Monitoring poročilo 2015

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN

IZTOK ŠKORNIK

strokovno poročilo

2015

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN

2015

IZTOK ŠKORNIK Strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring

Seča, 2016

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2015 Avtor: Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring Fotografije: Iztok Škornik, Aljoša Grbec, Barbara Sovinc, Breda Ogorelec Oblikovanje: Iztok Škornik Izdajatelj: SOLINE Pridelava soli d.o.o.

Tisk in vezava: SOLINE Pridelava soli d.o.o.

20 izvodov Portorož, 2016 Letno poročilo Publikacija “Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin” je letno poročilo ali poročilo za obdobje dveh let, ki ga pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS in povzema rezultate opravljenih dejavnosti v preteklem letu ali obdobju.

1

Podnebje

2

Biodiverziteta

3

Obiskovalci

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 5

VSEBINA

POGLAVJA

7

Spremna beseda

13 Projektno delo 13 LIFE MANSALT 15 CARS-OUT

17 Monitoring ptic

»» str.25

17 UVOD 17 METODE 21 REZULTATI IN RAZPRAVA

»» str.30

»» str.65

»» str.86

21 Vrstna pestrost 22 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo 50 Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem času 50 Vrste, ki na obravnavanem območju pojavljajo na preletu 54 Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času 59 Redke vste 60 Vrste v letu 2015

65 Monitoring habitatov

»» str.71

»» str.88

6 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

POGLAVJA

71 Monitoring vremena 72 Podnebne značilnosti leta 2015 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

79 Monitoring obiskovanja

83 Spremljanje izvajanja varstvenih režimov po uredbi o KPSS

86 Ostalo v sliki in besedi

90 Brez besed

93 Literatura

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 7

Spremna beseda Prve aktivnosti, ki jih lahko označimo za začetek varstva narave na ozemlju Slovenije, segajo v konec 19. stoletja in začetek 20. stoletja. Tedanje deželne oblasti Avstro-Ogrske monarhije so izdale prve varstvene predpise in okrožnice o varstvu koristnih ptic ter o varstvu ogroženih rastlinskih vrst.

Začetniki varstva narave v Sloveniji so bili naravoslovci, ljubetelji narave in planinci. Začetne korake so zmogli napredni posamezniki, ki so z opisovanjem naravnih lepot, opozarjanjem o njihovi ogroženosti ter z javnimi pobudami za njihovo varovanje, poskušali obvarovati posamezne dele narave. Za prvo, zavestno naravovarstveno dejanje pri nas, štejemo izločitev dela starih kočevskih gozdov (Rajhenavski Rog) iz gospodarskega izkoriščanja. Načrt je leta 1892 pripravil Leopold Hufnagel.

Leta 1908 je seizmolog in naravoslovec Albin Belar predlagal zavarovanje doline Triglavskih jezer. Med najpomembnejše naravovarstvene programe sodi vsekakor Spomenica. Spomenica je na pobudo Ferdinanda Seidla nastala leta 1920. Pripravil jo je Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani. S Spomenico je bil podan predlog za ustanovitev več zavarovanih območij, za zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, za zavarovanje jam in jamske favne ter izdelan je bil program za popularizacijo varstva narave. V naslednjih letih je bil uresničen le del programa Spomenice, verjetno predvsem zato, ker še ni bilo poklicne službe za varstvo narave, ki bi izvajala za to potrebne operativne naloge.

Takoj po vojni (1944) je bila ustanovljena prva poklicna strokovna služba za varstvo narave v okviru službe za varstvo kulturne dediščine. Sledilo je več predpisov o zavarovanju območij, med drugim tudi odlok o zavarovanju Doline sedmerih jezer za narodni park (odlok o TNP, 1961).

Leta 1970 ugleda luč sveta Zakon o varstvu narave, na podlagi katerega sta bila 1976 sprejeta odloka o zavarovanju redkih rastlinskih in živalskih vrst. Istega leta Zavod za spomeniško varstvo pripravi inventar najpomembnejše naravne dediščine.

Leta 1981 dobimo Zakon o naravni in kulturni dediščini. Le-ta je nastal pod vplivom Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine in posledično je prišlo do nastanka pojma naravne dediščine ter skupnega obravnavanja naravne in kulturne dediščine v enem zakonu, kar je vsekakor pomenilo korak nazaj od celovitega varstva narave. Od sprejetja tega zakona pa vse do leta 1996 ni bilo zavarovano nobeno območje narodnega pomena.

Leta 1993 država z vladno uredbo izda razširjen seznam zavarovanih živalskih vrst (vse ptice, ris, volk, medved).

Leta 1993 Zakon o varstvu okolja uvede naravne vrednote, kot tiste dele narave, ki izkazujejo posebne vrednostne lastnosti.

V letu 1994 pride do reorganizacije varstva narave in prenosa pristojnosti na MOP (Uprava RS za varstvo narave, ARSO) Leto 1999 predstavlja prelomno leto slovenSlušatelji usposabljanja za NN v Gotenici (Foto: B. Ogorelec).

PraktiÄ?ni del usposabljanja NN v Gotenici (Foto: B. Ogorelec)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 9

skega naravovarstva, saj je bil v tem letu izdan Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki je v pravni red vnesel najširšo možno pravno regulacijo tega področja, kar jih je Slovenija kdajkoli imela.

Leta 2002 država ustanovi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, na kratko ZRSVN, ki je strokovna državna institucija s sedmimi območnimi enotami. Skladno s pooblastili, ki mu jih daje slovenska zakonodaja, natančneje Zakon o ohranjanju narave, skrbi za ohranjanje slovenske narave, pri čemer posebno pozornost namenja naravovarstveno najvrednejšim območjem.

Tudi leto 2004 je bilo za slovensko naravovarstvo prelomno leto, saj je naša država vstopila v EU. Pogoj za vstop v EU je bila med drugim tudi uskladitev z evropsko zakonodajo ter uvedba Nature 2000. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Evropska unija je omrežje Natura 2000 uvedla kot enega od pomembnih delov izvajanja direktive o habitatih in direktive o pticah. Slovenija je ob pridružitvi Evropski uniji določila seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv. Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne škoduje potrebam prihodnjih.

Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta človeške dejavnosti. Vendar pa moramo zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave, temveč bodo, kadar bo to mogoče, njeno ohranjanje podpirale. V Sloveniji je več kot 37 % površine pod Naturo 2000 (29 % je v zavarovanih območjih).

Leta 2004 z dopolnitvijo Zakona o ohranjanju narave (ZON) država uvede Register naravnih vrednot. S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot smo določili 6.519 naravnih vrednot in 8.382 jam–naravnih vrednot, ki so prikazane posebej. V Sloveniji je 2.092 (32,09 %) naravnih vrednot državnega pomena in 4.427 (67,91 %) lokalnega pomena. Vse naravne vrednote znotraj zavarovanih območij, ki jih je ustanovila država, so ne glede na strokovna merila državnega pomena, saj lahko le tako zagotovimo enotno upravljanje z njimi. Med te sodijo nedvomno tudi Sečoveljske soline.

V letih 2013 in 2015 pride do dopolnitve omrežja Natura 2000 (sprememba uredbe).

Začetki nadzorne dejavnosti v naravi v Sloveniji segajo v leto 1954, ko je na pobudo Angele Piskernik prišlo do ustanovitve Koordinacijskega odbora Gorski stražar, v katerem so bili Zavod za spomeniško varstvo, Planinska zveza Slovenije, Zveza tabornikov, Lovska zveza, ribiška zveza, turistična zveza in zveza hortikulturnih društev. Vključeni so bili tudi lovski čuvaji. Z Odlokom o Triglavskem narodnem parku iz leta 1961 so pooblastili člane posamezne organizacije ali druge osebe za neposredno opravljanje nadzorstva v Narodnem parku. Poskus sistemske ureditve že leta 1970 uvaja Zakon o varstvu narave.

Leta 1981 predpišejo izvajanje neposrednega nadzora v TNP ter dve leti kasneje izvedejo tudi prvi tečaj za prostovoljne nadzornike v TNP. Danes je sistemsko neposredni nadzor v naravi urejen z modernim Zakonom o ohranjanju narave (ZON, 111. člen). Država določi organiziranost varstva narave v Sloveniji in zavarovana območja s predpisanim izvajanjem neposrednega nadzora (TNP, Park Škocjanske jame, KP Goričko, KP Sečoveljske soline, KP Strunjan, KP Kolpa in KP Ljubljansko barje.

Z vidika procesnih sklopov sprejemanja in izvajanja odločitev, se naloge ki jih izvajajo različni subjekti varstva narave delijo na oblastne naloge, upravne naloge, upravnostrokovne, strokovne naloge, nadzorne naloge ter upravljavske naloge. Slednje tri izvajamo tudi upravljavci znotraj zavarovanih območij.

Kako varujemo naravne vrednote, kamor sodijo tudi Sečoveljske soline in reka Dragonja? Že v Zakonu o ohranjanju narave je opredeljeno, da z naravnimi vrednotami nihče ne sme ravnati tako, da ogrozi njihov obstoj. Osnovno načelo varstva naravnih vrednot je, da se posegi, dejavnosti in druga ravnanja na naravni vrednoti ali na območju vpliva na naravno vrednoto izvajajo na način, da se naravna vrednota ne poškoduje ali uniči. To določajo varstvene usmeritve, varstveni režimi in razvojne usmeritve. Uresničujemo jih z izvajanjem ukrepov varstva, kamor sodi tudi neposredni nadzor v naravi.

Neposredni nadzor v naravi zajema nadzor nad spoštovanjem prepovedi, določenih z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakonom o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04 in 61/06 – ZDru-1) ter predpisi

10 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

s področja varstva narave, izdanimi na njunih podlagah. Izvajajo ga naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki, ki so za to posebej usposobljeni in imajo pooblastilo ministra, pristojnega za ohranjanje narave.

Naloge neposrednega nadzora so: • neposredno spremljanje stanja, • nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov *, • ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz Zakona o ohranjanju narave in njegovi podlagi sprejetih predpisov ter obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov *, • opozarjanje oseb na varstvene režime zaradi kaznivih ravnanj *. /* - naloge, ki se izvajajo na podlagi javnega pooblastila./

NARAVOVARSTVENI NADZORNIKI imajo službeni znak in izkaznico ter predpisano uniformo. Ustavijo lahko voznika, od njega zahtevajo dokumente in/ali zasežejo vozila na motorni pogon (153.a člen zakona) in zasežejo predmete, ki so uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom. Pri opravljanju svojega dela lahko ugotavljajo istovetnost fizičnih oseb in dokumentirajo dejansko stanje storjene kršitve. V nekaterih posebej določenih primerih lahko izterjajo globo na mestu storitve prekrška.

PROSTOVOLJNI NADZORNIKI imajo enake pristojnosti kot naravovarstveni, razen izterjave globe ter ustavitve voznikov, zahteve za dokumente ter zasegov vozil in predmetov. Za svoje delo niso plačani.

Izvajanje naravovarstvenega nadzora je organizirano v javnih zavodih in pri koncesionarjih za upravljanje z zavarovanimi območji ter v Zavodu za gozdove Slovenije.

Za usposabljanje in preverjanje znanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi skrbi ustrezno Ministrstvo. Potek usposabljanja in preverjanje znanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi določa Uredba o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov (Uradni list RS, št. 56/15) Zakon o ohranjanju narave (ZON) je doživel dopolnitve v letih 2002 in 2004 ter zadnjo dopolnitev v letu 2014. Pri slednji novelaciji gre predvsem za odpravo administrativnih ovir in bremen, povečanje učinkovitosti ukrepov varstva narave s poenostavitvami postopkov in deregulacijo, za manjšo uskladitev s pravom EU, uskladitve z drugimi sistemskimi zakoni, druge manjše spremembe ter ureditev vožnje v naravnem okolju.

Prvo preverjanje znanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi je potekalo junija 2008, v prostorih Ministrstva za okolje in prostor. Po dolgoletnem premoru in zadnji novelaciji ZON-a pa bolj obsežno in celovito še v letu 2015.

MOP je poleg tega, da je zagotovil ustrezno preverjanje znanja pri usposabljanju NN, zagotovil tudi dodatna usposabljanja. Pri usposabljanju novih nadzornikov je pomembno vlogo odigral Vadbeni center Gotenica, kjer je v letu 2015 potekalo obvezno tridnevno usposabljanje za operativne postopke. Usposabljanje je v letu 2015 zaključilo skupno 87 kandidatov za NN, kolikor so jih v Gotenici usposobili od novembra 2015 dalje. Med njimi sta bila tudi oba kandidata iz KPSS.

Naravovarstveni

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2015 | 11

i nadzorniki lahko po novem voznika motornega vozila tudi ustavijo (Foto: B. Ogorelec)

Zapornica na vhodu v kanal Pichetto (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 13

PROJEKTNO DELO

LIFE MANSALT Konec septembra smo v KPSS zaključili petletni evropski projekt LIFE MANSALT ''Človek in narava v Sečoveljskih solinah''. Projektne aktivnosti, katerih glavni cilj je bil ohranitev biotske pestrosti v območju Natura 2000 Sečoveljske soline, so potekale od oktobra 2010. Na projektu je sodelovalo preko 40 zaposlenih v podjetju SOLINE d.o.o.

