Solni cvet marec 2012 by Iztok Škornik

Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo - Marec 2012 - št. 21

stran 3 Tartinijevo priznanje letos Elizabeti Fičur

stran 7 Avditorij Portorož - Portorose finančno saniran

stran 18 Najmlajši iz vrtca Morje Lucija za živali v zavetišču

stran 33 Otvoritev nove, energetsko varčne dvorane v Portorožu

foto: Gorazd Šinik, Nominator.si

Zima je čas, ko se predstavniki turističnega združenja in turističnega gospodarstva Občine Piran mudijo na številnih turističnih sejmih in borzah. Kljub kraljevanju interneta na prestolu marketinških orodij, je udeležba na najpomembnejših turističnih sejmih še vedno obvezna za vsako destinacijo, ki kaj velja. Zagotovo najpo-

membnejša je bila udeležba na sejmu F.RE.E. München (22.-26. 2. 2012), saj je Slovenija letos nastopila kot država partnerica, v okviru partnerstva pa so potekale različne oblike oglaševanja Slovenije v Münchnu oziroma na Bavarskem. V času sejma je bila tako vsa pozornost usmerjena prav na Portorož & Piran, saj so bile

vse glavne oglasne površine sejmišča namenjene oglasom naše destinacije. Na stojnici in na prireditvenem prostoru sejmišča so se predstavili lokalni ponudniki s področja kulinarike, oljkarstva, solinarstva in vinarstva. Izvedena je bila novinarska konferenca, na kateri je bila destinacija Portorož & Piran predstavljena

nemškim novinarjem. Zvečer pa je bil organiziran sprejem z gala večerjo v restavraciji BMW Welt, ki velja za eno najprestižnejših v bavarski prestolnici. V času sejma je na spletu potekala tudi nagradna igra, v kateri je bilo podeljenih kar 522 nagrad. Natančno toliko, kot je kilometrov, ki ločijo Portorož od Münchna.

kazalo

uvodnik

Kazalo AKTUALNO 3 �� Intervju s prejemnico Tartinijevega priznanja 6 �� Turistične novice 7 �� Avditorij Portorož - Portorose finančno saniran 8 �� Končana sanacija strehe Pomorskega muzeja 9 �� Otvoritev trgovine Solin v Mariboru 9 �� Aprila v Padni prva oljčna osmica 10 �� Plaža Turistica dobiva obliko in vsebino 10 �� Nadaljevanje projekta »Dodelitev toplih obrokov« IZ KNJIGE »BREZČASJE« 11 �� Igor Bizjan: Piranske vinjete KRAJEVNE SKUPNOSTI 12 �� Humanitarna akcija Podarim – odstopim 12 �� Zbiranje donacije za Škver na Seči DRUŠTVA 12 �� Vabilo nevladnim organizacijam iz Občine Piran 13 �� Fotografi piranskega studia 14 �� Kinološko društvo Portorož se predstavi 14 �� Praznično obdarovanje ponovno uspelo 15 �� Ženski pevski zbor Društva invalidov Piran 15 �� Kulturno društvo BARABAN obuja običaje 16 �� Društvo meščanov mesta Piran vse bolj opozarja nase 16 �� Ustvarjalne delavnice Društva Anbot 17 �� Odpadki kot umetniški in ustvarjalni izziv 17 �� Vsakoletno srečanje Društva upokojencev Piran 17 �� Naporen teden za piranske gasilce VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 18 �� Najmlajši iz vrtca Morje Lucija za živali v zavetišču 18 �� Podjetniški krožek piranskih dijakov 19 �� Pestro zimsko dogajanje v EPI Centru Piran 20 �� Center za korekcijo sluha in govora Portorož 20 �� Pravljičen mesec v vrtcu Sečovlje 20 �� Pevski zbor podružnične šole Portorož ITALIJANSKA SKUPNOST / comunità degli italiani 21 �� La “Vincenzo e Diego de Castro” alla risiera di San Sabba 22 �� La scuola dell’infanzia incontra il ginnasio 22 �� Il ritorno di František Čap 23 �� Cognomi di Pirano e dell’Istria- radici storiche da tutelare UMETNOST 25 �� Filmi, ujeti v Nevidno neskončnost 26 �� Razstava Toneta Lapajne v solinah 26 �� Maketa Parenzane ob 110. obletnici 27 �� Plesna pravljica 27 �� Razstava ilustracij Štefana Turka ZGODOVINA 28 �� Ponovno sta »stekli« dve pozabljeni piranski uri 29 �� Nadaljevanje zbiranja zgodb prebivalcev Pirana SOLINE 30 �� Zima v Krajinskem parku Sečoveljske soline ŠPORT 31 �� Veslaški klub Piran se predstavi 32 �� Piranski Flip še desetič zapored najboljši 32 �� Športnici Občine Piran sta jadralki 33 �� Otvoritev nove teniške dvorane 33 �� Priznanje balinarjem za uspešno delovanje 34 �� Zimsko državno prvenstvo Slovenije v plavanju 34 �� Odličen uspeh piranskih deklet v twirlingu 35 �� All Stars Lucija 2012 35 �� Prehodni pokal obdržal Flip Piran

Spoštovane bralke in bralci Solnega cveta, Letošnja zima nas je presenetila z močno burjo, ki kar ni in ni odnehala, delala je škodo in veliko skrbi predvsem gasilem, ki pa so svoje delo zopet opravili odlično. Takoj, ko se je pomirila, so sončni dnevi k nam privabili številne goste. Lanska sezona je pokazala zelo dobre rezultate in priprave na letošnjo sezono so v polnem teku. Pripravljamo tudi nekaj novih festivalov, naj omenim festival vrtnic in cvetja, v prvem majskem vikendu. V zimskem obdobju je pomembna tudi udeležba na turističnih sejmih in konec februarja sem se tudi sam udeležil sejma F.RE.E., ki je potekal v Münchnu. Letos je bila država partnerica Slovenija, s predstavitvijo destinacije Piran in Potorož. Sejem smo

obiskali z močno delegacijo in doživeli zelo dober odziv ter obisk na naših predstavitvenih točkah. Moram pohvaliti STO, TZP in LifeClass za izredno dobro pripravljeno prezentacijo Občine Piran kot destinacije in tudi druge udeležence, ki so se predstavili, med ostalimi ribogojnico Fonda. Mislim, da smo na novo sezono dobro pripravljeni. Če bomo imeli poleg novih dogodkov, ki jih pripravljamo, še ugodne vremenske razmere, lahko izboljšamo lanski rezultat. In ne pozabimo: turizem smo ljudje. Župan Peter Bossman

Lokalno glasilo Občine Piran Solni cvet - L’ Affioreto 20 Izdajatelj: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran Izšlo: v Piranu, Marec 2012 Odgovorna urednica: Slavica Tucakov Vsa nepodpisana besedila: Slavica Tucakov Lektura: Nataša Cvišič, Gianni Katonar

Solni cvet - Marec 2012 - stran 2

Vse nepodpisane fotografije: arhiv občine Piran Oblikovanje in prelom: Matris Design - Matjaž Ristič Tisk Pigraf, Izola Naklada: 8.000 izvodov

aktualno

Intervju

Tartinijevo priznanje za kulturne dosežke letos Elizabeti Fičur Občina Piran je ob kulturnem dnevu že tradicionalno podelila priznanje za izjemne dosežke na področju kulture. Odločitev, komu ga podeliti tokrat, najbrž ni bila preprosta, saj je v občini Piran veliko ustvarjalcev, ki si na različne načine prizadevajo, da bi kulturne dejavnosti preživele tudi v teh nepredvidljivih časih. Letos se je prestižnega Tartinijevega priznanja razveselila Elizabeta Fičur, ki na kulturnem področju deluje že petindvajset let. Davnega leta 1987 se je namreč zaposlila kot organizacijska tajnica v Kulturno umetniškem društvu Karol Pahor Piran, delo pa je nadaljevala tudi pod okriljem Zveze kulturnih društev, ki je bila ustanovljena leta 1997. Od leta 1999 je sicer zaposlena kot vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, a kljub temu še naprej v celoti opravlja tudi dela in naloge organizacijskega tajnika Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran in je tako pomemben vezni člen med državnim skladom, lokalno skupnostjo in lokalnimi kulturnimi ustvarjalci. Petindvajset let se morda sliši veliko, a ko vanje nanizamo

vse aktivnosti, v katerih je Elizabeta sodelovala, brez dvoma lahko rečemo, da jih je zapolnila do zadnjega dne. V tem času je bila predsednica odbora za kulturo pri Izvršnem svetu Skupščine občine Piran, članica strokovno organizacijskega odbora za prenovo Tartinijevega gledališča, programsko gradbenega odbora za prenovo palače Trevisini, poleg tega je enajst let vodila občinski projekt Županov klicar ter bila štiri leta vodja projekta Poletnih glasbenih utrinkov. Od leta 2005 je vodja projekta Festival plesa, ki je po zasnovi edinstven tako v Sloveniji kakor tudi v Evropi, saj združuje vse plesne zvrsti. Festival je iz enodnevne prerasel v štiridnevno prireditev, v sklopu katere je en večer posvečen tudi profesionalnim baletnim plesalcem. Pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti organizira pregledna območna ter občasno tudi regijska in državna srečanja in revije za področje plesa, vokalne in instrumentalne glasbe , gledališča, lutk ter folklorne dejavnosti, na katerih se skupine tudi predstavijo selektorjem. Za potrebe

Foto: Nataša Cvišič

lokalnih kulturnih društev in njihovih članov organizira tudi različne seminarje, pri svojem delu pa odlično sodeluje tako z Avditorijem Portorož kot tudi s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini ter ostalimi institucijami, ki delujejo na področju kulture v občini Piran. Nič čudnega torej, da so v obrazložitvi ob podelitvi priznanja med drugim zapisali: »Delovanje Elizabete Fičur ima visoko etično in moralno vrednost, saj je namenjeno prav vsem, ki živimo v piranski občini in tudi širše. S svojim delom ozavešča zakladnico naše kulturne dediščine in s tem pomembno sooblikuje kulturno življenje prebivalcev občine Piran.« Po podelitvi sva z nagrajenko poklepetali o njenem pestrem delu in povedala je marsikaj zanimivega. Gospa Elizabeta, najprej seveda čestitke za zasluženo priznanje. Kaj vam pomeni?

Pomeni mi veliko, predvsem zato, ker so pobudo in predlog dala kulturna društva, s katerimi tudi sicer že skoraj petindvajset let delam, kar pomeni, da dobro sodelujemo. Začetek vaše poti v piranski profesionalni kulturi se je zgodil po spletu različnih dogodkov. Baje ste v ZKD Karol Pahor prišli čisto po naključju. Ste po naključju tudi ostali 25 let?

Foto: Nataša Cvišič

Res je, na to delovno mesto sem prišla čisto nepredvideno in po naključju. Kot absolvent Solni cvet - Marec 2012 - stran 3

Filozofske fakultete sem v tistem obdobju poučevala italijanščino na Ljudski univerzi v Kopru in na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli, moja mama pa je dolga leta šivala kostume za balet in skrbela za narodne noše folklorne skupine na takratnem KUD Karol Pahor. Organizacijska tajnica je bila takrat ga. Fanči Kuhar, ki si je omislila tečaj italijanščine za zaposlene na kulturnem društvu. Kmalu po začetku tečaja je bila ga. Kuhar povabljena, da prevzame delovno mesto direktorice Avditorija, odločitev je morala praktično sprejeti od danes na jutri. Pravzaprav niti točno ne vem, zakaj so mi takrat predlagali, da se na hitro prijavim na delovno mesto organizacijske tajnice, tudi izkušenj na takih ali podobnih delovnih mestih nisem imela. Bila sem sprejeta s prvim majem 1987. Od vsega začetka mi je stal ob strani, mi pomagal in me podpiral g. Benjamin Makovec, takrat še vodja glasbene skupine pri folklorni sekciji, kasneje pa dolga leta predsednik društva in kasneje Zveze društev Karol Pahor ter vodja Glasbene šole Piran in dirigent pihalnega orkestra. Veliko podporo sem imela tudi pri takratnem tajniku Obalne kulturne skupnosti Jožetu Koncu. Sicer se ne spominjam, ali je bila na začetku zaposlitev za določen čas šestih mesecev ali je bila šest mesecev samo poskusna doba, dejstvo pa je, da sem samo po dobrih dveh mesecih zanosila. Problem, če se temu lahko tako

aktualno

reče, smo rešili tako, da sem se že vnaprej odpovedala porodniškemu dopustu. Po šestih mesecih so mi delo podaljšali za nedoločen čas, na delo sem se vrnila le slabe tri tedne po porodu, hčerko Roberto pa sem nosila s seboj. Zraven pisarne smo imeli garderobo folklorne skupine, kjer sem ji pripravila večjo kartonasto škatlo in jo vsaki dve uri dojila. V veliko pomoč sta mi bili takrat tudi mama in sestra. Tako sem ostala v pisarni na Prvomajskem trgu št. 2 in minilo je celih petindvajset let. Delo mi je od vsega začetka bilo všeč, tudi zato, ker ni strogega urnika, predvsem pa, ker je zelo dinamično.

aktualno

Kako se vaši vlogi vodje Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter vodje ZKD Karol Pahor prekrivata?

Od leta 1999, ko je prišlo na področju ljubiteljske kulture do večjih organizacijskih sprememb, sem res zaposlena pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti kot vodja Območne izpostave Piran, a se prav v ničemer ne počutim državnega uradnika. Pri skladu sicer res prejemam plačo, opravljam pa še vedno tudi vsa dela, ki sem jih kot bivši organizacijski tajnik na ZKD.

s skupno energijo, delom ter navsezadnje skupnimi sredstvi naredimo precej več. Zdi se, da vam je delo v ZKD Karol Pahor zlezlo pod kožo. Kako bi opisali samo delovanje, organizacijo, vlogo zveze?

Zveza kulturnih društev za svoje člane dela praktično vse obvešča o vseh razpisih, pomaga pri pripravi ustrezne dokumentacije, pripravlja prošnje za sponzorska in donatorska sredstva, pomaga pri izvedbi projektov, skrbi za objavo dogodkov, promocijo, oblikova-

Bi iz svojega preteklega delovanja na področju kulture katero obdobje posebej izpostavili in zakaj?

Najbolj zahtevno obdobje, v katerem pa sem nedvomno nabrala največ izkušenj, je bilo obdobje med leti 1990 in 1994, ko sem bila predsednica Odbora za kulturo pri Izvršnem svetu Občine Piran. Bila sem še mlada in neizkušena, odbor pa so setavljali najvidnejši člani vseh kulturnih institucij v občini. In kot da to ne bi bilo dovolj, je bil predsednik Izvršnega sveta g. Andrej Grahor, beograjski politik, s katerim ni bilo lahko delati in je to bila zame zelo dobra šola. Mislim, da nikdar v življenju ne bom pozabila teh sej odbora za kulturo in še manj tistih nekaj sej Izvršnega sveta, na katere sem bila vabljena. Bili so drugačni časi in res ni bilo enostavno biti predsednik odbora.

Foto: Nataša Cvišič

Delo se precej pokriva, ker so zadeve podobne, največja razlika je v tem, da je ena organizacija državna, druga pa lokalna. Zdi se mi, da ta moja dvojna vloga sploh ni napačna, saj imam občutek, da zaradi povezanosti sklada in ZKD lahko naredimo veliko več, kot bi sicer, če bi bili vsak na svoji strani. Tukaj se prepletamo in

nje in tiskanje materialov, sklicevanje in vodenje sej, skrbi za arhiviranje in pripravljanje pravilnikov in aktov, pridobiva dovoljenja za prireditve in podobno. Za vsa naša društva opravljamo vse finančne zadeve, vso administracijo, skratka čisto vse, kar potrebujejo, zato me malo čudi, da se še kakšno društvo ne odloči za pristop.

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 4

Včlanitev v zvezo nima nobenih finančnih posledic, Vsa ta društva imajo sedež na Prvomajskem trgu 2 v Piranu, kjer imajo na razpolago prostore in opremo, osebo, ki je zadolžena za organizacijo prireditev, ki jim lahko pomaga, administratorko in računovodjo. Njihova naloga je samo, da potrkajo ali pokličejo in povedo, kaj potrebujejo, nekih posebnih dolžnosti do zveze nimajo. Pod okriljem zveze trenutno deluje osem društev in dve sekciji: Foto klub Portorož, Likovni klub Solinar, Kulturno društvo Lutka, Mladinski pihalni orkester Piran, KD plesna skupina Metulj, Folklorno društvo Val, Twirling klub Piran, Kulturno društvo Sloga Sveti Peter ter gledališka skupina Cuker teater in Komorni moški pevski zbor Karol Pahor Piran. Prepričana sem, da s tako organiziranostjo in s takim načinom dela resnično lahko pomagamo ljubiteljskim kulturnim društvom in skupinam. Želim si, da bi bilo v ZKD vključenih še več društev, je pa ob tem potrebno poudariti, da bi se morali v tem primeru kadrovsko in finančno okrepiti. Kako bi kot vodja OI JSKD Piran, katerega poslanstvo je spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore ljubiteljskim kulturnim dejavnostim ipd., ocenili vlogo sklada? Mislite, da ima ljubiteljska kultura dovolj podpore?

Rekla bom tako ... Tako JSKD kot lokalna skupnost izkazujeta podporo ljubiteljski kulturi, sklad je za to tudi ustanovljen, navsezadnje je to njegov te-

aktualno

meljni cilj, je pa tako, da denarja res ni, ampak ga tudi nikdar ne bo dovolj. Ne bo ga dovolj, ker je na področju ljubiteljske kulture toliko zanesenjakov, toliko idej ... meni se včasih zdi, da ljudem ponoči prihajajo ideje in te ideje bi se seveda realizirale, če bi bili dani pogoji ter seveda tudi finance, zato trdim, da bo vedno več idej kot pa finančnih možnosti za njihovo podporo. Pri ljubiteljski kulturi je tudi tako, da je devetdeset odstotkov dela ljubiteljskega v pravem pomenu besede, torej prostovoljnega, žal pa tudi pri najpreprostejšem projektu čisto brez denarja ne gre. So določeni stroški, ki se jim preprosto ne moreš izogniti, ne glede na to, da delaš ljubiteljsko. Pri skladu je tako, da dobi denar od Ministrstva za kulturo, ga razpiše in razdeli. Jaz bi si želela ne samo, da bi bilo denarja več, temveč predvsem, da bi bila skladova podpora bolj konsistentna, v smislu, da ni to sto ali dvesto evrov. Ker če denar razdrobiš tako, da vsakomur nekaj daš, so nekateri zneski takšni, da bi bilo skoraj bolje, ko jih ne bi bilo. Zneski so v večini primerov po moji presoji premajhni. Sama bi raje videla, da se podpre manj projektov, pa te bolj izdatno. Aktivni ste tudi v sindikatu kulture Glosa. Kako gledate na sindikalno delo? Zadnje čase so sindikati veliko na očeh javnosti. Ste na kakšen dosežek na sindikalnem področju posebej ponosni?

V sindikalno delo verjamem in ga tudi čutim v sebi. Pri tem delu me najbolj osrečuje možnost, da lahko pomagaš

sodelavcem in članom v stiski, pri čemer si seveda želim, da bi bilo takih potreb čim manj. Verjamem tudi v to, da so sindikalni zaupniki v večini primerov pošteni, skromni in da to delo opravljajo zato, ker ga čutijo, moram pa priznati, da ob poslušanju kakšnih novic tudi mene kdaj zaboli in se mi zdi, da je čisto drugače, če si sindikalni zaupnik neprofesionalno, ker se včasih stvari tam, kjer je ta funkcija profesionalna, malce izrodijo. Sicer pa sem pri sindikatu nekaj let članica glavnega odbora in komisije za razlago kolektivne pogodbe pri Ministrstvu za kulturo. Bila sem tudi v pogajalski skupini za pripravo kataloga delovnih mest na področju kulture in uvrstitev v plačne razrede, nekaj časa pa tudi namestnik v pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja. V Piranu imamo veliko društev, ki delujejo na različnih področjih kulture, kakšna je po vašem mnenju kulturna podoba Pirana?

Če pogledam naša društva, imajo vsa zelo dolgo tradicijo. Pihalni orkester je imel lansko leto 160. obletnico, zdaj je sicer mladinski, včasih je bil mestni, a deluje 160 let. Folklorna skupina je imela lani 50. obletnico neprekinjenega delovanja, plesna skupina je začela v Piranu delovati leta 1958, ostali so nekoliko mlajši, so pa vsi zelo dejavni. Delovati sta prenehala samo ženski pevski zbor in literarna skupina, vse drugo pa postaja tradicija. Seveda tudi ostala društva, kot so Anbot, Prijatelji zakladov sv. Jurija, Kulturno društvo Korenina, Športno in kulturno

društvo Flip, pridno izvajajo programe vsako leto. V Piranu imamo več ali manj pokrite vse dejavnosti, le na literarnem področju nimamo neke organizirane skupine, ima jo samo Skupnost Italijanov, a to področje dobro pokriva mestna knjižnica s svojimi programi. Za vsako področje imamo društvo ali skupino, tako da mislim, da lahko čisto vsak občan najde nekaj zase. Zadnje čase je ponovno aktualna palača Trevisini, ki so jo v preteklosti že hoteli nameniti za Dom kulture in glasbe, a so načrt opustili. Kaj mislite o tem? Bi Piran potreboval tako institucijo?

V letih 1990 – 1994 je o tem potekala poglobljena in dolgotrajna razprava, katere rezultat je bil, da je takratna Skupščina občine Piran na predlog Izvršnega sveta sklenila, da se palača Trevisini nameni za Dom kulture in glasbe. Spominjam se, da je ta sklep ljubiteljskim kulturnikom vlil novega zagona, upanja in načrtov za prihodnost. Pripravili smo že idejne načrte, a so se v zadnjem času razmere zelo spremenile. Idejni načrti so bili narejeni po tedanjih potrebah. Dejansko se je izkazalo, da bi palača Trevisini lahko bila dom vse kulture, vseh društev in vseh takrat delujočih skupin ter glasbene šole. Danes je teh društev še veliko več, kar pomeni, da palača ne bi več mogla zadovoljiti vseh potreb, tu pa se hitro pojavi dilema, komu kaj nameniti in komu odreči. Pomembno vprašanje bi bil tudi strošek tekočega vzdrževanja , za katerega bi bilo vsako leto potrebno zagotoviti znatna proračunska sred-

stva, ter dostopnost in promet, ki poteka v neposredni bližini. Kakšne prihodnosti si želite za Piran kot mesto in kot prizorišče umetnosti in kulture?

