago gallinago)

05/01/2016 10:36 06/10/2016 13:47 18

Mali martinec (Actitis hypoleucos)

08/01/2016 09:25 30/12/2016 09:47 100

Pikasti martinec (Tringa ochropus)

20/03/2016 07:44 02/09/2016 09:42 15

Črni martinec (Tringa erythropus)

29/03/2016 11:38 09/05/2016 06:55 79

Zelenonogi martinec (Tringa nebularia)

10/03/2016 17:18 25/11/2016 10:39 570

Močvirski martinec (Tringa glareola)

11/04/2016 13:21 09/09/2016 09:07 331

Rdečenogi martinec (Tringa totanus)

10/03/2016 17:18 23/09/2016 18:25 72

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

08/01/2016 09:24 30/12/2016 10:23 2350

Mali galeb (Hydrocoloeus minutus)

21/04/2016 10:07 25/11/2016 09:25 3

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

18/04/2016 08:21 21/09/2016 09:41 1279

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

05/01/2016 09:35 30/12/2016 10:26 24551

Mala čigra (Sternula albifrons)

21/04/2016 10:07 25/07/2016 08:17 344

Črnonoga čigra (Gelochelidon nilotica)

07/06/2016 07:25 17/06/2016 08:07 4

Navadna čigra (Sterna hirundo)

05/04/2016 07:44 25/07/2016 08:17 446

Kričava čigra (Thalasseus sandvicensis)

16/01/2016 09:55 04/04/2016 12:29 2

Grivar (Columba palumbus)

07/03/2016 10:57 07/03/2016 10:59 1

Divja grlica (Streptopelia turtur)

24/04/2016 12:02 09/10/2016

Turška grlica (Streptopelia decaocto)

06/01/2016 10:57 06/01/2016 10:59 1

Kukavica (Cuculus canorus)

06/08/2016

18 1

64 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Veliki skovik (Otus scops)

06/08/2016

02/10/2016

Čuk (Athene noctua)

10/09/2016

Podhujka (Caprimulgus europaeus)

06/08/2016

15/09/2016 11:39 24

Planinski hudournik (Apus melba)

29/03/2016 11:57 25/04/2016 17:40 6

Črni hudournik (Apus apus)

25/04/2016 17:39 28/04/2016 13:37 540

Smrdokavra (Upupa epops)

07/04/2016 17:16 17/08/2016

Vodomec (Alcedo atthis)

05/01/2016 10:36 30/12/2016 10:23 65

Čebelar (Merops apiaster)

17/08/2016

20/08/2016

Vijeglavka (Jynx torquilla)

06/08/2016

05/10/2016

Mali detel (Dendrocopos minor)

13/08/2016

Veliki detel (Dendrocopos major)

09/08/2016

21/12/2016 11:16 6

Zelena žolna (Picus viridis)

06/01/2016 10:59 21/12/2016 11:16 3

Postovka (Falco tinnunculus)

13/05/2016 12:12 29/06/2016 11:32 2

Mali sokol (Falco columbarius)

05/01/2016 11:46 01/12/2016 10:54 2

Škrjančar (Falco subbuteo)

14/05/2016 14:34 17/05/2016 10:28 1

Sokol selec (Falco peregrinus)

24/02/2016 09:54 08/11/2016 08:15 2

Rjavi srakoper (Lanius collurio)

25/04/2016 13:58 05/10/2016

Veliki srakoper (Lanius excubitor)

24/11/2016 10:12 24/11/2016 10:12 1

Rjavoglavi srakoper (Lanius senator)

06/08/2016

17/08/2016

Kobilar (Oriolus oriolus)

06/05/2016 10:27 17/08/2016

Šoja (Garrulus glandarius)

05/03/2016 08:45 10/09/2016

Sraka (Pica pica)

05/03/2016 08:46 19/12/2016 12:59 29

Kavka (Corvus monedula)

05/03/2016 08:46 07/11/2016 14:06 4

Siva vrana (Corvus cornix)

05/03/2016 08:46 19/12/2016 12:59 35

Krokar (Corvus corax)

09/03/2016 13:47 24/11/2016 10:29 3

Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

12/04/2016 12:46 25/11/2016 10:39 11

Breguljka (Riparia riparia)

26/03/2016 07:17 24/09/2016

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

12/03/2016 09:53 27/10/2016 15:12 3317

Rdeča lastovka (Cecropis daurica)

26/03/2016 07:17 26/03/2016 07:18 1

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

24/02/2016 07:13 08/09/2016 10:21 1351

Plavček (Cyanistes caeruleus)

05/03/2016 08:45 15/12/2016 12:41 38

Velika sinica (Parus major)

05/03/2016 08:45 28/12/2016 12:04 48

Plašica (Remiz pendulinus)

26/09/2016

Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

08/08/2016

08/11/2016 10:02 32

Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla)

15/09/2016 11:39 15/09/2016 11:39 1

Stržek (Troglodytes troglodytes)

06/01/2016 10:59 19/12/2016 12:47 15

Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla)

06/10/2016

Svilnica (Cettia cetti)

23/02/2016 09:58 08/10/2016

Severni kovaček (Phylloscopus trochilus)

06/08/2016

Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita)

06/01/2016 10:59 30/12/2016 09:47 122

Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix)

07/08/2016

22/09/2016

Mušja listnica (Phylloscopus inornatus)

08/10/2016

Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta)

06/05/2016 10:27 20/08/2016

08/10/2016 08/10/2016

642

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 65

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Rumeni vrtnik (Hippolais icterina)

07/08/2016

08/09/2016

Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon)

04/10/2016

09/10/2016

Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)

28/04/2016 08:41 09/10/2016

384

Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris)

19/05/2016 06:40 09/09/2016

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

19/05/2016 06:46 09/10/2016

2068

Rakar (Acrocephalus arundinaceus)

18/04/2016 11:53 26/09/2016

Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides)

13/08/2016

Kobiličar (Locustella naevia)

06/08/2016

22/09/2016

Brškinka (Cisticola juncidis)