Rezultati LIFE+ MANSALT projekta: - Več kot 500 ha KPSS je zavarovano pred visokim plimovanjem (obnova več kot 4.000 m nasipov) - Izkopanih je več kot 8.000 m robnih jarkov ob robovih solnih bazenov za preprečevanje dostopa lisicam in kunam do kolonij solinskih ptic - Urejen habitat za želvo sklednico - Smernice za okoljsko prijazno ureditev privezov v Jernejevem kanalu - Dvig zavesti o pomenu varstva biodiverzitete v območjih Natura 2000 (preko 100.000 natisnjenih zgibank, 80 izobraževalnih delavnic, 2 filma o biodiverziteti solin, spletna stran, prispevki v občinskem glasilu) - Izmenjava izkušenj o ekološki obnovi z upravljavci obalnih mokrišč Zahvaljujemo se celotni ekipi, ki je sodelovala v procesu izvajanja projekta!

skih solinah« je bilo za črpanje predvidenih 7.056.366 EUR (48,75% prispevek EU, 48,27% prispevek sofinancerjev Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in družbe Telekom d.d. ter 2,89% podjetja SOLINE d.o.o.). Ministrstvo za okolje in prostor je obveznosti sofinanciranja projekta LIFE izvajalo prek Sanacijskega programa Vlade Republike Slovenije »Program odprave posledic neposredne škode na stvareh – objektih vodne infrastrukture, naravnih vrednotah in kulturni dediščini na območju krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline po poplavi zaradi visokega plimovanja morja z dne 1. decembra 2008«.

Z izvedenimi aktivnostmi je bilo v petih letih počrpanih okoli 95% razpoložljivih sredstev.

V petek, 16.10.2015 smo organizirali zaključno tiskovno konferenco projekta LIFE MANSALT. Na tiskovni konferenci so bili predstavljeni rezultati petletnega LIFE+ MANSALT projekta, ki se je zaključil s 30. septembrom 2015.

V začetku avgusta so se na območju LIFE končala ureditvena dela na gnezdišču za redke in ogrožene ptice, ki so potekala v okviru projekta LIFE MANSALT. Z manjšim gradbenim strojem smo na omenjenem območju »postavili« 45 novih otokov različnih oblik, višin in velikosti. Največji med njimi meri več kot 50 m, širok pa je dobrih 6 m. Na tem območju gnezdijo številne navadne in male čigre, sabljarke, polojniki in rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Od blatnih otokov, ki so ostali po gradbenih posegih nekdanjega podjetja HIDRO Koper v začetku osemdesetih let, se jih je do danes ohranila le peščica. Ker so nam v letošnjem letu razmere omogočile, da smo se lahko z manjšim bagerjem prebili v osrednji del območja LIFE (manj padavin, drugi gradbeni posegi …), smo se odločili za izgradnjo novih blatnih otokov, na katerih si bodo lahko že v naslednji sezoni novo gnezdišče poiskale številne solinske gnezdilke.

Območje bo zaradi novo nastalih otokov lahko povsem zalito z morsko vodo, ki bo preprečevala dostop do gnezdišč kopenskim plenilcem, kot sta lisica in kuna.

V sklopu projekta »LIFE MANSALT - Človek in narava v Sečovelj-

Evropska Direktiva o habitatih je direktiva o ohranjanju naravnih

Tiskovna konferenca ob zaključku.

Zgibanka LIFE MANSALT.

14 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - »The Habitat Directive«). Sprejel jo je Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske.

Direktiva nam je v pomoč in vodilo pri ugotavljanju stanje ohranjenosti naravnega habitata, kot tudi pri popisu naravnih habitatnih tipov v interesu Skupnosti, za katere na ozemlju iz člena 2 velja, da: so v nevarnosti, da na svojem naravnem območju razširjenosti izginejo, ali imajo majhno naravno območje razširjenoti zaradi zmanjševanja ali omejenosti območja samega, ali predstavljajo izjemne primere tipičnih značilnosti ene ali več biogeografskih regij.

V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

V okviru projekta HABIT-CHANGE so bili od leta 2010 naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi.

Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja.

Eden od glavnih ciljev projekta LIFE MANSALT je ohranjanje ugodnega stanja habitatov. V okviru tega projekta je bil izdelan tudi osnutek Habitatnega akcijskega načrta v KPSS, s katerim smo z nekaterimi izvedbenimi deli zagotovili približno 50 ha površine

namenjene okopninam ali občasno poplavljenih bazenov, na katerih smo pričakovali ugodno sukcesijo halofitov in halofitne vegetacije. Po dveh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Kot je bilo pričakovati, se je na suhih površinah solinskih bazenov na Fontaniggeah množično razrasel sicer vedno pionirski osočnik (Salicornia europaea), takoj za njim pa še primorski slanorad (Suaeda maritima). Veseli pa nas tudi dejstvo, da se na omenjenih območjih širijo tudi halofitne trajnice, kot sta grmičasta členjača (Arthrocnemum fruticosum) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium).

Julija je bila v trgovini Lera na ogled fotografska razstava avtorice Anje Čop, ki je ob pomoči strokovnjaka za metulje in kobilice Stanislava Gomboca v objektiv ujela številne žuželke. Po predhodno izvedeni raziskavi je bilo v Sečoveljskih solinah najdeno skoraj 1000 vrst metuljev, kar je izjemno za območje s prevladujočimi vodnimi površinami. Gomboc pravi, da je upravljanje s habitati v okviru MANSALT projekta, s katerim se zagotavlja ustrezen delež kopenskih površin za razvoj halofitnih združb, pomembno prispevalo k takšni pestrosti metuljev.

Učenci osnovne šole iz Murske Sobote, ki so se 29.6.2015 udeležili izobraževalne delavnice v okviru LIFE MANSALT projekta v KPSS, so že 81 skupina, ki je pridobila znanje o pomenu solinskih habitatov za gnezdenje ogroženih ptic, predvsem čiger. S tem je že preseženo v projektu LIFE določeno število izobraževalnih delavnic, s katerimi se dviguje zavest in znanje o pomenu ustreznega upravljanja z naravnimi okolji za potrebe ohranjanja biotske raznovrstnosti. Študentka Nola Obersnel iz Univerze v Mariboru, Fakultete za ma-

Otoki za čigre na območju Life (Foto: I. Škornik).

Solinarke (Foto: I. Škornik)

Skupina otokov na območju Colombera (I. Škornik).

Del kanala Pichetto po končanih izvedbenih delih (Foto: B. Sovinc).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 15

tematiko in naravoslovje, je v zaključni nalogi pod mentorstvom prof. dr. Lovrenca Lipeja in sodelavcev preučila ekološke dejavnike, ki vplivajo na stanje populacije ribe solinarke v KPSS. Dokazala je, da upravljavski ukrepi, ki jih izvajamo v okviru LIFE MANSALT projekta, pripomorejo k ugodnemu ohranitvenemu stanju za ribo solinarko.

Med temi ukrepi je med drugim izkop jarkov, ki povezujejo posamezne plitvine in slane mlake s kanali z globoko vodo in stalnim pretokom. Solinarki zelo ustrezajo kanali, v katerih so tako plitvine kot odseki z večjo globino vode. Celotna naloga, iz katere izhajajo izhodišča za upravljanje s habitati za zagotavljanje razmer za obstoj solinarke v KPSS, bo kmalu na voljo na spletni strani KPSS. Na Zavodu za ribištvo so v okviru obveznosti spremljanja populacijskega stanja in trendov za živalske vrste, katerih ugodno ohranitveno stanje je v interesu Evropske skupnosti, izvedli analizo spremljanja stanja ribe solinarke v Sloveniji. Ta vrsta ribe živi v slanih in brakičnih vodah ob slovenski obali. Rezultati spremljanja stanja populacije v KPSS so spodbudni.

Poročilo je v celoti dostopno na: h t t p : / / w w w. n a t u r a 2 0 0 0 . g o v. s i / i n d e x . p h p ? i d = 8 7 & n o _ cache=1&tx_ttnews[tt_news]=500&tx_ttnews[backPid]=50 V okviru projekta je bil posnet tudi film z naslovom »Življenje na visoki nogi«.

Izdelana so bila Tehnično-varstvena navodila za varstvo ciljnih vrst in habitatov, ki so uvrščene na dodatke direktive o ptičih in direktive o habitatih Pri ureditvenih delih na jernejevem kanalu.

Izdelan je bil naravovarstveni program »Življenje po življenju«.

V okviru projekta so bile izdelane tudi študije »Pregled floristične pestrosti v krajinskem parku sečoveljske soline«, »Poročilo o monitoringu ciljnih vrst ptic v projektu LIFE MANSALT«, »Monitoring ribe solinarke v Sečoveljskih solinah« V okviru projekta LIFE MANSALT smo pripravili še drugi, daljši film z naslovom ''Človek in narava v Sečoveljskih solinah''. V filmu je obširneje predstavljen preplet človeka in narave v tem prostoru skozi stoletja.

Podano je zaključno poročilo projekta LIFE MANSALT. Vsi dokumenti so dostopni pod LIFE dosežki na naši spletni strani na naslovu: http://www.kpss.si/si/o-parku/naloge-parka/projektno-delo/life

CARS-OUT V projektu CARS-OUT! se srečujejo tri partnerska zavarovana območja z različnimi problemi, ki jih povzroča motoriziran obisk (cestni, morski in zračni). Cilj projekta je ohranjati naravo prek njene dostopnosti na okoljsko sprejemljiv način. Prijavitelj bo z izvedbo infrastrukturnih ureditev postal prvi slovenski upravljani krajinski park brez dostopa obiskovalcev z motornimi vozili, norveški partner išče podporo za izvajanje že izdelane strategije okolju prijaznega dostopa, slovenski partner pa šele pripravlja takšno strategijo.

Druge aktivnosti obsegajo nabavo opreme, zbiranje podatkov za strateške analize in pridobivanje podpore splošne javnosti, obiskovalcev območij, lokalne skupnosti in zaposlenih za okolju prijazne rešitve prometa. Med ključnimi rezultati so ureditev 4.480 m dostopnih poti, nabava električnega vlaka in 8 koles, pomožni objekti za nadzor obiska, TV film, interaktivne in spletne vsebine, dva študijska obiska med partnerji in tri tiskovne konference.

Biotska raznovrstnost in ekosistemi Cilj programskega področja Ohranjanje in oživljanje kulturne in naravne dediščine, kamor spada tudi projekt CARS-OUT!, je ohranitev kulturne in naravne dediščine za prihodnje generacije.

Pričakovani rezultati tega programskega področja so: • naravna dediščina je dostopna javnosti, • kulturna dediščina je obnovljena in zaščitena Projekt se izvaja s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki ga financirajo Islandija, Norveška in Lihtenštajn. www.eeagrants.org / www.eeagrants.si / www.svrk.gov.si V juliju smo zaposleni v KP Sečoveljske soline in KP Strunjan v okviru projekta CARS-OUT! obiskali norveškega projektnega partnerja

Ob otvoritvi lesenega mostovža na Leri.

16 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

v Narodnem parku Jotunheimen. Prijazno osebje parka nas je vodilo preko najbolj zanimivih točk parka in nam med tem razložilo, kako je organiziran motorni promet v parku.

Narodni park Jotunheimen je gorsko območje na vzhodnem Norveškem, ki meri 3500 km2. Park je poznan po številnih slapovih, rekah, jezerih, ledenikih in zelenih dolinah. V parku se nahaja tudi najvišja gora Norveške Galdhøpiggen (2469 m). NP Jotunheimen je zelo popularen med pohodniki, smučarji, kolesarji in vsemi, ki radi svoj prosti čas preživljajo v neokrnjeni naravi. Številni obiskovalci tega velikega parka se zavedajo, da dostop z motornimi vozili ni možen do vseh točk in svoja vozila puščajo na za to urejenih velikih parkiriščih na robovih parka in na premišljeno določenih parkirnih prostorih znotraj parka. Obiskovalci so zelo osveščeni in spoštujejo pravila obnašanja. Obisk je bil uspešen, pridobili smo veliko zanimivih in koristnih informacij o organizaciji motornega prometa znotraj naših dveh parkov, ki bodo služile kot vodilo tudi pri izvajanju projekta CARS-OUT! Projekt CARS-OUT! izvajamo od januarja 2015 in prvi rezultati so že vidni. Ekipa delavcev, ki izvaja terenska dela, marljivo dela in tako je protiprašna zaščita in utrditev obstoječe poti na Lero že skoraj zaključena, prav tako so dela za ureditev nove pešpoti na Lero v polnem teku. Izvedba teh del je zelo pomembna za dosego najpomembnejših ciljev projekta, to je popolno opustitev dostopa v park z motornimi vozili in okoljsko sprejemljiv obisk KPSS. 5.9.2015 je piranska podžupanja ga.Meira Hot svečano odprla leseni mostovž, ki je del infrastrukture za obiskovanje Krajinskega parka Sečoveljske soline, s katerim bo naš park postal prvi upravljani park pri nas, ki ga bomo obiskovali izključno peš, s kolesom ali z električnimi vozili. »Avtomobile je treba puščati zunaj parkov« - tako se imenuje projekt (CARS-OUT!), ki ga izvajamo skupaj s KP Strunjan in partnerji iz Norveške, NP Jotunheimen. Ta projekt ne bo le pripomogel k učinkovitejšem varovanju narave, pač pa bo tudi obiskovalcem omogočeno doživljanje narave s čim manj motnjami.

Projekt financira finančni mehanizem EGP in je vreden dobrih 998 tisoč EUR. Do naslednjega leta bo v KPSS iz projekta urejena še pot ob nasipu Dragonje, kjer bo novo električno vozilo prevažalo obiskovalce do Muzeja solinarstva, v KP Strunjan pa bodo kupili nekaj koles za obiskovalce.

Priprave na protiprašno zaščito ceste, ki vodi na Thalasso Spa Lepa Vida.

Na obisku narodnega parka Jotunheimen.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 17

MONITORING PTIC

Mladi na Mrežijadi 2015 (Foto: I. Škornik).

18 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

MONITORING PTIC

UVOD Monitoring ptic se na območju Sečoveljskih solin redno in po ustaljeni metodi izvaja izvaja vse od leta 1983. Zbrani podatki nam služijo predvsem za ugotavljanje stanja nekaterih redkih in ogroženih vrst ptic, kot tudi ohranjenosti življenskega prostora v katerem te vrste živijo. Ptice so vsekakor dober indikator sprememb v okolju. V zadnjih par letih se nekatere vrste pojavljajo redko ali pa jih sploh ne opažamo več, medtem ko so druge, prej redke, čedalje bolj pogoste.

METODE Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca.

Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne naslednje vrste: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mali deževnik Charadrius dubius, rumena pastirica Motacilla flava, rjava cipa Anthus campestris, brškinka Cisticola juncidis, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, rdečenogi martinec Tringa totanus in duplinska kozarka Tadorna tadorna.

Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let.

Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij.

Pri vnašanju podatkov monitoringa neposredno na terenu, smo uporabljali Samsung Galaxy S4 Active z GPS sprejemnikom ter program Pocket Bird Recorder. Za vnos, shranjevanje in

obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder.

Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno.

V letu 2015 smo izvedli tudi sistematični lov z mrežami in obročkanje ptic na območju obročkovalske postaje Stojbe, izvedli pa smo tudi prvo Mrežijado - strokovno srečanje obročkovalcev iz vse Slovenije in lov v znanstvene namene. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda.

Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004).

Tudi v letu 2015 smo nadaljevali z zbiranjem neobjavljenih podatkov.

V letu 2015 smo opravili 535 ur monitoringa.

Zbiranje gnezditvenih podatkov Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim

80 70

število ur

60 50 40 30 20 10 0 URE MONITORINGA

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

59

48

57

63

10

8

42

40

71

55

43

39

Število ur monitoringa ptic v letu 2015.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 19

kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2015 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje.

Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi plovilo. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih najdišč gnezd posameznih vrst ptic.

Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2015 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 20145 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju.

Zbiranje negnezditvenih podatkov Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezditvenega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo.

Lov in obročkanje ptic Lov in obročkanje ptic smo na območju Sečoveljskih solin izvajali predvsem v namene proučevanja pojavljanja težje odkrivnih vrst na obravnavanem območju. V letu 2015 smo na območju Stojb na Fontaniggeah redno lovili vse leto, na drugih območjih solin pa zgolj priložnostno. Nekatere ciljne vrste (beločeli deževnik, mala in navadna čigra, polojnik in sabljarka), smo lovili s posebnimi vzmetnimi pastmi ali z vršami. Ulovljene ptice smo sistematično označevali z barvnimi in kovinskimi obročki.

Statistična obdelava podatkov Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simpsonovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila.

Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja

je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov.

Kadar nas zanima, kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti.

Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diverzitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili, navaja Pielou (1984) kot razmerje E = H / log( S ).

Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi: H = - S pi ln ( pi ), kjer je: H’ - diverziteta pi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance) S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju Shannonova entropija določa, koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini, preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo: H = - S pi log2 ( pi ) pi = verjetnost za i dogodkov.

Simpsonov indeks Pogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2 Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov.

1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2) Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost, 1 pa nobene raznolikosti.

To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost.

2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - D Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrstama.

3. Simpsonov vzajemni index: 1 / D Predstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1, ki je najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost.

Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5).

ANOSIM Podobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja, habitatni tipi, združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo

20 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi, potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W): R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4) ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev).

Gre za primerjavo R vrednosti skupin, s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove, kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja kot pa med skupinami, bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0, razlik med skupinami ni.

Bray-Curtisov koeficient podobnosti Podobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojavljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984).

Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti. Vsakemu paru območij smo določili indeks podobnosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst.

Območje Lere

Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %. Če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %.

Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine).

Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste strukture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2014.

Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0.

TRIM Pri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov.

Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96 SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/ parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Območje Fontanigge

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 21

Rezultati in razprava Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2015 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja (maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september–november).

Zbrali smo 31.057 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.277.144 opazovanih osebkih.

Skupaj je evidentiranih 301 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2015 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

V letu 2015 je bilo zabeleženih 185 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 167 vrst, na območju Lere pa 74 vrst ptic.

V letu 2015 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica s 81 zapisi, sledita mu beločeli deževnik s 68 zapisi ter labod grbec s 58 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2015 je rumenonogi galeb s 7.974 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 7.906 registriranimi osebki ter kreheljc s 3.157 osebki.

V letu 2015 je bila opažena 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin–italijanski vrabec Passer italiae. 23.8.2015 je na območju Stojbe 1 osebek ulovil T. Mihelič.

V let 2015 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. V 86 lovnih dnevih v letu 2015, v katerih je sodelovalo več kot 30 obročkovalcev, je bilo ujetih in obročkanih 2.322ptic, ki so pripadale kar 62 različnim vrstam.

V dneh od petka 18.9.2015 do nedelje 20.9.2015 je v okviru rednega dela KPSS na obročkovalski postaji potekalo izvajanje biološkega monitoringa (spremljanje stanja in številčnosti ptic), ki se ga je udeležilo 27 ljubiteljev ptic iz vse Slovenije. 20 ornitologov z dovoljenji za izvajanje lova oz. označevanja (obročkanja) ptic, skupaj s predstavnikom KPSS ter Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki organizira to dejavnost v Sloveniji, je postavilo 60 najlonskih mrež v dolžini 1 km.

Dejavnost monitoringa je potekala vse dni, podnevi in ponoči. Udeleženci so bili nameščeni v šotorih, ki so bili postavljeni na poljski poti, tik ob obročkovalski postaji.

Skupaj je bilo ulovljenih 743 ptic, ki so pripadale 42 različnim vrstam. Najbolj številna je bila po pričakovanju črnoglavka (348 ulovljenih osebkov), takoj za njo pa srpična trstnica (121 ulovljenih osebkov). Povsem nas je presenetil veliki skovik.

Teh, sicer zelo ogroženih nočnih sovic, se je ujelo kar 17.

Najbolj pridni obročkovalci so bili Jože Bricelj in Žan Pečar (423 ulovljenih ptic) ter starosta med obročkovalci Jože Gračner (135 ulovljenih ptic).

Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki.

Vrstna pestrost Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke za obdobje od 1.1.1983 do 31.12.2015. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 288 vrst. Podatki kažejo, da se število vrst v zadnjih 10 letih bistveno ne spreminja, je pa razviden upad števila osebkov.

Za območje Fontanigge je bilo v letu 2015 ugotovljenih 167 (90,2 %) od skupaj 185 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 74 (40 %) vrst ptic.

102 vrsti smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 9 vrst opaženih samo na Leri. Pestrost ptic je na Leri

Število vrst po mesecih in območjih 2015 300 250

DEC

200

NOV

150

OKT

100

SEP AVG

50

JUL VELIKA LAMA

CANEDO

KANAL LERA

RAKCI

KANAL GRANDE

TRETJE IZHLAPEVANJE

PREDRAKCI

KRISTALIZACIJA

SKOLJCISCE

MORJE PRED LERO

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst po območjih (toponimih) v posameznih mesecih v letu 2015.

LAGUNA SV. JERNEJA

STOJBE

LETALISCE

KANAL GIASSI

KANAL CURTO

RUDNIK-KOREA

SLANA TRATA

KANAL SV. JERNEJA

PRVO IZHLAPEVANJE

DRAGONJA

DRUGO IZHLAPEVANJE

ALTO

SKANSEN

MALA LAMA

CORSOLONGO

CURTO-PICHETTO

LIFE

MEZZANA

OB MORJU

GIASSI-CURTO

MORJE PRED FONTANIGGEAMI

PICCIA

COLOMBERA

IZLIV

VELIKA LAMA

0

JUN MAJ APR MAR FEB JAN

22 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečovelskih solin, kjer trdi, da se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012).

Zanimiva je primerjava indeksa podobnosti zadnjih 8 let do leta 2014, ki kaže na visok odstotek podobnosti v primerjavi s prejšnjimi obdobji oz. leti, medtem ko leto 2015 povsem izstopa. Podatki kažejo največjo podobnost z letoma 1993 in 1994. Vremenski zapisi teh dveh let kažejo na podpovprečno namočenost, prav tako je bilo tudi leto 2015. Podobnost se kaže tudi v diverzitetnih indeksih in poravnanosti.

Pregled mrež v nočnem času (Foto: I. Škornik).

Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2015 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje.

Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali.

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2015 evidentiranih 24 vrst gnezdilcev.

Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije.

Osem vrst smo izbrali za cilnje vrste in sicer: duplinsko kozarko Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus, sabljarko Recurvirostra avosetta, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus, rdečenogega martinca Tringa totanus, malo čigro Sternula albifrons, navadno čigro Sterna hirundo in brškinko Cisticola juncidis.

V letu 2015 je spet uspešno gnezdila brškinka, ki je kot gnezdilka zaradi polarnega mraza leta 2012 povsem izginila iz severnega Jadrana.

V letu 2013 je bilo najdenih 127 gnezd.

Leto 2015 se uvršča med najtoplejša leta pri nas. To je bilo leto toplotnih rekordov, poplav in suš. Povsod po državi je bila povprečna letna temperatura za več kot 2°C nad povprečjem 1961–1990.

Prevladovali so meseci s skromnejšimi padavinami od dolgoletnega povprečja.

Zaradi vremenskih razmer ter gradbenih del v okviru projekta LIFE MANSALT so bile soline blj ali manj brez vode. Bazeni, kjer gnezdijo večina solinskih ptic so bili sredi gnezditvene sezone popolnoma brez vode, tudi robni jarek se je zaradi pomanjkanja vode povsem skrčil in tako omogočil dostop nekaterim kopenskim plenilcem, predvsem lisici. Lisica je bila glavni vzrok za povsem neuspešno gnezditveno sezono za malo in navadno čigro. Izplenjena so bila vsa legla in požrti vsi mladiči na gnezdišču. Nekaj parov navadne čigre je poskusilo v drugo na ombočju tretjega izhlapevanja, vendar tudi tu neuspešno. Nekoliko bolje so jo odnesli beločeli deževniki, polojniki in sabljarke. Beločeli deževnik predvsem zato, ker gnezdi precej razpršeno, polojnik in sabljarka pa ker sta ti dve vrsti v letu 2015 gnezdili na območju drugega in tretjega

Udeleženci prve Mrežijade 2015 na Stojbah (Foto: I. Škornik).

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

JAN

FEB MAR APR MAJ JUN

JUL

FONTANIGGE 2015

55

58

82

80

45

9

31

AVG SEP 42

57

OKT NOV DEC 20

16

45

LERA 2015

25

18

28

28

15

4

19

5

5

5

1

4

Število vrst po mesecih za območji Lere in Fontanigge v letu 2015.

Par na gnezdu znotraj varovalne mreže (Foto: kamera)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 23

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna obdobja od 1983 do 2015.

Vrednosti ANOSIM (R=0.5839822) izračunane po letih za obdobje 1983-2015.

24 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

250000 200000 150000 100000 50000

Število vrst

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Število osebkov

Število vrst in število osebkov od 1983 do 2015.

14

1.6

12

1.4 1.2

10

1

8

0.8

6

0.6

4

0.4

Simpsons Diversity (1/D)

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

0 1984

0.2 1983

2

Shannon H' Log Base 10.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna leta od 1983 do 2015.

0.8 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1

Shannon J'

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna leta od 1983 do 2015.

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 25

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna območja (toponimi) od 1983 do 2015.

Z manjšim gradbenim strojem smo oblikovali otoke za čigre (Foto: I. Škornik).

Kontrola del na gnezdišči čiger (Foto: I. Škornik).

Začetek del pri izgradnji otokov za čigre (Foto: I. Škornik).

Isto območje tokov za čigre po končanih delih (Foto: I. Škornik).

26 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0

Št. vrst

Št. osebkov

Število vrst in število osebkov po območjih (toponimi) za leto 2015.

1.6

12

1.4

10

1.2

8

1 0.8

6

0.6

4

0.4

2

0.2

0

0

Simpsons Diversity (1/D)

Shannon H' Log Base 10.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna območja (toponimi) od 1983 do 2015.

0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0

Shannon J'

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna območja (toponimi) za obdobje 1983 do 2015.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 27

izhlapevanja, v katerih je bilo dovolj vode.

Skupaj s študenti PU smo izvedli pilotno raziskavo in več kot mesec dni trajajoča neposredna opazovanja na terenu čez ves dan. Na gnezdišča smo namestili tudi lovske kamere, ki so beležile vsa dogajanja na gnezdiščih čiger. Poizskusno smo postavili tudi mrežno zaščito na 2 gnezdi navadne čigre in eno gnezdo male čigre. Zaščita naj bi preprečevala plenjenje legel s strani zračnih plenilcev (siva vrana, sraka), vendar so opazovanja in posnetki pokazali, da do poskusa plenjenja sploh ni prišlo. Srake, ki so se pojavile na gnezdiščih čiger, so se pojavile takoj po plenjenju lisic. Mrežnate zaščite smo pravočasno odstranili.

V juliju 2015 so se na območju LIFE končala ureditvena dela na gnezdišču za redke in ogrožene ptice, ki so potekala v okviru projekta LIFE MANSALT. Z manjšim gradbenim strojem smo na omenjenem območju »postavili« 45 novih otokov različnih oblik, višin in velikosti. Največji med njimi meri več kot 50 m, širok pa je dobrih 6 m. Na tem območju gnezdijo številne navadne in male čigre, sabljarke, polojniki in rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Od blatnih otokov, ki so ostali po gradbenih posegih nekdanjega podjetja HIDRO Koper v začetku osemdesetih let, se jih je do danes ohranila le peščica. Ker so nam v letošnjem letu razmere omogočile, da smo se lahko z manjšim bagerjem prebili v osrednji del območja LIFE (manj padavin, drugi gradbeni posegi …), smo se odločili za izgradnjo novih blatnih otokov, na katerih si bodo lahko že v naslednji sezoni novo gnezdišče

poiskale številne solinske gnezdilke. Območje bo zaradi novo nastalih otokov lahko povsem zalito z morsko vodo, ki bo preprečevala dostop do gnezdišč kopenskim plenilcem, kot sta lisica in kuna.

Leglo navadne čigre na splavu (Foto: I. Škornik).

All Species

Vrst v (kvadratih) 1 2 3 4 5 6 7

Lovske kamere so bile v letu 2015 postavljene na gnezdišču čiger (Foto: I. Škornik).

Gnezditvena zasedenost v obdobju (2015).