Piran je in bo vedno mesto kulture, najbrž pa z njim nikoli ne bodo zadovoljni vsi. Tudi mene zmoti umazanija, netlakovane ulice, druga faza obnove tlaka Tartinijevega trga mi absolutno ni všeč, na samo elipso smo se nekako že navadili. Na začetku je bilo pri organizaciji dogodkov na prostem kar veliko logističnih težav, nekaj jih je zaradi omejitve vstopa v mesto še danes. Vedno pa sem bila in bom ponosna, da sem Pirančanka vse od prvega dne, čeprav tudi to malo po naključju, ker je mama bila Dolenjka, oče pa Postojnčan. Pirana ne bi zamenjala za noben drug kraj. Sicer pa moram povedati, da je Občina Piran zelo naklonjena kulturi in jo tudi znatno finančno podpira. Kljub temu da imamo glede na majhnost občine izjemno veliko kulturnih zavodov, so znatna sredstva namenjena tudi za delovanje kulturnih društev, skupin in posameznikov. Seveda si želim, da bi jih bilo v prihodnosti še več. Največ težav na področju ljubiteljske kulture je bilo in je še danes pri zagotavljanju prostorov za redno dejavnost oziroma dokaj visokih stroškov najemnin. Mislim pa, da lahko s pozitivnim odnosom in skupnimi močmi naredimo marsikaj, da bo Piran še boljši, lepši in prijaznejši. Nataša Cvišič

www.hotel-tartini-piran.com tel.: 05 67 11 600 e-mail: info@hotel-tartini-piran.com Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 5

aktualno

Turistične novice

Promocija destinacije Portorož & Piran Zima je čas, ko se predstavniki Turističnega združenja Portorož mudijo na številnih turističnih sejmih in borzah. Kljub kraljevanju interneta na prestolu marketinških orodij, je udeležba na najpomembnejših turističnih sejmih še vedno obvezna za vsako destinacijo, ki kaj velja. Januarja se je destinacija Porto-

največ pozornosti pa je pritegnila velika fotografija Pirana. Za tem se je Turistično združenje Portorož udeležilo Convente - borze kongresne industrije v Ljubljani (18.-19. 1. 2012), ki predstavlja ključno stičišče ponudbe in povpraševanja kongresne industrije jugovzhodne Evrope. Generira poslovne

foto: Gorazd Šinik, Nominator.si

rož & Piran, skupaj s Koprom in Izolo pod skupnim imenom Slovenska Istra, predstavila na sejmu Ferienmesse na Dunaju (12.-15. 1. 2012). Gre za enega vodilnih turističnih sejmov v Avstriji. Predstavitev Slovenske Istre je popestrila gospa Aleksandra Petaroš iz Cetor (Izola) s svojimi ročno izdelanimi vrečkami sivke, unikatnimi krožniki in narodno nošo iz Cetor. Številni obiskovalci so najpogosteje povpraševali po hotelskih namestitvah, kolesarskih poteh in morskih privezih (marine),

stike med vrsto mednarodnih organizatorjev dogodkov in ponudniki kongresnih kapacitet iz celotne JV Evrope. Na njej se predstavlja več kot 120 razstavljavcev iz regije JV Evrope: turistični in kongresni uradi, kongresni in konferenčni centri, kongresni hoteli, posebne lokacije, profesionalni organizatorji kongresov, destinacijske agencije, letalski prevozniki, ponudniki cateringa, mediji, ponudniki tehnične opreme in drugi dobavitelji v kongresni industriji. Turistično združenje

je za udeležence borze organiziralo tudi dvodnevno študijsko potovanje v Portorož. Veliko navdušenja je požela predstavitev na Avstrijski in centralno evropski turistični borzi (ACTB) na Dunaju (22.24. 1. 2012). Na površini 200 m² je bila postavljena »Kavarna Piran & Portorož«, kjer so obiskovalci lahko popili kavo, obkroženi s fotografijami Pirana in mediteranskim rastjem ter se tako počutili, kot bi resnično sedeli v našem obmorskem biseru. Zagotovo najpomembnejša pa je bila udeležba na sejmu F.RE.E. München (22.-26. 2. 2012), saj je Slovenija letos nastopila kot država partnerica, v okviru partnerstva pa so potekale različne oblike oglaševanja Slovenije v Münchnu oziroma na Bavarskem. V času sejma je bila tako vsa pozornost usmerjena prav na Portorož & Piran, saj so bile vse glavne oglasne površine sejmišča namenjene oglasom naše destinacije. Na stojnici in na prireditvenem prostoru sejmišča so se predstavili lokalni ponudniki s področja kulinarike, oljkarstva, solinarstva in vinarstva. Izvedena je bila novinarska konferenca, na kateri je bila destinacija Portorož & Piran predstavljena nemškim novinarjem. Zvečer pa je bil organiziran sprejem z gala večerjo v restavraciji BMW Welt, ki velja za eno najprestižnejših v bavarski prestolnici. V času sejma je na spletu potekala tudi nagradna igra, v kateri je bilo podeljenih kar 522 nagrad. Natančno toliko, kot je kilometrov, ki ločijo Portorož od Münchna. Destinacija Portorož & Piran je bila predstavljena tudi na

sejmu Holiday World v Pragi (9.-12. 2. 2012) in na IFT v Beogradu (23.-26. 2. 2012). V sklopu Združenja zgodovinskih mest pa je Turistično združenje sodelovalo tudi na sejmu BIT v Milanu (16.-19. 2. 2012). V začetku marca se združenje odpravlja še na najpomembnejšo turistično borzo v Nemčiji ITB Berlin (7.-11. 3. 2012). Leto 2011 je minilo v znamenju odličnih turističnih rezultatov. Lani so tako gostje v hotelih občine Piran ustvarili 1.136.560 nočitev, kar je skoraj 100.000 več oz. 10 % več kot leta 2010. Tudi v obeh turističnih informacijskih pisarnah so opazili porast obiska. V piranski pisarni je bilo leta 2011 zabeleženih 53.912 obiskovalcev (9 % več kot leta 2010), v portoroški pa 31.499 obiskovalcev (7 % več kot leta 2010). Več zanimanja je bilo tudi za turistični portal www.portoroz.si. Lani je bilo zabeleženih 802.396 obiskov iz kar 175 držav oz. za 3 % več kot v letu 2010. Največ pozornosti je pritegnila spletna kamera in informacije o namestitvah. Turistično združenje Portorož je lani gostilo tudi več študijskih skupin kot leta 2010. Skupaj je občino Piran obiskalo 18 študijskih skupin turističnih agentov in operaterjev ter kar 40 skupin novinarjev (v letu 2010 je bilo teh skupin 26). Predvsem se je povečalo število azijskih novinarjev, saj smo gostili kar devet skupin iz Japonske, Kitajske, Indije in s Tajvana. Turistično združenje Portorož vsem študijskim skupinam pripravi program na destinaciji, nudi jim vodene oglede, predstavitve hotelskih hiš in ostalih turističnih produktov, informativne tiskane materiale,

Predstavite svojo ponudbo na najbolj obiskanem turističnem portalu Slovenske Istre. Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 6

aktualno

promocijska darila in jim zagotovi gostinske storitve. Turistično združenje tudi letos pripravlja številne projekte, med katerimi bo precej novosti. Letos bo tako potekala večina aktivnosti v sklopu projekta 365 dni kulturnega turizma v zibelki srednjeevropskega turizma oz. na kratko 365 dni Riviere. Gre za javni razpis za izbor projektov v okviru Operativnega programa IPA Slovenija - Hrvaška 2007-2013, ki ga razpisuje Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V projektu poleg Občine Piran, ki je vodilni partner, sodelujejo še Občina Opatija, Turistično združenje Portorož in Turistično združenje Opatija. Obe destinaciji imata veliko skupnega. Sta zibelki srednjeevropskega turizma, ki sta za časa Avstro-ogrske monarhije in Italijanske republike spadali med najpomembnejša evropska mondena letovišča ter med kopališča in zdravilišča z izredno bogatim kulturnim dogajanjem. V sve-

aktualno

tovnem merilu imata obe destinaciji tudi zavidljivo tradicijo organiziranega turizma, ki sega v 19. stoletje (Opatija 166 let, Piran in Portorož pa 125 let organiziranega turizma). V sklopu projekta bo med februarjem in majem organiziranih osem delavnic, ki bodo namenjene hotelirjem, organizatorjem lokalnih prireditev, turističnim agencijam ter drugim strokovnim turističnim javnostim, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov in kulturnim turizmom. S pomočjo delavnic bo nato oblikovan program večjega čezmejnega dogodka na temo skupne zgodovine Pirana in Opatije, ki bo izveden letos poleti. Eden najpomembnejših projektov leta 2012 je projekt Follow Slovenia. Gre za mobilno aplikacijo, ki nastaja pod okriljem Turističnega združenja in Občine Piran, delovala pa bo kot glasovni vodič po turističnih znamenitostih. Napredna aplikacija bo omogočala posredovanje slikovnega in glasovnega

Velik dosežek

Avditorij Portorož Portorose finančno saniran Avditorij Portorož – Portorose je v letu 2011 pokril celotno kumulativno izgubo iz preteklosti, kar pomeni, da je finančno saniran. Z zaključkom poslovnega leta 2011 je tako postavil temelje zdravega poslovanja. Zabeležili so 92.000 obiskovalcev in presegli vse plane poslovanja za leto 2011. Po-

vrnili so tudi celoten kredit iz prejšnjega mandata v vrednosti 93.000 EUR ter nabavili novo ozvočenje tako za dvorano kakor za delo na terenu. V energetsko sanacijo stavbe o vložili 25.000 EUR. V Avditoriju Portorož – Portorose so s poslovanjem v minulem letu vsekakor zadovoljni.

gradiva v več jezikih (za začetek v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku). Dosegla bo širok krog ljudi, saj bo brezplačna. Temeljni pogoj za rabo aplikacije pa so brezplačna brezžična omrežja, ki bodo za območje pokritosti ponujala tudi veliko drugih prednosti tako za domače prebivalstvo kot tudi za obiskovalce. Turistično združenje bo letos organiziralo tudi nekaj novih prireditev, ki bodo popestrile dogajanje v naši občini, hkra-

Avditorij Portorož - Portorse v letu 2012 beleži častitljivih 40 let delovanja. Velika imena glasbe, gledališča, spektakli in festivali različnih žanrov ter kongresne prireditve so pomembno zaznamovale ta javni zavod in ga umestile v sam vrh ponudnikov kulture v Sloveniji. Številke in zadovoljni obiskovalci kažejo, da so si zastavili realne cilje. To so zanimiv in pester program, polna prizorišča in finančna sanacija Avditorija. Vodstvo Avditorija Portorož - Portorose, z direktorjem Markom Česnikom na čelu,

ti pa bodo lokalnim proizvajalcem ponudile možnost, da predstavijo in prodajajo svoje izdelke. Za začetek v tokratni številki napovedujemo prvi dve prireditvi, Praznik oljčnega olja in bledeža v Padni (23.-29. april 2012) ter Festival vrtnic in cvetja v Portorožu (4.-6. maj 2012). Lea Šuligoj, Turistično združenje Portorož, g. i. z.

Marko Česnik, direktor Avditorija Portorož

se zahvaljuje obiskovalcem, poslovnim partnerjem, županu in Občini Piran za odlično sodelovanje ter seveda pridnim zaposlenim.

Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in poslovnim partnerjem. Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 7

aktualno

Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran

Uspešno končana sanacija strehe Občina Piran je skupaj z Ministrstvom za kulturo RS sanirala puščanje strehe Pomorskega muzeja v Piranu, ki domuje v palači na Cankarjevem nabrežju 3, v neposredni bližini morja. Zaradi stalne izpostavljenosti dežju, vetru in velikim temperaturnim razlikam je stara, večkapna razgibana streha začela puščati, zato je bila nujna izvedba sanacije. Poleg dotrajane strešne kritine in konstrukcije so bili povsem dotrajani tudi žlebovi in odtoki ter preperela lesena strešna okna, ob katerih je prav tako zamakalo v prostore. Kot dober gospodar smo že pred časom iz podstrešne etaže umaknili vse depojske predmete v za ta namen sanirane prostore Mladinskega Epi centra v Piranu ter jih tako zavarovali pred vlago in zagotovili varno hrambo za čas izvedbe sanacije podstrešja. V sklopu sanacije so bili zamenjani stari opečnati korci, posamezni leseni špirovci so bili pregledani ter po potrebi zamenjani oziroma dodatno ojačani. Celotno leseno konstrukcijo smo obenem dodatno zaščitili z antifungicidnim sredstvom. Izvedena je bila tudi strešna hidroizolacija za preprečitev zamakanja strehe v muzejske prostore ob močnih deževjih z vetrom. Med špirovce smo namestili toplotno izolacijo ter nov spuščen gips-strop z novo razsvetljavo. Stari žlebovi in strešni odtoki so bili zamenjani z novimi po vzoru obstoječih.

Pri sanaciji strehe smo ohranili vso obstoječo razgibanost večkapne strehe, ohranili smo tako strešne naklone kot tudi višine streh. Preperela lesena strešna okna so bila zamenjana z macesnovimi okni s termopan zasteklitvijo, izvedenimi po vzoru obstoječih oken. Lesena tramovna talna konstrukcija podstrešja je bila, skladno s projektno dokumentacijo, ojačana z jeklenimi nosilci, s čimer je zagotovljena statična odpornost konstrukcije pod knjižnico, skladno s sodobnimi evropskimi predpisi Eurocode. S takim posegom smo ohranili obstoječo leseno tramovno konstrukcijo in poslikan strop muzeja, ki se nahaja pod podstrešnimi prostori. V podstrešju bodo sanirane prostore dobili muzejska knjižnica, pisarne ter priročni depoji. S toplotno izolacijo, klimatizacijo in primerno razsvetljavo podstrešja smo zagotovili boljše delovne pogoje, z izolacijo in kvalitetnimi okni pa prihranili na porabljeni energiji. Med izvajanjem del je ob jesenskem neurju z dežjem in vetrom del podstrešja zalila voda. Po izvedenem prekritju strehe pa sedaj lahko rečemo, da je sanacija dobro uspela, saj je streha uspešno kljubovala kasnejšim neurjem. Ob takratnem dogodku so si stanje objekta ogledali strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana in Restavratorskega centra iz Ljubljane, ki bodo pripravili poročilo, na podlagi

Obnovljeni prostori Pomorskega muzeja SM Piran

katerega bo izvajalec del skupaj z restavratorji izvedel sanacijo stropa na svoj račun. Na stropu se izvajajo restavratorske sondaže. Izvajalec del bo skladno z navodili ZVKDS stene in stropove pobelil. Ker se prostori še niso v celoti posušili, so po beljenju še vedno možne sledi vlage, ki jih bo izvajalec dokončno saniral po preteku 4-5 mesecev. Izvajalec del bo na svoje stroške prebrusil in polakiral parket v pisarnah, ki so bile izpostavljene zamakanju. Pri sanaciji smo sledili konservatorskim raziskavam ter pogojem in smernicam Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Dela so se izvajala pod budnim očesom g. Jureta Bernika, odgovornega konservatorja, imenovanega s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran. Ob izvedbi sanacije podstrešja se bo na željo spomeniške stroke dodatno prezentirala in na novo restavrirala poslikava ometa stare lesene predelne stene. Restavracije poslikave se je mojstrsko lotil konservator Ciril Bratuž, zaposlen na Pomorskem muzeju Piran, z

Portorož - Portorose

Odprto vsak dan 00-24 Welcome drink gratis Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 8

referencami pri restavriranju fresk Tartinijeve hiše v Piranu. Dodatno smo v okroglem delu stolpa ob odstranjevanju naknadnih plasti malte odkrili star kamnit tlak, ki ga bomo skladno z navodili konservatorja sanirali in vidnega prikazali. Z rekonstrukcijo strehe in podstrešja Pomorskega muzeja smo uspešno zaščitili tako samo strešno konstrukcijo pred propadanjem kakor tudi celoten objekt kulturnega spomenika, vključno z muzejskimi zbirkami. Z na novo prezentiranimi poslikavami ter kamnitim tlakom pa smo dodatno obogatili kulturni spomenik, katerega sanacija je primer dobre prakse in tesnega sodelovanja vseh udeležnecev, od investitorja - Občine Piran, upravljalca Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, do Zavoda za varstvo kulturne dediščine Piran in izvajalcev - Makro 5 gradnje d.o.o. Koper, izbranih na javnem razpisu. Karmen Pines, Urad za gospodarstvo in turizem, Občina Piran

aktualno

Odslej izdelki Sečoveljskih solin tudi v Mariboru

Otvoritev novega prodajnega mesta podjetja Soline, pridelava soli d.o.o. V petek, 3. februarja 2012, je bila v centru Maribora, na Vetrinjski ulici, otvoritev novega prodajnega mesta podjetja Soline, pridelava soli d.o.o. Mariborska trgovina je že šesta, v kateri je mogoče kupiti izdelke Sečoveljskih solin in ostalih domačih dobrot. Otvoritve se je poleg direktorja podjetja, Alojza Jurjeca, in župana Mestne občine Maribor, Franca

Kanglerja, udeležil tudi župan Občine Piran, Peter Bossman, ki je v nagovoru povedal, da bodo izdelki morja, sonca, vetra in ročnega dela solinarjev od sedaj na voljo tudi v Mariboru, s čimer bo pridih morja vsak dan na dosegu roke, ter da je otvoritev prodajnega mesta le del zgodbe povezovanja dveh prijateljskih občin, Mestne občine Maribor in Občine Piran.

Zelo stara pravica vinarjev do osmice uporabna tudi za oljkarje

V Padni bo aprila prva oljčna osmica Kot napoveduje Alberto Pucer, ki si je prvi izvirno omislil Oljčno osmico, za katero je tudi že izdelal logotip, bo prva zadnji vikend v aprilu (od 27. do 29. aprila) v Padni, ko bodo tam potekali Dnevi oljčnega olja in blitve, ki jih pripravljajo s TZ Portorož. Osmica je posebna oblika prodaje vina, ki omogoča, da lahko vinogradnik osem dni v tednu na svoji kmetiji oziroma v svoji vinski kleti prodaja presežek vina preteklega leta brez davka, zraven pa tudi domačo hrano. Zdaj pa si je znan kulinarik, avtor več kuharskih knjig z recepti starih

istrskih jedi, borec za avtohtono istrsko kuhinjo in tudi borec proti vse pogostejše izprijenim receptom te kuhinje v kulinaričnih revijah ter rubrikah, omislil še Oljčno osmico. »Na Oljčni osmici bodo kmetje oziroma pridelovalci oljčnega olja lahko svoje olje točili in prodajali osem dni, prav tako kot vino na vinskih osmicah. Seveda bodo lahko obenem ponudili, poleg oljčnega olja, tudi domač kruh z olivami, vložene in nasoljene olive, pečen krompir in drugo, kar sodi zraven. Skratka, gre za pomoč oljkarjem, da bi prodali čim več domačega deviškega,

Otvoritve se je udeležil tudi župan Mestne občine Maribor Franc Kangler

V svojem nagovoru je poudaril, da so soline naše ogromno bogastvo, ki pri »svojem delu združujejo tradicionalne in inovativne metode. Tradicionalne metode pri pridelavi soli, za katero pravijo, da je morje, ki ni moglo nazaj na nebo, in inovativne metode pri promociji

in prodaji izdelkov – tako same soli kot izdelkov, ki vsebujejo bodisi sol bodisi druge pridelke s solin. Poleg visoko kvalitetnih proizvodov se uporabnikom približajo in prilagajajo tudi z raznovrstnostjo izdelkov, privlačno embalažo, izkustvom in zgodbo«.

hladno stiskanega, zdravilnega oljčnega olja. Kraj osmice bomo označevali s šopi oljčnih vej,« napoveduje Alberto Pucer, ki je tudi sicer vnet obujevalec istrske tradicije, še zlasti tiste, ki je povezana s starimi običaji in kulinariko. O tem, kako je prišel na idejo o Oljčni osmici, pa pravi: »Omislil sem si jo, ker je zadnja leta prodaja domačega pristnega oljčnega olja zaradi uvoza cenenega iz drugih držav upadla. Rekel sem si, zakaj ne bi kmetje, pridelovalci oljčnega olja, prav tako kot vino na vinskih osmicah, točili in prodajali osem dni tudi svoje olje.« Temu pa dodaja, da je že opazil, kako to njegovo idejo začenjajo posnemati tudi drugje v Istri. Alberto Pucer je že izdelal logotip prve Oljčne osmice, ki bo v Padni zadnji vikend v aprilu in jo bodo poleg stojnic z domačim oljčnim oljem ter jedi z bli-

tvo spremljali tudi številni drugi zanimivi dogodki. Ob tem Pucer spominja, da je pravica do osmice zelo stara, saj naj bi izvirala iz 16. stoletja oziroma iz časov nemškega cesarja Karla Velikega. Ta pravica se je ohranila še kasneje v času vladavine cesarice Marije Terezije oziroma njenega sina in naslednika, avstrijskega cesarja Jožefa II. (1741–1790). Leta 1784 je bil celo izdan dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval, da lahko osem dni točijo oziroma prodajajo višek vina brez davka. Klet ali bolje rečeno vinotoč je takrat dobil naziv osmice. Označevali so jo s fraško ali frasko, to je šop bršljana ali drugega zelenja, ki vabi in usmerja ljudi v osmico. Vino so obiskovalci kupovali za domov ali pa ga pili kar v vinotoču. Janez Mužič

Stefano Cosattini, član Italijanske zveze eze kuharjev (FIC), vas vabi na edinstveno kulinarično razvajanje zvajanje z vrhunskim vrhuns degustacijskim menijem. Cena menija je 45 € po osebi osebi. Informacije in rezervacije: 05 692 10 20 Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 9

aktualno

Študijski laboratorij

Plaža Turistica dobiva obliko in vsebino

Na Fakulteti za turistične študije – Turistica so študenti 3. letnika v okviru prvega plažnega laboratorija predstavili vizijo prostorske ureditve in vsebinske zasnove plaže Turistica, pod mentorstvom predavateljic dr. Aleksandre Brezovec in mag. Petre Zabukovec Baruca. Študenti so v skupinah, tudi ob pomoči zunanjih strokovnih mentorstev, pripravili zanimive komunikacijske rešitve za oživitev plaže. V središču pozornosti je bila delovna razstava prostorske ureditve plaže, pod mentorstvom krajinske arhitektke Romane Kačič, na kateri je bila predstavljena hortikulturna rešitev kopališkega območja in zasnova prostora z atraktivnimi kopališkimi elementi ter osrednjo informacijsko točko. Navdušile so tudi inovativne idejne predstavitve vsebinskih aktivnosti, od interpretacije kulturne dediščine, tematskih plažnih zgodb skozi štiri letne čase, pa do animacijskih prireditev, ki se bodo na plaži odvijale od aprila do decembra. Podlaga vsebinske zasnove temelji na predhodni raziskavi študentov

o tem, kakšna mora biti dobra študentska plaža. Vsekakor mora imeti estetsko vrednost, primerno opremo, info točko, gostinsko ponudbo in redno rekreacijsko ter zabavno animacijo za različne ciljne skupine. Plaža bo tudi v prihodnje ostala tesno povezana s prebivalci tega območja, zato bodo prireditve in dogodki temu prilagojeni. Posebno pozornost so študenti namenili vidiku informiranja in komuniciranja z lokalno skupnostjo, zato so k sodelovanju pritegnili tudi predsednika Krajevne skupnosti Portorož Slavka Ivančiča, ki je z naklonjenostjo podprl predstavljene rešitve in sklenil prireditev s poudarkom, da je za kakovost življenja v turističnem kraju ključen prenos znanja in inovativnih, svežih pristopov v turizmu tudi v lokalno okolje. Aleksandra Brezovec je poudarila, da je to le ena od predstavitev letošnjih laboratorijskih vaj o plaži in da bo naslednja na dan otvoritve plaže, ki jo študenti pripravljajo za velikonočni vikend. Turistica