20/03/2016 07:44 30/12/2016 09:47 34

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

13/04/2016 09:35 28/12/2016 12:04 2758

Vrtna penica (Sylvia borin)

06/08/2016

09/10/2016

774

Pisana penica (Sylvia nisoria)

12/08/2016

20/08/2016

Mlinarček (Sylvia curruca)

12/09/2016 11:30 05/10/2016

Taščična penica (Sylvia cantillans)

06/08/2016

Žametna penica (Sylvia melanocephala)

20/02/2016 18:17 08/11/2016 09:54 5

Rjava penica (Sylvia communis)

06/08/2016

22/09/2016

Sivi muhar (Muscicapa striata)

12/08/2016

13/09/2016 11:34 3

Taščica (Erithacus rubecula)

06/01/2016 10:59 21/12/2016 11:16 873

Veliki Slavec (Luscinia luscinia)

17/08/2016

Mali slavec (Luscinia megarhynchos)

01/04/2016 13:43 26/09/2016

130

Modra taščica (Luscinia svecica)

17/08/2016

09/10/2016

Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca)

07/08/2016

25/09/2016

Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)

17/08/2016

09/10/2016

Šmarnica (Phoenicurus ochruros)

08/01/2016 09:25 30/12/2016 10:23 18

Repaljščica (Saxicola rubetra)

24/03/2016 12:48 22/09/2016

Prosnik (Saxicola rubicola)

07/03/2016 10:57 05/10/2016 10:06 5

Kupčar (Oenanthe oenanthe)

23/03/2016 07:15 17/10/2016 12:38 15

Kos (Turdus merula)

05/03/2016 08:45 28/12/2016 12:04 234

Brinovka (Turdus pilaris)

06/01/2016 11:03 14/01/2016 18:28 9

Cikovt (Turdus philomelos)

22/09/2016

Škorec (Sturnus vulgaris)

06/01/2016 10:57 17/10/2016 13:10 3355

Siva pevka (Prunella modularis)

05/10/2016

Rumena pastirica (Motacilla flava)

23/03/2016 07:15 02/11/2016 10:28 458

Siva pastirica (Motacilla cinerea)

24/09/2016

Bela pastirica (Motacilla alba)

08/01/2016 09:25 21/12/2016 10:19 469

Mala cipa (Anthus pratensis)

08/01/2016 09:25 20/12/2016 11:18 240

Drevesna cipa (Anthus trivialis)

06/09/2016

Vriskarica (Anthus spinoletta)

08/01/2016 09:25 30/12/2016 09:48 305

Beloglavi strnad (Emberiza leucocephalos)

23/11/2016 09:55 23/11/2016 11:01 3

Plotni strnad (Emberiza cirlus)

06/01/2016 10:59 30/12/2016 09:47 54

Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala)

04/05/2016 13:35 02/08/2016 10:17 2

Trstni strnad (Emberiza schoeniclus)

23/02/2016 09:58 07/10/2016

Veliki strnad (Emberiza calandra)

22/03/2016 09:16 22/09/2016

06/08/2016

17/08/2016

09/10/2016

08/11/2016 09:28 32 17/10/2016 16:48 2

09/10/2016

66 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Ščinkavec (Fringilla coelebs)

06/01/2016 10:59 09/12/2016 12:29 120

Zelenec (Chloris chloris)

19/05/2016 16:33 25/11/2016 08:40 4

Lišček (Carduelis carduelis)

08/01/2016 09:25 30/12/2016 09:47 102

Repnik (Carduelis cannabina)

06/01/2016 10:57 09/12/2016 12:29 70

Grilček (Serinus serinus)

06/01/2016 10:57 05/10/2016 10:06 6

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

23/02/2016 10:47 20/08/2016

Domači vrabec (Passer domesticus)

22/04/2016 12:41 09/10/2016

Poljski vrabec (Passer montanus)

10/08/2016

08/10/2016

Repnik (Carduelis cannabina)

18/09/2015

20/09/2015

Grilček (Serinus serinus)

15/01/2015 10:45 17/07/2015 14:57 12

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

08/01/2015 12:23 08/12/2015 10:49 45

Domači vrabec (Passer domesticus)

16/01/2015 09:37 20/09/2015

Italijanski vrabec (Passer italiae)

23/08/2015

Travniški vrabec (Passer hispaniolensis)

02/06/2015 08:25 02/06/2015 08:26 1

Poljski vrabec (Passer montanus)

28/04/2015 10:12 21/08/2015

23/08/2015

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 67

TAKSONOMSKI DEL OSTALE VRSTE EPO in SAC Solinarka Cyprinodon / Aphanius fasciatus (1152) Močvirska sklednica Emys orbicularis (1220)

OSTALE VRSTE NATURA 2000 - SAC Hromi volnoritec Eriogaster catax (1074)

Solinarka Cyprinodon fasciatus

Na Zavodu za ribištvo so v okviru obveznosti spremljanja populacijskega stanja in trendov za živalske vrste, katerih ugodno ohranitveno stanje je v interesu Evropske skupnosti, izvedli analizo spremljanja stanja ribe solinarke v Sloveniji. Ta vrsta ribe živi v slanih in brakičnih vodah ob slovenski obali. Rezultati spremljanja stanja populacije v KPSS so spodbudni. Riba solinarka je v Jadranskem povodju kvalifikacijska vrsta za tri območja Natura 2000, in sicer za Sečoveljske soline in estuarij Dragonje, Strunjanske soline s Stjužo in Škocjanski zatok. Avtorji poročila o monitoringu (2015) ocenjujejo, da je stanje ohranjenosti solinarke v Sloveniji ugodno in če se bo z območji upravljalo na podoben način kot v preteklosti, bodo za solinarko še naprej ohranjena dovolj velika območja z ustreznim habitatom. Podatki monitoringa Zavoda za ribištvo Slovenije kažejo, da je ocenjena številčnost v solinskih bazenih višja od tiste v kanalih, laguni in zatoku. To je lahko posledica manj ugodnega habitata (izpostavljenost plenilcem, konkurenca z drugimi ribami) v kanalih, laguni in zatoku ali pa posledica metode izlova (vzorčenje s sakom je v večjem vodnem telesu manj učinkovito kot v manjšem vodnem telesu). Poleg tega se je v Sečoveljskih solinah pokazalo, da je bila ocenjena številčnost v zimskih sezonah višja kot v spomladanski, ker zarod v maju še ni vstopil v populacijo oz. da v teh vzorčenjih še niso zaznali izvaljenega zaroda. V Sečoveljskih in v Strunjanskih solinah so z vzorčenji ugotovili stabilno strukturo populacije z visokim številom majhnih (mladih) osebkov ter postopnim upadanjem številčnosti proti večjim velikostnim razredom.