28 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

RUMENONOGI GALEB Larus michahellis

J F M A M J J A S O N D 

Rumenonogi galeb je v KPSS celoletna vrsta. Pogost je v pognezditvenem času, ko se tu zbere nekaj tisoč galebov, sicer je nekaj sto osebkov tu prisotnih čez vse leto.

Populacija gnezdečih rumenonogih galebov v KPSS je od leta 2005 strmo padla vse do leta 2010, ko je dosegla svoj minimum.

Od takrat število gnezdečih parov rahlo narašča, vendar se je število gnezdečih parov v letu 2015 spet zmanjšalo. Vzrok zato je najverjetneje dejstvo, da na običajnih območjih gnezdenja v letu 2015 ni bilo vode. Večji del solin je bil suh.

Kot gnezdilec ni več tako pogost na večjih nasipih, kjer je bil lahek plen lisicam in kunam belicam. Še vedno gnezdi kolonijsko na osrednjem nasipu Colombere ter na gnezditvenih otokih na Picci, posamič pa tudi na območju Curto-Pichetto, Mezzane ter ponekod v ruševinah solinarskih hiš na Fontaniggeah. Zanimivo bo spremljati njihovo število v bodoče, če bomo na območju KPSS ustrezno upravljali z vodami.

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 599099 Število opazovanj / Number of Sightings: 1932 Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.12.2015, Morje (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2014, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2015, Morje (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: Zmeren porast (p <0.05) / Moderate increase (p<0.05) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 55 ha % SLO: 50 %

Larus michahellis

rumenonogi galeb 30000

25000

20000

15000

10000

5000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526272829303132333435363738394041424344454647484950515253 2015

Pojavljanje rumenonogega galeba po tednih v obdobju 2013-2015.

120

250

100

200

80 150 60 Frequencies

100 40

1 2 3

50

20

4

8 9

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2015).

0

št. parov

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

7

1984

6

1983

5

TRIM

Gnezdenje rumenonogega galeba ter trend populacije v obdobju 19832015 (TRIM: zmeren porast, p<0.05).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 29

NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo

J F M A M J J A S O N D !"!"!1*+$+-+'(*.0"!"!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 6865 Število opazovanj / Number of Sightings: 815 Prvo / First: 23.5.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.6.2015, Life (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 25.3.2005, Tretje izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.9.2005, Kistalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: Močan porast (p <0.01 / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 56 ha % SLO: 48 %

Na Sečoveljskih solinah redno gnezdi na nasipu območja Curto-Pichetto ter na območju Life Občasno gnezdi tudi drugod, na s halofiti poraščenih nasipih in otokih.

V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 53 parov navadne čigre, vendar je bil uspeh speljave ničen, saj sta dve lisici izplenili vsa legla in požrli mladiče. Čigre so gnezdile večinoma na območju Life, ki pa se je posušilo. Zaradi gradbenih del ni bilo mogoče nalivati vode na gnezdišče, zato je le-to postalo dostopno tudi kopenskim plenilcem. Pred plenjenjem zračnih plenilcev smo izvedli tudi poizkus postavitve zaščitnih mrež na gnezdo čiger, ki pa se je izkazal kot nepotreben ukrep, saj v času gnezdenja na gnezdišču ni bilo opaziti sivih vran in srak. Po izvalitvi mladičev smo mrežno zaščito odstranili, saj starša nista znala krmiti mladičev skozi mrežo.

V letu 2015 smo obročkali 25 mladičev navadne čigre, vendar nismo opazili, da bi se kakšen mladič navadne čigre tudi speljal.

Po plenjenju se je nekaj parov navadnih čiger premaknilo na območje tretjega izhlapevanja, kjer so gnezdili v drugo.

V bodoče je potrebno oblikovati standardne metode za proučevanje navadne čigre, izdelati načrt in izvajati monitoringe navadne čigre v Sečoveljskih solinah in Sloveniji ter izvajati načrtni lov in obročkanje z barvnimi obročki v znanstvene namene.

Sterna hirundo

Vzrok za pogin teh mladičev navadne čigre ni znan (Foto: I. Škornik).

80

3.5

70

3

60

2.5

50 2 40 1.5

8 9 - 12

Gnezditvena razširjenost navadne čigre (2015).

0

N of pairs

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

0 1990

7

1989

6

0.5

10

1988

5

1987

4

1

20

1986

3

1985

2

1984

1

30

1983

Frequencies

TRIM

Gnezdenje navadne čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

30 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Študenti Primorske Univerze so v letu 2015 sodelovali pri raziskavah varovanja malih in navadnih čiger pred plenilci iz zraka (sraka, siva vrana) na območju Sečoveljskih solin (Foto: kamera)

Na gnezdišču postavljene varovalne mreže z odprtino zgoraj omogočajo navadnim čigram nemoteno valjenje (Foto: kamera)

Par na gnezdu znotraj varovalne mreže (Foto: kamera)

Čigre so znotraj varovalne mreže nemoteno opravljale svoje gnezditvene dolžnosti (Foto: kamera)

Prihodi na in iz gnezda čigram niso predstavljali posebnih težav (Foto: kamera)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 31

Navadna čigra z rumenim obročkom je bila kot mladič obročkana leta 2010 na gnezdišču Curto-Pichetto, v letu 2015 pa je gnezdila na območju Life na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).

Na gnezdišču navadnih čiger ... (Foto: kamera)

... je bilo kljub postavljenim zaščitnim košaram vselej pestro (Foto: kamera)

Kamere so bile postavljene na gnezdišču skoraj 2 meseca in so beležile dogajanje tudi ponoči (Foto: kamera)

Hranjenje partnerja se je pričeli v zgodnjih jutranjih urah (Foto: kamera)

32 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Kljub žičnati oviri je hranjenje partnerja potekalo nemoteno, hranjenje mladičev pa ni bilo tako uspešno ... (Foto: kamera)

.... zato smo ob izvalitvi mladičev zaščitne košare umaknili (Foto: kamera)

Ker je bil večji del solin zaradi gradbenih del povsem suh, je bil dostop do gnezdišč čiger povsem enostaven. To so izkoristile tudi lisice. (Foto: kamera)

Srake so se pojavile na gnezdišču, šele po tistem, ko so lisice povsem izplenile legla navadnih čiger. (Foto: kamera)

Pred plenjenjem lisic na gnezdišču nikoli ni bilo srak in ne sivih vran, kar so potrdili tudi študenti s svojimi rednimi opazovanji (Foto: kamera)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 33

MALA ČIGRA Sternula albifrons

J F M A M J J A S O N D !"!"!"!.*+*.*(*.!"!"!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 3092 Število opazovanj / Number of Sightings: 568 Prvo / First: 18.5.1975 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 9.7.2015, Curto-Pichetto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 15.4.2004, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.8.1985 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 47 ha % SLO: 100 %

V Sečoveljskih solinah prične gnezditi v maju. Gnezdi na nizkih neporaščenih nasipih ali na dnu osušenega solinskega bazena.

Stalno gnezdi na območju Curto-Pichetto, skupaj z navadno čigro Sterna hirundo. Občasno na območju Piccie in Mezzane. Zadnja leta redno gnezdi tudi na območju Life. Izjemoma gnezdi tudi drugod.

V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 23 parov male čigre, vendar je bil uspeh speljave ničen, saj sta dve lisici izplenili vsa legla in požrli mladiče. Čigre so gnezdile večinoma na območju Life, ki pa se je posušilo. Zaradi gradbenih del ni bilo mogoče nalivati vode na gnezdišče, zato je le-to postalo dostopno tudi kopenskim plenilcem. Pred plenjenjem zračnih plenilcev smo izvedli tudi poizkus postavitve zaščitnih mrež na gnezdo čiger, ki pa se je izkazal kot nepotreben ukrep, saj v času gnezdenja ni bilo opaziti sivih vran in srak na gnezdišču. Mrežnato zaščito smo pri mali čigri takoj odstranili, saj jo je očitno bolj motila, kot navadno čigro..

V letu 2015 smo obročkali le enega mladiča male čigre. Tudi pri mali čigri nismo opazili, da bi se kakšen mladič speljal.

Sternula albifrons

Leglo male čigre na dnu suhega bazena (Foto: I. Škornik).

8 9 - 11

Gnezditvena razširjenost male čigre (2015).

N of pairs

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

0 1994

0 1993

10

1992

20

10

1991

30

20

1990

7

30

1989

6

40

1988

5

50

40

1987

4

50

1986

3

60

1985

2

70

60

1984

1

80

70

1983

Frequencies

80

TRIM

Gnezdenje male čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

34 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Postavitev zaščitne košare na gnezdišču malih čiger (Foto: I. Škornik)

Postavitev lovskih kamer na gnezdišču malih čiger (Foto: kamera)

Male čigre so bile na začetku precej nezaupljive do mrežaste zaščite (Foto: kamera)

Večkrat so poskušale na gnezdo vstopiti skozi mrežo (Foto: kamera)

Mala čigra je priletela v košaro le enkrat, zato smo košaro umaknili z gnezda (Foto: kamera)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 35

Gnezdišče malih čiger na območju Life (Foto: kamera)

V začetku junija je bilo na gnezdišči še precej živahno (Foto: kamera)

Isto legko, kot na zgornji sliki je obiskala lisica ... (Foto: kamera)

... in iz gnezda pobrala vsa jajca malih čiger (Foto: kamera)

Večino jajc je požrla takoj ... (Foto: kamera)

... nekaj jajc pa je zakopala (Foto: kamera)

36 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

POLOJNIK

Himantopus himantopus

Sečoveljske soline so polojnikovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji, čeravno število gnezdečih parov narašča tudi v NRŠZ. Več deset parov gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih preraščajo slanuše.

V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 21 parov polojnikov.

Uspeh speljave je bil zadovoljiv. Večinoma so polojniki gnezdili na območju drugega in tretjega izhlapevanja, saj na drugih območjih ni bilo vode.

V letu 2015 nismo obročkali polojnikovih mladičev.

J F M A M J J A S O N D !"!"-+$(*+*+'+*+*+-"!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 8216 Število opazovanj / Number of Sightings: 1091 Prvo / First: 1.5.1974, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 9.9. 2014, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 12.3.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 10.10.2005, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 140 ha % SLO: 85 %

Himantopus himantopus

Mladič polojnika s PVC obročkom (Foto: I. Škornik).

30

90 80

25 70 20

60 50

15 40 Frequencies

30

10

1

8 9

Gnezditvena razširjenost polojnika (2015).

0

N of pairs

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

0 1988

7

1987

6

5 10

1986

5

1985

4

1984

3

20

1983

2

TRIM

Gnezdenje polojnika ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 37

SABLJARKA

Recurvirosra avosetta

Sabljarka v Sečoveljskih solinah redno gnezdi od leta 2009 dalje. Število gnezdečih parov pa strmo narašča. Gnezdo si naredi na rastlinskem šopu, kupu alg in morske trave ali pa si v tla izdolbe kotanjico in jo obloži s finejšim gnezdovnim gradivom.

Redno gnezdi na območju Life, v letu 2015 pa je večina gnezdečih parov gnezdila na območju 2. in 3. izhlapevanja. Vzrok temu, da je na Fontaniggeah gnezdila le peščica sabljark je isti, kot pri polojniku. Gnezdišča so bila brez vode, saj so bili bazeni prepozno zaliti z vodo, kar kaže na neustrezno ravnanje z vodnimi režimi za ptice.

V letu 2015 smo barvno označili 3 mladiče sabljarke, ki so bili ujeti 20.5.2015, na makadamski poti ob letališču.

J F M A M J J A S O N D !"!.-('.-.*+*+'.-101!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 1423 Število opazovanj / Number of Sightings: 269 Prvo / First: 22.5.1961 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 12.8.2015, Slana trata (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 24.2.2006, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.10.2004, (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 20 ha % SLO: 100 %

Himantopus himantopus

Leglo sabljarke na nasipu (Foto: I. Škornik).

30

100000 90000

25

80000 70000

20

60000 15

50000 40000

Frequencies

10

30000

1 2 3

20000

5

10000

4

8

0

N of pairs

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

7

0 1984

6

1983

5

TRIM

9

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2015).

Gnezdenje sabljarke ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

38 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

BELOČELI DEŽEVNIK Charadrius alexandrinus

J F M A M J J A S O N D '('('+*.*.-+*+*.*+*"'(') STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 6453 Število opazovanj / Number of Sightings: 1104 Prvo / First: 5.2.1974 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 22.12.2015, Life (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2004, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1995 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2015 TRIM: Močan porast (p <0.05) / Strong increase (p<0.05) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 192 ha % SLO: 100 %

Beločeli deževnik na območju Sečoveljskih solin gnezdi večinoma razpršeno. Gnezditvena kolonija, kjer je gnezdilo večje število parov skupaj, je bila znana le na območju slane trate pred muzejem solinarstva na Fontaniggeah (Makovec, 1994; Škornik, 2005), vendar tam zadnja leta gnezdi le nekaj posamičnih parov.

V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 37 parov beločelih deževnikov. Vrsta zaradi pomanjaknja vode na solinah ni bila prizadeta, kot obe čigri. Je pa nekaj legel tudi beločelemu deževniku izplenila lisica.

V letu 2015 smo ulovili in barvno označili 7 odraslih beločelih deževnikov.

Od leta 2007 v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) beločele deževnike lovimo načrtno in jih označujemo z barvnimi obročki s kodo. V obdobju 2007-2015 smo označili 106 ptic, od tega 55 samic, 32 samcev in 18 mladičev.

Zanimiva je zgodba o v Sečoveljskih solinah obročkanem mladiču, ki je bil v KPSS obročkan 17.6. 2005, tri leta kasneje, 4.5.2008 pa je kot samica gnezdil v Italiji (Sacca di Bottonera, Porto Tolle), 120 km od mesta obročkanja. 22.4.2015, deset let kasneje, smo jo ponovno ujeli pred Muzejem solinarstva na Fontaniggeah, kjer je gnezdila. Ker je nosila precej obrabljen aluminijasti obroček, smo ga zamenjali z novim in ji nadeli še barvnega s kodo SEK.