Nadaljevanje uspešnega projekta

Dodelitev toplih obrokov

Občina Piran tudi v letu 2012 nadaljuje s projektom za dodelitev toplih obrokov občanom. Ko smo maja lansko leto pričeli z aktivnostmi, nas je pri tem spodbujala želja, da bi ljudem na čim bolj prijazen in dostopen način lahko ponudili materialno pomoč. Naš cilj je bil, da bi se hitro in učinkovito odzvali na tovrstne socialne stiske občanov. Pri našem delu smo aktivno sodelovali s socialno službo pristojnega Centra za socialno delo Piran, sodelavci območne organizacije Rdečega Križa v Piranu, predstavniki območne Karitas in Društva upokojencev Piran. V dogovoru z gostinskimi lokali, ki so še vedno naklonjeni naši ideji, smo junija 2011 ponudili prve tople obroke in do konca leta na ta način zagotovili pomoč preko 150 občanom. Tako smo premostili mnoge materialne stiske ljudi. S to zavestjo smo se na Občini Piran odločili za nadaljevanje projekta. Žal smo priča finančnim razmeram, ki v prihodnosti ne bodo naklonjene javnim izdatkom, zato smo bili primorani

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 10

nekoliko prilagoditi kriterije, ki so podlaga za pridobitev pravice do toplih obrokov. Da bi lahko v letošnjem letu ponudili tovrstno pomoč materialno najšibkejšim osebam, smo se odločili za kriterije, na podlagi katerih bodo prejemniki toplih obrokov delno tudi sami prispevali k plačilu toplih obrokov. Občani, ki se bodo odločili za oddajo vloge in bodo izpolnjevali pogoje za dodelitev toplih obrokov, bodo glede na dane kriterije praviloma prispevali 30 odstotkov (to je 1,00 €) ali 50 odstotkov (to je 1,50 €) vrednosti toplega obroka. Zainteresirane občane vabimo, da se za podrobnejše informacije v zvezi s postopkom za uveljavitev pravice do toplih obrokov obrnejo na pristojno službo Urada za družbene dejavnosti Občine Piran. Vsi dokumenti in obrazci z navodili za oddajo vloge so občankam in občanom dosegljivi tudi na spletni strani Občine Piran, www.piran.si. Podžupanja Meira Hot, vodja projekta

iz knjige “brezčasje”

Igor Bizjan

Piranske vinjete XIII. Potujem, potujem s celine na obalo. Ko se v Ljubljani izpraznijo konture smisla in se naveličam življenja v umu, odhitim v Piran, kjer je ob lepem vremenu sprehajanje in klepetanje del vsakdanjega rituala. Na začetku, ko sem kupil sobico, ožarjen od študija duhovnih veščin, so me ljudje navdajali z radostjo in upanjem, da bom v kamnitem mestecu dokončno našel mir in spokoj. Skupno delo, projekti so pokazali drugačno psihološko sliko. Odprt in radoveden sem bil vsem na voljo, kar se mi je kmalu maščevalo. Ljudje iz province so pokazali pravi, plenilski obraz. Za hrbtom so me ogovarjali in si prisvajali moje ideje in zamisli. Nekateri so za fasado vljudnosti in pomirjenosti, pokazali nagnjenost k nasilju in izsiljevanju brez milosti. Lepe slike, vaška idila se je razblinila. Zaprl sem se, pazim, s kom se družim in kaj rečem. Najraje klepetam s potepuhi, obstranci, ljudmi s hendikepom (človeška usoda), stigmo, brez sladkobnosti, napuha in laži odsevajo stanje sveta. Nisem bil vajen dvojnega življenja, da se eno govori v obraz, po ovinkih pa se nekoga skuša diskreditirati in zasmehovati. Kar je t.i. normalnim ljudem samoumevno in normalno, se meni studi in upira. Kakšno razočaranje, popolna diskrepanca med veličastno naravo, širjavo, morjem, odprtostjo in kulturo ljudi, ki ne izbirajo sredstev, da bi pridobili majhno in pritlehno korist. Prebivalci so večinoma ujeti v nevrotične odnose, prerekajo se in spet spajdašijo, pozabljajoč, kakšne svinjarije so si izrekli, odnosi se vrtijo v krogu ponudbe in potrebe, brez duhovne logike in olike. Besede se postavljajo, kakor komu paše, etika je pozabljeni občevalni kodeks. Mediteranska kultura bi zahtevala zrel profil ljudi, ki imajo jasno postavljene psihološke meje in

pozitivno samopodobo, bolj kot so občani odvisni od vsakdanjih odnosov, medsebojnega občevanja, bolj bi morali paziti na pravila spodobnosti in poštenosti. Lep, prijazen smehljaj in stisk roke ob srečanju sta premalo za znosno in kvalitetno preživetje. Seveda, lažje se pogleda v zrcalo, če so za bedno, neustvarjalno življenje, za številne zasvojenosti z drogo in alkoholom krivi bližnji, neosvetljeno, bolečinsko jedro se projicira na druge in je lažje, mar ne!! XIV. V mali obmorski vasici imamo frizerko, ki ima vedno napolnjeno čakalnico. Njeno igranje na strune moškega samoljubja je vrhunsko. Za vsakega najde lepo, tolažilno besedo, malo nas poboža in je življenje lepše. Debeluhu, ki komaj diha in je rdeč od zariplosti, navdušeno pripoveduje, kako je shujšal od zadnjič, golobučnemu nesrečniku zatrjuje, da so mu najverjetneje pognali lasje, da se pleša skoraj ne vidi, čeprav njegova gola glava sije kilometre daleč in je pravo pristajališče za male živali. Človeku, ki ima najgršo ženo daleč naokoli, zatrdi, da je njegova žena prava lepotica. Nabor njenih pohval in laskanj nima meja, mi pa se srečni drenjamo okoli nje, vsaj na trenutek pozabimo, kako nas partnerke kastrirajo in žalijo večkrat na dan, saj nikoli ne izpolnimo njihovih filmskih pričakovanj. Meni večkrat pohvali tekst, pesem, ki je sploh ni prebrala, s čim pa se mi je resnično prikupila, pa naj ostane skrivnost ... XV. Župnik v Piranu opravlja številne pomembne dolžnosti za skupno dobro krajanov. Nabira denar in sponzorje za vzdrževanje enajstih cerkva, ki venomer potrebujejo drobne posege in restavriranje, kar zahteva ogromna sredstva. Poleti v najlep-

šem kinu v Sloveniji, mogoče tudi na Balkanu, vrti številne kvalitetne filme iz zakladnice sedme umetnosti. Dobro je vraščen v okolje, rad poseda s krajani, še posebno z ženskami. Ko pade mrak, v veseli družbi popijejo kakšno pivo in takrat se piranske dekline prelevijo v razbrzdane hotnice, z bujnimi prsmi se dregajo obenj, da župnik nemočno zre mežikajoč v nebo, kjer od pamtiveka sije božja milost. Že večkrat sem opozoril razigrane dekline, naj ne preizkušajo vzdržnost dušnega pastirja in ga provocirajo brez moralnih zadržkov, saj jih bom zaprl v rdečo, erotično sobo, nastlano s spolnimi pripomočki in se ob pomoči viagre dneve in dneve sproščal nad njihovimi nabreklimi telesi, da bodo že videle hudiča igrati na violino. Ne vem, rahlo dvomim, ali moja terapevtska beseda sploh komu razsvetli oko, dvomim, ne nakupujem, torej sem! XVI. Lanski, soparni avgust je bil usoden za piranskega Jezusa, ki si je z dobro izbranimi citati iz svetega pisma prislužil marsikatero pivo. Ni imel sreče, da bi srečal Marijo Magdaleno, ki bi mu z brezpogojno ljubeznijo očistila notranje rane. Sredi noči je več ur na Tartinijevem trgu tulil »kurbe, kurbe, pridite ven, če si upate«. Teža svetništva je bila za človeka, ki nam je kazal pot v nebeške višave, prevelika. Nasilno so ga vklenili in ga odpeljali v psihia-

Solni cvet - Marec 2012 - stran 11

trično bolnišnico, kjer si bo ob skrbni negi, upamo, čim prej opomogel. XVII. F. je bil velik svobodnjak, imel je veliko žena in še več ljubic, malo je kmetoval na svoji zemlji, malo je trgoval. Oče mu je na smrtni postelji svetoval, naj ves prihranjeni denar zapravi za ženske, bo vsaj nekaj imel od življenja. Nekoč si je za stavo privoščil pet lahkih mladenk, jih zadenjsko postavil v vrsto in izmenično penetriral. Skozi njegove žuljaste roke je šlo na stotine žena in deklet. Ko je vse zapravil za prijateljice noči, si je, zvit kot je, uredil na socialne, občinske stroške bivanje v privatnem domu za ostarele. Imel je strogo dieto, zaradi sladkorne bolezni so mu odrezali vse prste na nogi. Mlade medicinske sestre so ga razočarale, niso hotele prijemati nabreklega spolovila. Začel je odklanjati dietno hrano brez okusa in vsakdanji zdravniški pregled. Odločil se je, da bo umrl kot svoboden človek. Na koščku zemlje si je postavil šotor, na majhnem gorilniku peče jajca na oko, je čips in ostalo nezdravo hrano. Udobje je zamenjal za svobodo, zadovoljen je in pomirjen sam s sabo, ob nevihtah posluša najlepšo glasbo, škrebljanje dežnih kapelj, šumenje morja, vetra. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno mnenja uredništva.

krajevna skupnost

druĹĄtva

Podarim - odstopim

Humanitarna akcija zbiranja in delitve oblaÄ?il, obutve in posteljnine KS Piran, RdeÄ?i kriĹž Piran in Ĺ ola zdravja iz Pirana, ki organiziramo humanitarno akcijo zbiranja in delitve oblaÄ?il, obutve in posteljnine PODARIM â&#x20AC;&#x201C; ODSTOPIM, sporoÄ?amo, da bo prostor v Apollonijevi hiĹĄi na Ĺ˝upanÄ?iÄ?evi odslej odprt ob sredah popoldne med 15. in 17. uro. Ä&#x152;e v tem Ä?asu ne utegnete priti do nas, se po predhodnem klicu lahko dogovorimo tudi za drug termin! PokliÄ?ite tudi, Ä?e Ĺželite odstopiti gospodinjske aparate, radiatorje, pohiĹĄtvo in podobno, da vaĹĄa obvestila ob-

javimo na oglasni tabli RK Piran na Ĺ˝upanÄ?iÄ?evi ulici 14. Za informacije smo na voljo na gsm 031 569 465 (Ema) in 040 573 355 (Zora). Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste v tej ledeni zimi prispevali prepotrebna oblaÄ?ila in ostalo vsem naĹĄim obÄ?ankam in obÄ?anom ter posameznikom iz ostalih primorskih obÄ?in. NaĹĄi Emi PerkoviÄ? iz Ĺ ole zdravja Piran iskrena hvala za prostovoljno delo in angaĹžiranost! Zora MuĹžiniÄ&#x2021;, KS Piran

Zbiranje namenske donacije

Ĺ kver bo tu, na SeÄ?i, ostal! Ostal bo, ker je naĹĄ, ker je tako zgodovinsko kot vsebinsko izjemno pomemben, ker je eden najbolj razpoznavnih objektov naĹĄe obmorske identitete in prvovrsten primer ohranjene ladjarsko-tehniÄ?ne in kulturne dediĹĄÄ?ine. Ostal bo, ker ga imamo radi, ker je dragocenejĹĄi od nedomiĹĄljenih objektov in marin ter podobnih betonskih objektov, s kakrĹĄnimi nekateri Ĺželijo preplastiti celotno podroÄ?je SeÄ?e. Ostal bo, ker si v SeÄ?i Ĺželimo kakovostnega, trajnostnega in kulturnega turizma. Z vaĹĄo pomoÄ?jo, ob pridnih rokah vseh, ki delajo v druĹĄtvu Bracera, ki skrbijo za ĹĄkver in

plovila, in vseh, ki nam vedno radi priskoÄ?ite na pomoÄ?, bomo tudi to tragedijo preĹživeli. V ta namen bo KS Piran zbirala namenske donacije na raÄ?unu:

nevladne organizacije iz obÄ?ine Piran so vabljene, da se pridruĹžijo mreĹži. PodrobnejĹĄe informacije o njenem delovanju so zapisane v poslovniku mreĹže, ki je dosegljiv na spletni strani www.sticisce.si, kjer je na voljo

tudi pristopna izjava. Za veÄ? informacij lahko zainteresirani pokliÄ?ejo v projektno pisarno: 0590 47 121 ali piĹĄejo na info@sredisce-rotunda.si.

SI56 01290- 6450836334, BIC koda Banke Slovenije: BSLJSI2X, s pripisom Ë?ZA Ĺ KVER BRACERAË? na katerega lahko nakaĹžete svojo donacijo in nam tako pomagate pri sanaciji nastale ĹĄkode, nakupu materiala in orodja. DruĹĄtvo Bracera, KS Piran, KS PortoroĹž in KS Lucija

Vabilo nevladnim organizacijam iz obÄ?ine Piran

Sodelujte pri razvoju regije StiÄ?iĹĄÄ?e NVO Obalno-kraĹĄke regije vabi nevladne organizacije iz obÄ?ine Piran k naknadnemu podpisu sporazuma med ObÄ?ino Piran in nevladnimi organizacijami v obÄ?ini, ki so ga od septembra 2011 Ĺže podpisali: Ĺžupan Peter Bossman, dvanajst predstavnikov piranskih druĹĄtev in vodja projekta StiÄ?iĹĄÄ?e NVO Obalno-kraĹĄke regije, mag. Bojan Mevlja. Sporazum se nahaja na sedeĹžu druĹĄtva Anbot. Vse nevladne organizacije vabljene, da se oglasijo na Ĺ˝u-

panÄ?iÄ?evi 3 v Piranu in ga podpiĹĄejo. Februarja 2012 je bila ustanovljena tudi MreĹža NVO Obalno-kraĹĄke regije. Nastala je z namenom uresniÄ?evanja nove zakonodaje o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predvideva sodelovanje nevladnih organizacij v svetu regije, kjer bodo poleg Ĺžupanov in gospodarstvenikov imeli svoj glas tudi nevladniki (predvidoma ĹĄtiri osebe). S to moĹžnostjo postaja nevladni sektor enakovreden partner pri razvoju regije. Vse

StiÄ?iĹĄÄ?e NVO

*UDGEHQD PHKDQL]DFLMD ĂŁSHGLFLMD G R R /LPLQMDQVND FHVWD /XFLMD 3RUWRURĂĽ WHO Â&#x2021; JVP Â&#x2021; H PDLO FRPSDQ\#VLRO QHW OXOLFGRR#VLRO QHW ObÄ?ina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 12

društva

Foto klub Portorož

Fotografi piranskega studia V teh dneh je najbrž marsikdo, ki se je mukoma prebijal po piranskih ulicah in se boril z neusmiljeno burjo, pomislil, da so mesto dobesedno izpraznili. Ulice so bile namreč še bolj prazne kakor navadno ob tem letnem času, le tu pa tam je mimo švignil kak sotrpin v nerazpoznavni eskimski opravi. Kljub temu pa so se na družabnih omrežjih pojavljale fotografije, na katerih so se bohotili orjaški valovi, razburkano morje, plešoče barke in opuščene ulice. Da je Piran edinstven, se sliši skoraj na vsakem koraku. Nekateri pravijo tudi, da je mesto ekstremov. Slednje bi vsekakor lahko rekli ob dneh, ko že nekaj sončnih žarkov vanj privabi gručo obiskovalcev, ki zasedejo sleherni prosti kotiček še dan prej osamljenega mesteca. Če bi med njimi izločili tiste, ki nanj veselo »merijo« s svojimi fotoaparati in skušajo ujeti vse, kar se v objektiv ujeti da, bi jih na drugi strani ostalo bolj malo. Ko namreč na katerem koli spletnem mestu s fotografijami v iskalnik vtipkamo »Piran«, je rezultat skoraj vedno presenetljiv. Fotografije Pirana množično potujejo po vsem svetu, saj ga obiskovalci z najrazličnejših koncev in krajev radi ovekovečijo in ponesejo s seboj. Veliko teh fotografij pa ostane tudi doma. »Lovci na trenutke« namreč niso le turisti, temveč tudi naši someščani. S svojimi fotografijami nas opo-

minjajo na vso lepoto, ki nas obdaja. V naši občini imamo kar nekaj fotografov, ki zelo pogosto uporabljajo »piranski studio«, saj vedo, da v njem vedno nastanejo dobre fotografije. Množični obisk našega naravnega fotografskega ateljeja s strani domačih »enookih občudovalcev« je natanko petnajst let nazaj botroval ustanovitvi Foto kluba Portorož, katerega poslantvo je združevati ljubitelje fotografije celotne obalne regije. Danes klub šteje 30 članov, skozi vsa leta delovanja pa je bilo vanj vključenih preko 150 članov. Večina se jih s fotografijo ukvarja ljubiteljsko, nekaj pa je tudi takih, ki so s to dejavnostjo povezani tudi profesionalno, čeprav to ni njihov primarni poklic. Vsako drugo leto organizirajo fotografski ex-tempore, na katerem vedno nastane množica čudovitih fotografij naše Istre, ter mednarodni fotografski natečaj, sicer pa so osnovne aktivnosti kluba redna srečanja v prostorih Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, na katerih lahko člani predstavijo svoja dela in skupaj ocenjujejo uspešnost posnetkov oziroma poiščejo rešitev za boljšo tehnično ali izpovedno izvedbo. Občasno so na sporedu tudi projekcije – potopisna predavanja, predstavitve rezultatov različnih delavnic itd. Klub deluje tudi izobraževalno, saj organizira začetne

(foto: Foto klub Portorož)

tečaje fotografije in interna izobraževanja o posebnih fotografskih tehnikah ter delavnice v studiu in na terenu, izpostaviti pa velja, da ima dobro opremljen fotografski studio, ki ga lahko uporabljajo usposobljeni člani društva. No, vrat ne zaprejo nikomur, ki ima veselje do fotografije in druženja s somišljeniki. Ob koncu leta je klub organiziral razstavo Venemkosu, ki je bila najprej na ogled v Apollonijevi palači v Piranu, nato pa so jo preselili v koprski Planet Tuš. Odziv je bil dober, na kar so zelo ponosni, saj so v projekt vložili veliko truda in finančnih sredstev. O inovativnem pristopu priča tako sam naslov razstave, zapisan brez presledkov, kot tudi 28 metrov dolg trak iz plastike, na katerem je, prav tako brez presledkov, nanizanih 43 fotografj 22-ih članov. Z obojim so želeli simbolno prikazati povezanost med člani in trdno vez s fotografijo, ki jih druži. Ker je petnajst let kar dolgo obdobje, želijo obletnico obeležiti z odmevno razstavo, ki

jo bodo pripravili ob koncu leta, do takrat pa bodo še naprej pridno opravljali reportaže dogodkov v občini Piran, organizirali delavnice (ena bo tudi osvežitev fotografiranja s klasičnimi filmi oziroma diapozitivi), že marca pa nameravajo organizirati začetni tečaj fotografije. Jadran Rusjan, predsednik kluba, je zagotovil, da se ne dajo, čeprav živimo v času, ko si je težko vzeti čas za stvari, ki nas veselijo in zapolnjujejo. Finančnih sredstev prav tako primanjkuje, še najbolj pa bi bili veseli ustreznejših prostorov, v katerih bi nemoteno izvajali aktivnosti kluba. Držimo pesti, da jim bo uspelo! V klubu se seveda ne bodo branili novih fotografskih nadebudnežev, zato vabijo vse, da se jim pridružijo. Za kakršne koli informacije so dosegljivi na telefonu: 041/746-882 (Jadran) in 041/326-661 (Urška) ali na elektronski pošti: fotoklub.portoroz@gmail.com. Nataša Cvišič

Nudimo vam hitro in cenovno ugodno storitev digitalnega tiska:

Matris Design Obala 116 6320 Portorož Slovenĳa gsm: 051 393 770 mail: info@matrisdesign.com web: www.matrisdesign.com

katalogov, knjig, brošur jedilnih listov, cenikov vizitk zgibank letakov vabil, čestitk, voščilnic vstopnic, ... Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 13

društva

Ljubitelji psov

Kinološko društvo Portorož se predstavi Verjetno marsikdo v naši občini ne ve, da imamo v Portorožu aktivno kinološko društvo, zato naj navedem nekaj naših aktivnosti, da se vam predstavimo. Imamo dva poligona, in sicer enega v Luciji nasproti športnega igrišča ter enega na Lucanu. Na obeh vsako leto organiziramo pomladanski ter jesenski rok »male šole« poslušnosti za pse ter njihove vodnike, ki potekata dvakrat tedensko, trajata pa približno tri mesece. V Luciji smo poligon ogradili in uredili »igrišče« za pse. Igrišče je odprto od 6. do 22. ure, razen v času, ko kinološko društvo izvaja svoje aktivnosti. Uporaba igrišča je na lastno odgovornost ter izključno namenjena psom ob spremstvu lastnika oziroma vodnika in je zaenkrat brezplačna. Obvezno pa je potrebno počistiti pasje iztrebke in druge odpadke. Na Lucanu poteka tudi vadba Agilitija. Brezplačno omogočamo šolanje psov iz zavetišča ter pomagamo pri njihovi socializaciji. V obdobju šolanja

se zainteresiranim podaja tudi teoretično in praktično znanje za pripravo na izpita A (izpit za psa spremljevalca) in B-BH (izpit za psa spremljevalca, s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in strokovnim izpitom za vodnika), predpisana s strani države. Če je zanimanja dovolj, oba izpita tudi organiziramo na našem poligonu. Za nas zelo pomembna pa je organizacija in izvedba mednarodne tekme v Agilitiju. Tekma je vsako leto na sporedu drugo soboto v juliju. Do letos smo tekmo organizirali pri tenis igriščih kot nočno tekmo (edino v Sloveniji). Odziv je vedno zelo velik, saj poleg naših tekmovalcev prihajajo tudi tekmovalci iz vseh bližnjih, pa tudi bolj oddaljenih držav ( Italija, Hrvaška, Srbija, Madžarska ...) Vedno smo privabili tudi veliko število gledalcev. Letos je bila tekma organizirana na otoku v marini. Odziv tekmovalcev je bil zelo dober. K.B.