Študentka Nola Obersnel iz Univerze v Mariboru, Fakultete za matematiko in naravoslovje, je v zaključni nalogi pod mentorstvom prof. dr. Lovrenca Lipeja in sodelavcev preučila ekološke dejavnike, ki vplivajo na stanje populacije ribe solinarke v KPSS. Dokazala je, da upravljavski ukrepi, ki jih izvajamo v KPSS, pripomorejo k ugodnemu ohranitvenemu stanju za ribo solinarko. Med temi ukrepi je med drugim izkop jarkov, ki povezujejo posamezne plitvine in slane mlake s kanali z globoko vodo in stalnim pretokom. Solinarki zelo ustrezajo kanali, v katerih so tako plitvine kot odseki z večjo globino vode. Celotna naloga, iz katere izhajajo izhodišča za upravljanje s habitati za zagotavljanje razmer za obstoj solinarke v KPSS, bo kmalu na voljo na spletni strani KPSS.

68 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Močvirska sklednica Emys orbicularis

Močvirska sklednica je edina slovenska avtohtona sladkovodna želva. Najpogosteje jo srečamo na Ljubljanskem barju, v Beli krajini in na obrobju Sečoveljskih solin, najdemo pa jo tudi v drugih predelih Slovenije Uvrščena je na seznam Bernske konvencije, varovana pa je tudi preko omrežja NATURA 2000 območij. Živi v stoječih in počasi tekočih celinskih vodah z redkim obrežnim rastlinjem. Najlažje jo opazimo, medtem ko se sonči na obrežju, vendar je izredno plaha in se že ob najmanjšem znaku za preplah požene v vodo. Ljudje jo zamenjujejo s precej bolj pogosto neavtohtono rdečevratko Trachemys scripta, ki je veliko bolj agresivna in poleg ostalega vztrajno izrinja močvirsko sklednico. Močvirska sklednica večino svojega časa preživi v vodi, kjer lovi svoj plen. Živi tudi do 120 let. V Sečoveljskih solinah živi na območju sladkovodnega močvirja ob rudniku. Najdemo jo tudi v Jernejevem kanalu, ob izlivnem delu reke Dragonje in v Stojbah. Vmesni rezultati rednega spremljanja številčnosti populacije želve

sklednice, ki poteka v Krajinskem parku Sečoveljske soline, je postregla z zanimivimi rezultati in odprla nekaj novih vprašanj. Razveseljivi so zbrani podatki o velikosti tukajšnje populacije: strokovnjaki iz podjetja EGEA, ki spremljajo želvo v KPSS, ocenjujejo velikost njene populacije na okoli 150 osebkov; doslej smo predvidevali, da je želv sklednic v parku le okoli 50. Izvajalci monitoringa so posamezne primerke ujeli in označili ter izpustili. Še vedno ni znano, kje želve sklednice iz Sečoveljskih solin odlagajo jajca. Še bolj nenavadno pa je, da so poleti leta 2013 želve sklednice izginile iz sladkovodnega močvirja Koreja na robu solin. Raziskovalci namreč niso našli niti enega osebka, zato domnevajo, da se želve zaradi pretople vode, ki je posledica dejstva, da se močvirje na robu solin vse bolj zarašča in voda v njem postaja preplitva, pred zanje pretoplo vodo umaknejo v odseke hladnejših vodotokov, predvsem v Dragonjo. Z jesenskimi ohladitvami ozračja so se v Korejo spet vrnile tudi sklednice.

Hromi volnoritec Eriogaster catax

Med nazanimivejšimi najdbami v letu 2010 velja omeniti številčno populacijo hromega volnoritca - Eriogaster catax (Linnaeus, 1758), ki spada med naše zavarovane in vrste posebnega pomena - NATURA 2000. Razširjenost hromega volnoritca je v Sloveniji zaradi razmeroma prikritega načina življenja še vedno slabo poznana. Po doslej znanih podatkih se hromi volnoritec pri nas pojavlja med 0 in 960 m nadmorske višine. Na najnižji nadmorski višini so populacije tik ob morju v Sečoveljskih solinah, medtem ko je najvišje ležeča najdba na pobočju Slavnika. Po zadnjih spremembah območij Natura 2000 v letu 2013 je bilhromi volnoritec kot kvalifikacijska vrsta dodan za območje Natura

2000 Sečoveljske soline in estuarij Dragonje (SI3000240) (Ur. l. RS 2013). Največje zgostitve najdb so strokovnjaki zabeležili na Kraškem robu, v Sečoveljskih solinah in v severovzhodni Sloveniji. V letu 2016 ga je S. Gomboc (larv) najdel v grmičevju S od reke Dragonje ob J vhodu v Sečoveljske soline (Ornitološka postaja), Sečovlje, Piran.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 69