Charadrius alexandrinus

Leglo beločelega deževnika na robu gramozne poti (Foto: I. Škornik).

10

70

9

60

8 50

7 6

40

5 30

4

Frequencies 1

3

20

2

8 9

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2015).

št. parov

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

0 1987

7

1

0 1986

6

1985

5

2 10

1984

4

1983

3

TRIM

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.05).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 39

MALI DEŽEVNIK Charadrius dubius

V Sečoveljskih solinah od leta 1992 dalje bolj ali manj redno gnezdi le nekaj parov. Večinoma gnezdi na območju Piccie, občasno pa tudi drugje. Trend gnezdeče populacije je stabilen.

V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 5 parov, večinoma na gramoznih nasutjih na Colomberi, ki so nastala s sanacijskimi deli projekta LIFE MANSALT. V zadnjih petih letih nismo opazili speljanih mladičev, kar daje vedeti, da je njegov gnezdilni uspeh izredno slab ali pa ga sploh ni, saj so ves čas gnezditvene sezone prisotne sive vrane, ki izplenijo jajca malega deževnika, še preden se iz njih izležejo mlčadiči. Nemalokrat imajo mali deževniki nadomestna legla, vendar tudi ta brez uspeha.

J F M A M J J A S O N D !"!"0.-.-.-.-.-.-"!"!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 385 Število opazovanj / Number of Sightings: 171 Prvo / First: 21.3.1976, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 7.8.2015, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.3.2004, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 8.9.2011, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1979, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: Stabilen / Stable Površina gnezdenja / Breeding Surface: 45 ha % SLO: 1.2 %

Charadrius dubius

Mali deževnik gnezdi tudi na gramoznih nasutjih (Foto: I. Škornik).

8

1.2

7

1.15

6 1.1

5 4

8

0

št. parov

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

0.9 1990

7

1989

6

1988

5

0.95

1

1987

4

1

2

1986

3

3

1985

2

1984

1

1983

Frequencies

1.05

TRIM

9

Gnezditvena razširjenost malega deževnika (2015).

Gnezdenje malega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: stabilen).

40 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Tak trend je opaziti šele v zadnjem desetletju, pred tem je bila le naključni zimski gost ali izredno redek preletnik (Škornik et al., 1990; Škornik, 2009).

Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine. V Sloveniji je prvič gnezdila leta 2005 (Škornik, 2006).

Pri gnezditvi ni vedno uspešna in le redki mladiči poletijo.

Trend gnezdeče populacije je še vedno nezanesljiv. V letu 2015 je na območju KPSS gnezdil le 1 paro, s precejšnjim številom speljanih mladičev, drugi par pa naj bi domnevno gnezdil na skalnatem pobočju Rujevca (Hrvaška), saj smo tam večkrat opazovali par teh ptic ali pa samo samca na straži.

J F M A M J J A S O N D '%$%$(*+'('('%'.-.*1-(*) STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 7680 Število opazovanj / Number of Sightings: 475 Prvo / First: 13.2.1977 Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 22.12.2015, Morje (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2014, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: Nezanesljiv / Uncertain Površina gnezdenja / Breeding Surface: 5 ha % SLO: 100 % Tadorna tadorna

duplinska kozarka 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2015.

6

25

5

20

4 15 3 10 Frequencies 1

2

2 3

5

1

4

8

0

št. parov

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

7

1984

6

1983

5

TRIM

9

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2015).

Gnezdenje duplinske kozarke ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: nezanesljiv).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 41

RDEČENOGI MARTINEC Tringa totanus

J F M A M J J A S O N D $%$%$(-.-.-('+$($%$%$($&

V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. V večjem številu se pojavlja na prezimovanju in na preletu (Makovec et al., 1998). Prezimujoči rdečenogi martinci predstavljajo v Sečoveljskih solinah pomemben del severnojadranske populacije (Sovinc, 1994).

Od leta 2005 gnezdi en par teh ptic tudi v Sečoveljskih solinah, vendar neredno (Škornik, 2009). Tu je gnezdil že v 19. stoletju (Schiavuzzi 1882, Schiavuzzi 1883).

V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, polojniki Himantopus himantopus in sabljarkami Recurvirostra avosetta.

V letu 2015 sta najmanj 2 para je gnezdila na območju Life, vendar speljanih mladičev nismo opazili. Najverjetneje so bila tudi ta legla lahek plen lisic.

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 8929 Število opazovanj / Number of Sightings: 346 Prvo / First: 30.9.1973 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 30.6.2015, Life (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993, (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 4 ha % SLO: 45 % Tringa totanus

rdečenogi martinec 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015

Pojavljanje rdečenogega martinca po tednih v letu 2015.

6

25

5

20

4 15 3 10 Frequencies 1

2

2 3

5

1

4

8 9

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2015).

0

št. parov

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

7

1984

6

1983

5

TRIM

Gnezdenje rdečenogega martinca ter trend populacije v obdobju 19832015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

42 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

REČNI GALEB

Croichocephalus ridibundus

V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta, vendar tu v preteklosti ni gnezdil. Pogost je v zimskem obdobju in v času preleta (Škorik et al., 1990). V obdobju 1983-1997 se je v nekaterih zimah na območju Sečoveljskih solin zadrževalo tudi do 1000 in več osebkov, kar predstavlja več kot polovico vseh prezimujočih rečnih galebov ob našem morskem obrežju (Makovec et al., 1998).

Prvič smo njegovo gnezdenje zabeležili v letu 2010, ko sta se uspešno speljala 2 mladiča, medtem ko je drugič gnezdil v letu 2014 na istem otočku na obmolčju Life, vendar gnezditev zaradi močnega deževja ni bila uspešna, saj je gnezdo z jajci zalila voda.

V letu 2015 ni gnezdil, kar gre spet pripisati slabim vodnim razmeram na gnezdišču Life.

J F M A M J J A S O N D $%$%$%$%$(*($%$%$%$%$%$& STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 56815 Število opazovanj / Number of Sightings: 949 Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 20.12.2015, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2014, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: / Površina gnezdenja / Breeding Surface: 1 ha

rečni galeb 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015

Pojavljanje rečnega galeba po tednih v letu 2015.

1.2

1

0.8

0.6

0.4

0.2

št. parov

Gnezditvena razširjenost rečnega galeba (2015).

Gnezdenje rečnega galeba ter trend populacije v obdobju 1983-2015.

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 43

BRŠKINKA Cisticola juncidis

J F M A M J J A S O N D 0.0"010.-.-.-.-.-.-.-.02 STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 585 Število opazovanj / Number of Sightings: 292 Prvo / First: 21.11.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 24.11.2015 Rakci (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 23.12.2008, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: Stabilen / Stable Površina gnezdenja / Breeding Surface: 2 ha % SLO: 100 %

V Sečoveljskih solinah in okolici je stalnica (Škornik et al., 1990). Naseljuje večje, široke nasipe in zarasle poti, predvsem ob Dragonji, v Stojbah in ob večjih kanalih. Kot izrazito turkestansko-mediteranska vrsta je občutljiva na ostrejše zime. Hude zime lahko populacijo brškinke povsem uničijo (Geister, 1985). Pozimi 1985/86 je bila zaradi ostre zime populacija brškinke katastrofalno prizadeta (Geister, 1985; Škornik et al., 1990). V tistem obdobju je iz nekaterih dolin, kot tudi iz Sečoveljskih solin, povsem izginila in se ponovno pojavila šele septembra, kar kaže na doselitev (Geister, 1995).

Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2014 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izračun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna.

Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin bistveno spremenila in gnezdi večinoma le na območju Alto ob letališču.

Ostra zima v letu 2012 je povsem uničila populacijo brškink v celotnem predelu Jadranskega morja vse do Balkanskega polotoka, kar so potrdili številni strokovnjaki, vendar se je južneje pojavila kot gnezdilka že leto kasneje, pri nas pa je ponovno gnezdila v letu 2014, kar kaže na dokaj hitro doselitev.

V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo najmanj 5 parov brškink.

Opazili smo tudi gnezdenje v drugo, saj je znano, da so gnezditve sposobni že prvoletni osebki, ki so se tam izvalili v istem koledarskem letu. Vsekakor bomo spozorno premljali njeno ponovno naselitev.

Cisticola juncidis

1.02

25

1 20 0.98 15

0.96 0.94

10 Frequencies

0.92

1 2 3

5 0.9

4

8 9

Gnezditvena razširjenost brškinke (2015).

0.88

št. parov

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

7

1984

6

1983

5

TRIM

Gnezdenje brškinke ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: stabilen).

44 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu aprila, pa vse do sredine maja.

V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alto ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov.

V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo kar 13 parov, kar je največ v zadnjih 30 letih, kar lahko povežemo s precej sušnim letom ter številnimi suhimi površinami.

J F M A M J J A S O N D !"!"-%$(*.-+-1-10+-10"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov / Number of Individuals: 8578 Število opazovanj / Number of Sightings: 246 Prvo / First: 29.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 23.10.2015, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.3.2004, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.11.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1978, 1981, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) / Moderate increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 55 ha % SLO: 2,5 %

Motacilla flava

3

14 12

2.5

10

2

8 1.5 6 Frequencies 1

1

4

2 3 4

0.5

2

5

8 9

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2015).

0

št. parov

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

0 1984

7

1983

6

TRIM

Gnezdenje rumene pastirice ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 45 Gallinula chloropus

Frequencies

Columba palumbus

Frequencies

1

1

2

2

3

3

4

4

5

5

6

6

7

7

8

8

9

9

Gnezditvena razširjenost zelenonoge tukalice (2015).

Gnezditvena razširjenost goloba duplarja (2015).

Oriolus oriolus

Apus apus

Frequencies

Frequencies

1

1

2

2

3

3

4

4

5

5

6

6

7

7

8

8

9

9

Gnezditvena razširjenost črnega hudournika (2015).

Gnezditvena razširjenost kobilarja (2015).

46 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 Parus major

Frequencies

Cettia cetti

Frequencies

1

1

2

2

3

3

4

4

5

5

6

6

7

7

8

8

9

9

Gnezditvena razširjenost velike sinice (2015).

Gnezditvena razširjenost svilnice (2015).

Acrocephalus scirpaceus

Frequencies

Acrocephalus arundinaceus

Frequencies

1

1

2

2

3

3

4

4

5

5

6

6

7

7

8

8

9

9

Gnezditvena razširjenost srpične trstnice (2015).

Gnezditvena razširjenost rakarja (2015).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 47 Cisticola juncidis

Frequencies

Sylvia atricapilla

Frequencies

1

1

2

2

3

3

4

4

5

5

6

6

7

7

8

8

9

9

Gnezditvena razširjenost brškinke (2015).

Gnezditvena razširjenost črnoglavke (2015).

Luscinia megarhynchos

Frequencies

Motacilla flava

Frequencies

1

1

2

2

3

3

4

4

5

5

6

6

7

7

8

8

9

9

Gnezditvena razširjenost malega slavca (2015).

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2015).

48 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 Emberiza cia

Emberiza cirlus

Frequencies

Frequencies 1

1

2

2

3

3

4

4

5

5

6

6

7

7

8

8

9

9

Gnezditvena razširjenost plotnega strnada (2015).

Gnezditvena razširjenost skalnega strnada (2015).

Passer montanus

Emberiza calandra

Frequencies

Frequencies

1

1

2

2

3

3

4

4

5

5

6

6

7

7

8

8

9

9

Gnezditvena razširjenost velikega strnada (2015).

Gnezditvena razširjenost poljskega vrabca (2015).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 49 House Sparrow (Passer domesticus)

Barn Swallow (Hirundo rustica)

Frequencies

Frequencies

1

1

2

2

3

3

4

4

5

5

6

6

7

7

8

8

9

9

Gnezditvena razširjenost mestne lastovke (2015).

Common House Martin (Delichon urbicum)

Frequencies 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - 16

Gnezditvena razširjenost mestne lastovke (2015).

Gnezditvena razširjenost kmečke lastovke (2015).

50 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem obdobju Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev.

Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008).

Gnezdišča vranjekov so v Dalmaciji, pognezditvena prenočišča pa v severnem Jadranu.

Vranjeki se v severnem Jadranu v večjem številu pojavijo že avgusta. Prenočujejo v Beneških lagunah, na školjčišču pred Sečoveljskimi in Strunjanskimi solinami ter na školjčiščih vse od Debelega Rtiča do izliva reke Timave v morje. V Tržaškem zalivu se v pognezditvenem obdobju zbere tudi do 4000 osebkov, kar predstavlja več kot polovico vse jadranske populacije.

Poleg vranjeka se v večjem številu v pognezditvenem času pojavlja tudi črnoglavi galeb, ki je po Zakonu o ratifikaciji konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ) po dodatku II. razglašen za strogo zavarovane živalske vrste.

črnoglavi galeb 350 300 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v letu 2015.

Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že julija (Snow & Perrins, 1998).

Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija, z vrhom selitve v začetku aprila, torej skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec idr., 2006).

Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra. V obdobju (1983–2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012).

V letu 2015 je bilo evidentiranih 152 vrst. V času spomladanskega preleta 2015 je bilo evidentiranih 129 vrst, v času jesenskega preleta 2015, ki poteka od avgusta do novembra, pa 77 vrst. 75 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 23 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Sredi letošnjega septembra sta bila na območju obročkovalske postaje Stojbe ulovljena dva čebelarja, ki sta na nogi nosila nemške kovinske obročke. Najdba je vsekakor izjemna, saj tujih najdb te vrste v Sloveniji še nismo imeli.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 51

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

176

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

180

Močvirski martinec (Tringa glareola)

207

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

252

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

254

Bela pastirica (Motacilla alba)

305

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

428

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

617

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

639

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

975 0

200

400

600

800

1000

1200

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v letu 2015.

Mali slavec (Luscinia megarhynchos)

30

Plavček (Cyanistes caeruleus)

46

Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus)

51

Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)

59

Taščica (Erithacus rubecula)

59

Bela pastirica (Motacilla alba)

301

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

310

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

343

Vrtna penica (Sylvia borin)

469

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

872 0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v letu 2015.

togotnik 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje togotnika po tednih v letu 2015.