CSD Piran

Praznično obdarovanje ponovno uspelo Prednovoletni čas je obdobje praznovanja, pričakovanja novega in obdarovanj, zato se na Centru za socialno delo Piran tradicionalno trudimo vsaj del prazničnega vzdušja prenesti svojim uporabnikom, predvsem socialno ogroženim članom družbe. V letu 2011 so nam namen pomagali uresničiti Občina Piran, Gimnazija Piran in Hotel Kempinski Palace Portorož. Občina Piran nam je namenila sredstva za novoletno obdaritev in praznovanje otrok in mladostnikov ter odraslih občanov, ki so vključeni v različne programe in storitve našega centra za socialno delo. Sredstva so bila tako namenjena našim otrokom, ki se nahajajo v rejniških družinah, vzgojno izobraževalnih zavodih, pod skrbništvom ali so vključeni v storitev pomoči družini na domu, in odraslim osebam, vključenih v storitev pomoči družini na domu ter v Dnevni center »Školjka«. S prejetimi občinskimi sredstvi smo lahko obdarili tudi naše piran-

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 14

ske brezdomce, ki praznično vzdušje najverjetneje najmanj občutijo. Pomembno vlogo pri obdarovanju naših otrok je imel tudi Hotel Kempinski Palace Portorož, ki je v svojih prostorih organiziral praznovanje in obdarovanje otrok z Dedkom Mrazom, Gimnazija Piran pa je tudi v letu 2011 organizirala akcijo »Obdarimo piranske družine«. Dijaki Gimnazije Piran so v decembru zbirali novoletna darila za štiri socialno šibkejše družine, za katere smo se skupaj dogovorili. Akcija se je zaključila s kulturnim programom, ki je potekal na gimnaziji, kjer so dijaki izročili zbrana darila predstavnicam Centra za socialno delo Piran. Vsem donatorjem se iskreno in iz srca zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje, saj smo preko njih lahko prenesli praznično vzdušje tudi tistim, ki so bili v tem, najlepšem obdobju leta, morebiti prikrajšani! Klara Kokalj, CSD PIRAN

društva

Ženski pevski zbor Društva invalidov Piran

Naj se sliši naša pesem Vsakršno potovanje se začne z enim samim korakom. Vsakršno dejanje se začne z neko idejo. Vsakršna ideja se uresniči z eno samo željo.

Tako nekako se je »rodil » ženski pevski zbor Društva invalidov Piran. Zamisel in dolgoletna želja sta se tako uresničili sami predsednici društva, katerega cilj je nenehno izboljševati posebne socialne programe in raznolikost dejavnosti za večjo

povezanost članstva in za večjo prepoznavnost v širši družbi. A nič ne deluje samo od sebe! Potrebno je bilo precej truda do prvega nastopa pred številnim občinstvom. »Želim, da bi naš pevski zbor uspešno uresničeval svoje načrte, se glasbeno bo-

Kulturno društvo BARABAN

Društvo iz Lucije obuja običaje Društvo BARABAN je bilo ustanovljeno pred približno petimi leti, in sicer z namenom obujanja običajev v slovenski Istri, s poudarkom na pustovanju. Pravi začetek društva se je zgodil lani, ko smo ga v začetku leta 2011 registrirali, v tem letu pa smo izvedli kar nekaj odmevnih prireditev. Organizirali smo Pustovanje 2011 in pokop

pusta, ki je tako po dolgem času spet potekal v Luciji. Izpeljali smo tudi martinovanje po starem običaju, katerega posebnost je bil sprevod z volovi po Luciji, kar se je prav tako zgodilo prvič po dolgih letih. Temu je sledil še krst mladega vina z degustacijo vin ter domačimi jedmi, ki jih je pripravil lokalni gostilničar iz gostilne

gatil, dograjeval in ohranjeval narodovo značilnost,« so bile spodbudne besede predsednice, gospe Hilde Vuga ob prvem nastopu zbora v Avditoriju Portorož ob 25. letnici društva. Po tem vznemirljivem prvem nastopu pevk se je že močno čutilo, da se bo zborček oblikoval v uglašeno skupino. Volje in veselja za tedenske vaje je dovolj, spodbud pevovodkinje ge. Mirjane Bonin tudi. Prvi zahtevnejši nastop so pevke izvedle že istega leta (2009) v Mozirju na 11. reviji pevskih zborov društev delovnih invalidov Slovenije. Bučen aplavz med poslušalci je okrepil zaupanje v uspešno delovanje in potrdil, da je zbor na pravi poti. Letos poteka že četrto leto rednih vaj in pogostih nastopov. Pevke so občudujoče vztrajne, saj morajo obvladovati marsikatero zdravstveno težavo. Kakor koli jih je življenje preizkusilo, ne obupajo, pač pa svojo pozitivno energijo vlagajo v delo zbora in vsak nastop jim utrjuje samoza-

vest. In čeprav so pevke zrelih let, pojejo mladostno, doživeto in radoživo in z občutkom notranjega zadovoljstva. Za vsako članico zbora je namreč sleherni nastop posebno doživetje , saj omogoča tudi prijetno druženje, skupne napore in odpovedovanja, a tudi veliko veselja. Z izjemnim žarom, ki podkrepi že pojemajočo energijo, čutijo vsak nastop ob pozornih poslušalcih kot poseben praznik. Z nastopi prispevajo k popestritvi kulturnega dogajanja v domačem okolju in drugod po domovini. Pravi izbor pesmi, med katerimi so prav posebno ljubke preproste ljudske, že skoraj pozabljene pesmi, je prispevala pevovodkinja, ga. Mirjana Bonin, glasbena pedagoginja z bogatimi izkušnjami, ki dobro ve, da uspehi ne pridejo čez noč in pot do njih ni enostavna. Pevke - invalidke - le veselo naprej in hvala vam!

Bistro Lucija. Sodelovali smo pri krajevnem prazniku sv. Lucije, kjer smo vsem udeležencem ponudili topli napitek v gostilni Bistro Lucija (kuhano vino ter vroč čaj), obenem pa smo jim ponudili še domače pecivo - miške z bučami. Ob božičnem praznovanju smo simbolično sodelovali z župnikom Janezom in pripravili zanimivo polnočno srečanje v športni dvorani Lucija, kjer smo občanom spet ponudili miške iz buč, ter s folklornimi dejavnostmi popestrili dogodek (obisk bo-

žička in sodelovanje pri živih jaslicah). Letos smo ponovno pripravili veliko pustovanje v Luciji, imamo pa že velike načrte za naprej. Po pustu bomo sodelovali pri solinarskem prazniku, obuditi želimo kresovanje za praznik sv. Ivana ter tradicionalno nadaljevati z martinovanjem (sprevod z volovi po Luciji ter krst vina). Sodelovali bomo tudi pri prazniku sv. Lucije ter pri drugih decembrskih prireditvah.

J.S.

KD Baraban

İMWXMPRM WIVZMW

Biljana Pajić s.p., Ulica Svobode 99, 6330 Piran

Tel.: 040 435 260

ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE 24 UR NA DAN Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 15

društva

Združenje, ki povezuje in spodbuja

Društvo meščanov mesta Piran vse bolj opozarja nase

Javorka Križman. »Ne smemo samo jamrati in priznati je treba, da je vsaka občinska oblast vendarle naredila kaj za Piran.«

Društvo meščanov mesta Piran - Associazione cittadini della citta di Pirano, ki je bilo ustanovljeno marca lani, je v slabem letu s svojimi aktivnostmi že kar nekajkrat opozorilo nase in na svoje plemenite cilje. Na najrazličnejše načine si namreč prizadeva animirati Pirančane za njihov aktivnejši prispevek k hitrejšemu in ustreznejšemu razvoju mesta ter prijetnejšemu življenju v njem. Ob zaključku prvega leta njihovega delovanja so se konec minulega tedna njegovi člani ponovno srečali in medse povabili tudi svoje simpatizerje. Ob istrskih dobrotah so seveda pogledali svoje dosedanje delo in se ozrli naprej. »Ocenjujemo, da so naše usmeritve za delo vnaprej dobro postavljene, tako da bomo delovali v smeri čim boljšega izkoriščanja potenciala Pirana. V vrstah našega članstva imamo kar precej intelektualcev in drugih, ki so dobro vpeti v to okolje, kar je naša prednost. Prihodnje leto se bomo začeli javljati na razpise za sredstva, tako da bo naših

konkretnih aktivnosti še več. Sicer pa smo uspeli vzpostaviti strpen dialog med meščani. Zavedamo se namreč potrebe po enotnosti in uveljavljanju strpnosti v našem okolju. Smo društvo, ki povezuje. Če bomo Pirančani složni kot someščani, bomo lahko uvedli spremembe, ki so v mestu nujne,« je povedal predsednik društva Marjan Maslo. Društvo že ima sekcijo turističnih vodnikov, ustanavljata se še gostinsko-turistična sekcija in sekcija vikendašev oziroma lastnikov počitniških stanovanj, precej pa so naredili tudi s svojimi prizadevanji pri varovanju kulturne dediščine. Ob tem naj spomnimo, da je želja društva, da aktivira meščane za projekte, ki jih ne morejo uresničiti drugje, predvsem pa si prizadeva, da se imajo v mestu Piran lepo vsi, ki delijo njegovo usodo. Trenutno pa opozarjajo na nedopustno zaprt Židovski kare, protestirajo proti nedostojno postavljenemu krožišču, ki zakriva kamnita nosilca za zastave na Tartinijevem trgu, nezadovoljni so zaradi zaprtega dostopa do cerkve cv. Jurija po stranski poti iz Trubarjeve ulice, kjer se je že daleč nazaj podrla škarpa, ki se je ne popravlja, zavzemajo se, da se rondela oziroma stolp na punti odpre za obiskovalce … Od pomembnejših projektov v teh dneh omenimo začetek kampanje za zbiranje sponzorskih sredstev za obnovo spoštljivo starega in relikvij polnega relikvarija iz cerkve sv. Jurija ter ikone sv. Marije iz cerkve Marije Snežne iz 13. stoletja. Gre za veliki dragocenosti Pirana, ki pa bosta brez finančne pomoči za obnovo še naprej ostali javnosti skriti in neznani, skupaj z legendami, ki ju spremljajo. Že pred časom so povabili k

sodelovanju v društvu tudi Območno obrtno-podjetniško zbornico Piran, ki je v društvo delegirala uspešno in med Pirančani in obiskovalci mesta priljubljeno piransko podjetnico Javorko Križman, ki je o svoji novi vlogi povedala: »Ko sem pred desetletji prišla v Piran, je bil kot veliko mesto. Trgovine so nudile vse; od šivanke do plašča, nato pa se je vse bolj širila Lucija, s prometom so postajale vse večje težave in trgovine so se vse bolj selile v Lucijo ter Portorož. Portorož ima moderni in mondeni turizem in ponosni smo lahko, da imamo sedaj spet prestižni hotel Kempinski Palace. Gostom lahko ponudimo od visokega luksuza do hostlov za mlade in plitvejši žep.

Vesela sem, da se turizem razvija v obe smeri. Kmalu bomo imeli poleg Tartinijevega trga prenovljen mandrač, obnovljena bo galerija in ko tako prenavljamo staro mestno jedro, mu podaljšujemo življenje. Obisk raste in poleti je spet vse bolj živahno. Ne smemo samo jamrati in priznati je treba, da je vsaka občinska oblast vendarle naredila kaj za Piran.« Temu pa dodaja: »V Piranu imamo zelo veliko aktivnosti in dogodkov. Če nekdo želi ustvarjati, razvijati svoj talent ter delati in to ne glede na starost ter izobrazbo in še kaj, ima za to v tem mestu veliko možnosti. Treba jih je le izkoristiti in tega se vse premalo zavedamo«. Janez Mužič

Ustvarjalne delavnice

Ob rojstnem dnevu pesnika Otona Župančiča Že peto leto zapored smo ob rojstnem dnevu pesnika Otona Župančiča povabili Cicibane v ustvarjalne delavnice. Člani društva Anbot pripravimo ves potreben material in v vlogi »pomočnikov« poskrbimo, da vsi Cicibani, zadovoljni s svojim izdelkom (letos zvonček), ob zaključku popijejo skodelico najslajšega čaja pri čebelici Maji. Ob igri in delu prebiramo poezijo in medgenera-

Solni cvet - Marec 2012 - stran 16

cijskega druženja se vsi veselimo. Vsako leto nas nagovorijo drugi Župančičevi verzi, letos so bili zvončki, preteklo leto konjički, zibke ob Uspavanki, pa metlice Lenke, ki se šeta in seveda mehurčki. Tako dobi Župančičeva ulica enkrat letno prav posebno podobo, po izposojo poezije pa kar čez ulico v Mestno knjižnico v Piranu. Društvo Anbot

društva

Socialna vključenost

Odpadki kot umetniški in ustvarjalni izziv

Odpadne tkanine, papir, les, kovine, steklo in podobni materiali, ki se vsak dan kopičijo v našem življenjskem prostoru kot odvečna in neprijetna nadloga, znamo v Centru za starejše občane Lucija s pridom izkoristiti. Odpadkom, ki svojo življenjsko pot po navadi končajo na komunalni deponiji, v Centru za starejše občane Lucija vdah-

nemo novo življenje. Pod spretnimi prsti naših stanovalcev in pod vodstvom delovne terapevtke Tadeje Rebula Šorgo ter delovne inštruktorice Vendi Rupnik, nastajajo številni okrasni in uporabni predmeti, ki so v ponos vsem, ki jih sooblikujejo. V okviru dnevnih aktivnosti, ki jih organiziramo v centru, potekajo številne ustvarjalne delavnice, ki so tematsko obarvane

glede na praznični čas ali pa sledijo kakšnim drugim tematskim izhodiščem. Izdelujemo okrasne mozaike iz odpadnih keramičnih ploščic, svečnike iz odpadnih, nepovratnih steklenic in adventne venčke, prav tako iz odpadnega stekla ter drugih odpadnih materialov (karton, les), v kombinaciji z naravnimi materiali, kot so storži, vejice in podobno. Poudariti bi želeli, da so naši izdelki narejeni iz odpadkov, ki so spremenjeni in oplemeniteni z akrilnimi barvami, lepilom ter drugimi vezivnimi sredstvi. Domišljiji torej puščamo prosto pot in ustvarjalnosti dajemo nov zagon. Pri oblikovanju različnih materialov se pogosto poslužujemo tudi slanega testa, ki ga oblikovanega posušimo in pobarvamo. Vključenost naših uporabnikov v omenjene aktivnosti je izjemno pomembna. Aktivno preživljanje prostega časa stanovalcu pomaga ohranjati samostojnost, preprečuje osamljenost ter krepi psihofizično kondicijo. Zadovoljni in dejavni stanovalci so samostojnejši in potrebujejo manj pomoči,

s tem pa se podaljša tudi njihov čas aktivnega življenja. Vsak posameznik v okviru svojih psihofizičnih sposobnosti prispeva, kar največ lahko. Nekateri gredo do lucijskega avtokampa in tam naberejo storže ter tako združijo prijetno s koristnim. Drugi naberejo naplavljen les, ki ga uporabimo za kreacijo raznih šopkov ali ikeban. Vse te materiale zberemo v prostorih delovne terapije, kjer jih s spretnostjo, iznajdljivostjo ter malo umetniške žilice spremenimo do končnega izdelka. Sleherni izdelek je plod znanja, iznajdljivosti in umetniškega navdiha naših stanovalcev. Končni izdelki vedno znova presenetijo celo ustvarjalce same, saj v njih ni prepoznati odpadnih materialov, temveč so izdelki prave male mojstrovine, na katere smo vsi upravičeno ponosni. Vsi naši »inovativni« izdelki so na ogled v razstavnem prostoru v pritličju našega centra. Prisrčno vabljeni. Vendi Rupnik, CSO Lucija

Društvo upokojencev Piran

Intervencije

Vsakoletno srečanje s starejšimi člani in članicami društva

Naporen teden za piranske gasilce

Društvo upokojencev Piran, pod vodstvom neumorne predsednice Mojce, podpredsednice Albe in prizadevne tajnice Vojke ter ob pomoči prostovoljk, je pred iztekom leta 2011 organiziralo v restavraciji Mercator na Belem križu vsakoletno srečanje s starejšimi člani in članicami društva . Tudi tega srečanja se je udeležilo 13 starostnikov, ki so dopolnili 80 in več let: 90-letni Kandus Rozi in Puntar Davorina, 85-letni Baruca Ana, Poropat Guerino, Rogelja Marija, Vlahovič Ivan in 80-letni Firm Mirko, Fischer Milena, Franza Sonja, Jovanovič Ivanka, Ora-

žem Anita in Senič Irena ter najstarejša med njimi, 92-letna Ovnik Ljudmila. V družbi starostnikov so pokramljali in obudili spomine na mlada leta vsi člani in članice upravnega odbora DU Piran, komisij društva in najbolj aktivni člani ter podžupanja Občine Piran, gospa Meira Hot s svojimi spremljevalkami. Dobre volje in petja ni zmanjkalo. Starostniki so prejeli tudi šopek rož, v želji, da se srečujejo še mnoga, mnoga leta. Zdravko Taškar, DU Piran

Za nami je naporen teden v februarju, saj smo piranski gasilci v prvi polovici februarja pogasili kar nekaj požarov, in sicer tri požare na objektu ter štirinajst v naravi, od katerih so bili štirje zahtevnejši. Poleg gašenja smo opravili še: 1 x črpanje vode, 7 x zapiranje vode oziroma ventilov ter 15 intervencij zaradi burje (porušeni dimniki, odkrite strehe, viseča polkna ...). Na intervencijah je skupaj sodelovalo 226 gasilcev, opravili pa smo 340 ur prostovoljnega dela. Ena večjih intervencij v tem obdobju je bila 4. februarja, ko je gorela stara ladjedelnica oziroma škver v Seči. Kot poveljnik Prostovoljnega

Solni cvet - Marec 2012 - stran 17

gasilskega društva Piran bi se rad zahvalil vsem sodelujočim - celotni ekipi PGD Piran, PGD Sečovlje in Gasilski brigadi Koper, pa tudi ženski desetini PGD Piran, saj so se naše gasilke na omenjenih intervencijah pozitivno izkazale in žrtvovale. PGD Piran

vzgoja in izobraževanje

Najmlajši iz vrtca Morje Lucija

Za živali v zavetišču Nekaj mesecev je že minilo, odkar smo slavnostno dvignili zeleno zastavo in se uradno vključili v mednarodni projekt EKO ŠOLA, ki poteka v petdesetih državah sveta, v Sloveniji pa je vanj vključenih kar sto tisoč otrok. V dveh letih smo naredili veliko drobnih, a pomembnih korakov. Kar smo se naučili in kar delamo, dobro delamo še naprej. Vzgajamo za okoljsko odgovornost, zdrav način življenja, učinkovito

rabo naravnih virov (voda, odpadki, energija). Poleg akcije zbiranja papirja, plastičnih zamaškov in kartuš smo izpeljali akcijo za Obalno zavetišče za zavržene pse in mačke. Pasjim in mačjim varovancem v zavetišču smo pomagali tako, da smo prispevali hrano, opremo zanje, odeje, rjuhe, brisače ... Zbrane stvari smo odpeljali v Obalno zavetišče v Sv. Anton. Otroci in starši so bili zelo radodarni in zbrali

Mladi kreativci Gimnazije Piran

Podjetniški krožek piranskih dijakov V času srednješolskega izobraževanja si večina dijakov začrta svojo bodočo ustvarjalno pot. Le-ta lahko predstavlja nadaljnje višješolsko ali univerzitetno izobraževanje, iskanje zaposlitve, poklicno usmeritev, v nekaterih primerih celo razvoj lastne dejavnosti. Da bi dijake pri tovrstnih kora-

kih dodatno seznanili, usmerili in jim predstavili tudi druge priložnosti za razvoj njihove kariere, je Gimnazija Piran v sodelovanju s Centrom za pospeševanje podjetništva Piran in podjetjem Pikanta v šolskem letu 2011/2012 prvič organizirala Podjetniški krožek mladih kreativcev Gimnazije Piran.

smo res veliko hrane in oddej. V teh mrzlih dneh bodo prišli zelo prav! Tudi mali ljudje lahko naredimo velik korak za lepši pasji vsakdan. Ob tem pa moramo

poudariti, da je vzgoja o odnosu človeka do vseh živih bitij najučinkovitejša prav pri najmlajših. Pom. ravnateljice, Leonora Drgan

Vodilna strateška usmeritev uvajanja podjetništva v redni srednješolski sistem je vsekakor ustvarjanje podjetniške kulture in kreativnega razmišljanja dijakov. Izvedba podjetniškega krožka je predvsem praktično usmerjena. Z aktivno udeležbo v skupinskem delu se dijake spodbuja k ustvarjalnemu mišljenju ter pridobivanju podjetniških veščin in kompetenc. Izdelava konkretnega poslovnega načrta pa hkrati omogoča spoznavanje tehnike iskanja in izbora podjetniških idej z visokim potencialom. Procesi ustanavljanja, razvoja in delovanja podjetij so dijakom prikazani na primerih dobrih praks mikro in malih ter srednje velikih podjetij primorske regije, kar lahko dodatno spodbudi k nastanku mladih, inovativnih podjetnikov med njimi. Člani krožka so seznanjeni tudi z osnovnimi teoretičnimi spoznanji s področja podjetništva, ki odražajo ključni

pomen za razumevanje gospodarskega poslovanja. Aktivnosti so usmerjene tudi k vključitvi v nagradni natečaj »Podjetna Primorska«, ki ga v okviru svojega rednega delovanja izvaja UIP, Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske. »Ustvarjanje podjetniške kulture, kreativnega razmišljanja in projektnega pristopa k delu med mladimi so pomembni dejavniki, ki učinkovito prispevajo k izoblikovanju tako osebnega razvoja kakor tudi pozitivnega odnosa ter zavesti o podjetniški karieri,« zatrjuje eden od pobudnikov Podjetniškega krožka Gimnazije Piran, Gregor Mahnič. Podjetniška naravnanost dijaške populacije je namreč pomembna vrlina za kreiranje podjetništvu naklonjenega, prijaznega okolja v svetu dela, v katerega vstopajo.

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 18

Gimnazija Piran

vzgoja in izobraževanje

Mladinski EPI Center Piran

Pestro zimsko dogajanje Izobraževanje

V začetku decembra smo v Mladinskem EPI centru Piran gostili dr. Bogdana Polajnerja, ki je ponovno vodil enodnevno operativno izobraževanje za strokovni kader. Predaval nam je o strokovnem delu s starši in vlogi staršev pri preprečevanju destruktivnega vedenja otrok. Izobraževanja smo se udeležili strokovni delavci osnovnih šol, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij in Mladinskega EPI centra Piran.

10. december – dan človekovih pravic

‎10. december je dan človekovih pravic. Nekako smo se navadili, da tako pomembne dneve obeležimo tudi mi, seveda v družbi otrok. Tako smo v decembru skupaj z UNESCO klubom Piran v dopoldanskem času pripravili delavnico, posvečeno pravici otrok do izobrazbe. Obiskali so nas učenci 2. a iz OŠ Cirila Kosmača Piran.

Gledali smo risanko, film, razmišljali o tem, kako (v primerjavi z nami) živijo otroci, ki te pravice nimajo, in risali. Razmišljali smo tudi o tem, kaj lahko vsak od nas naredi, da bi vsi lahko uveljavljali svoje pravice in da bo ta svet boljši za vse.

Obisk Dedka Mraza

V letu 2011 smo bili zelo pridni. Zato je Dedek Mraz na Občini Piran pustil za nas en kup daril. Veseli smo bili, da so predstavnice Občine ta darila prinesle k nam. Malo smo se skupaj poveselili in si izmenjali lepe želje za leto 2012. Nato pa smo se začeli igrati z novimi igrami. Hvala, Dedek Mraz in Občina Piran!

Tudi tokrat smo organizirali varstvo za mlajše osnovnošolske otroke. Obiskali smo Mestno knjižnico Piran, kjer smo s knjižničarko Nado izdelovali voščilnice. Dva dopoldneva smo se zabavali na Prvomajskem trgu, kjer je DPM Piran organiziralo ustvarjalna druženja s pobarvankami in lepljenkami. Zadnji dan pa smo nekaj zabavnih uric preživeli v Baloni parku v Portorožu.