TUJERODNE VRSTE MONITORING TUJERODNIH VRST Vrste, ki jih je v novo okolje, v katerem prej niso bile prisotne, naselil človek, imenujemo tujerodne vrste. Tiste tujerodne vrste, ki povzročajo ali pa potencialno lahko povzročijo škodo v okolju, imenujemo invazivne tujerodne vrste ali krajše invazivke. Z razvojem tehnologij in manjšanjem razdalj, ki so bile nekoč nepremostljive za širjenje določenih vrst, se povečuje število tujerodnih vrst. Te vrste se ne širijo po naravni poti, pač pa se v naše kraje priselijo s pomočjo človeka. Med takšnimi vrstami je v javnosti morda najbolj poznana rastlina ambrozija, ki povzroča celo zdravstvene težave za ljudi, ki so alergični na to rastlino. Značilno za tujerodne rastline je, da se v naravnem okolju le redko razmnožijo preko naravnih meja; tam vedno obstajajo različni dejavniki okolja, ki preprečujejo, da bi se vrsta prekmerno razmnožila. Ko pa se na kolesih vlakovnih kompozicij, na zabojih v čezoceanskih letih ali v rezervoarjih velikih čezoceanskih ladij priselijo iz drugih okolij v naše podnebne razmere, v novem okolju pogosto nimajo naravnih dejavnikov, ki bi omejevali njihovo čezmerno bohotenje. Med raziskavami, ki so bile opravljene, je tudi popis tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst, ki jih je popisal Peter Glasnović s sodelavci. Našteli so petnajst tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst. K sreči še nobena od njih s svojim bohotenjem na račun domorodnih vrst pretirano ne ogroža domačih rastlinskih vrst. Kljub temu bo treba problematiki spremljanja pojavljanja in razširjenosti tujerodnih in invazivnih vrst posvetiti posebno pozornost v sklopu upravljanja s KPSS. Od 1.1.2016 do 30.11.2016 smo opravili tudi 10 ur monitoringa tujerodnih vrst v okviru rednega monitoringa. Presenetilo nas je, da sta se številčno povečali nutrija (Myocastor coypus) in luskasta nebina (Aster squamatus). Slednjo bomo v prihodnjem letu poskušali v celoti popisati in skartirati ter ugotoviti ali se morda že poznajo vplivi na domorodnih nebinovkah in drugih vrstah. V zadnjih letih so se nutrije povsem udomačile na območju Sečoveljskih solin in plavajo po solinskih kanalih in bazenih. Opazili smo jo tudi, ko je plavala od izliva Dragonje proti polotoku Seča. In še kot zanimivost. Večji del populacije je svetlejših. Nutrije so svetlo drap barve.

Svetlejša oblika nutrije je v pogosta v KPSS (I. Škornik).

Luskasta nebina (Foto: I. Škornik).

70 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

NARAVNE VREDNOTE NARAVNE VREDNOTE KPSS Sečoveljske soline 270 - OK Sečovlje - Curto Pichetto 3195 - potrebna revizija opisa (2017) Sečovlje - Stare soline 3628 - potrebna revizija opisa (2017) Sečovlje - Ob rudniku 3637 - potrebna revizija opisa (2017) Dragonja 50 Sečovlje - Stojbe 3674 - predlagan nov opis Novi opis: Naravna vrednota Stojbe je gosto zaraslo območje na jugovzhodnem robu Sečoveljskih solin. Na zahodni strani meji na nasip Parenzane (nekdanje železniške povezave Trst-Poreč), na južni na nasip ob desnem bregu Dragonje, na vzhodni in severni strani pa na kmetijske površine. Območje je gosto poraslo z grmičevjem črnega trna, s posameznimi sadnimi drevesi, opuščenim vinogradom in travišči in je opuščeni del širšega kultiviranega območja Sečovelj, ki ga v večji meri sestavljajo vinogradi, njive in vlažni travniki. Od skupaj 304 ugotovljenih vrst ptic na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline, jih je bilo na območju Stojb registriranih skoraj polovica (143 vrst). Na območju gnezdi nekaj redkih in ogroženih ptic pevk, med njimi: svilnica (Cettia cetti), brškinka (Cisticola juncidis), plotni strnad (Emberiza cirlus) in rjavi srakoper (Lanius collurio). Ob preletu, selitvi in prezimovanju ptic se na tem območju zadržuje nadpovprečno veliko število vrst in osebkov. Območje je pomembno prehranjevališče in počivališče za številne trstnice (rod Acrocephalus), listnice (rod Phylloscopus) in penice

Lega in obseg naravne vrednote Stojbe po Naravovarstvenem atlasu (črtkano).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 71

(rod Sylvia). Zadnje raziskave so pokazale, da je območje v času selitve pomebno tudi za modro taščico (Luscinia svecica) in presenetljivo tudi za velikega skovika (Otus scops). Stojbe predstavljajo izredno pomembno prezimovališče tudi za rdečeglavega kraljička (Regulus ignicapilla). Ravno tu je bilo najdenih tudi nekaj novih in redkih vrst za KPSS. Med njimi tudi plevelna trstnica (Acrocephalus agricola) in mušja listnica (Phylloscopus inornatus). Mušja listnica je azijska vrsta listnic, ki se občasno pojavlja pri nas. Prvič so jo v Sloveniji ujeli leta 1991 na Vrhniki. Sicer prezimuje v Aziji, toda očitno so ji zahodni predeli Evrope bližji. V Veliki Britaniji jo že beležijo kot stalno na preletu in prezimovanju. Nekatere redke in zanimive vrste, ki se tu ustavljajo na preletu: kosec (Crex crex), čapljica (Ixobrychus minutus), mala tukalica (Zapornia parva), rjavoglavi srakoper (Lanius senator) in pisana penica (Sylvia nisoria). Med tujerodnimi vrstami se na območju pojavlja virginijski kolin (Colinus virginianus). Na območju naravne vrednote živi tudi močvirska sklednica (Emys orbicularis). Na območju in v neposredni okolici je evidentiranih približno 700 vrst metuljev. Med nazanimivejšimi najdbami velja omeniti številčno populacijo hromega volnoritca (Eriogaster catax), ki spada med naše zavarovane vrstein vrste posebnega pomena - NATURA 2000. Leta 2007 se je z bližnjega letališča na območje Stojb pričela širiti rimska belvalovka (Bellevalia romana). Danes povsem prerašča travnik ob grmovnem sestoju Stojb in predstavlja pomembno rastišče te vrste pri nas. Belevalia romana Frequencies 1 - 24

25 - 48 49 - 72 73 - 96

97 - 120

121 - 144 145 - 168 169 - 192 193 - 220

Razširjenost rimske belvalovke in njena gostota na območju letališča in KPSS v UTM kvadratih 100x100 m.