52 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2015

moÄ?virski martinec 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje moÄ?virskega martinca po tednih v obdobju 2013-2014.

mali martinec 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje malega martinca po tednih v letu 2015.

zelenonogi martinec 35 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v obdobju 2013-2014.

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2015 | 53

spremenljivi prodnik 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje spremenljivega prodnika poi tednih v letu 2015.

mali prodnik 8 7 6 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 2015 Pojavljanje malega prodnika po tednih v letu 2015.

mala bela Ä?aplja 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje male bele Ä?aplje po tednih v letu 2015.

54 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

reglja 70 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje reglje poi tednih v letu 2015.

Čebelarja sta ulovila zunanja sodelavca PMS Žan Pečar in Jože Bricelj, ki sta na obročkovalski postaji lovila v okviru rednega spremljanja selitve ptic v KPSS. 12. in 14.9.2015 sta se med maloštevilnimi ujetimi čebelarji Merops apiaster ulovila tudi dva čebelarja, ki sta imela na nogi kovinski obroček z oznakama HIDENSEE SA 38058 in HIDENSEE SA 42365. V obeh primerih je šlo za odraslo samico. Pred dnevi pa so iz Nemčije prišli podatki o obročkanju obeh ptic. Ena ptica je bila 5.7.2014 obročkana blizu kraja Grozbig na Saškem (Nemčija), druga samica pa leto kasneje, 17.7.2015 nemalo stran blizu kraja Wiendorf, prav tako na Saškem (Nemčija). Obe sta bili prepoznani kot drugoletni ptici. Kraj obročkanja čebelarjev je več kot 700 km oddaljen od ponovnega ulova na Stojbah. Čebelarji se v času spomladanskega in jesenskega preleta redno ustavljajo tudi na območju KPSS, od kod pravzaprav priletijo pa do letošnjega ulova nismo vedeli.

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimovanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012).

Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami

Labod grbec (Cygnus olor)

250

Žvižgavka (Anas penelope)

260

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

319

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

463

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

503

Raca žličarica (Anas clypeata)

535

Liska (Fulica atra)

611

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

788

Kreheljc (Anas crecca)

1608

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

3045 0

500

1000 št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu januarju 2015.

1500

2000

2500

3000

3500

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 55

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

124

Raca žličarica (Anas clypeata)

146

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

168

Labod grbec (Cygnus olor)

177

Žerjav (Grus grus)

200

Ščinkavec (Fringilla coelebs)

250

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

260

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

302

Kreheljc (Anas crecca)

438

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

1724 0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu decembru 2015.

polarni slapnik 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje polarnega slapnika po tednih v letu 2015.

čopasti ponirek 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje čopastega ponirka poi tednih v letu 2015.

56 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

kormoran 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje kormorana po tednih v letu 2015.

črnovrati ponirek 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje črnovratega ponirka po tednih v letu 2015.

velika bela čaplja 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v letu 2015.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 57

siva čaplja 35 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje sive čaplje poi tednih v letu 2015.

srednji žagar 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v letu 2015.

labod grbec 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje laboda grbca po tednih v letu 2015.

58 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

žvižgavka 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje žvižgavke poi tednih v letu 2015.

žličarica 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje race žličarice po tednih v letu 2015.

mlakarica 700 600 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje mlakarice po tednih v letu 2015.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 59

kreheljc 350 300 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152 2015 Pojavljanje kreheljca po tednih v letu 2015.

najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994).

V letu 2015 je na območju KPSS prezimovalo 65 vrst. V januarju 2015 je prezimovalo 48 vrst, v decembru 2015 pa 50 vrst. Januarja 2015 je bilo 15 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 17 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju.

Ponovno smo na podlagi večkratnega ulova istih osebkov v času prezimovanja potrdili redno prezimovanju rdečeglavega kraljička Regulus ignicapilla. Prav tako zanimiv jer bil ulov rumenoglavega kraljička Regulus regulus in vrbjega kovačka Phylloscopus collybita z našim obročkom, ki se je vrnil na prezimovanje v Stojbe. Število osebkov nekaterih vrst se je v zimskem času zmanjšalo. Med njimi največ pri žvižgavki Anas penelope.

Redke vrste Status redkosti posameznim vrstam določa Komisija za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec idr., 2006). Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin.

Toda če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije.

Do leta 2009 je bilo od 292 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 39 vrst (13,3 %) se je tu pojavilo le enkrat in je njihov pojav v Sečoveljskih solinah le splet okoliščin. Od tega so za 9 vrst podatki s konca 19. stoletja (zgodovinski podatki), med katerimi je za 7 vrst malo verjetnosti, da bi se tu ponovno pojavile (Škornik, 2012).

V letu 2015 sta bili opaženi 2 novi vrsti za območje Sečoveljskih solin in sicer 10.03.2015 moškatna bleščavka Carina moschata, ki ni avtohtona vrsta ter 23.8.2015 italijanski vrabec Passer italiae, ki ga je na območju Stojb v mrežo

ujel T. Mihelič .

1.9.2015 se je v eno od mrež ulovila tudi pisana penica Sylvia nisoria. Ulovljen je bil prvoletni osebek. Podatek je zanimiv predvsem zato, ker gre za šele drugo najdbo te vrste na območju KPSS. Prvič sta jo na Stojbah ujela Rudi Tekavčič in Vojko Havliček 15.8.2011. Tudi takrat se je ujel prvoletni osebek.

20.05.2015 je bil na makadamski poti ob kanalu Grande v predelu Corsolonga opazovan in fotografiran osebek laškega škrjanca. Gre nedvomno za prvo opazovanje te vrste v Sečoveljskih solinah, saj ga je ob Dragonji, najverjetneje na hrvaškem Krasu Rujevca, daljnjega leta 1881 opazoval Bernardo Schiavuzzi. Laški škrjanec Melanocorypha calanadra je stepska ptica. Poseljuje južno, jugovzhodno in vzhodno Evropo. Največje evropske populacije živijo v Španiji, Turčiji in Rusiji. Po letu 1950 je bil laški škrjanec v Sloveniji opazovan le enkrat. Glede na bližino gnezdeče populacije v hrvaškem Kvarnerju so možna opazovanja predvsem v submediteranskem delu Slovenije.

Laški škrjanec fotografiran na gramozni poti (Foto: I. Škornik).

60 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

VRSTE V LETU 2015

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Siva gos (Anser anser)

06/01/2015 10:44 04/05/2015 11:23 62

11

Labod grbec (Cygnus olor)

05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 809

56

Črni labod (Cygnus atratus)

04/02/2015 12:57 04/02/2015 12:57 6

1

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

05/01/2015 12:06 21/12/2015 11:56 1314

51

Moškatna bleščavka (Cairina moschata)

10/03/2015

2

Konopnica (Anas strepera)

05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 77

13

Žvižgavka (Anas penelope)

05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 699

20

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 7838

79

Raca žličarica (Anas clypeata)

05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 1102

33

Dolgorepa raca (Anas acuta)

14/01/2015 10:10 18/02/2015 11:28 14

5

Reglja (Anas querquedula)

10/03/2015 12:10 29/04/2015 20:00 138

9

Kreheljc (Anas crecca)

05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 3119

41

Sivka (Aythya ferina)

13/02/2015 10:14 08/12/2015 10:28 5

3

Kostanjevka (Aythya nyroca)

30/03/2015 12:35 07/04/2015 08:23 4

2

Čopasta črnica (Aythya fuligula)

08/12/2015 10:20 08/12/2015 10:28 1

1

Rjavka (Aythya marila)

07/03/2015 10:13 07/03/2015 10:14 3

1

Zvonec (Bucephala clangula)

12/01/2015 10:23 12/01/2015 10:24 1

1

Srednji žagar (Mergus serrator)

05/01/2015 12:06 16/12/2015 10:28 110

20

Prepelica (Coturnix coturnix)

11/09/2015

20/09/2015

1

1

Fazan (Phasianus colchicus)

05/01/2015 12:57 20/09/2015

9

6

Rdečegrli slapnik (Gavia stellata)

06/01/2015 10:51 06/01/2015 12:17 1

1

Polarni slapnik (Gavia arctica)

06/01/2015 10:51 21/12/2015 11:54 106

12

Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis)

17/01/2015 11:13 20/03/2015 12:18 17

3

Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus)

14/01/2015 10:18 02/02/2015 11:12 8

4

Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena)

02/02/2015 10:21 02/02/2015 11:12 1

1

Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)

06/01/2015 10:48 28/12/2015 10:58 96

16

Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis)

06/01/2015 10:51 28/12/2015 10:58 128

13

Plamenec (Phoenicopterus roseus)

13/11/2015 08:42 28/12/2015 11:01 26

7

Črna štorklja (Ciconia nigra)

18/03/2015 10:21 18/03/2015 10:21 1

1

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

05/01/2015 12:56 14/12/2015 10:22 789

26

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

06/01/2015 10:51 16/07/2015 07:22 693

8

Pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmeus)

14/01/2015 10:10 20/11/2015 08:49 2

2

Čapljica (Ixobrychus minutus)

28/04/2015 09:32 11/05/2015 14:25 2

2

Siva čaplja (Ardea cinerea)

05/01/2015 12:56 28/12/2015 11:01 255

40

Rjava čaplja (Ardea purpurea)

13/04/2015 07:36 29/04/2015 19:57 3

3

Velika bela čaplja (Ardea alba)

05/01/2015 12:06 28/12/2015 10:59 243

44

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

05/01/2015 12:06 28/12/2015 10:58 972

51

Čopasta čaplja (Ardeola ralloides)

06/05/2015

08/05/2015 09:02 4

3

Žličarka (Platalea leucorodia)

24/04/2015 11:43 24/04/2015 11:45 1

1

Rjavi lunj (Circus aeruginosus)

25/03/2015 10:55 25/03/2015 17:04 3

3

Pepelasti lunj (Circus cyaneus)

13/01/2015 10:22 28/03/2015 12:53 4

4

Skobec (Accipiter nisus)

22/01/2015 10:21 08/12/2015 10:49 4

4

16/03/2015

3

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 61

Kragulj (Accipiter gentilis)

11/03/2015 11:23 21/12/2015 10:57 3

3

Kanja (Buteo buteo)

05/01/2015 12:57 21/12/2015 10:59 10

9

Mokož (Rallus aquaticus)

05/01/2015 12:58 20/09/2015

8

7

Grahasta tukalica (Porzana porzana)

21/04/2015 18:19 21/04/2015 18:19 1

1

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus)

05/01/2015 12:58 08/05/2015 09:01 4

2

Liska (Fulica atra)

05/01/2015 12:06 08/12/2015 10:28 821

19

Žerjav (Grus grus)

25/02/2015

5

Polojnik (Himantopus himantopus)

18/03/2015 09:33 11/07/2015 11:04 342

43

Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

20/02/2015 12:27 05/07/2015 07:50 182

35

Školjkarica (Haematopus ostralegus)

04/05/2015 07:43 05/05/2015 07:44 2

1

Črna prosenka (Pluvialis squatarola)

25/03/2015 12:19 01/04/2015 10:06 5

3

Priba (Vanellus vanellus)

07/01/2015 10:58 28/02/2015 09:36 35

3

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

07/01/2015 11:56 21/12/2015 11:55 492

68

Komatni deževnik (Charadrius hiaticula)

24/02/2015 12:21 07/10/2015 08:31 21

11

Mali deževnik (Charadrius dubius)

18/03/2015 13:17 13/07/2015 11:35 19

10

Mali martinec (Actitis hypoleucos)

12/01/2015 10:05 13/09/2015

19

Pikasti martinec (Tringa ochropus)

07/03/2015 10:13 10/07/2015 12:16 10

5

Črni martinec (Tringa erythropus)

25/03/2015 12:19 13/09/2015

8

Zelenonogi martinec (Tringa nebularia)

06/01/2015 12:05 15/10/2015 08:37 214

23

Močvirski martinec (Tringa glareola)

16/03/2015 12:45 09/07/2015 12:05 219

17

Rdečenogi martinec (Tringa totanus)

11/03/2015 08:03 12/09/2015

12

Mali škurh (Numenius phaeopus)

01/04/2015 10:07 29/04/2015 19:59 47

5

Veliki škurh (Numenius arquata)

05/01/2015 12:06 16/12/2015 10:18 22

11

Črnorepi kljunač (Limosa limosa)

20/03/2015 08:13 21/04/2015 09:18 18

3

Veliki prodnik (Calidris canutus)

07/10/2015 08:31 07/10/2015 08:31 1

1

Togotnik (Calidris pugnax)

25/03/2015 07:40 30/04/2015 12:03 130

7

Temminckov prodnik (Calidris temminckii)

18/03/2015 09:33 23/04/2015 07:25 3

2

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

07/01/2015 11:56 21/12/2015 11:55 277

19

Mali prodnik (Calidris minuta)

07/01/2015 11:56 13/09/2015

9

Puklež (Lymnocryptes minimus)

08/04/2015 09:29 08/04/2015 09:30 1

1

Kozica (Gallinago gallinago)

06/01/2015 11:56 16/12/2015 10:11 58

15

Sloka (Scolopax rusticola)

20/03/2015 11:56 20/03/2015 11:57 1

1

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

05/01/2015 12:06 21/12/2015 10:58 2140

50

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

05/05/2015 09:38 07/10/2015 08:32 531

3

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

05/01/2015 12:06 16/12/2015 10:27 7952

38

Mala čigra (Sternula albifrons)

18/04/2015

28

Črnonoga čigra (Gelochelidon nilotica)

24/04/2015 11:43 24/04/2015 11:45 1

1

Navadna čigra (Sterna hirundo)

13/04/2015 07:35 05/07/2015 07:38 295

47

Kričava čigra (Thalasseus sandvicensis)

16/01/2015 09:38 06/11/2015 08:40 16

6

Grivar (Columba palumbus)