V dopoldanskem času so nas 17. 1. obiskali učenci 3. razreda iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, 18. 1. učenci 1. a OŠ Cirila Kosmača Piran, 23. 1. pa učenci iz 4. in 5. razreda iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož. Najprej so poslušali (in gledali) zgodbo o pisatelju, nastanku knjig in likih v knjigah, nato pa so izdelovali medvedka Puja in njegove prijatelje. Pogovarjali smo se tudi o predsodkih (ali ste vedeli, da je Zajec imel predsodke do novih prebivalcev Stoletne hoste?). Otroci so komentirali, da so predsodki »brezvezni«, ker lahko zaradi njih veliko izgubiš, tudi priložnost, da bi spoznal kakšno zanimivo osebo, morda celo novega prijatelja. Imeli smo se super, kot se za praznovanje rojstnega dne spodobi.

Vse najboljše, A. A. Milne!

Večer stripa z Vaskotom

Božično–novoletne počitnice

V Mladinskem EPI Centru Piran smo v januarju praznovali prav poseben rojstni dan. Pred 130 leti se je rodil A. A. Milne, avtor zgodb o medvedku Puju.

V mladinskem Epicentru Piran smo v petek, 27. januarja ob 18. uri, izvedli Večer stripa, ki ga je obiskalo kar nekaj otrok, nekateri v spremstvu staršev.

Delavnico je vodil nadobudni mladi umetnik, Vasja Vidmar – Vasko iz Pirana. Popeljal nas je v svet stripa, pokazal, kako strip nastaja, in nas naučil, kako se ga ustvarja. Na koncu delavnice smo dobili lepo število novih in zanimivih stripov mladih ustvarjalcev, ki se že veselijo novih podvigov.

Poulično učenje

Z letošnjim letom organiziramo »Poulično učenje«. Ulica je okolje, v katerem otroci in mladostniki preživijo veliko svojega prostega časa. Lahko jim ponuja varen prostor za konstruktivno preživljanje prostega časa (igra, pogovor, sprostitev, učenje, ustvarjalnost). Vzgojno delo poteka neposredno na ulici preko osebnega stika z mladimi, z namenom, da bi spoznali njihov resnični svet in potrebe. Pridružili se jim bomo s tematskimi ustvarjalnicami, igro, poslušanjem in pogovori. Kje in kdaj? Vsako sredo med 14,00 in 16,00 uro na Tartinijevem trgu. Mladinski EPI center Piran

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 19

vzgoja in izobraževanje

Center za korekcijo sluha in govora Portorož

Podružnična šola Portorož

Evropski teden zmanjševanja odpadkov

V okviru programa Ekošole smo v Centru za korekcijo sluha in govora Portorož izpeljali akcijo ozaveščanja ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki je potekal od 19. do 27. novembra 2011. Namen ETZO, pri katerem Slovenija sodeluje že drugič, je ozaveščanje in sodelovanje pri zmanjšanju količine odpad-

Pevski zborček kot družina

kov po vsej Evropi. Da bi tudi sami prispevali k zmanjšanju odpadkov z uporabo izdelkov za večkratno uporabo, smo si z učenci Ekokrožka omislili vrečke za copate in obeske za ključe, ki smo jih izdelali iz odsluženih kavbojk. Učenci so skrbno odmerili in ustrezno odrezali kose hlačnic. Spretnosti šivanja na šivalni stroj nam je predstavila vodja Ekokrožka Gordana Panić in izrezane kose kavbojk sešila v primerno obliko. Učenci so v zgornji del vrečke napeljali vrvice. Na prednovoletnih delavnicah pa smo skupaj s starši in ostalimi učenci vrečke okrasili po svojem okusu. Tako smo poleg ostalih daril, ki jih je prinesel Dedek Mraz, učence razveselili tudi s čisto posebnimi vrečkami za copate in obeski za ključe. Anja Cerkvenik

Vrtec Sečovlje

Kako smo se veselili decembra Mesec december je prav poseben mesec, zato mu posvetimo posebno pozornost. To je za otroke čaroben, skrivnosten in pravljičen mesec. V vrtcu si želimo, da bi ta mesec otroci tako tudi občutili. Za prijetno in čarobno vzdušje smo poskrbeli skupaj z otroki. Pripravili in okrasili smo

igralnice, hodnik in garderobo. V garderobo smo postavili smrečico, na kateri so viseli okraski iz slanega testa, katere so izdelali spretni otroški prstki. Vzgojitelji smo otrokom pripravili pravljično sobo, kjer so potekale različne dejavnosti. Otroci so si ogledali lutkovne igrice: Go-

Na podružnični šoli Portorož učenci že tretje šolsko leto obiskujejo otroški pevski zbor kot interesno dejavnost. Sestava zbora pa se nekoliko razlikuje od običajnih otroških pevskih zborov. Na naše redne tedenske vaje namreč prihajajo občasno tudi starši vpisanih otrok. Ti se z zborovodjo sproti dogovarjajo o dnevih in urah, ki jim najbolj ustrezajo, da se lahko dobimo skupaj na vajah. Dogovorimo se tudi o načrtovanih nastopih v tekočem šolskem letu. Vsako leto aktivno sodelujemo z Domom za starejše občane Lucija, ko pri njih gostujemo s svojo božično-novoletno prireditvijo, kjer sodelujejo v zboru tudi starši. Prav tako se na prijeten način poslovimo od starega leta na sami podružnici, kjer prireditev namenimo predvsem staršem, sorodnikom in upokojencem. Nikoli se ne odrečemo kakemu

povabilu, kot je bilo na odprtju zadružnega doma na Šentjanah. Povabilo smo prejeli od našega znanega pevca Slavka Ivančiča , na katerega smo bili zelo ponosni in veseli. V mesecu februarju se bomo predstavili še širšemu občinstvu na glasbenem koncertnem večeru, kjer bomo v sodelovanju s pevskim zborom matične šole Cirila Kosmača Piran izvedli zborovski večer za starše, sorodnike, znance, prijatelje, upokojence in gospoda župana. Starši se prijetno počutijo, ko delijo svoj kratek čas s svojimi otroki, in otroci se ponosno in samozavestno pokažejo pred svojimi starši. Ta naša kratka družinska srečanja pa bodo nekoč vendarle obrodila velika pozitivna čustva, ki jim bodo ostala v večnem spominu.

spa Snežna, Zlatolaska in trije medvedi in Kako so prihajale živalce k babici Zimi po toplo obleko. Povabili smo tudi šolarje in skupaj uživali v pravljičnem vzdušju. Izdelali smo čarobne svetilke in skupaj s starši smo se odpravili na večerni pohod. Zanimivo je bilo opazovati, kako se v temi svetlikajo. Na cilju smo se posladkali s sladkimi dobrotami, ki so jih otroci z našo pomočjo pripravili in spekli. Pogreli smo se s toplim čajem in pri tem neznansko uživali. Spoznali in

peli so zimske in novoletne otroške pesmi ter poslušali klasično glasbo. Ob glasbi so tudi plesali in gibalno ponazarjali ples snežink. Ob poslušanju novoletne glasbe so otroci rajali, ustvarjali in se družili med seboj. Za zaključek pravljičnega meseca smo pripravili praznično kosilo, ob soju sveč in novoletni glasbi. Tako se je december zaključil res pravljično, čarobno in za otroke nepozabno.

Karmen Fonda Zborovodja- učiteljica

Ločujmo odpadke Varujmo naravo

Differenziamo i rifiuti,

tuteliamo l'ambiente

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 20

Vzgojitelji vrtca Sečovlje

italijanska skupnost

comunità degli italiani

La “Vincenzo e Diego de Castro” alla risiera di San Sabba In visita per conoscere e non dimenticare.

Nell'ambito delle attività previste per commemorare a scuola la Giornata della Memoria, dopo la presentazione del libro »Chicci di riso« e le lezioni multimediali e a tema svoltesi in classe, gli alunni delle classi VI e VII delle sedi di Sicciole e Pirano hanno partecipato ad un'escursione didattica al lager della Risiera di San Sabba. Tale iniziativa, organizzata dalla locale Comunità degli Italiani, ha dato agli scolari la possibilità di partecipare ad una visita guidata, assieme a diversi nostri connazionali, a quello che è stato l'unico campo di concentramento nazista in Italia. All'evento era presente pure TV Koper-Capodistria, che ne ha registrato i momenti salienti ed intervistato diversi partecipanti. Tutte le finalità ed obiettivi scolastici previsti sono stati raggiunti, grazie ad un'accorta programmazione dei tempi e soprattutto alla presenza di guide professionali che hanno saputo motivare gli alunni all'ascolto, osservazione ed interiorizzazione di quanto previsto dalla giornata. E' stata senza dubbio un'esperienza positiva, da ripetere con future scolaresche, che ha dato buoni risultati in campo educativo e pedagogico. Prof. Massimo Medeot

I pareri dei ragazzi sulla toccante esperieza.

» Lunedì, 30 gennaio, assieme ai miei compagni di classe e quelli della settima, abbiamo visitato la Risiera di San Sabba a Trieste. Siamo stati accompagnati da alcuni insegnanti e con noi c’erano pure i soci della Comunità degli italiani di Pirano. Appena giunti alla Risiera ci

hanno fatto entrare in un’enorme “autorimessa”, dove la guida ci ha raccontato la storia della Risiera e dei deportati. Poi siamo passati nella sala delle croci, dove sono state uccise molte persone. Quindi, abbiamo visto le cosiddette “micro celle”, dove venivano rinchiuse le persone arrestate. Queste celle sono grandi circa cinque metri quadrati e vi venivano rinchiuse fino a otto persone. Infine, abbiamo visto la sala della morte. In realtà questa era la stanza dove si aspettava di morire o di essere deportati negli altri campi di concentramento. Non abbiamo avuto la possibilità di vedere il forno dove cremavano le persone, perché i tedeschi l’hanno fatto saltare in aria prima di abbandonare la Risiera. Prima di congedarci, siamo entrati nella sala dove sono conservati gli oggetti sequestrati alle persone imprigionate e i documenti che testimoniano le crudeltà commesse. La visita è stata molto interessante e ho capito che è importante ricordare queste brutte cose e le persone scomparse per fare in modo che ciò non succeda mai più!« (Sandro Romanello, Classe VII Pirano) “Questa esperienza mi ha insegnato che queste cose non dobbiamo mai dimenticarle per non farle succedere di nuovo,” (Anna Rosso, VI classe) “La visita è stata un’esperienza unica: mi ha provocato tantissime emozioni. Speriamo che cose così tremende non succedano mai più.” ( Taika Lulić, VI classe) “La visita mi è piaciuta molto perché era molto interessante. Mi piace che ci ricordiamo di questa giornata, così faremo in modo che questi tragici eventi non succedano più.” ( Tiara Stergulc, VI classe) “Dalla visita ho appreso come sono stati massacrati tanti ebrei

sloveni, italiani e croati.” ( Nika Horvat, VI classe )

Incontro con l'autore del libro » Chicchi di riso«

Per completare le lezioni sugli orrori dei campi di concentramento, mercoledì, 25 gennaio gli alunni della scuola elementare “Vincenzo e Diego de Castro” di Pirano e Sicciole hanno assistito alla presentazione del libro “Chicchi di riso”, scritto dall’autore triestino Roberto Dedenaro. Il libro si serve della parola della poesia, della parola delle immagini e della parola dei suoni per raccontare ai ragazzi i fatti della Risiera di San Sabba a Trieste. Il libro è stato presentato dall’autore stesso, coadiuvato dall’esperto di letteratura per l’infanzia, Livio Sossi. Ecco di seguito le impressioni degli alunni che hanno vissuto questa interessante esperienza: “Il libro è molto corto, ma dopo aver letto quelle poche frasi, ti sembra di aver letto un libro molto lungo. L’autore ci ha spiegato tutto molto bene, così abbiamo capito meglio.” Tiara Stergulc, VI classe “Questo libro è molto triste. Ti racconta quello che è successo nel passato, quando imprigionavano le persone e poi le uccidevano. L’autore ha scritto una filastrocca che racconta queste cose.” Anna Rosso, VI classe “ Il libro è drammatico, è un libro che emoziona. Mi è piaciuto molto, ma mi ha toccato una frase in particolare :”…la fabbrica del riso ci ha ingannato, invece di sfamarci ci ha mangiato…”. Anche se il libro è corto, è bello.” Nika Horvat, VI classe “L’autore ci ha parlato del libro come se avesse vissuto proprio lui il fatto che racconta. Ha spiegato con un linguaggio comprensibile a tutti: adulti e bambini. Il libro ci insegna che lo sterminio è una cosa tanto grande e triste e che non si deve ripetere…” Deizy Memić, VI classe “Il libro è molto, molto triste

Solni cvet - Marec 2012 - stran 21

perché parla delle persone che sono state rinchiuse nel campo di concentramento.Può essere letto sia dai bambini che dagli adulti ed è per questo che mi piace. “ Eva Amanda Pocecco, VIII classe “Il libro mi è piaciuto perché racconta in modo semplice, con fantasia e allegria l’argomento dello sterminio…Sono triste al pensiero che così tante persone innocenti siano morte solo perché erano diverse e penso che poche persone prendano questo argomento abbastanza sul serio.” Julija Koren, VIII classe “La presentazione ha suscitato in me un grande interesse nei confronti della Risiera…È un libro scritto per tutte le età, nel quale sono usate tante metafore per raccontare le atrocità che avvenivano all’interno della Risiera.” Teo Ruzzier, VIII classe “ Il libro racconta ciò che è successo nella Risiera di San Sabba. A me è piaciuto, ma è molto triste..” Michelle Paulin, VIII classe “Il libro mi è piaciuto molto perché è molto semplice ed è ricco di metafore. Racconta dell’Olocausto e della Risiera di Trieste. Durante l’Olocausto venivano imprigionate tutte le persone che potevano essere ebree, comuniste, partigiane, omosessuali, rom…tutte le persone che erano contro Hitler e quelle che riteneva inferiori a lui. Io sono contro il razzismo perché secondo me tutti siamo uguali, nessuno è peggiore o inferiore, tutti abbiamo gli stessi diritti e dobbiamo aiutarci l’un l’altro.” Anna Frlić, VIII classe “ Il libro è molto corto ma ha un grande contenuto. Con poche parole l’autore è riuscito a far nascere nel cuore dei lettori una grande emozione. Il libro è accompagnato da un »cd« molto triste.” Serena Vegliach, IX classe “ Il libro mi è piaciuto perché è stato musicato e usa un linguaggio facile. Se avessi tanti soldi , lo comprerei e lo regalerei ad ogni biblioteca del Litorale.” Nikola Stanković, IX classe

italijanska skupnost

comunità degli italiani

“ La Coccinella” in trasferta all’ “Antonio Sema“ per imparare dai grandi

La scuola dell’infanzia incontra il ginnasio È stata una giornata ricca di nuove esperienze e all’insegna della collaborazione tra le scuole della nostra comunità, quella di giovedì, 26 gennaio. I bambini della sezione di Sicciole della scuola dell’infanzia “La Coccinella” l’hanno passata in compagnia degli alunni della I classe del ginnasio “Antonio Sema” di Pirano. L’iniziativa segna l’inizio di una serie di incontri tra le due istituzioni italiane, con lo scopo di avvicinare il mondo della scuola a quello delle istituzioni prescolari. Accolti calorosamente dagli alunni e dalle insegnanti di biologia, i piccoli della scuola dell’infanzia hanno partecipato ad un’ora di laboratorio, durante la quale i ginnasiali hanno

esposto un interessante esperimento di biologia, riguardante il processo di inquinamento delle risorse idriche presenti nel sottosuolo, dovuto a una cattiva gestione dei rifiuti. I bambini hanno seguito con interesse e attenzione tutte le fasi dell’esperimento, sia per la bravura dei ragazzi nell’esporlo che per i materiali inusuali e “appetitosi” che hanno usato: cereali, latte, panna e granella di cioccolato, trasformatisi magicamente in terriccio, pietre, acqua, erba, foglie e alberi! L’esperimento, spiegato dai bambini, si è svolto così: “Siamo andati nella scuola a guardare gli esperimenti che fanno i grandi. Ci hanno mostrato come si sporca la terra.

Il ritorno di František Čap 40 anni fa, il 12 gennaio, ci lasciava František Čap. A Pirano, dove è stato sepolto dalla sua famiglia italiana, aveva trovato la sua seconda patria. La prima patria, la Cecoslovacchia, l’aveva lasciata non rassegnandosi mai. František Čap nacque nel 1913. Trascorse la sua infanzia nella »poetica« regione della Boemia del sud. Il suo rapporto con il paesaggio e la sua capacità di riprodurlo vivacemente nelle sue vive atmosfere, lo usò più tardi, quando divenne un regista cinematografico. Nel 1932 ebbe un ruolo secondario come attore nel film dell’importante regista e scrittore ceco VLADISLAV VANČURA. Questa esperienza confermò la sua decisione di divenire un regista, anche se il padre era contrario. La famiglia di František possedeva una fattoria

con boschi e campi. È questa la ragione per la quale suo padre lo obbligò a studiare agronomia. Il suo destino era ormai chiaro: diventare, come erede, l’amministratore delle proprietà di famiglia. Ma a metà degli anni ‘30, per causa maggiore, la famiglia perse le sue proprietà. Questo colpo del destino rese possibile a František di realizzare il suo sogno: intraprendere la carriera cinematografica. All’inizio lavorò come assistente alla regia nel famoso teatro di Praga VINOHRADY. In seguito si dedicò al montaggio cinematografico e alla scrittura di sceneggiature come membro della più grande casa produttrice ceca LUCERNAFILM, di proprietà di MILOŠ HAVEL, fondatore a suo tempo dei più moderni studi cinematografici dell’Europa centrale.

Prima in un bicchiere di plastica si mettono i biscotti e i cereali. Poi hanno aggiunto il latte, la panna e piccoli cioccolatini colorati. I cereali erano la terra e i sassi, il latte acqua sotto la terra, la panna era la terra. I piccoli cioccolatini erano erba, foglie e alberi. Hanno messo acqua con i coloranti che è andata giù in fondo fino al latte. È diventato sporco, sporco. Poi abbiamo bevuto con la cannuccia e mangiato con il cucchiaio.” Infatti, una volta finita la dimostrazione, i bambini hanno letteralmente fatto merenda con l’esperimento! Latte e cereali, però, non sono bastati a saziare la loro curiosità, e così, guidati dai ragazzi e dalle insegnanti, hanno potuto non solo vedere, ma anche toccare tutti gli strumenti del laboratorio, dal microscopio allo scheletro umano, dagli alambicchi agli ossicini di piccoli animali. Ecco Alcune impressioni dei bambini riguardo a questa giornata particolare:

Nel 1939, all’età di 26 anni, František diresse il suo primo film dal titolo L’ESTATE DI FUOCO. Diventò cosÌ il regista più giovane d’Europa. L’euforia del primo successo si scontrò con lo shock dell’inizio della II guerra mondiale. Uno dei film più importanti di quel periodo fu il coraggioso adattamento, nella Cecoslovacchia sotto il nazismo, del famoso romanzo ceco LA NONNA di BOŽENA NEMCOVA, che fu un simbolo di resistenza già sotto l’impero Austroungarico. Tutto ciò rappresentò nel 1940 un appello alla coscienza nazionale. Il film si scontrò con una serie di problemi legati alla censura di allora. Il messaggio di Čap era indubbiamente questo: non dimenticate mai le vostre radici! Per il film LA FARFALLA NOTTURNA Čap ricevette, nel 1941, un premio importante alla Biennale di Venezia. Parallelamente la situazione politica in Cecoslovacchia si face-

Solni cvet - Marec 2012 - stran 22

“Non si deve buttare le ‘scovazze’ sul prato.” “La mela non fa male alla terra perché viene mangiata dagli animaletti o diventa terra come il ‘compost’.” “Ho visto degli armadi dove ci sono le cose per fare i diamanti.” (modellini di atomi e molecole) “Ho visto le ossa del corpo, come sono fatte, non sono riuscito a contarle tutte.” “A me piaceva il microscopio perché si vedono le cose più grandi.” “Mi piaceva mangiare i cereali.” I bambini e gli insegnanti della scuola dell’infanzia “La Coccinella” ringraziano il ginnasio Antonio Sema per l’accoglienza e non vedono l’ora di poter ripetere presto la felice esperienza. Sebastijan Chiavalon, ass. educatore Scuola dell’infanzia LA COCCINELLA, Unità di Sicciole

va più complicata. Da un lato il capo dell’occupazione tedesca Reinhardt Heidrich perdeva la vita in un attentato, dall’altro iniziava una brutale repressione che portò alla distruzione di due paesi: Lidice e Ležaky. La persecuzione raggiunse anche gli amici di František Čap. A Praga venne ucciso Vladislav Vančura, l’uomo che aveva portato František al cinema. Questo tema venne trattato dal regista nel 1946 nel film UOMINI SENZA ALI che racconta le storie della resistenza dei civili che operavano all’aereoporto di Praga contro il nazismo. La pellicola venne premiata a Cannes

italijanska skupnost

con il primo premio per »film con tematica di guerra«. In Cecoslovacchia Čap realizzò 13 film. Dopo l’arrivo del comunismo si ripetè la situazione che Čap aveva conosciuto all’epoca del nazismo. Cresceva la pressione del governo direzionata a creare film a servizio della propaganda favorevole alla Russia. Čap decise allora di emigrare, assieme alla madre, scappando, attraverso le montagne, in Baviera. Čap pensava che come emigrante non avrebbe potuto dedicarsi alla professione cinematografica, ma alla fine ci riuscì. Lavorò dapprima per una casa produttrice tedesca e nel 1953 accettò l’invito della casa produttrice jugoslava TRIGLAV FILM di girare il film VESNA. Dopo 4 altri film, tra i quali MOMENTI DI DECISIONE , realizzò con Marcello Mastroianni il film PANE E SALE, meglio conosciuto tra la nostra gente come LA RAGAZZA DELLE SALINE, ambientato

comunità degli italiani

nelle saline di Sicciole. Čap finalmente trovò a Portorose un luogo dove si sentiva a casa. Decise di abbandonare Monaco e di trasferirsi nel litorale istriano, rimanendo pur sempre in contatto con case produttrici straniere. Tra i tanti film che fece (X-25 COMUNICA, LA PORTA RIMARRÀ APERTA, NON ASPETTARE MAGGIO...) girò a Pirano la commedia LA NOSTRA AUTO. Il film ha una poetica documentaria, è carico di umore nero ed è singolare nelle scene di azione comica. Non fu ben accettato dalla critica di allora, ma dal punto di vista odierno possiamo dire che è un film dall’alto valore artistico. Come omaggio a Pirano Čap realizzò il film PIRANO, LA PERLA DEL LITORALE SLOVENO. Negli anni ‘60 la situazione politica in Cecoslovacchia aprì in parte la cortina di ferro, perciò, dopo tanti anni, i suoi parenti poterono raggiungere Čap a

Nuova importante opera sulle antiche tradizioni regionali

Cognomi di Pirano e dell’Istria- radici storiche da tutelare Sabato 3 dicembre, nella Sala delle vedute di Casa Tartini a Pirano, il prof. Giovanni Rapelli di Verona, studioso linguista, poliglotta e conoscitore di onomastica, toponomastica e dialettologia, ha presentato il quarto volume della serie Cognomi del Comune di Pirano e dell’Istria, scritto dallo studioso Marino

Bonifacio. Ai presenti si è rivolta la signora Ondina Lusa, profonda conoscitrice del dialetto e delle tradizioni piranesi: “Prima di passare ai contenuti mi voglio soffermare su come è nata l’idea della pubblicazione di questo volume. Marino Bonifacio scriveva sul nostro mensile “Il Trillo” le sue ricerche sui cognomi.