72 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Novo rastišče ozkolistne mrežice (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 73

MONITORING HABITATOV Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - “The Habitat Directive”) je sprejel Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske. .

METODE V letu 2013 smo pričeli z deli za zagotovitev okopnin na območju Fontanigge. Dela so bila izvedena po akcijskem načrtu, ki je bil predlagan. Od 1.1.2016 do 30.11.2016 smo opravili 267 ur. V teh urah je zajeto spremljanje stanja habitatnih tipov, upravljanja z vodami zaradi optimalnih pogojev ter kartiranje posameznih habitatnih tipov z GPS. Posebej smo se v letošnjem letu posvetili sredozemskih slanim traviščem HT1410, saj je bila površina tega pomembnega habitata podcenjena in pri prejšnjih kartiranjih ponekod tudi spregledana.

60 50

število ur

40 30 20 10 0 URE MONITORINGA

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

Število ur monitoringa habitatov v letu 2016.

74 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

REZULTATI V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin prvič kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Leta 2010 so bili naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja. Z nekaterimi izvedbenimi deli v letu 2014 in 2015 smo zagotovili približno 50 ha okopnin ali občasno poplavljenih bazenov, na katerih smo pričakovali ugodno sukcesijo halofitov in halofitne vegetacije. Po dveh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Kot je bilo pričakovati, se je na suhih površinah solinskih bazenov na Fontaniggeah množično razrasel sicer vedno pionirski osočnik (Salicornia europaea), takoj za njim pa še primorski slanorad (Suaeda maritima). Na omenjenih območjih se širijo tudi halofitne trajnice, kot sta grmičasta členjača (Arthrocnemum fruticosum), tolščakasta loboda Atriplex portulacoides) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium).

Ugotovili smo, da se obsežnejša sukcesija halofitnih trajnic prične že drugo leto po pionirskem zaraščanju slanoljubnih enoletnih rastlin. Ker pa so bile v letu 2015 zaradi drugih gradbenih posegov na suhem tudi površine, ki niso bile namenjene okopninam, se je površina novo nastalih rastišč halofitne vegetacije bistveno povečala in znaša približno 52 ha. Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je povečala za 827 % in je stanje ohranjenosti ugodno so pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310), sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), katerih površina razraščenosti se je povečala za 250 %, muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), katerih površina razraščenosti se je povečala za 440 % ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410), katerih površina razraščenosti se je povečala za 394 %. Slednji habitatni tip smo v letu 2016 še enkrat podrobno skartirali s pomočjo GPS naprave in ugotovili, da se je površina tega HT iz 19 ha povečala na75 ha. Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje.

Stanje Sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410) po prvem popisu iz leta 2009 (levo) ter stanje v letu 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 75

Posamezna območja, ki so bila vključena v habitatni akcijski načrt po okopnitvi (Foto: I. Škornik).

76 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2016

Mavrica nad Lero (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 77

MONITORING VREMENA Tudi leto 2016 je bilo za več kot 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2016 za desetinko nižja, kot leto poprej. V letu 2016 so bili vsi meseci nadpovprečno topli, razen maja in decembra. Veliko je bilo padavin.

METODE Monitoring vremena izvajamo s pomočjo dveh vremenskih postaj Davis Vantage Pro2 Plus, ki sta bili kupljeni in postavljeni v okviru projekta CLIMAPARKS. Zajem vremenskih podatkov poteka v 15 minutnih intervalih. Podatke shranjujemo s pomočjo programa WeatherLink 5.9.2. V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Podatke vetrov iz obeh vremenskih postaj, smo s pretvorbo kardinalnih smeri v stopinje ter s pomočjo programa WindRose PRO3 prikazali vetrno rožo. Vsi vremenski podatki so dostopni tudi na našem spletnem portalu http://www. kpss.si/vreme, kjer si jih je mogoče ogledati tudi v dnevnem, mesečnem in letnem grafičnem prikazu. Medtem ko ostaja vremenska postaja na Leri na svoji trajni lokaciji, smo v začetku leta 2014 postajo iz Fontanigg premestili na območje Piccia, neposredno ob Thalasso Spa Lepa Vida. Lokacijo te postaje bomo spreminjali na 3 leta.

78 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

REZULTATI Podnebne značilnosti leta 2016 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Tudi leto 2016 je bilo za več kot 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2016 za desetinko nižja, kot leto poprej. V letu 2016 so bili vsi meseci nadpovprečno topli, razen maja in decembra. Veliko je bilo padavin. Januar je bil toplejši in večinoma bolj moker in sončen kot običajno. Februar je bil nadpovprečno topel in obilno namočen. Vodnatost in temperatura rek sta bili nadpovprečni. V marcu je bila glavnina padavin zbrana v prvi tretjini meseca. 26. aprila je pozeba poleg sadnega drevja prizadela tudi poljščine. Maja je sončnega vremena primanjkovalo, padavine pa so bile nadpovprečne. Temperatura morja je junija dosegla že 26,8 °C. Med 25. in 27. junijem smo bili v Sloveniji priča krajevnim neurjem z močnimi nalivi, sunki vetra in ponekod tudi s točo. Na svetovni ravni se je julija nadaljevalo izjemno toplo vreme. Ponekod so 13. julija pustošila krajevna neurja, naslednji dan se je občutno shladilo. Avgust je bil nadpovprečno topel in sončen. Tudi v avgustu so bila krajevna neurja z nalivi, sunki vetra in točo. September je bil toplejši in bolj suh kot v dolgoletnem povprečju. Oktober je bil hladnejši kot običajno. November je bil nadpovprečno namočen. Največ padavin je bilo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Tudi vodnatost rek je bila velika. V začetku novembra je bilo morje nadpovprečno toplo, imelo je 18 °C. DEcember je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja in skoraj brez padavin.