20/03/2015 07:26 13/07/2015 11:36 6

5

Divja grlica (Streptopelia turtur)

04/05/2015 11:23 13/07/2015 11:36 9

3

Turška grlica (Streptopelia decaocto)

16/01/2015 09:37 16/01/2015 09:37 10

1

Kukavica (Cuculus canorus)

29/04/2015 09:45 29/04/2015 09:45 1

1

14/12/2015 14:49 509

65 23

33

24

05/07/2015 07:38 87

62 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Veliki skovik (Otus scops)

28/04/2015 12:15 20/09/2015

21

5

Čuk (Athene noctua)

23/08/2015

1

1

Lesna sova (Strix aluco)

13/02/2015 09:28 13/02/2015 09:29 1

1

Podhujka (Caprimulgus europaeus)

22/08/2015

9

3

Planinski hudournik (Apus melba)

25/03/2015 10:55 25/03/2015 17:04 2

1

Črni hudournik (Apus apus)

04/04/2015 10:33 30/05/2015 09:58 5

2

Smrdokavra (Upupa epops)

02/04/2015 09:37 17/07/2015 14:57 6

5

Vodomec (Alcedo atthis)

05/01/2015 12:56 08/12/2015 09:52 44

23

Čebelar (Merops apiaster)

16/05/2015 13:11 20/09/2015

16

5

Vijeglavka (Jynx torquilla)

19/03/2015 07:10 20/09/2015

9

8

Mali detel (Dendrocopos minor)

07/03/2015 10:12 20/09/2015

2

2

Veliki detel (Dendrocopos major)

05/01/2015 12:52 08/12/2015 10:49 6

6

Črna žolna (Dryocopus martius)

05/01/2015 12:52 21/12/2015 10:57 10

9

Zelena žolna (Picus viridis)

05/01/2015 12:52 13/07/2015 08:48 9

8

Postovka (Falco tinnunculus)

19/03/2015 06:36 23/05/2015 11:27 5

5

Rdečenoga postovka (Falco vespertinus)

16/05/2015 09:34 30/05/2015 09:12 2

2

Škrjančar (Falco subbuteo)

29/05/2015 09:54 01/06/2015 07:29 2

2

Sokol selec (Falco peregrinus)

09/02/2015 11:06 09/02/2015 11:07 1

1

Rjavi srakoper (Lanius collurio)

04/05/2015 13:23 20/09/2015

8

6

Veliki srakoper (Lanius excubitor)

07/01/2015 12:02 13/11/2015 08:43 9

9

Črnočeli srakoper (Lanius minor)

23/05/2015 19:13 23/05/2015 19:14 1

1

Kobilar (Oriolus oriolus)

17/04/2015 10:59 13/07/2015 08:48 13

3

Šoja (Garrulus glandarius)

05/01/2015 12:53 22/09/2015

9

Sraka (Pica pica)

05/01/2015 12:57 21/12/2015 10:59 8

4

Kavka (Corvus monedula)

05/01/2015 12:59 12/04/2015 11:17 28

3

Siva vrana (Corvus cornix)

05/01/2015 12:59 15/01/2015 11:07 7

2

Krokar (Corvus corax)

06/03/2015 13:03 04/05/2015 11:23 3

3

Laški škrjanec (Melanocorypha calandra)

20/05/2015 09:19 20/05/2015 09:20 1

1

Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

06/01/2015 11:56 28/03/2015 11:12 8

3

Breguljka (Riparia riparia)

04/04/2015 10:33 24/04/2015 09:31 22

3

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

21/03/2015 09:17 20/09/2015

9

Rdeča lastovka (Cecropis daurica)

24/04/2015 09:30 24/04/2015 09:31 2

1

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

05/03/2015 07:12 20/09/2015

430

12

Plavček (Cyanistes caeruleus)

05/01/2015 12:53 21/12/2015 10:57 189

19

Velika sinica (Parus major)

05/01/2015 12:53 16/11/2015 08:44 32

16

Plašica (Remiz pendulinus)

01/04/2015 13:59 15/10/2015 08:36 16

2

Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

05/01/2015 12:53 20/09/2015

8

Stržek (Troglodytes troglodytes)

05/01/2015 12:53 21/12/2015 10:57 4

4

Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus)

09/10/2015 08:35 07/12/2015 08:23 52

3

Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla)

08/01/2015 12:23 07/12/2015 08:23 12

7

Svilnica (Cettia cetti)

07/01/2015 10:57 21/12/2015 10:57 33

24

Severni kovaček (Phylloscopus trochilus)

30/03/2015 10:04 21/09/2015

7

Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita)

05/01/2015 12:53 21/12/2015 10:57 44

14

Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix)

22/08/2015

2

23/08/2015 20/09/2015

23/08/2015

13

196

32

17 3

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 63

Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta)

05/05/2015 09:38 21/08/2015

4

3

Rumeni vrtnik (Hippolais icterina)

21/08/2015

3

3

Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon)

10/02/2015 10:47 10/02/2015 10:47 1

1

Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)

15/04/2015 10:07 22/09/2015

62

7

Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris)

27/05/2015 13:54 24/08/2015

4

4

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

15/05/2015 10:36 08/10/2015 08:32 352

13

Rakar (Acrocephalus arundinaceus)

21/04/2015 11:47 20/09/2015

35

10

Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides)

21/09/2015

2

2

Kobiličar (Locustella naevia)

02/06/2015 08:25 21/09/2015

11

6

Brškinka (Cisticola juncidis)

05/01/2015 12:53 20/09/2015

31

17

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

28/02/2015 13:44 16/11/2015 08:44 940

30

Vrtna penica (Sylvia borin)

29/04/2015 09:45 08/10/2015 08:32 470

10

Mlinarček (Sylvia curruca)

13/04/2015 13:09 20/09/2015

4

3

Žametna penica (Sylvia melanocephala)

05/02/2015 08:29 20/11/2015 08:47 2

2

Rjava penica (Sylvia communis)

29/04/2015 09:45 21/09/2015

7

6

Sivi muhar (Muscicapa striata)

21/08/2015

1

1

Taščica (Erithacus rubecula)

05/01/2015 12:53 07/12/2015 08:23 88

18

Mali slavec (Luscinia megarhynchos)

08/04/2015 10:17 21/09/2015

49

16

Modra taščica (Luscinia svecica)

22/08/2015

21/09/2015

23

4

Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca)

21/08/2015

20/09/2015

9

3

Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)

21/08/2015

21/09/2015

8

5

Šmarnica (Phoenicurus ochruros)

05/01/2015 12:57 23/08/2015

7

6

Repaljščica (Saxicola rubetra)

17/04/2015 08:48 21/09/2015

83

8

Prosnik (Saxicola rubicola)

10/02/2015 10:46 06/11/2015 08:42 7

5

Kupčar (Oenanthe oenanthe)

25/03/2015 08:55 05/10/2015 08:27 30

9

Kos (Turdus merula)

05/01/2015 12:56 20/09/2015

19

Brinovka (Turdus pilaris)

09/02/2015 12:17 08/12/2015 10:49 59

4

Vinski drozg (Turdus iliacus)

22/01/2015 10:21 07/03/2015 10:14 9

3

Cikovt (Turdus philomelos)

07/01/2015 10:57 21/10/2015 08:38 19

8

Carar (Turdus viscivorus)

06/02/2015 08:30 12/03/2015 10:20 14

3

Škorec (Sturnus vulgaris)

05/01/2015 12:57 20/09/2015

9

Siva pevka (Prunella modularis)

05/01/2015 12:53 07/12/2015 08:23 12

8

Rumena pastirica (Motacilla flava)

19/03/2015 11:38 05/10/2015 08:27 100

23

Siva pastirica (Motacilla cinerea)

06/01/2015 11:17 06/01/2015 11:17 1

1

Bela pastirica (Motacilla alba)

05/01/2015 12:51 21/12/2015 11:55 692

14

Rjava cipa (Anthus campestris)

11/05/2015 14:24 11/05/2015 14:24 1

1

Mala cipa (Anthus pratensis)

05/01/2015 12:51 21/12/2015 11:55 109

9

Drevesna cipa (Anthus trivialis)

25/04/2015 08:59 21/09/2015

5

Vriskarica (Anthus spinoletta)

05/01/2015 12:51 21/12/2015 11:55 351

10

Rumeni strnad (Emberiza citrinella)

07/03/2015 10:12 07/03/2015 10:14 1

1

Plotni strnad (Emberiza cirlus)

27/01/2015 10:26 20/09/2015

10

Skalni strnad (Emberiza cia)

28/04/2015 09:34 28/04/2015 09:37 2

1

Trstni strnad (Emberiza schoeniclus)

05/01/2015 12:58 21/12/2015 10:57 25

5

Veliki strnad (Emberiza calandra)

14/04/2015 12:08 20/09/2015

4

24/08/2015

22/09/2015

21/08/2015

63

252

20

18

7

64 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Ščinkavec (Fringilla coelebs)

09/01/2015 13:01 21/12/2015 10:59 336

9

Kalin (Pyrrhula pyrrhula)

16/02/2015 13:28 16/02/2015 13:30 4

1

Zelenec (Chloris chloris)

13/04/2015 13:09 25/04/2015 11:11 2

2

Čižek (Spinus spinus)

05/10/2015 08:27 05/10/2015 08:27 10

1

Lišček (Carduelis carduelis)

15/01/2015 10:45 08/12/2015 10:28 31

9

Repnik (Carduelis cannabina)

18/09/2015

1

Grilček (Serinus serinus)

15/01/2015 10:45 17/07/2015 14:57 12

5

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

08/01/2015 12:23 08/12/2015 10:49 45

18

Domači vrabec (Passer domesticus)

16/01/2015 09:37 20/09/2015

33

10

Italijanski vrabec (Passer italiae)

23/08/2015

1

1

Travniški vrabec (Passer hispaniolensis)

02/06/2015 08:25 02/06/2015 08:26 1

1

Poljski vrabec (Passer montanus)

28/04/2015 10:12 21/08/2015

2

20/09/2015

23/08/2015

1

3

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 65

MONITORING HABITATOV

Območje kanala Pichetto iz zraka (Foto: I. Škornik).

66 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

MONITORING HABITATOV

UVOD Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - “The Habitat Directive”) je sprejel Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske.

Od leta 2007 do 2012 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Januarja 2013 smo izdelali Osnutek habitatnega akcijskega načrta v kpss s Predvidenimi izvedbenimi deli. V letu 2015 so že vidni rezultati tega načrta.

METODE V letu 2013 smo pričeli z deli za zagotovitev okopnin na območju Fontanigge. Dela so bila izvedena po akcijskem načrtu, ki je bil predlagan. V letu 2015 smo spremljali dogajanja na terenu, upravljali z vodnimi režimi in zagotavljali optimalne pogoje za naselitev slanoljubnega rastja na pripravljenih okopninah.

REZULTATI Rezultati Habitatnega akcijskega plana LIFE MANSALT V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin prvič kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi

(1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

Leta 2010 so bili naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja.

Eden od glavnih ciljev projekta LIFE MANSALT je ohranjanje ugodnega stanja habitatov. V okviru tega projekta je bil izdelan tudi osnutek Habitatnega akcijskega načrta v KPSS, s katerim smo z nekaterimi izvedbenimi deli zagotovili približno 50 ha okopnin ali občasno poplavljenih bazenov, na katerih smo pričakovali ugodno sukcesijo halofitov in halofitne vegetacije.

Po dveh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Kot je bilo pričakovati, se je na suhih površinah solinskih bazenov na Fontaniggeah množično razrasel sicer vedno pionirski osočnik (Salicornia europaea), takoj za njim pa še primorski slanorad (Suaeda maritima). Na omenjenih območjih se širijo tudi halofitne trajnice, kot sta grmičasta členjača (Arthrocnemum fruticosum), tolščakasta loboda Atriplex portulacoides) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium).

Ker pa so bile v letu 2015 zaradi drugih gradbenih posegov na suhem tudi površine, ki niso bile namenjene okopninam, se je površina novo nastalih rastišč halofitne vegetacije bistveno povečala in znaša približno 52 ha.

Na območju Alto, ki obsega 48,8 ha površine, smo dosegli 70 % zaraščenost (cca. 34 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi je bila zaraščenost manj kot 10 %.

Na območju Predrakci, ki obsega 7,6 ha površine, smo dosegli 50 % zaraščenost (cca. 4 ha). Pred zgoraj omenjenimi

Posamezna območja, ki so bila vključena v habitatni akcijski načrt prej in po okopnitvi (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 67

Posamezna območja, ki so bila vključena v habitatni akcijski načrt prej in po okopnitvi (Foto: I. Škornik).

68 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Posamezna območja, ki so bila vključena v habitatni akcijski načrt prej in po okopnitvi (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 69

Posamezna območja, ki so bila vključena v habitatni akcijski načrt prej in po okopnitvi (Foto: I. Škornik).

Zaraščenost pionirskih sestojev vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) pred posegom (levo) in po njem (desno).

70 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

posegi je bila zaraščenost manj kot 1 %.

Na območju Rakci, ki obsega 8,3 ha površine, smo dosegli 30 % zaraščenost (cca. 2,5 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi je bila zaraščenost manj kot 5 %.

Na območju Muzej-Slana trata, ki obsega 18,3 ha površine je zaraščenost enaka, kot pred zgoraj omenjenimi posegi.

Vzrok za to, da tu ni prišlo do sukcesije halofitne vegetacije je še povsem nejasen.

Tudi na večjih območjih, ki niso bila predvidena za okopnine, so se razrasli halofiti.

Na območju Life, ki obsega 69,5 ha površine, smo dosegli 15 % zaraščenost (cca. 10 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi je bila zaraščenost manj kot 1 %.

Na območju Corsolongo, ki obsega 17,4 ha površine, smo dosegli 5 % zaraščenost (cca. 1 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi ni bilo vegetacijskega odevala.

Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je bistveno povečala so pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420).

MONITORING VREMENA

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2015 | 71

Vremenska postaja na Leri (Foto: I. Ĺ kornik).