Portorose. Suo nipote JENDA ricorda come, in una trattoria vicino a Marušiči, assieme a František seguivano per televisione il primo atterraggio degli americani sulla luna. Quella sera la luna splendeva immensa sull’Istria e František disse: Guarda Jenda, gli americani sono arrivati sulla luna ed io, che ho la Cecoslovacchia a pochi chilometri di distanza, non la posso raggiungere. Nel 1969 Jenda ritornò in Cecoslovacchia dopo aver vissuto con František per 5 mesi, per paura che le frontiere chiudessero di nuovo. Da allora non si videro più. Un momento significativo per Čap è stato l’incontro con la famiglia Petronio, specialmente con Ida, che divenne sua moglie e dalla quale trovò sostegno, comprensione e ciò che gli mancava di più: l’incanto e la magia del mondo che, secondo lui, stava sparendo. Alla fine degli anni ‘60 Čap realizzò per la televisione tedesca ZDF la serie televisiva RINAL-

DO RINALDINI, girata in Istria. Con l’invasione sovietica in Cecoslovacchia e la politica del regime comunista veniva a cadere la speranza di Čap di poter tornare nel suo paese e ritrovare gli affetti familiari. Una delle principali ragioni della morte di Čap a soli 58 anni è stata certamente la disillusione del XX secolo, la stanchezza verso le assurdità e le paure che avevano diviso la sua famiglia, la stanchezza di un uomo di talento, sensibile, che nella sua creazione ha dovuto confrontarsi con le insane imposizioni dei sistemi politici, per i quali una persona intelligente e libera come Čap rappresentava un pericolo. 40 anni fa František Čap se n’è andato, ma oggi è ritornato tra noi, a Pirano. Speriamo di poter rivivere nella sua essenza creativa il prossimo anno, ancora tutti assieme, proprio nel centenario della sua nascita.

Visto l’interesse di tanti lettori, la nostra Comunità ha deciso di pubblicare un intero volume sull’onomastica piranese, il quarto su tale argomento. Fulvia Zudič ed io abbiamo controllato i tre volumi pubblicati precedentemente sulla ricerca dei cognomi, presentando a Marino una lista di quelli che ci sembravano interessanti da trattare. Nell’arco della sua ricerca Marino mi ha coinvolta più volte riguardo quei cognomi di famiglie piranesi che avrebbe inserito e che non aveva la possibilità di contattare. Devo dire che è stato per me un intenso lavoro

soprattutto perché non è facile risalire ai dati concernenti famiglie di cui non conosci le origini e la materia è così vasta che nonostante la buona volontà, ti smarrisci nella moltitudine di dati. Con Fulvia ci siamo impegnate a raccogliere fotografie di famiglie vissute nel secolo passato per rendere il volume più attraente pure nell’aspetto grafico. Le famiglie ci hanno fornito le immagini che ritraggono i loro antenati. La prefazione di questo volume è stata curata dal nostro piranese, professor Bruno Fonda. Desidero ringraziare in modo particolare l’autore

Hana Slavikova Rodrigo Žarko Morales Burgois

UŽITEK V CENTRU PORTOROŽA Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 23

italijanska skupnost

Marino Bonifacio, conosciuto per la sua ricerca di onomastica cognominale e cultore dei vernacoli istriani, per questa sua ulteriore opera. Un sentito ringraziamento va ancora alla signora Maria Luisa Giurco per essersi prodigata con tale cura nella trascrizione del testo” ha concluso il suo intervento Ondina Lusa. Sull’importanza del volume si è soffermato nel suo messaggio di saluto il vice- sindaco di Pirano, professor Bruno Fonda: “ Siamo giunti al quarto volume di un’opera poderosa sulla nostra storia. I cognomi: impronte essenziali per identificare la nostra presenza su queste terre, attraverso le peripezie e le documentazioni che la storia ci ha lasciato, la storia passata e quella recente nel contesto dello sviluppo della parola, nelle sue flessioni evolutive linguistiche, nelle sue variegate interpretazioni e specialmente nell’intenzionalità storico-politica delle genti su altre genti, di una cultura su di un’altra cultura, specialmente in una regione, come la nostra, dove l’orizzonte degli eventi si è trasformato più velocemente che altrove, dove l’incontro di etnie diverse è stato molteplice e variegato e non sempre pacifico e lineare. In realtà i cognomi non sono nient’altro che piccole storie, che compongono il mosaico della grande storia, ma non per questo meno importanti, perle iridescenti che parlano di noi, della nostra vita, del nostro modo di essere e di confrontarci con gli altri nel contesto degli avvenimenti storici. Pertanto l’analisi e lo studio dei cognomi è importantissimo: fonte inesauribile di dati, di storie, di ideali, di speranze; tangibile documento di noi, delle no-

comunità degli italiani

stre famiglie, della nostra stirpe; tante storie comuni, tante storie importanti, tanti piccoli documenti nel grande crogiuolo della storia. Non possiamo quindi soprassedere su questa ulteriore opera di ricerca sui nostri cognomi del nostro Marino Bonifacio e di Ondina. Riconoscere la sua importanza è essenziale e necessario, in quanto parla di noi, della nostra presenza viva in questa stupenda cittadina istriana che è Pirano, parla delle nostre origini, della nostra cultura, della nostra lingua, del nostro evolversi nello spazio e nel tempo. Grazie ancora a tutti coloro che hanno contribuito a realizzarla” ha dichiarato Bruno Fonda. La presentazione del libro e dell’autore è stata lasciata al prof. Giovanni Rapelli: “ Sono molto lieto di poter partecipare alla presentazione dell’ultimo libro di Marino Bonifacio. Voglio ricordare qui le sue pubblicazioni più importanti: tre volumi sui cognomi di Pirano e dell’Istria (1996, 1998 e 2000), l’opera basilare Cognomi dell’Istria: storia e dialetti, con speciale riguardo a Rovigno e Pirano (1997), il volume Cognomi e stemmi di Isola (redatto assieme al prof. Giovanni Radossi di Rovigno, edito nel 2000), l’altra opera basilare Cognomi triestini: origini, storia, etimologia (edito nel 2004). Accanto a questi lavori, importanti per la storia non solo della gente di Pirano, ma anche dell’Istria in generale, della Dalmazia e di Trieste, una miriade di scritti minori su vari periodici, aventi per oggetto costantemente la ricostruzione delle genealogie. Tra questi periodici ricordo “Il Trillo”, “L’Eco de Piram”, “Pa-

norama” di Fiume, “La Voce di S. Giorgio”, “La Sveglia”, “La nuova Voce Giuliana”, “Isola nostra”, ecc. L’attività di Marino Bonifacio nel settore delle genealogie, appoggiata su una passione inesauribile, ha avuto a mio parere un effetto forse inizialmente non previsto dall’autore. E cioè, con le sue opere egli ha messo in atto una sorta di “democratizzazione” delle genealogie: infatti, mentre queste riguardavano fino a pochi anni fa, tradizionalmente, solo le famiglie nobili o comunque altolocate, egli ci ha fornito studi sugli antenati e sul parentado di qualsiasi famiglia con la quale si è trovato a che fare, fosse essa di agricoltori, di pescatori, di contadini o di operai. Io constato che in pratica Marino Bonifacio ha effettuato una netta fusione tra due rami scientifici, l’archivistica e la storia. Il primo ramo è quello abituale, tradizionale: si va a ricercare quali antenati abbia una determinata famiglia dei cosiddetti ceti superiori. Ma il secondo è più importante, anche se di solito molto più difficile da accertare: si tratta della storia di chiunque, di qualsiasi componente del popolo. Come tutti gli studiosi, Bonifacio non ha certo la risposta pronta a tutti i quesiti che sorgono, le difficoltà insite nelle sue ricerche sono enormi. La gente comune aveva ben poche possibilità di venire registrata, ma queste possibilità vengono da lui esplorate minuziosamente: i matrimoni, le nascite, i decessi, le compravendite. Bonifacio e io ci siamo conosciuti nel maggio del 1999 quando uno studioso di Conegliano, Eugenio Dal Cin, organizzò un convegno nella sua cittadina in occasione della pre-

7RPL

3RUWRURç 3RUWRURVH

+RWHO 5HVWDYUDFLMD Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 24

sentazione di un suo libretto sui cognomi di Conegliano stessa. A quel convegno partecipammo in molti, tutti interessati in vario modo allo studio dei cognomi; tra questi, oltre a noi due, erano presenti anche Enos Costantini (per i cognomi friulani), Umberto Simionato (per i cognomi padovani), Bruno Scaramuzza (per i cognomi di Grado), Pavle Merkù (per i cognomi sloveni), Enzo Caffarelli (per i cognomi italiani in genere – da notare che aveva fondato da poco l’importante “Rivista Italiana di Onomastica”) e soprattutto il grande linguista Giovambattista Pellegrini. Da allora, tra me e Bonifacio c’è stato un continuo scambio di corrispondenza, per tenerci reciprocamente al corrente delle novità sia storiche che linguistiche. Noi due lavoriamo su campi storici diversi, poiché Bonifacio si occupa delle genealogie, io soltanto del significato dei cognomi. Ma spesso le nostre strade convergono, perché io per poter fare un’etimologia devo riuscire ad accertare l’origine etnica di un cognome, altrimenti ogni ragionamento in proposito non avrebbe nessun fondamento, e lui si trova spesso nella necessità di capire se le caratteristiche fonetiche di un cognome accennino a un’origine veneta, friulana, croata, slovena, romena, albanese o altro. Concludendo, non posso che ribadire il grande valore delle ricerche dell’amico Marino, del resto riconosciuto da tutti gli studiosi dei cognomi italiani o in ogni modo collegati alla storia italiana. Grazie per ciò che fai!” è stato il ringraziamento finale all’autore Marino Bonifacio.

umetnost

Filmske pesmi Igorja Bizjana

Filmi, ujeti v Nevidno neskončnost Igorja Bizjana najbrž ni potrebno prav posebej predstavljati, saj je večina meščanov Pirana že slišala zanj, zagotovo pa ga je vsakdo, ki se tako kot on rad sprehaja po našem mestu, že srečal. Igor je predvsem književnik. Svoje misli in občutja preliva v izbrane besede, s katerimi nas popelje v svet podob, ki se nam v našem vsakdanjiku velikokrat

na piranskih ulicah, za katere pravi, da so njegovo delovno mesto. Čeprav v Piranu ne preživi vseh dni v letu, ta idilični kraj na konici istrskega polotoka igra pomembno vlogo v njegovem ustvarjanju. V njegovih delih tako najdemo veliko podrobnosti, ki pričajo o ljubezni do našega mesta, njegovih meščanov in življenja ob

Foto: Nataša Cvišič

izmuznejo. Z njimi nas opominja na bogastvo, ki se nam ponuja na vsakem koraku, če si le vzamemo dovolj časa in si dovolimo, da ga opazimo. Med vrsticami nam pripoveduje tudi svojo življenjsko zgodbo, razkriva svoja občutja in se nam pogosto predstavi drugačen, kot smo ga vajeni videti

morju nasploh. Če ga vprašate, zakaj kljub zvestemu izražanju naklonjenosti še vedno odhaja in prihaja, nikoli pa ne ostane, bo rekel, da ga Piran prične dušiti, če se predolgo zadržuje v njem. Nasprotujoča si čustva za pesnika niso nobeno presenečenje, če k temu prištejemo še kakšno aktualno

dogajanje, ki je za mesto po mnenju mnogih škodljivo, pa postane njegovo ravnanje vse bolj razumljivo. Najbrž pa so slovesa, hrepenenje, veselje ob ponovnem snidenju in srkanje slehernega trenutka ob zlivanju z opevanim krajem tudi hrana za nove misli, občutja in ideje, ki jih nato v intimi svoje duše zapisuje v pesmi in kolumne ali vse skupaj začini in postreže v provokativnih zapisih, kot so na primer Piranske vinjete, ki jih redno objavlja tudi v Solnem cvetu. Poleg besed pa Igor nadvse ljubi premikajoče se slike. Tiste na platnu ali ekranu. Neskromno pravi, da je čisto mogoče prav on tisti, ki si je v slovenskih kinematografih ogledal največ filmov. A tudi tu pride do izraza njegov »pesniški značaj«, saj se včasih kljub neizmernemu užitku, ki mu ga nudijo filmi, prične med ogledom dolgočasiti. Za razliko od običajnega odziva zdolgočasenih ljudi, ki začnejo preglasno govoriti in motiti druge, ki jih je dolgčas zaobšel, Igor takrat med filmsko predstavo piše pesmi. Pesmi o filmih, ki si jih ogleduje. Da se iz ljubezni in spoštovanja do filma, pa tudi dolgočasja ob njem, lahko rodijo dobre stvari, dokazuje Igorjeva dvanajsta knjiga, ki je izšla pred kratkim. V njej je namreč na prvi pogled domala neskončno število pesmi, ki so večinoma nastale v senci velikega platna, ko so se na njem odvijale zgodbe, ki so ga presenetile ali razočarale, navdušile ali razjezile, ob katerih se je kratkočasil ali dolgočasil. Nekatere med njimi so oživele tudi pri nas, v Piranu. Knjiga nosi naslov Nevidna neskončnost in če se bralec

dovolj prepusti domišljiji, se te neskončnosti skoraj lahko dotakne in se vsaj za hip potopi v njeno lahkotnost. Samo on, saj je domišljija le njegova in zato drugim nevidna. Tako kot pri romanih, ko si lahko po svoje slikamo podobe krajev in likov, v filmih pa smo za to prikrajšani. Pesmi ponujajo še več takšne svobode in z njo neskončno veliko domišljije. Zanimivo bi bilo videti, kakšen film bi nastal, če bi povod zanj bila ... le pesem. Med množico filmov, ki jim je Igor posvetil pesem (nekaterim celo po dve), najdemo najbolj popularne, svetovne uspešnice (Avatar, Nenavadni primer Benjamina Buttona, Gospodar prstanov, Harry Potter, Troja, 2012 ...), dokumentarne filme (Hrana d.d., Kapitalizem, ljubezenska zgodba ...), slovenske filme (9:06, Outsider, Odgrobadogroba), svoje častno mesto pa si je upravičeno prislužila tudi mojstrovina Fritza Langa, znanstveno-fantastični nemi film iz leta 1927 z naslovom Metropolis, ki smo si ga lahko leta 2006 v prvi integralni, digitalno restavrirani verziji ogledali tudi v Sloveniji. Knjiga filmskih pesmi je izšla pri založbi Umco. Ker je v Piranu kar nekaj stalnih kupcev Igorjevih knjig, pa je najbrž že dobila svoj prostor na njihovih knjižnih policah. Nemirni pesnik in pisatelj že napoveduje novo izdajo, tisto srečno, trinajsto. Do takrat pa se bo na njemu izmed vseh najljubšem platnu, obzorju nad piranskim zalivom, odvrtelo še kar nekaj čudovitih, »filmskih« sončnih zatonov. Vabljeni k ogledu. Nataša Cvišič

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 25

umetnost

Razstava v solinah

Tone Lapajne, Slike Genius loci Lera 2004–2009 V okviru dogodkov ob slovenskem kulturnem prazniku smo - s sodelovanjem podjetja SOLINE Pridelava soli, Krajinskega parka Sečoveljske soline in Telekoma Slovenije – odprli tematsko razstavo Slike Genius loci Lera 200–2009 priznanega slovenskega kiparja in slikarja Toneta Lapajneta (16. 6. 1933, Ljubljana – 12. 5. 2011, Ljubljana). Prvič so celovito predstavljene vse slike, ki jih je Lapajne ustvaril v Sečoveljskih solinah na šestih multimedijskih delavnicah Genius loci Lera: 17 slik je doniral podjetju SOLINE Pridelava soli, eno sliko iz leta 2009 pa Obalnim galerijam Piran. Razstavo spremlja slovensko-angleški katalog z reprodukcijami 18 slik, avtorjevo biografijo ter z zapisi Toneta Pavčka in Nives Marvin, kustosinje razstave. Do 17. aprila 2012 bo v idi-

ličnem okolju KPSS na Leri, v razstavišču »Caserma«, na ogled ta edinstvena zbirka, ki jo je umetnik podaril Istri. Lapajne je bil edini likovnik (ob pesniku Tonetu Pavčku), ki je bil stalni in prepoznavni udeleženec umetniškega projekta Genius loci Lera, ko so povabljeni ustvarjalci različnih področij en teden ustvarjali na Leri z avtohtonimi solinskimi materiali. Ob njegovi sočasni slikarski produkciji z barjanskimi zemljami le-te pomenijo ne zgolj njegovo vrhunsko fazo, ampak tudi izvirni in nenadomestljiv prispevek znotraj ožje lokalne, nacionalne in širše likovne umetnosti na začetku tretjega tisočletja. Tone Lapajne je doma in v tujini prepoznaven s svojimi izvirnimi likovnimi interpretacijami, pogojenimi z dolgoletnim raziskovanjem in uporabo naravnih barjanskih in drugih

110 let Parenzane

Maketa Parenzane

Likovna ustvarjalnost Giulia Ruzziera iz Parecaga je tesno povezana s Parenzano in ker je danes trasa te bivše ozkotirne železnice namenjena tudi kolesarjem, mu je prišlo na mi-

sel, da bi na svojevrsten način povezal kolesa z njo. Tako je iz raznih rabljenih delov starih koles in nekaj palic betonskega železa sestavil edinstveno skulpturo, ki predstavlja mini-

V času multimedijske delavnice Genius loci Lera 2009 na Leri (foto: Jaka Jeraša)

zemelj, kot sredstev za intimno izpoved doživljanja avtohtonosti vsega naravnega in vloge civilizacije v njej. Tudi razstavljene slike, ustvarjene na Leri z različnimi vrstami zemelj, ki jih je izbiral v neposredni bližini solin, s solinskim blatom, soljo, z aplikacijami predmetov, ki jih je morje naplavilo, dokazujejo izjemno subtilnega opazovalca in čutečega ustvarjalca. O konkretnem izzivu ambienta Sečoveljskih solin pa je preprosto povedal: »Ko hodim po solinah, vidim in ču-

tim pod svojimi stopali najbolj osnovni material: zemljo, iz katere izhajamo in v katero se bomo nekoč za večno vrnili.« In svoje spoštljivo razmišljanje je skromno nadaljeval: »In vse to le iz horizontale dvigam na platno v vertikalo.« Lapajnetove podobe iz cikla Genius loci Lera 2004–2009 tako ostajajo kot večni spomeniki realnega stanja v konkretnem prostoru in času, kot izvirni pomniki Piranskih solin.

aturno lokomotivo tipa U-37. Ta je sto let nazaj vozila po tej železnici. Maketa je velika 50 x 30 x 105 cm in tehta kar 20 kg. Giulio Ruzzier, ki gotovo sodi med tiste umetnike, ki so na platnih največkrat obudili motive železniške proge Parenzane – Porečanke in še zlasti njenih postaj, predorov, mostov in drugih njenih objektov, je pred časom na slikarski razstavi v Casermi, v Krajinskem parku Sečoveljske soline, predstavil svoja platna, ki izključno prikazujejo Parenzano. Kot je znano, je na tej ozkotirni železniški progi, ki je povezovala Trst s Porečem in mnoga vmesna naselja v notranjosti istrskega polotoka, vlak prvič zapeljal od Trsta do Buj 1. aprila 1902, 15. decembra istega leta pa še do Poreča. Svojo zadnjo vožnjo je vlak na

njej opravil 31. avgusta 1935. Čeprav je vlak, katerega 110-letnico bomo zaznamovali letos, omogočil povezavo mestec in vasi v notranjosti Istre s Trstom, ga lokalno prebivalstvo ni pogosto uporabljalo. Bil je namreč počasen in je potreboval več kot sedem ur za razdaljo od Trsta, preko Buj, do Poreča. Poleg tega je bila cena vozovnice draga. Po koncu I. svetovne vojne, ko je Istri zavladalo Italijansko kraljestvo, so se železniški povezavi začeli šteti dnevi. Že v letih 1928–29 so se pojavile prve težnje po ukinitvi proge. Tako je 31. avgusta 1935 vlak opravil zadnjo vožnjo. Tračnice so razstavili, vagone pa uničili.

Solni cvet - Marec 2012 - stran 26

Nives Marvin

Janez Mužič

umetnost

Art Dance Studio Portorož

Plesna pravljica Aladinova svetilka Plesna šola Art Dance Studia Portorož pod mentorstvom izkušenega plesnega tandema Dane Petretič in Siniše Bukinca že peto leto izobražuje, vzgaja in izpopolnjuje mlade v različnih plesnih tehnikah. Tudi na letošnji zimski produkciji se je predstavilo vseh 170 mladih, ki svoje plesno znanje utrjuje v portoroškem klubu ali na matičnih šolah v času podaljšanega bivanja. Na velikem odru portoroškega Avditorija se je zvrstil preplet različnih plesnih tehnik: hip-hop, street, modern, jazz balet in klasični balet. Za vrhunec plesnega večera je poskrbela premierna uprizoritev plesne pravljice Aladinova svetilka (priredba pravljice Aladin iz knjige Tisoč in ena noč). V njej se je predstavilo 31 plesalcev, ki v klubu trenirajo že več

let. Aladinova svetilka je plesna predstava iz serije Art dance-ovih produkcij, za katero lahko rečemo, da je izdelana po kakovostnem standardu. V njej so mlada telesa vpeta v zgodbo in glasbo preko domiselnih scenskih in svetlobnih učinkov. Razmeroma zahtevna koreografija nas popelje na daljni orient, kjer resnica in dobrota zmagata z razumljivim razlogom. Dinamična in smiselna menjava prizorov pripomoreta k razburljivemu razpletu, vsi sodelujoči v predstavi pa se do konca trudijo pričarati lepoto ljubezni med Aladinom in princeso Jasmin. Režiserka in koreografinja predstave, Dana Petretič, je članica D.B.U.S.-a od leta 2006. Pomembnejši pedagogi: Frederic Jahn, Matej Selan, Marin Turcu in Georgeta R. Capraroiu. Leta

Razstava ilustracij

Štefan Turk, Pravljice in legende od Učke do Dubrovnika Štefan Turk (rojen leta 1974 v Trstu) je že prepoznaven likovnik iz sosednjega tržaškega prostora, ki se s številnimi samostojnimi razstavami in sodelovanji na skupinskih predstavitvah uveljavlja tudi v Sloveniji in drugod. Osnovna teoretična likovna znanja je pridobil na študiju umetnostne zgodovine na tržaški univerzi, praktična pa na več tečajih slikanja. Vpogled v dosedanje likovno ustvarjanje (večkrat je sodeloval na Mednarodnem slikarkem ex-temporu Piran) dokazuje Turka kot radovednega iskajočega likovnika, ki ga navdihuje še raziskovanje in eksperimentiranje v različnih zvrsteh slikarstva, risbe, grafike in ilustracije.