Sonce je povsod sijalo več časa kot običajno, približno polovica ozemlja je dolgoletno povprečje presegla za več kot desetino. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,7 °C. Večina mesecev v letu 2016 je bila nadpovprečno toplih, najbolj je izstopal junij z najvišjo izmerjeno dnevno temperaturo na Leri 35,3°C. Najnižjo letno temperaturo smo na Leri izmerili 11.01.2016 in sicer -3,9°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za več kot 2 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja. Nadpovprečno topli so bili tudi prvi štirje meseci v letu. Vsota padavin je bila v letu 2016 nad dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 940,4 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo februarja in sicer 200 mm. Na Obali je bil še najmanj namočen december. Na Leri je decembra 2016 padlo le 2,6 mm dežja. Trajanje sončnega obsevanja v letu 2016 je bilo krajše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2016 znaša 3.016,5 ur. Sonce je na Leri v juliju 2016 sijalo 370,5 ur. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetrovna sta bila februar in marec.

Nad Sečoveljskimi solinami je vedno bolj prisotna letalska oblačnost (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 79

JANUAR JANUARY

FEBRUAR FEBRUARY

MAREC MARCH

APRIL APRIL

MAJ MAY

JUNIJ JUNE

JULIJ JULY

AVGUST AUGUST

SEPTEMBER SEPTEMBER

OKTOBER OCTOBER

NOVEMBER NOVEMBER

DECEMBER DECEMBER

Vetrovne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2016.

80 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Tipična dnevna razporeditev vetrov izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2016.

360 stopinjska vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2016.

Naravovarstveni monitoring Se훾oveljskih solin 2016 | 81

Razporeditev vetra po mesecih izdelana s pomo훾jo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2016.

Vetrovna ro탑a izdelana s pomo훾jo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2016.

82 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Vetrovna roža podnevi izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2016.

Vetrovna roža ponoči izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2016.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 83

180 160 140

mm/m2

120 100 80 60 40 20 0

padavine povp.

62.4

38.6

41.3

73.5

61.3

86.9

47.9

55.3

140.7

113.6

120.6

75.8

padavine 2016

69.8

154.6

91.6

23.2

90.8

8.6

25.6

46.4

122.6

148.4

1.2

Količina padavin na Leri v letu 2016 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

30 25

°C

20 15 10 5 0

temperature povp.

4.9

5.1

8.3

11.8

17.5

21.1

22.7

17.7

14.1

9.7

temperature 2016

5.1

8.6

9.9

13.9

17.1

23.3

21.3

14.1

10.5

5.7

Temperatura na Leri v letu 2016 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

84 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Vse več obiskovalcev in organiziranih skupin obišče KPSS s kolesi (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 85

MONITORING OBISKOVANJA Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

UVOD Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre. Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvarjalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter predavanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti. Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS! KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca in v katerem so objavljeni splošni pogoji ter opozorila. Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več. S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem. Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi

86 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin. KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah. V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Obiskovalcem pa priporočamo pa, da čas obratovanja preverijo na recepciji parka. Obiskovalci lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki obeh vremenskih postaj. V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

študenti (39,4 %), sledijo jim upokojenci (7,7 %) ter novinarji in poslovni partnerji (5,2 %). Slabe tri odstotke (2,9 %) predstavljajo osebe sposebnimi potrebami, le v enem samem primeru je bil voden ogled za vrtec. Med individualnimi obiskovalci je bilo 13.195 domačih gostov, tujih gostov je bilo malenkost več, 13.552. Lero je obiskalo več tujih obiskovalcev kot domačih (53,5%). Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom 2015 bistveno povečalo in predstavlja drugi najboljši obisk v zadnjih 10 letih. Tudi obisk Fontanigg in Muzeja solinarstva se je v primerjavi z letom 2015 povečal, predvsem zaradi tistih obiskovalcev, ki so si ogledali oba dela KPSS. Takih, ki so kupili vstopnico na Leri in si kasneje ogledali še Fontanigge je bilo 3988, tistih, ki so na Lero prišli z vstopnico iz Fontanigg pa le 630. V KPSS je bilo v letu 2016 prodanih 26 letnih kart, 150 letnih kart smo podelili udeležencem čistilne akcije. 1987 je

METODE Na vhodu na Leri poteka sprotno preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja). Na Fontaniggeah je bil obisk v obdobju, ko je recepcija zaprta in Muzej solinarstva ne dela (1.11. do 31.3.) zabeležen s pomočjo fotografij iz lovske kamere, ki je postavljena na recepciji. V letu 2016 je bilo opravljenih 160 ur monitoringa obiskovalcev.

REZULTATI V obdobju 2006–2016 je KPSS obiskalo 440.870 obiskovalcev. 2016 V letu 2016 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 48.174 obiskovalcev. 42.106 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 6.068 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 454 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 14.321 obiskovalcev. Slaba tretjina (29,7 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 58.4 % je bilo domačih obiskovalcev, 41,6 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ angleško (18 %) in nemško (15 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (6,1 %), dobra 2 odstotka (2,5 %) pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina,...). Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (44,6 %), na drugem učenci osnovnih šol, dijaki in