72 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

MONITORING VREMENA

UVOD Leto 2015 se uvršča med najtoplejša leta pri nas. To je bilo leto toplotnih rekordov, poplav in suš. Povsod po državi je bila povprečna letna temperatura za več kot 2°C nad povprečjem 1961–1990.

Prevladovali so meseci s skromnejšimi padavinami od dolgoletnega povprečja.

METODE Monitoring vremena izvajamo s pomočjo dveh vremenskih postaj Davis Vantage Pro2 Plus, ki sta bili kupljeni in postavljeni v okviru projekta CLIMAPARKS. Zajem vremenskih podatkov poteka v 15 minutnih intervalih. Podatke shranjujemo s pomočjo programa WeatherLink 5.9.2. V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Podatke vetrov iz obeh vremenskih postaj, smo s pretvorbo kardinalnih smeri v stopinje ter s pomočjo programa WindRose PRO3 prikazali vetrno rožo.

Vsi vremenski podatki so dostopni tudi na našem spletnem portalu http://www.kpss.si/vreme, kjer si jih je mogoče ogledati tudi v dnevnem, mesečnem in letnem grafičnem prikazu.

Medtem ko ostaja vremenska postaja na Leri na svoji trajni lokaciji, smo v začetku leta 2014 postajo iz Fontanigg premestili na območje Piccia, neposredno ob Thalasso Spa Lepa Vida. Lokacijo te postaje bomo spreminjali na 3 leta.

Lokacija vremenske postaje na Leri in 3D vetrovna roža.

REZULTATI Podnebne značilnosti leta 2015 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Leto 2015 je bilo za več kot 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990.

V letu 2015 so bili v nižinskem svetu vsi meseci nadpovprečno topli, v visokogorju sta za dolgoletnim povprečjem zaostajala september in oktober. Povprečna temperatura zraka je bila na Kredarici rekordno visoka, po vsej državi pa je bila opazno nad dolgoletnim povprečjem.

Jesen je bila nadpovprečno topla, večina ozemlja je zabeležila presežek med 1 in 2 °C. Jesen 2015 je bila nadpovprečno topla, vendar smo v preteklosti že večkrat imeli toplejše jeseni.

December 2015 je bil povsod toplejši kot v dolgoletnem povprečju, največji presežek so zabeležili v visokogorju.

Decembra so povsod močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi.

Sonce je povsod sijalo več časa kot običajno, približno polovica ozemlja je dolgoletno povprečje presegla za več kot desetino.

Prevladovali so meseci s skromnejšimi padavinami od dolgoletnega povprečja, najbolj izrazito pa izstopa december.

December je bil na vseh prikazanih postajah izjemno suh.

Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,8 °C. Večina mesecev v letu 2015 je bila nadpovprečno toplih, najbolj je izstopal avgust z najvišjo izmerjeno dnevno temperaturo na Leri 37,1°C. Najnižjo letno temperaturo smo na Leri izmerili 31.12.2013 in sicer -3,2°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za 3 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja.

Na vseh prikazanih postajah so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, najbolj v Portorožu, najmanjši zaostanek je bil v Novem mestu.

Vsota padavin je bila v letu 2015 pod dolgoletnim povprečjem.

Na Leri je padlo 558,6 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo oktobra in sicer 132,7 mm.

Na Obali je bil še najmanj namočen december. Na Leri je decembra 2015 padlo le 1,4 mm dežja.

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2015 je bilo daljše, kot v letih prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2015 znaša 3.031,5 ur. Sonce je na Leri v juliju 2013 sijalo 373 ur.

Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetroven je bil ponovno februar.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 73

JANUAR JANUARY

FEBRUAR FEBRUARY

MAREC MARCH

APRIL APRIL

MAJ MAY

JUNIJ JUNE

JULIJ JULY

AVGUST AUGUST

SEPTEMBER SEPTEMBER

OKTOBER OCTOBER

NOVEMBER NOVEMBER

DECEMBER DECEMBER

Vetrovne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

74 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Tipična dnevna razporeditev vetrov izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

360 stopinjska vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 75

Razporeditev vetra po mesecih izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

Vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

76 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Vetrovna roža podnevi izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

Vetrovna roža ponoči izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 77

160 140 120

mm/m2

100 80 60 40 20 0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

padavine povp.

62.4

38.6

41.3

73.5

61.3

86.9

47.9

55.3

140.7

113.6

120.6

75.8

padavine 2015

39.2

28.2

44.8

19.4

37.6

67.4

50

57.4

59.6

132.7

20.8

1.4

Količina padavin na Leri v letu 2015 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

30 25

°C

20 15 10 5 0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

temperature povp.

4.9

5.1

8.3

11.8

17.5

21.1

22.7

23

17.7

14.1

9.7

6

temperature 2015

6.3

5.9

9.6

12.8

18.2

22.1

26

24.6

20.1

14.7

9.4

6.9

Temperatura na Leri v letu 2015 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

78 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Prekrito nebo z letalsko oblačnostjo (Foto: I. Škornik)

Kljub letu z malo padavinami, je bila solinarska sezona pod povprečjem (Foto: I. Škornik)

Julijski nalivi na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik)

Presušeni solinski bazeni so idelano okolje za sukcesijo slanuš (Foto: I. Škornik)

Močan veter 27.7.2015 je polomil marsikatero debelejšo vejo (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 79

MONITORING OBISKOVANJA

Obiskovalci KPSS na novem mostovžu na Leri (Foto: I. Škornik).

80 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

MONITORING OBISKOVANJA

UVOD Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami.

Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvarjalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter predavanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti.

Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS! KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini.

Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca in v katerem so objavljeni splošni pogoji ter opozorila. Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več.

S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem.

Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin.

KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah.

V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Obiskovalcem pa priporočamo pa, da čas obratovanja preverijo na recepciji parka.

Obiskovalci lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki obeh vremenskih postaj.

V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti

v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

METODE Na vhodu na Leri poteka sprotno preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja).

REZULTATI V obdobju 2006–2015 je KPSS obiskalo 392.786 obiskovalcev.

2015 V letu 2015 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 35.608 obiskovalcev. 33.130 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 2.478 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 411 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 12.510 obiskovalcev.Dobra tretjina (35,0 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 68 % je bilo domačih obiskovalcev, slabo tretjino (32 %) vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ nemško (10,4 %) in angleško (9,7 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (4,1 %), slab odstotek pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina,...).

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (37,7 %), na drugem učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (36,5 %), sledijo jim upokojenci (9,7 %) ter novinarji in poslovni partnerji (4,9 %) . Odstotek in pol (1,46 %) predstavljajo osebe sposebnimi potrebami, le v enem samem primeru je bil voden ogled za vrtec. Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšalo predvsem zaradi manjšega števila obiskovalcev na Fontaniggeah. Tam se je obisk v primerjavi z letom prej prepolovil. Vzrok temu je vsekakor neredno obratovanje Muzeja solinarstva, domnevno zaradi pomanjkanja sredstev.

V KPSS je bilo v letu 2015 prodanih 24 letnih kart, 1449 družinskih, 10.051 odraslih in 16.264 otroških, dijaških,

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 81

študentskih in upokojenskih vstopnic. 3.680 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno Po kopnem je v park vstopilo skupaj 33.508 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 2.100 obiskovalcev.

Usluge Thalasso Spa Lepa Vida je koristilo 3.948 obiskovalcev.

7000 6000 št. obiskovalcev

5000 4000 3000 2000 1000 0 ŠTEVILO VSEH OBISKOVALCEV

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

886

741

1343

3227

4233

5087

2986

6614

5418

3020

1158

805

Število vseh obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2015.

60000

Število obiskovalcev

50000

40000

30000

20000

10000

0 Obiskovalci

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

31422

31378

37725

39778

35010

47430

45000

51000

38435

35518

Število obiskovalcev po letih v obdobju 2006-2015

82 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Nove parkovne table z informacijami pritegnejo številne obiskovalce, zato je ta del parkovne infrastrukture izredno pomemben (Foto: I. Škornik).

Čistilne akcije v KPSS se udeležijo številni domačini (Foto: I. Škornik).

Učenci in dijaki doma CŠOD Burja iz Seče v KPSS prihajajo tudi s kanuji.

(Foto: I. Škornik)

Avstrijski študenti na strokovni ekskurziji v KPSS (Foto: I. Škornik)

Okrepčevalnica “Fioret” je pomembna dodatna ponudba v KPSS (Foto: I. Škornik)

Električno vozilo je namenjeno le obiskovalcem Thalasso Spa Lepa Vida (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 83

IZVAJANJE VARSTVENIH REŽIMOV

Starši in njihovi otroci (Foto: I. Škornik).

84 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

SPREMLJANJE IZVAJANJA VARSTVENIH REŽIMOV PO UREDBI O KPSS Naravovarstveni nadzor je neposredni nadzor v naravi in bdi nad spoštovanjem zakonskih prepovedi in izdanih predpisov za zavarovana območja. Tak nadzor poleg inšpektorjev izvajajo tudi naravovarstveni nadzorniki, ki jih upravljalec zaposli na to delovno mesto. Usposobljenost naravovarstvenih nadzornikov preverja ustrezno ministrstvo. Zakon omogoča tudi prostovoljni naravovarstveni nadzor. Čeprav se je obnašanje obiskovalcev KPSS v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno izboljšalo, pa še vedno beležimo posamezne kršitve, predvsem glede nočnega ribolova, sprehajanja psov brez povodca, kolesarjenje in sprehajanje izven poti namenjenih za obiskovanje.

KPSS je eden od državnih parkov, za katerega je predpisan obvezen naravovarstveni nadzor, zato smo v letu 2015 pričeli z izobraževanji in usposabljanji za naravovarstvene nadzornike.

K usposabljanju sta pristopila 2 kandidata, zaposlena v KPSS. V letu 2015 sta tudi uspešno opravila izpit za vodenje prekrškovnega postopka ter se udeležila usposabljanja v Gotenici ter na Bledu.

Pri usposabljanju novih nadzornikov je pomembno vlogo odigral Vadbeni center Gotenica, kjer je v letu 2015 potekalo obvezno tridnevno usposabljanje za operativne postopke. Usposabljanje je v letu 2015 zaključilo skupno 87 kandidatov za NN, kolikor so jih v Gotenici usposobili od novembra 2015 dalje.

V začetku leta 2016 bosta kandidata iz KPSS pristopila še k zaključnemu izpitu za Naravovarstvenega nadzornika ter s tem pridobila ustrezno pooblastilo Ministrice za okolje in prostor ter izkaznico za opravljanje neposrednega nadzora v naravi.

Sprehajanje psov na Fontaniggeah je dovoljeno le na kratkem povodcu.

(Foto: nadzorna kamera)

Ribolov ponoči v KPSS ni dovoljen. Fontanigge, 7.1.2015. (Foto: nadzorna kamera)

Obisk Fontanigg s kolesom je zelo priljubljen. (Foto: nadzorna kamera)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 85

Delavnica ZRSVN s praktičnim delom na terenu (Foto: I. Škornik).

86 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

OSTALO V SLIKI IN BESEDI

10.3.2015 smo pričeli s postavitvijo novih parkovnih tabel na Fontaniggeah, ki so nastale v okviru projekta LIFE MANSALT (Foto: I. Škornik).

4.6.2015 je v MMC na Leri v okviru izobraževanja ZRSVN potekala delavnica za zavarovana območja na Obali (Foto: I. Škornik).

13.7.2015. Zanimiv pojav sredi presušenih solin (Foto: I. Škornik)

Električno vozilo vozi le do Thalasso Spa Lepa Vida (Foto: I. Škornik).

Solinarska sezona je bila v letu 2015 pod povprečjem (Foto: I. Škornik)

11.7.2015. Obnovljen razgledni mostovž na Parenzani (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 87

17.11.2015. Ekipa naravovarstvenih nadzornikov na izobraževanju na Zatrniku (Foto: B. Ogorelec).

Gotenica, 11.11.2015. Praktični preizkus ustavljanja kolesarjev pri vožnji v naravi (Foto: B. Ogorelec).

28.7.2015 si je ekipa iz KPSS ogledala traso ob letališki stezi, kjer je bila kasneje postavljena ograja (Foto: I. Škornik).

Predavanje o prilagoditvah na “slano” za najmlajše v vrtcu Morje v Luciji.

27.11.2015 (Foto: vrtec Morje)

88 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

4.9.2015. Začetna obnovitvena dela mostu čez kanal Sv. Jerneja na Leri.

(Foto: I. Škornik).

15.9.2015. Avstrijski študenti pri vzorčevanju na tarenu (Foto: I. Škornik).

V dneh od petka 18.9.2015 do nedelje 20.9.2015 je v okviru rednega dela KPSS na obročkovalski postaji potekalo izvajanje biološkega monitoringa MREŽIJADA 2015 (Foto: I. Škornik).

29.9.2015. Posvet za Načrt upravljanja voda 2015 -2021 (Posvet za jadranske reke z morjem (Foto: I. Škornik).

2.10.2015. Srečanje zavarovanih območij Slovenije v Matavunu (Foto: I. Škornik).

10.10.2015. Najverjetneje podtaknjen požar je popolnoma uničil stavbo nekdanjega središča rudarjev in solinarjev ob rudniku v Sečovljah.(Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2015 | 89

90 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2015

BREZ BESED

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2015 | 91

92 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2015

BREZ BESED

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015 | 93

Literatura Clarke, K.R. & R.H., Green, 1988: Statistical design and analysis for a 'biological effects' study. Mar. col. Prog. Ser. 92: 213-226.

Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana.

Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing.

Makovec, T. , Škornik, I., 1990: Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 11, št. 46 str. 87-95.

Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS. Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str.

Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana.

Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, str. 9-16. 49.

Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana.

Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35.

Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 47-93.

Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str. Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča. Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli.

Vrezec, A., Tome, D., Denac, D., 2006: Delitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. UJMA 20: 125-136.

94 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2015

CITIRANJE: Referenca dela Škornik, I. (2016). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015: Strokovno poročilo. Portorož: SOLINE Pridelava soli.