Posebno pozornost pa pritegnejo ilustracije, katerim se Turk v zadnjih letih veliko posveča. Najnovejše, lani ustvarjene ilustracije za knjigo Le scale della Madonna, Favole e leggende dal Monte Maggiore a Ragusa (izšla 2012 v založbi Edizioni Antony), so predstavljene na njegovi prvi samostojni razstavi v piranski galeriji. Ta zvrst slikarstva je znotraj omenjenega izraznega medija gotovo unikum: ne le da od avtorja zahteva upoštevanje vsebine teksta, hkrati zahteva tudi njegovo individualno poglobljeno dojemanje in interpretiranje le-te. Na razstavi je predstavljenih 47 originalnih ilustracij kot Turkovih subjektivnih interpretacij 47.

2006 je bila finalistka Festivala koreografskih miniatur v Beogradu in v sodelovanju s Sinišo Bukincem dosegla 2. nagrado občinstva. Izpopolnjevala se je na Guadeloupe (FWI) in New Yorku (ZDA). Sodelovala je s Friuli Venezia Giulia ballet dance company (Nicoleta Josifescu). Od leta 2007 vodi Art dance studio Portorož, leta 2009 pa je tudi pridobila status samostojne ustvarjalke na po-

zapisanih zgodb, ki jih je Giacomo Scotti zbral na področju zahodne Slovenije, Istre in Dalmacije. Kljub dejstvu, da so v zapisanih pravljicah in legendah zabrisane meje med resničnim in izmišljenim, nas le-te popeljejo v čas preteklosti: v svet vsakodnevnega življenja in preživetja, verovanj, pa tudi čudežnih dogodkov, torej v vse tisto, kar se je skozi številne generacije prednikov ohranilo do danes. Ilustracije so prežarjene s posebno, v segmentih celo transcendentalno svetlobo, s plastenjem potez prida še domač, liričen in tudi mističen prizvok. Konkretno ali asociativno ji najdemo izvor v trenutnih svetlobnih stanjih v naravi, celo v določljivi mediteransko sončno-topli atmosferi, ne glede na dnevno ali nočno svetlobo, tako prepoznavno le našemu primorskemu ambientu. Razpoloženjska atmosfera podob je vedno – ne glede na upodobljeno pripoved, ki se tudi ves čas giblje

Solni cvet - Marec 2012 - stran 27

dročju kulture. Od leta 2007 je to Danin že sedmi tovrstni plesni projekt. Zamisel in koreografija: Dana Petretič Glasba, rekviziti in video: Siniša Bukinac Plešejo: plesalci Art Dance Studia Portorož. Art Dance Studio Portorož

Štefan Turk, ilustracije v Gal. H. Pečarič (foto arhiv OGP)

v prepletu občutja realnega in fantazijskega – diskretno skrivnostna ter gledalca popelje v arhetipsko mistični svet preteklosti in njenih mitologij. Dopušča mu torej prosti pretok domišljije, fantazije, tudi razumevanja, vsekakor subjektivnega in intimnega vživetja. Razstava originalnih ilustracij je na ogled do 15. aprila 2012. Nives Marvin

zgodovina

Ponovno sta »stekli« dve pozabljeni piranski uri

Sonce, koliko je ura?

V svetu in tudi pri nas stare sončne ure, ki so nezmotljive, in z raznimi poslikavami od nekdaj tudi krasijo predvsem pročelja javnih zgradb, cerkva ali pa tudi domov bogatih veljakov, niti niso tako redke. Za tiste res stare, o katerih je za njimi najti na stenah starih zgradb le še kako drobno sled, pa se za to, da ponovno »stečejo«, zavzeto trudijo konservatorji in restavratorji. V Piranu so tako nedavno obnovili kar dve, kake četrt tisočletja stari, za kateri je zaradi njune propadlosti vedel le redek Pirančan. Na Tartinijevem trgu je po odstranitvi gradbenih odrov pred časom zasijalo še eno obnovljeno pročelje prej propadajoče stavbe. To je restavratorsko-konservatorsko sanirano poslopje Obalnih galerij Piran in čeprav je obnovo zgradbe spremljalo tudi nekaj polemik v medijih in mnogi še nestrpno čakajo otvoritev, da bodo lahko videli, kakšno »presenečenje« jih čaka notri, so se na pročelju že na novo pokazale in Tartinijev trg še polepšale njene prej neizrazne ter propadajoče kamnite členitve, čudovit kamnit balkon z železno ograjo in med drugim

tudi dve sončni uri. Ena je na jugo-vzhodni strani, druga pa na jugo-zahodni. »Uri sta bili v zelo slabem stanju, pravzaprav neprepoznavni. Tam so ju namestili enkrat v drugi polovici 18. stoletja. Ob začetku naših del nista imeli več gnomov, kot pravimo paličici ali kazalcu, ki meče senco na urino ploskev s skalo, na kateri je moč razbrati čas. Namesto kazalca smo na eni našli le v zid vgrajen kratek bakreni ostanek. Tudi barva na obeh ploskvah ure je bila vključno s številkami za ure popolnoma sprana. Tako smo odkrili le nekaj znakov, ki so kazali, da sta bili uri v originalu narejeni tako, da so bili meridiani vklesani v kamen, ki služi urini ploskvi. Kamen so najprej vzidali v steno in nato umerili uro ter vklesali vanj skalo s številkami za ure. Da smo uri ohranili kar se da originalni, smo vse, kar je sedaj na njima novega, naredili z barvno retušo. Naše izmerjene in narisane črte meridianov pa so se pri obnovi postavile točno na sledi starih ostankov vklesanih črt,« pripoveduje magister umetnosti, specialist restavrator Aleks Batista iz restavratorsko-konservatorske firme CRMA d.o.o. iz Ilirske Bistrice, ki s svojo ekipo strokovnjakov opravlja konservatorsko- restavratorska dela na objektu in so se še zlasti odgovorno lotili obeh ur. Sončna ura meri čas s pomočjo navidezne lege sonca na dnevnem nebu oziroma s pomočjo sence, ki jo na ravno ali krivo urino ploskev meče palica oziroma gnom. Gnom je glede na ploskev, kjer so označene ure,

postavljen pod različnimi koti in pravega je seveda treba izračunati glede na položaj ure. Če je sončna ura pravilno izdelana, kaže čas zelo natančno in kot pove Batista, poznamo dva osnovna tipa sončnih ur: solarne in italice. Ti dve, ki sta prenovljeni v Piranu, sta solarni. Pri njima je namreč gnom oziroma merilna palčka pod določenim kotom v skladu z meridiani in poldnevniki. »K sodelovanju pri restavriranju obeh ur smo poleg Jureta Bernika iz piranskega zavoda za spomeniško varstvo pritegnili tudi enega zadnjih tovrstnih mojstrov in specialista za umeritev sončnih ur, inženirja Paola Alberi Auberja iz Trsta, ki je naredil potrebne astronomske izračune za točnost obeh ur, nato

pa smo ju skupaj z njim precej časa s šestili, merili in drugimi pripomočki spravili do tega, da sta sedaj točni. Pri restavriranju nismo našli nobenih številk za označevanje časa, zato smo rimske številke, ki označujejo čas, naredili po izgledu sončnih ur iz takratnega obdobja,« je povedal restavrator Batista in poudaril, da ima malo hiš na svetu po dve uri, kot je to v tem primeru. To je bil nekoč očitno znak prestiža in uri potrjujeta, da je bil Piran bogato mesto. In če boste ob naslednjem obisku Pirana pozorni na njegove sončne ure, povejmo, da so še na cerkvi sv. Jurija in na Punti na cerkvi Marije zdravja ter na znani rdeči hiši poleg nje.

Aleks Batista: »S strokovnjakom za sončne ure Paolom Alberi Auberjem smo se potrudili, da sta nadvse točni in tudi lepi.«

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 28

Janez Mužič

zgodovina

SreÄ?anja v Piranu 2

Ĺ pela Pahor nadaljuje z zbiranjem zgodb prebivalcev Pirana

Foto: NataĹĄa CviĹĄiÄ?

Ä&#x152;loveĹĄki spomin je zakladnica ĹĄtevilnih zgodb, ki jih vsakdo zapisuje na njemu lasten naÄ?in, vsaka pa je edinstvena najmanj zato, ker je neponovljiva. VeÄ?ina jih ostane ĹĄirĹĄi javnosti skritih, del jih grobo izbriĹĄe starost, nekaj pa se jih vendarle ohrani v krogu druĹžine kot svojevrstno ustno izroÄ?ilo. Pripovedovanje zgodb vsakdanjih ljudi je priljubljena metoda za opis zgodovine nekega kraja, katero poleg spomenikov, stavb in dogodkov piĹĄejo ravno ljudje, ki so z njim odraĹĄÄ?ali. Ravno zgodbe preprostih ljudi so etnologinjo Ĺ pelo Pahor spodbudile k pisanju prve knjige z naslovom SreÄ?anja v Piranu, ki je Ĺže ob zaÄ?etku tega leta dobila svoje nadaljevanje. V prvi knjigi je uredila 23 zgodb naĹĄih someĹĄÄ?anov, v drugi pa jih sledi ĹĄe 18, ki so jih zapisali ali pripovedovali: Maria Fornazaro, Mandica Maraspin, Savina GoriĹĄek, Leopold Belec, Rudi Mraz, Tanja TrebeĹžnik Sambolec, DuĹĄan Kmetec,

Ksenija Petaros Kmetec, Vida Flego Draksler, Tanja Albreht, Vanja Pegan, Zorko Bajc, Neda Ĺ˝abot, MiĹĄa Rustja, Luisella Ravalico in Ana Rodin. Svojo zgodbo je zapisala tudi pisateljica sama, njeno novo knjiĹžno izdajo pa je obogatil ĹĄe prispevek Nadje TerÄ?on o Ĺživljenju naĹĄega pomorskega zgodovinarja Miroslava Pahorja. Ĺ pela Pahor pravi, da Ĺželi z zgodbami ohraniti spomine na Piran in njegove prebivalce, ki so v njem Ĺživeli, delali, ustvarjali in ga imeli radi. V drugi knjigi je Ĺželela, da ji sogovorniki povedo tudi kaj veÄ? o Piranu, njihovem odnosu do mesta, kaj jim je tu vĹĄeÄ? in kaj pogreĹĄajo. Sama ni veÄ? tako zelo zaljubljena v Piran, kot je bila nekoÄ?, in po zgodbah sodeÄ?, ĹĄe zdaleÄ? ni edina. Vsekakor pa je takĹĄne in podobne misli, ki se pojavljajo skorajda v vseh pripovedih, potrebno jemati z nekaj distance, saj ima pripovedovanje zgodb svoje posebnosti - neizogibno nostalgijo, spomine na ÂťlepĹĄeÂŤ Ä?ase iz mladosti. Piran je najbrĹž imel svoje dobre in slabe plati tudi v preteklosti, tako kot jih ima danes. So pa Ĺ peline zgodbe prava mestna enciklopedija za vsakogar, ki Ĺželi spoznati, kakĹĄen je bil Piran v letih med 1940 in 1970, kako so v tem Ä?asu Ĺživeli njegovi prebivalci, koliko jih je bilo, od kod vse so priĹĄli in kakĹĄen je bil njhov odnos do kraja. Tako na primer izvemo,

da so se PiranÄ?ani v glavnem ukvarjali z ribiĹĄtvom, solinarstvom, pomorstvom, obrtjo in kmetijstvom, dejavnostmi, ki jih danes skoraj ni veÄ?. Do svojih polj so hodili tudi po tri ure, danes, ko smo bolj ÂťrazvajeniÂŤ in imamo neprestano premalo Ä?asa, pa nam je vÄ?asih Ĺže pot od avtobusne postaje do Punte predolga. Za javni red in mir sta skrbela dva paznika, ki bi ĹĄe kako prav priĹĄla tudi v teh Ä?asih, ko moĹžje postave naĹĄe mesto bolj redko obiĹĄÄ?ejo. Preberemo lahko tudi, da so v Piranu spali na deskah, na katere so poloĹžili koruzno perje, postelje pa so priÄ?eli uporabljati ĹĄele po drugi svetovni vojni, da so bili siti enkrat na teden, da k zdravniku niso hodili, ker ga je bilo treba plaÄ?ati, za delo v solinah pa so bili plaÄ?ani samo moĹĄki. Ob teh spominih bi teĹžko rekli, da je danaĹĄnje Ĺživljenje v Piranu res slabĹĄe. Seveda so bile nekatere stvari boljĹĄe. Piran je nekoÄ? premogel mlinarja, mesarje, Ä?evljarje, kljuÄ?avniÄ?arje, zidarje, kamnoseke, steklarje, arhitekte, knjigarnarja ..., pa ĹĄe kirurga, glasbenega mojstra, odvetnike, bankirje, pianista in celo lasuljarja. DruĹžabno Ĺživljenje je bilo pestro. Mesto je imelo dve kinodvorani, veliko je bilo plesov in drugih dogodkov, ki se jih je udeleĹžil skoraj vsak meĹĄÄ?an. Vse pripovedi imajo nekaj skupnega. Odnos do mesta, ki ga zaÄ?utimo v njih, je poln ljubezni in spoĹĄtovanja, podobe Pirana se riĹĄejo obÄ?uteno, da si lahko Ĺživo predstavljamo, kako se sprehajamo po ulicah, kjer Âťje korak odzvanjal v enem takem, doneÄ?em ritmu, kjer nisi bil sam, ker so bili s teboj tvoji

koraki, kjer si sreÄ?al ĹĄe druge korakeÂŤ (Rudi Mraz), ali sedimo Âťna velikem trgu pred cerkvijo Marije od zdravja, kjer so poleti druĹžine zveÄ?er jedle na prostem in je bilo kot bi imeli piknikÂŤ (Luisella Ravalico). Nekaj pripovedovalcev je v Piran poleg ljubezni do mesta pripeljala tudi ljubezen do PiranÄ?ana ali PiranÄ?anke in vsi so morali opraviti sprejemni izpit, preden so jih sprejeli za svoje. Mandica Maraspin je svoj prihod opisala z naslednjimi besedami: ÂťNekega dne januarja 1946 se je povsem nepriÄ?akovano na MoseÄ&#x2021;u pojavil moj Angelo. Ni me pozabil. Po koncu vojne se je odloÄ?il, da me poiĹĄÄ?e in zaprosi za roko. Vsa Punta je vedela, da odhaja v Dalmacijo po mene.ÂŤ, MiĹĄa Rustja pa je zapisala: ÂťVÄ?asih so me tudi kaj narobe nauÄ?ili in se mi nasmejali. Prvi stavek, ki so me ga nauÄ?ili, se je glasil van fan culo ali pojdi v rit, meni pa so pojasnili, da to pomeni kako si lepa.ÂŤ Predstavitev knjige ÂťSreÄ?anja v Piranu 2ÂŤ je bila 6. februarja v Mestni knjiĹžnici Piran, kjer se je z zbirateljico zgodb in urednico knjige Ĺ pelo Pahor ter zaloĹžnikom Slobodanom SimiÄ?em Simetom iz zavoda Mediteranum pogovarjala Ksenija Petaros Kmetec, odlomke iz knjige pa je brala Mirela Bonaca ArzenĹĄek. Marljiva pisateljica Ĺže razmiĹĄlja o naslednji knjigi. Pravi, da se je nabralo kar nekaj novih zgodb. VeÄ? informacij o knjigi lahko najdete na spletnem naslovu www.mediteranum.si, kjer jo lahko tudi naroÄ?ite. NataĹĄa CviĹĄiÄ?

$(52'520 3257252Ă¤ G R R 6HĂžRYOMH 6(Ă˝29/-( 6/29(1,-$ 7 ) ( LQIR#SRUWRUR] DLUSRUW VL 8 ZZZ SRUWRUR] DLUSRUW VL

)DFHERRN FRP 3RUWRUR]$LUSRUW

3DQRUDPVNL SROHWL 3DGDOVNL VNRNL /HWDOVND ĂŁROD 7D[L OHWL 5HVWDYUDFLMD 'XW\ )UHH 6KRS ObÄ?ina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 29

soline

Projekt Life+ Mansalt

Zima v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Pogled na Sečoveljske soline je bil v zadnjih tednih precej drugačen kot v preteklih zimah: vsa solna polja so bila zaledenela, prav tako tudi voda v Jernejevem kanalu in Drnici. Čeprav je temperatura na termometru zjutraj kazala le kakšne štiri ali pet stopinj pod lediščem, pa je bil mraz v resnici, zaradi močne burje, mnogo hujši: naprave, ki merijo mraz tako, da seštevajo zunanjo temperaturo in veter, so namreč pokazale, da je bil občutek mraza enak, kot bi bilo v brezvetrju do minus petnajst stopinj Celzija. Solinarji so bili na takšne razmere pripravljeni; pred napovedanimi vetrovnimi in hladnimi dnevi so odlili večji del vode s solnih polj. Pustili so je le tanek sloj, ki je zamrznil in na ta način zavaroval podlago pred zmrzaljo. Mnogo težje pa so veter, mraz in predvsem led

prenašale živali, ki živijo v solinah. Sunki vetra so bili včasih tako močni, da je posamezne ptice odpihnilo in so se zaletavale v objekte in avtomobile. Vodne ptice so se stiskale na redkih nezamrznjenih odsekih voda. Bolj kot veter in mraz jih je ogrožalo pomanjkanje hrane, saj je bila le-ta pod ledom. Našli smo nekaj poginulih čapelj, ponirkov in tudi vodomcev. Še huje je bilo z nekaterimi ribami. Ob morski obali so ležali zmrznjeni ciplji, podobno je bilo tudi ob nekaterih kanalih. Pojavi izrednih vremenskih razmer sicer za naravo niso nič posebnega. Nasprotno – so nujni, saj se na ta način vzdržuje ravnovesje in se tako prepreči, da bi se posamezne vrste preveč razmnožile. A v današnjem svetu, ko smo ljudje s svojim poseganjem v prostor naravo že povsem preobliko-

vali, takšni vremenski pojavi lahko močno vplivajo na že tako zdesetkane populacije nekaterih vrst. Beločeli deževnik, značilna vrsta Sečoveljskih solin in gnezdilec obalnega pasu, je zaradi urbanizacije in drugih posegov v prostor izgubil velik del svojih potencialnih gnezdišč. To pomeni, da je tudi manj številen, zaradi česar je njegova populacija še bolj občutljiva na različne naravne motnje, kot je npr. hud mraz. Tudi na to smo mislili, ko smo v Krajinskem parku Sečoveljske soline in na območju Nature 2000 pripravili projekt Life+ MANSALT: z obnovo nasipov v solinah in vgradnjo mehanizmov za nadzor

pretoka vode bomo namreč v prihodnje tej, pa tudi ostalim vrstam ptic, rib in drugih živali omogočili, da se bo voda nadzorovano prelivala prek solnih polj. Skrbeli bomo za to, da bo z vodnim tokom stalno dotekal tudi vir hrane zanje, tekoča voda pa bo tudi pomemben vir hrane v obdobjih hudega mraza in vetra. Projekt Life+ MANSALT bo torej pomagal ohranjati razmere za živi svet solin in njihovo kulturno dediščino ter omogočal nadaljevanje tradicionalne pridelave soli, ki je pomemben vir zaslužka in razvoja lokalne skupnosti. KPSS

»Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije«

LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen izključno varstvu okolja. Podpira izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v območjih Natura 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline.

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 30

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove.

ĹĄport

Vodni ĹĄporti

VeslaĹĄki klub Piran se predstavi Slovenske obalne obÄ?ine se lahko pohvalijo s ĹĄtevilnimi uspeĹĄnimi ĹĄportnimi doseĹžki, ki segajo tudi daleÄ? v zgodovino. BliĹžina morja je zelo vplivala predvsem na razvoj vodnih ĹĄportov, kot so jadranje in seveda veslanje. In v tem se lahko prav obÄ?ina Piran pohvali z enim najstarejĹĄih veslaĹĄkih klubov na Jadranu, saj je bil VeslaĹĄki klub Piran ustanovljen daljnega leta 1887. Dogodki skozi Ä?as so hoteli, da je bilo veslaĹĄko dogajanje na obmoÄ?ju danaĹĄnje obÄ?ine Piran veÄ?krat prekinjeno, zaradi Ä?esar so zadnja desetletja potekala bolj v znamenju veslaĹĄkega mirovanja. Na pobudo nekdanjih veslaÄ?ev, ki svojega ĹĄporta niso pozabili, pa je veslanje konÄ?no ponovno oĹživelo leta 1992 in vse od tedaj se v Krajinskem parku SeÄ?oveljskih solin odvijajo vsakodnevni veslaĹĄki treningi, tako na vodi kot na suhem v telovadnici. S trdim delom in

dobrim strokovnim vodstvom so se takoj priÄ?eli kazati odliÄ?ni rezultati mladih piranskih veslaÄ?ev in veslaÄ?ic, ki so posegali po najviĹĄjih uvrstitvah tudi na svetovnih prvenstvih.

Obdobje 1992â&#x20AC;&#x201C;2012

V dvajsetih letih ponovnega delovanja se je v veslanju preizkusilo Ĺže preko 600 mladih. V prvotno skromnih pogojih lesene barake, ki je sluĹžila tako za telovadnico kot za hangar za Ä?olne, so veslaÄ?i dnevno izvajali naporne treninge pod strogim oÄ?esom trenerja Milana KocjanÄ?iÄ?a, nekdanjega zelo uspeĹĄnega veslaÄ?a. KljuÄ?no prelomnico je vsekakor prineslo leto 2007, ko je klub konÄ?no doÄ?akal teĹžko priÄ?akovane in zasluĹžene nove klubske prostore, ki so pripomogli k boljĹĄi izvedbi treningov uspeha Ĺželjnih ĹĄportnikov in ĹĄportnic. Lahko se zagotovo trdi, da so piranski veslaÄ?i skozi vsa ta leta dosegali odliÄ?ne uvrstitve tako v mlaj-

ĹĄih kategorijah (do 14 let) kot tudi v mladinskih vrstah, kjer so skoraj vsako leto nastopili za slovensko reprezentanco na mladinskih svetovnih prvenstvih.

Ĺ irjenje veslanja med mladimi

Ker pa je za doseganje rezultatov najpomembnejĹĄi redni trening in Ä?asovno daljĹĄe tehniÄ?no uÄ?enje samega veslanja, se mladi veslaÄ?i vpisujejo Ĺže pri starosti 10-11 let. Zato je VeslaĹĄki klub Piran Ĺže veÄ? let tesno povezan z osnovnimi ĹĄolami v piranski obÄ?ini. Vsako leto se dva- do trikrat po dogovoru z uÄ?itelji ĹĄportne vzgoje uÄ?enci zberejo ter obiĹĄÄ?ejo VeslaĹĄki klub Piran v SeÄ?oveljskih solinah, kjer imajo v sklopu ĹĄole veslanja moĹžnost preizkusiti se tako v Ä?olnu kot na veslaĹĄkih simulatorjih. Podrobneje spoznajo tehniko zavesljaja, preizkusijo se v vajah suhega treninga ter se s krajĹĄimi tekmovanji na simulatorjih pomerijo med seboj.