V letu 2016 smo na območju KPSS kot dodatno ponudbo obiskovalcem uvedli aplikacijo NEXTO.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 87

bilo družinskih vstopnin, 10.379 odraslih in 19.110 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 3.436 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno Po kopnem je v park vstopilo skupaj 46.252 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.922 obiskovalcev. Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 7.484 obiskovalcev. Od ponedeljka 16.5.2016 je na spletni trgovini Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=io.nexto na razpolago mobilna aplikacija NEXTO http://nexto.io/, ki jo je razvilo slovensko podjetje Proxima. Istega dne, je bila v Narodni Galeriji v Ljubljani tudi uradna predstavitev, ki smo se je udeležili tudi predstavniki KPSS in Soline d.o.o. Med prvimi v omenjeni aplikaciji je predstavljen tudi Krajinski park Sečoveljske soline. Kaj je pravzaprav Nexto? Nexto je aplikacija za pametne telefone, ki deluje kot mobilni turistični vodič. Aplikacija Nexto uporabniku daje bistvene informacije o njegovi neposredni okolici, bi se glasil najpreprostejši opis. Mobilna naprava informacije sprejema preko ti. prožilcev, kot so QR koda, GPS, številčna oznaka in prek posebnih oddajnikov Bluetooth, ki z njo začnejo komunicirati, ko se jim uporabnik dovolj približa. Nexto je zaradi tega kot nalašč za uporabo med obiski muzejev in naravnih znamenitosti. Namen platforme Nexto je združiti na enem mestu vso slovensko naravno in kulturno dediščino. Je pravzaprav mobilna platforma za pripovedovanje zgodb o kulturni ali naravni dediščini lokacije, ki si jo lahko pred ali med obiskom naravne ali kulturne znamenitosti naložite na svoj pametni telefon. Mobilni vodnik NEXTO je v KPSS na voljo v petih jezikih: slovenščini, italijanščini, angleščini, nemščini in francoščini.

9000 8000 7000 št. obiskovalcev

6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 ŠTEVILO VSEH OBISKOVALCEV

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

722

855

2374

4023

5263

5759

4271

7015

8074

4214

1885

1726

Število vseh obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2016.

60000

50000

Št. obiskovalcev

40000

30000

20000

10000

0 Obiskovalcev

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

31422

31378

37725

39778

35010

47430

45000

51000

38435

35518

48174

Število obiskovalcev po letih v obdobju 2006-2016.

88 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2016

Vrtljivi most Ä?ez kanal Grande (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 89

IZVAJANJE VARSTVENIH REŽIMOV KPSS je eden od državnih parkov, za katerega je predpisan obvezen naravovarstveni nadzor, zato smo v letu 2015 pričeli z izobraževanji in usposabljanji za naravovarstvene nadzornike. K usposabljanju sta pristopila 2 kandidata, zaposlena v KPSS, ki sta 22.2.2016 uspešno opravila izpit za naravovarstvenega nadzornika. Istega dne je ministrica Ministrstva za okolje in prostor Irena Majcen obema izdala pooblastilo o usposobljenosti za naravovarstvenega nadzornika, 17.5.2016 pa je izdala še sklep o izdaji izkaznic naravovarstvenih nadzornikov (pod zap. št. 30. in 31.). S tem sta postala naravovarstvena nadzornika iz KPSS uradni osebi prekrškovnega organa, podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki upravlja s KPSS, pa prekrškovni organ V letošnjem letu je KPSS poslal na usposabljanje za prostovoljne nadzornike 6 prijavljenih. Pri usposabljanju prostovoljnih nadzornikov je ponovno pomembno vlogo odigral Vadbeni center Gotenica. Do konca leta je usposabljanje in preizkus znanja uspešno opravile le ena oseba. Od 12.12. do 14.12.2016 sta se naravovarstvena nadzornika KPSS v vadbenem centru Policijske akademije v Gotenici udeležila strokovnega usposabljanja z naslovom “Komunikacija in obvladovanje konfliktov”. V letu 2016 smo na območju KPSS opravili 162 ur naravovarstvenega nadzora. 152 ur nadzora smo opravili v prvem varstvenem območju (Fontanigge), 10 ur v drugem varstvenem območju (Lera). Pri izvajanju nadzora smo uporabili tudi lovsko kamero ter objave na družbenem omrežju FB. Izrekli smo nekaj opozoril. Predvsem domači obiskovalci so bili navajeni, da sta bili v preteklosti območji obeh parkov dostopni ob vseh urah, da se je bilo tam mogoče prosto sprehajati kjerkoli, pasje prijatelje spustiti s povodcev, kopati se in mazati s solinskim blatom, nabirati zaščitene rastline in užitne slanuše, da o divjanju z gorskimi kolesi, vodnimi skuterji, vožnjo z motorji in avtomobili v naravnem okolju ter sidranju preblizu obale v morskih zalivih sploh ne izgubljamo besed. Danes takšne svobode nimajo več. Medtem, ko se eni počutijo skorajda oropane delčka našega obrežja, ki so ga od nekdaj pojmovali za svojega, drugim urejen način upravljanja s tem prostorom povsem ustreza. Tuji obiskovalci so za omejitve, ki

90 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

veljajo v zavarovanih območjih, bolj dovzetni. Vendar se kršitve v obeh zavarovanih območjih še vedno dogajajo. Najbolj pogoste kršitve so hoja in kolesarjenje izven za to označenih poti, nabiranje zavarovanih rastlin in živali, sprehajanje psov brez povodca ter ribolov izven dovoljenih območij. Slednji je še posebej problematičen v KPSS, ker se večinoma izvaja v nočnem času (tudi s čolni), ko je park za obiskovalce zaprt in zadrževanje v parku ni dovoljeno. Park je za obiskovalce odprt le v času, ko je na vhodu na Lero tam prisoten receptor, odpiralni čas parka pa se med letom spreminja v odvisnosti od dolžine dneva. V zimski polovici leta receptorja na vhodu na Fontanigge ni, vendar ne glede na to, tudi za Fontanigge velja enak odpiralni čas kot za Lero; oba vhoda v KPSS (Lera in Fontanigge) sta pod stalnim videonadzorom. Ribe lahko lovimo le s predpisano opremo in na predpisan način, kot to določa Pravilnik o športnem, podvodnem športnem in rekreacijskem ribolovu na morju. Po 27. členu ZRM-2 je med drugim prepovedano dajati ulov v promet, nabirati školjke in uporabljati trnek trojček na poteg. Kot vsi obiskovalci KPSS (razen tistih, ki se podajo na Pot zdravja in prijateljstva – Porečanko), morajo tudi »ribiči« plačati vstopnino v park (dnevna ali letna vstopnica; kupiti jih je možno vse dni v letu na vhodu na Lero, kjer sta izobešena tudi urnik parka in cenik vstopnic). Ker se številni glede lova rib še vedno ne držijo zakonskih omejitev in uredbe o KPSS, si v parku želimo v letu 2017 uvesti t.i. ribolovne izkaznice. Ribolovna izkaznica ni ribolovna dovolilnica, temveč le izkaznica obiskovalca, ki je za ribolov v KPSS kupil letno karto in podpisal, da se strinja s pogoji navedenimi v pisni izjavi s povzetkom na hrbtni strani izkaznice. Kršitelji bodo ustrezno kaznovani, ribolovna izkaznica pa jim bo odvzeta. Še vedno pa bo mogoče pod istimi pogoji in ob upoštevanju pravil loviti ribe tudi z nakupom dnevne vstopnice v park.