Tekmovanja

VeslaĹĄko leto se priÄ?ne oktobra, ko se zakljuÄ?ijo tekmovanja ter se veslaÄ?i po krajĹĄem aktivnem poÄ?itku Ĺže priÄ?nejo pripravljati na novo tekmovalno sezono. Skozi zimo so tako na programu treningi za pridobivanje dodatne vzdrĹžljivosti ter moÄ?i. Potekajo tudi razliÄ?na testiranja, s katerimi lahko veslaÄ?i in predvsem trenerji sledijo napredkom posameznika ter nadzirajo pripravljenost na prihajajoÄ?e tekmovalne napore. Regate priÄ?nejo v marcu ter potekajo vse do septembra, ko se veslaÄ?i pomerijo na drĹžavnem prvenstvu na Bledu.

Tradicionalna mednarodna veslaĹĄka regata PortoroĹž

Za prepoznavnost veslanja kot zelo zdravega in pozitivnega ĹĄporta pa ne poskrbi samo ĹĄola veslanja ter seveda doseganje odliÄ?nih rezultatov. Vsako leto se v PortoroĹĄkem zalivu organizira tudi tradicionalna mednarodna veslaĹĄka regata, kjer se med seboj pomerijo veslaÄ?i in veslaÄ?ice vseh kategorij iz vseh slovenskih veslaĹĄkih klubov ter iz sosednje Italije in HrvaĹĄke. Regata poteka v vikendu okoli praznika 1. maja, zato je vsako leto mnoĹžiÄ?no obiskana tudi s strani turistov in obiskovalcev, ki preĹživijo praznike na slovenski obali. Tekmovalna sezona 2012 je pred vrati. Piranske veslaÄ?e ponovno Ä?akajo regate, na katerih bo potrebno pokazati moÄ?no voljo ter znati izkoristiti vse ure treningov zimskega obdobja, kjer so pridobili potrebno moÄ? in vzdrĹžljivost za doseganje najboljĹĄih uvrstitev. PriÄ?akovati je, da bodo ÂťPiranÄ?aniÂŤ ponovno zasedali mladinske in po dolgem Ä?asu tudi Ä?lanske reprezentanÄ?ne vrste. Zato je upraviÄ?eno verjeti, da se bo v letu 2012 o VeslaĹĄkem klubu Piran ĹĄe govorilo. Lea Sorgo, trenerka

/LPLQMDQVND FHVWD 3RUWRURĂĽ WHO ID[ JVP H PDLO LVEH#VLRO QHW

*5$'%(1,Ă˘792 ,1 785,=(0 ObÄ?ina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 31

šport

Priznanja Gimnastične zveze Slovenije

Piranski FLIP že desetič zapored najboljši Minulo soboto je Gimnastična zveza Slovenije na kongresu razglasila naj športnike za leto 2011. Že desetič zapored je piranski klub Flip dobil priznanje kot najboljši slovenski klub v letu 2011, v programu Gimnastiki za vse. Točke je Flip pridobil z zmagami ekip in posameznikov na državnih prvenstvih v gimnastiki, akrobatiki in skokih z male prožne ponjave ter na Pokalu Slovenije, z organizacijo dveh državnih prvenstev in Pokala Slovenije ter s sodelovanjem na svetovni Gymnaestradi v Švici v juliju 2011.

Med primorskimi klubi se je na 4. mesto uvrstil Partizan iz Renč, na 5. Capris iz Kopra, na 7. Twist iz Nove Gorice in na 8. GGD, prav tako iz Nove Gorice. Med posamezniki je med fanti zasedel 1. mesto David Peras, ŠD Renče, na 3. mestu pa je Daniel Golenač iz Flipa. Med dekleti si je 1. mesto priborila Ilaria Grižon iz Flipa, 3. pa je bila Veronika Bažec iz koprskega Caprisa. Do 10. mesta pa so se uvrstili še naslednji Primorci: med dekleti je 4. mesto zasedla Ula Simšič, 5. Neža Simčič, 6. Rebeka Grižon, 7. Tonja

Naši olimpijki

Športnici občine Piran 2011 sta jadralki Tina Mrak in Teja Černe V petek, 10. februarja, smo na prireditvi Športnik občine Piran 2011, v Avditoriju Portorož, podelili priznanja športnicam, športnikom, športnim delavcem, kolektivom in organizatorjem. Športnici leta 2011 občine Piran sta postali Tina Mrak in Teja Černe (Jadralni klub Pirat Portorož), ki sta izpolnili normo in bosta nastopili na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu! Župan Občine Piran Peter

Bossman je v nagovoru povedal, da se »v občini Piran zavedamo velikega pomena športa in športnega udejstvovanja. Šport združuje, prispeva k sožitju, omogoča in spodbuja prijateljstva in presega mnoga nasprotja. Športni rezultati so plod osebnih prizadevanj in sodelovanja, najprej športnikov, njihovih trenerjev, pa tudi njihovih svojcev in prijateljev ter nenazadnje tudi družbene skupnosti.«

Senčar, vse Flip Piran, 8. mesto pa je osvojila Ela Sabadin iz koprskega Caprisa. Med fanti je na 5. mestu Maj Vegnuti, 8. Davor Stanišič, 9. Žiga Ahčan, vsi Flip Piran, na 10. mestu pa Blaž Micheliz za GD GIM Nova Gorica. S to podelitvijo je Flip tako uspešno zaključil tekmovalno

sezono 2010/2011, prav tako pa tudi zastopanje Slovenije na gimnastičnih festivalih v letu 2011, predvsem s pomočjo Flipovega glavnega sponzorja OMNIS iz Kopra ter Gimnastične zveze Slovenije in Občine Piran. ŠK Flip Piran

Prvouvrščena v programu Gimnastika za vse Ilarija Grižon s trenerko Stasjo Mehora, ki je prevzela priznanje za Flip, in Mitjo Petkovškom, ki je zasedel 1. mesto v moški športni gimnastiki. (Foto: Franko Grižon)

Poudaril je, da je za dobre športne rezultate velikega pomena talent, ki ga moramo posebej priznati, ga ceniti in biti nanj ponosni, a da je poleg talenta potrebno tudi veliko dela, odrekanja in nadpovprečen fizični in psihični napor. Vsem prejemnikom nagrad je čestital za osvojene nagrade, hkrati pa se je zahvalil vsem športnim delavcem, »ki ste zaslužni za razvoj športa v naši občini, še posebno za delo z mlajšimi otroki. Vi skrbite za množičnost in pester izbor športnih aktivnosti, še posebej ob ugotovitvi, da imamo v občini več kot 30 športnih društev, v katere je vključenih veliko število mladih. Za uspešno delo in koordinacijo pa se zahvaljujem tudi direktorju in

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 32

Župan Bossman v družbi olimpijk

delavcem Športnega in mladinskega centra Piran.« Seznam prejemnikov nagrad in bogato fotogalerijo najdete na spletni strani Občine Piran: www.piran.si.

ĹĄport

Tenis v vseh vremenskih pogojih

Otvoritev nove, energetsko varÄ?ne dvorane v PortoroĹžu V Ĺ portno rekreacijskem centru Marine PortoroĹž d.d. je 14.02.2012 odprla svoja vrata nova, energetsko varÄ?na, napihljiva teniĹĄka dvorana. Vabilu Marine PortoroĹž d.d. in TeniĹĄkega kluba Morje PortoroĹž se je odzval tudi Ĺžupan, g. Peter Bossman, ki je nagovoril prisotne in pokazal, da zna dobro igrati tenis. Otvoritev je potekala v prijetnem, ĹĄportnem vzduĹĄju. Prisotne so navduĹĄili otroci s trenerjem Goranom Jelenom, ki so prikazali krajĹĄi demonstracijski trening. Ideja o postavitvi dvorane se je porodila starĹĄem otrok, ki trenirajo tenis, in sicer zaradi potrebe po zagotovitvi primernih pogojev za trening v zimskem obdobju. Edina moĹžnost za postavitev dvorane so bila igriĹĄÄ?a Marine PortoroĹž d.d.. Novoustanovljeni TeniĹĄki klub Morje PortoroĹž je od slednje poskuĹĄal pridobiti soglasje, da na njenih igriĹĄÄ?ih postavi novo, energetsko varÄ?no, napihljivo dvorano. TK Morje PortoroĹž in Marina PortoroĹž d.d. sta hitro ugotovila, da Ĺželita sodelovati pri razvoju ĹĄporta, promociji tenisa in razĹĄiritvi turistiÄ?ne ponudbe, ter dosegla dogovor o postavitvi dvorane. Dvorana ima znaÄ?aj zaÄ?asnega objekta, kar pomeni, da ne sme stati veÄ? kot 6 mesecev na leto, kar je dovolj, da bo zadostila vsem potrebam v zimskem Ä?asu. Dvorana pokriva dve peĹĄÄ?eni igriĹĄÄ?i. PovrĹĄina znaĹĄa 1.300 m2, najviĹĄja viĹĄina 11 m, volumen pa cca. 11.000 m3. V tla je sidrana

s 65 kubiÄ?nimi temelji, ki odgovarjajo cca. 150 ton teĹžkemu balastu. Po odstranitvi dvorane se 150 sider spusti v temelje, tako da so v Ä?asu, ko dvorana ne stoji, nevidna. Dvorana stoji le zaradi notranjega nadtlaka, ki je vzdrĹževan z vpihovanjem zraka. Ko ni moÄ?nega vetra, se vzdrĹžuje z enako prikljuÄ?no moÄ?jo, kot jo ima domaÄ?i pralni stoj (2,2 kW). Dvorana je lahko ogrevana, in sicer z najsodobnejĹĄo, energetsko varÄ?no opremo. Ima destratifikacijski kanal, ki je v Sloveniji novost. OmogoÄ?a, da je temperatura zraka v notranjosti dvorane enakomerna in da se na viĹĄini 1 m, na celotni povrĹĄini, spreminja le za +/- 0,5 stopinj C. Dvorano je moĹžno osvetliti s 24 reflektorji, ki oddajajo cca. 300 lux svetlobe, kar omogoÄ?a igranje na najviĹĄjih nivojih. Dvorana je tudi Ĺže prestala test moÄ?ne burje, ki je v preteklih dneh divjala po obali. SluĹžila bo igralcem vseh starostnih kategorij in nudila moĹžnost igranja tenisa v vseh vremenskih pogojih (mraz, burja, deĹž). Zanimanje za igranje v dvorani je veliko, saj je to trenutno edina teniĹĄka dvorana v obÄ?ini Piran. Podobni napihljivi dvorani sta le ĹĄe v Kopru. Marina PortoroĹž d.d. in TK Morje PortoroĹž sta omogoÄ?ila, da dvorana danes stoji in da bo sluĹžila ĹĄportu, turizmu in lokalni skupnosti. Pripomogla bo k promoviranju kraja, ĹĄportnemu dogajanju, razvijanju in prihodnosti tenisa, ki Ĺže leta in leta velja za

Ĺ˝upan Bossman je pokazal, da zna igrati tenis

prepoznaven ĹĄport obÄ?ine Piran. TK Morje PortoroĹž se je za pomoÄ? zahvalil Marini PortoroĹž d.d., podjetju Hartis d.o.o., podjetju Adriatic Slovenica d.d., podjetju Mlinotest Kruh Koper d.o.o., podjetju Sorgo d.o.o., podjetju Ĺ pik d.o.o., podjetju Keling dva d.o.o., podjetju

Midi kop d.o.o., Vinarstvu Ä&#x152;otar, podjetju Anis Biro d.o.o., Upravni enoti Piran za njeno hitro odzivnost in vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri postavitvi dvorane. Maurizio Romanello, TeniĹĄki klub Morje PortoroĹž

Balinarski klub Antena PortoroĹž in Balinarski klub Lucija

Priznanje naĹĄim balinarjem za uspeĹĄno delovanje Balinarska zveza Slovenije je ob praznovanju 60-letnice delovanja, dne 17.12.2012 v Hotelu M v Ljubljani, podelila priznanje Âťdiplomo BZSÂŤ Balinarskemu klubu Antena PortoroĹž in Balinarskemu klubu Lucija. Kluba sta prejela priznanje za dolgoletno uspeĹĄno delovanje v balinarskem ĹĄportu. Poleg tega sta za dolgoletno delo pri razvoju balinanja, delovanje na podroÄ?ju dela z mladimi ter uspeĹĄno vodenje

in organizacijo drĹžavnih in obmoÄ?nih tekmovanj prejela priznanje ĹĄe dva naĹĄa obÄ?ana, in sicer Zdravko TaĹĄkar zlato, TomaĹž Centa pa srebrno znaÄ?ko Balinarske zveze Slovenije. Oba sta Ä?lana BK Antena PortoroĹž. Priznanja je podelil predsednik Balinarske zveze Slovenije Sandi Kofol. Zdravko TaĹĄkar Tajnik BK Antena

4FË B 4* 1PSUPSPĂ&#x; r Telefon: + 386 (0)5 907 87 77 E-mail: info@residenceligo.com r www.residenceligo.com ObÄ?ina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 33

šport

Zimsko državno prvenstvo Slovenije 2012

Twirling

»Trdo delo in vztrajnost prinašata uspeh!«

Odličen uspeh piranskih deklet

Med 26. in 29. januarjem 2012 je potekalo v kopališču Pristan državno prvenstvo kadetov, mladincev in članov. Udeležili so se ga plavalci vseh slovenskih klubov. S tem državnim prvenstvom se zaključuje zimski in pričenja poletni del plavalne sezone 2011/12 za to kategorijo plavalcev. Za te tekmovalce je to zadnje tekmovanje v tej sezoni v 25-metrskih bazenih, kjer se bodo borili za uvrstitve in naslove državnih prvakov. Med petindvajsetimi klubi iz vse Slovenije je član PK Biser Piran, Patrick Koncilja, v disciplini 200 prsno dosegel čas 2:28,94 ter se tako uvrstil na odlično 2. mesto med kadeti. Prvenstva se je udeležil tudi Martin Leščečen in s svojo vztrajnostjo ter voljo dokazal sebi in drugim, da si zelo želi napredovati zlasti v paradni disciplini, hrbtnem stilu. Na državnem prvenstvu so tekmovale tudi štiri članice: Vero-

nika Fuks Tomažič, Urša Kveder, Kim Zabukovec in Mateja Švonja. Vsa štiri dekleta so izboljšala osebne rekorde in se tako zelo približala finalistkam, kar daje veliko vzpodbudo in dobre obete za letno državno prvenstvo konec julija v Kopru. Dekleta PK Biser so po dolgem času plavala tudi tri štafete med kadetinjami, kar je tako zanje kot vse ostale prisotne na tem prvenstvu edinstven dogodek. Za uspehe plavalnega športa v Sloveniji se glede na številne rekorde, ki so bili doseženi na tem državnem prvenstvu, res ni bati in naši mladi piranski plavalci imajo tako več kot odlično motivacijo za vztrajnost in poseganje po višjih uvrstitvah. »Le trdo delo in vztrajnost prinašata uspeh,« so besede Tadeja Bačelića, kar se je tudi tokrat vsem našim mladim plavalcem obrestovalo. PK BISER

V Cerknici se je 21. januarja v športni dvorani pri Osnovni šoli Cerknica odvijalo predtekmovanje v twirling športu za 12. odprto državno prvenstvo. Pomerilo se je 118 tekmovalk iz 14 društev, pod strogim očesom štirih slovenskih sodnic twirlinga, Tjaše Skuk, Barbare Čuk, Anite Omerzu in Mojce Smodiš ter gostjo iz Italije, sodnice Isabelle Beltramo. Tekmovalke so se dvakrat predstavile sodnicam in se s prikazom obveznih elementov v disciplini twirlinga na nižjih in višjih nivojih zahtevnosti potegovale za uvrstitev v polfinale, kjer bodo plesale solo program, in s tem dobile možnost napredovanja v finale, ki bo potekalo 21. in 22. aprila v Novi Gorici. Za tekmovalce iz najvišjih nivojev, naprednega in elite nivoja, pomeni državno prvenstvo tudi kvalifikacijo za zastopanje Slovenije na 31. svetovnem prvenstvu twirling športa, ki bo v začetku avgusta v Franciji, in za uvrstitev na Cup of Clubs in Grand Prix FreeStyle, ki bo potekalo julija v Belgiji.

Mažoretni twirling in plesni klub MACE je zelo dobro opravil vlogo gostitelja predtekmovanja. Dobrodošlico tekmovalkam, trenerjem, predstavnikom društev, gledalcem in organizatorjem sta izrekla ob slavnostni otvoritvi tekmovanja župan Občine Cerknica, ravnateljica osnovne šole ter nenazadnje tudi predsednica MTZS, gospa Nada Skuk. Tega tekmovanja so se udeležila tudi piranska dekleta in se odlično odrezala, saj so se vsa uvrstila v polfinale. Piranske barve so zastopale : Mislej Juni, Zemljak Nika, Štebljaj-Vajngerl Eva, Lapajne Patricia in Štebljaj-Vajngerl Nika. Tokrat so tekmovale pod budnim očesom mentorice Ivane Jane Potočnik in predsednice Twirling kluba Piran - Helene Štebljaj. Vzpodbudo s tribun pa so piranskim dekletom namenili člani Twirling kluba Piran, ki so bili tokrat v vlogi navijačev. TK Piran

Foto: Boris Ros

SAVO RADIČ S.P.

Tel.: 05/ 67 30 370, Fax.: 05/ 67 30 372 Gsm: 041 62 47 58 Stanovanje: Arze 9, 6330 Piran Tel.: 05/ 67 30 371 E-mail: savo.radic@cetra.si Identifikacijska št. za DDV: SI10678778

Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 34

šport

Ženska košarka

All Stars Lucija 2012 Podjetje Športni Turizem Portorož je v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije organiziralo All Stars dogodek v lucijski športni dvorani. Dogodek je sploh prvič gostila občina Piran. Župan Občine Piran, g.Peter Bossman je bil častni pokrovitelj velika športnega dogodka. Z vodstvom Občine Piran si je tudi sam ogledal člansko tekmo ter pred uradnim začetkom tekme tudi pozdravil polno športno dvorano v Luciji. Po uradnem nagovoru je župan prejel dres Slovenske košarkarske reprezentance z njegovim imenom od g. Romana Volčiča, predsednika Košarkarske zveze Slovenije. Košarkarice iz vseh slovenskih klubov ter kategorij so se pomerile na lucijskem parketu. Pri najmlajših pionirkah do 12 let, ki so otvorile dogajanje, je zmagala ekipa VZHODA z rezultatom 43:67. Plaketo za najbolj borbeno igralko je prejela Maša Abunar (Krka) V kategoriji U14 so se dekleta delila na bele in modre. Zmagovalke te tekme so bile v modrih dresih, in sicer z rezultatom 48:62. Plaketa za najbolj bor-

beno igralko je šla v roke Nini Vehar (Odeja) Sledila je tekma U16. Tudi tukaj so se tekmovalke razlikovale po belih in modrih dresih. Modra barva je ponovno prinesla zmago z rezultatom 54:64, za najbolj borbeno igralko pa je bila izbrana Zala Lešek (Grosuplje), ki je bila zelo vesela zmage ter priznanja. Med tekmo so imele svoje plesne vložke tudi Sončice iz plesnega društva Elite iz Kopra. V kategoriji U18 so dekleta pokazala veliko znanja ter izenačen boj, saj se je tekma bele in modre ekipe končala z neodločenim rezultatom 65:65. Vseeno pa je bila izbrana najbolj borbena igralka iz Grosuplja, Klara Zupančič. All Stars dogodek smo zaključili s tekmo članic, ki smo jo popestrili s tekmovanjem Meta za tri točke, kjer je nagrado prispevalo podjetje Športni Turizem Portorož, ter Spaldingovim izzivom, kjer so se v natančnosti in hitrosti pomerile košarkarice v dvojicah. Tekma se je končala ob 20. uri z rezultatom 81:80. Rdeča ekipa je le za točko premagala ekipo v črnih dresih. Za

najkoristnejšo igralko so izbrali Romano Vukovič (Domžale). Vsa dekleta so bila zadovoljna, predvsem pa je pomembno, da so se zabavale ter niso bile obremenjene z zmago. Na vseh tekmah se je igrala lepa košarka, kjer so pokazale, da je tudi ženska košarka lahko zanimiva. Celotna ekipa tako Košarkarske zveze Slovenije kot soorganizatorja podjetja Športni Turizem Portorož je vložila veliko truda pri organizaciji. Še posebno v našem podjetju smo želeli ponuditi lep spektakel obalnemu

občinstvu in verjamemo, da nam je to tudi uspelo. S čim več takšnimi dogodki bo tudi ženska košarka dobila svojo publiko. V prihodnje si želimo s Košarkarsko zvezo Slovenije, ki v letu 2013 organizira velik projekt - Evropsko prvenstvo v košarki za moške, še nadgraditi sodelovanje. Verjamemo, da je ALL STARS dogodek, začetek zagona novih velikih športnih dogajanj v ženski košarki na obali. Športni Turizem Portorož

Državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave

Prehodni pokal obdržal Flip

Deset novih državnih prvakov posameznikov in prav toliko zmagovalnih ekip na državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave. Prehodni pokal je obdržal Flip. Rekordna udeležba. Za naslove najboljših na državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave in Pokal Slovenije se je potegovalo petnajst slovenskih klubov oziroma preko 480 tekmovalcev. Prehodni pokal je osvojil Športni klub Flip Piran, drugo je bilo Športno društvo Sokol

Bežigrad, tretje pa Moste. Atraktivni skoki, ki so jih gledalci lahko spremljali v polni športni dvorani OŠ Antona Ukmarja v Kopru, so prinesli državne prvake v desetih starostnih kategorijah, od najmlajših cicibank in cicibanov do najstarejših članic in članov. Pomerile so se ekipe in posamezniki. Državno prvenstvo je bilo hkrati tudi prva tekma za Pokal Slovenije. ŠK Flip Piran

75*29,1$ ,1 6(59,6 .2/(6 2EDOD 3RUWRURç /XFLMD 7HO ( PDLO OXFLMD#H[WUHPHYLWDO FRP Občina Piran podpira lokalno gospodarstvo

Solni cvet - Marec 2012 - stran 35

križanka

napovednik

Letos se bomo dotaknili pomembnih dogodkov iz naših krajev tudi z nagradnimi križankami. Tokratna se nanaša na kulturni praznik. Podjetje Mare - Več kot čistilnica bo kot sponzor prispeval praktične nagrade. Trem izžrebanim reševalcem bomo podelili: torbo za oblačila + bon za kemično čiščenje + par elegantnih nogavic Levante! Pravilno rešeno križanko izrežite in pošljite do 31.3.2012 na naslov: MARE - Več kot čistilnica, Liminjanska 78, 6320 Portorož. Ne pozabite pripisati vaših podatkov. Pri žrebanju bomo upoštevali samo eno poslano, pravilno rešeno križanko.

24.3.

01. 4.

7. 4. Avditorij PortorožPortorose

Gledališče Tartini Piran

KONCERT

08. 4. Avditorij PortorožPortorose

Komedija

SVETOVALNICA 13.4.

BALETNI VEČER

Posvečeno Tartiniju ob 320. Obletnici

Koncert

ALENKA GODEC 21.4. in 22.4.

20.4.

Avditorij PortorožPortorose

Drama

Komedija

MEFISTO BALKANSKA ŠPIJONKA Avditorij Portorož-Portorose Senčna pot 10, 6320 Portorož-Portorose

T 05 676 67 77 E info@avditorij.si

www.avditorij.si avditorij.kupikarto.si

SOLINARSKI PRAZNIK OB PRAZNIKU SV. JURIJA