Sprehajanje psov na Fontaniggeah ponoči ni dovoljeno (Foto: nadzorna kamera)

Ribolov ponoči v KPSS ni dovoljen. Fontanigge, 7.9.2016. (Foto: nadzorna kamera)

Naravovarstveni nadzornik na obhodu (Foto: nadzorna kamera)

Obisk KPSS ponoči ni dovoljen. (Foto: nadzorna kamera)

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2016 | 91

22.12.2016. PraktiÄ?ni del usposabljanja v Gotenici za prostovoljne nadzornike, kjer so bili tudi kandidati iz KPSS (Foto: I. MijatoviÄ?)

92 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

OSTALO V SLIKI IN BESEDI

Pri postavitvi nove recepcije nam je izvajalec poškodoval vstopno parkovno tablo (Foto: A. Vežnaver).

2.3.2016. Odprtje novih objektov v NRŠZ (Foto: I. Škornik).

12.3.2016. Čistilna akcija v KPSS (Foto: I. Škornik).

24.4.2016. Solinarski festival je zaradi slabega vremena potekal v centru za obiskovalce (Foto: I. Škornik).

25.4.2016. Vzorčenje petole, ki jo izvaja MBP NIB (Foto: I. Škornik).

29.4.2016. Zapuščeno plovilo privezano ob solinski nasip Piccie (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 93

2.9.2016. Kolesa Krpan za prevoz zaposlenih po parku (Foto: I. Škornik).

5.5.2016. Priprava na obnovitev kanuja, ki nam ga je za potrebe monitoringa v KPSS odstopil NRŠZ (Foto: B. Mozetič).

16.5.2016. Predstavitev aplikacije Nexto v Mestni galeriji Ljubljana (Foto: I. Škornik)

94 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

27.5.2016. Postavitev nove usmerjevalne table pred vhodom v KPSS na Leri (Foto: I. Škornik).

27.5.2016. Postavitev napisa in logotipa na novi recepciji pred vhodom v KPSS na Leri (Foto: I. Škornik).

Obnovljen pristajalni pomol s stopniščem (Foto: I. Škornik).

22.12.2016. Usposabljanje prostovoljnih nadzornikov v Gotenici (Foto: I. Mijatovič).

20.7.2016. Vzorčenje slanoljubnih enoletnic in halofitnih trajnic za potrebe analiz na težke kovine, ki ga v sodelovanju z inštitutom J. Štefan izvaja MBP NIB (Foto: I. Škornik).

27.7.2016. Razširitev parkirišča na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 95

26.9.2016. Rektorat univerze v Novem Sadu, kjer je potekal mednarodni simpozij o obiskovanju zavarovanih območij (Foto: I. Škornik).

V konferenčni dvorani (Foto: I. Škornik).

Predstavitveni del KPSS na konferenci MMV8 v Novem Sadu (Foto: I. Škornik).

Družabni del konference MMV8 (Foto: I. Škornik).

27.9.2016. Izlet na Fruško goro v okviru konference MMV8 (Foto: I. Škornik).

30.9.2016. Ogled naravnega rezervata Kopački Rit na Hrvaškem (Foto: I. Škornik).

96 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

12.12.2016. Praktična vaja podajanja informacij, ki je potekala v okviru izobraževanja komunikacije v Gotenici (Foto: I. Škornik).

1.11.2016. Prizor eksponata solinarke po obisku 31.10.2016 (Foto: I. Škornik).

26.10.2016. Predstavitvena vožnja električnega vlaka Soios Sunshuttle za novinarje (Foto: I. Škornik).

25.10.2016. Dotrajane parkovne table na Parenzani čakajo zamenjavo (Foto: I. Škornik).

25.10.2016. Dotrajane klopi in mize na Parenzani čakajo zamenjavo (Foto: I. Škornik).

30.11.2016. Zanimiv pojav stotisočih plavajočih jajčec solinskega rakca v zimskem času (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016 | 97

17.11.2016. Strokovni posvet v Ljubljani, ki ga je organiziral ZRSVN (Foto: I. Škornik).

Novo pot Cars-Out smo opremili s smernimi tablicami, ki sicer niso bile vključene v projekt, so pa zaradi usmerjanja obiskovalcev nujne (Foto: I. Škornik).

V okviru IOC UNESCO in v sodelovanju s KPSS in KPS je Morska biološka postaja NIB izdala dve novi poučni tablici na temo solin in solinarstva, s katerima so predstavljene Piranske soline, orodje in pripomočki, soli ter posebnost tradicionalne pridelave soli na petoli.

98 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016

Literatura Clarke, K.R. & R.H., Green, 1988: Statistical design and analysis for a 'biological effects' study. Mar. col. Prog. Ser. 92: 213-226. Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing. Makovec, T. , Škornik, I., 1990: Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 11, št. 46 str. 87-95. Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS. Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str. Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana. Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, str. 9-16. 49. Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana. Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35. Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 47-93. Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str. Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2009: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 1983-2009. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2011: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2010-2011. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča. Škornik, I., 2013: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2012. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli. Škornik, I., 2015: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2013-2014. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2016: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2017: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Vrezec, A., Tome, D., Denac, D., 2006: Delitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. UJMA 20: 125-136.

CITIRANJE: Referenca dela Škornik, I. (2017). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016: Strokovno poročilo. Seča: SOLINE Pridelava soli.