Matej Strojan 666699699689663333.69 (2021)

Na grobo lahko kiparje v smislu izbire in rabe materiala razdelimo na dva pola - če imamo na eni strani tiste, ki se tekom lastnega raziskovanja navežejo na nekaj izbranih materialov in tehnik, ki najbolje izražajo njihov likovni jezik, so na drugi strani tisti kiparji, ki izbirajo raznolike materiale prav zaradi njihove materialne izraznosti. Lahko bi rekli, da poleg vsebinskega in oblikovnega, na nek način namerno pripovedujejo tudi s fizičnimi lastnostmi določenega materiala. S tem seveda sestavljajo nov likovni jezik. Med takšne kiparje spada Matej Strojan. Govorica materiala mu je blizu in pomembna. Njegove, na prvi pogled preproste umetniške postavitve se poglobljeno ukvarjajo s fizično energijo materiala – naj bo to les, kamen ali pa surova, nežgana glina (kot v delu z naslovom 666699699689663333.69), avtor za svoje postavitve izbira material zaradi njegovih lastnosti in ne zaradi svoje želje po delu v tem materialu. Tako se v kiparstvo Mateja Strojana izrazito subtilno prepletajo primarne fizikalne lastnosti materiala s samimi podobami, ki so ustvarjene iz tega materiala - vse skupaj pa je seveda odziv na prostor, v katerega se avtor s svojim delom naseljuje. Že z naslovom dela - 666699699689663333.69, ki ga moramo brati oblikovno in ne vsebinsko, nam avtor slikovito napove kaj nas čaka: množica mehkih, mravljinčastih oblik, tesno nagnetenih skupaj. Surova glinena gmota, ki po obliki spominja na gomilo, v svoji nežganosti deluje še posebno krhko, sivo in prašno. V nasprotju z glazirano keramiko, ki deluje hladno, ali neglaziranim biskvitom, ki deluje toplo a porozno umazano, se nežgana glina, ki nas pričaka v galeriji, v resnici še ni ločila od tal, iz katerih smo jo vzeli. Avtor pa stopi še korak dlje – samo delo gradi v galeriji. Mehko glino trga na kose in pusti, da roke oblikujejo posamezne elemente. Odlaga jih na kup, nato pa prepusti okolju, da se posušijo. Sveža glina vsebuje veliko vode in med sušenjem ta voda izpareva v zrak. Sorazmerno z oddajanjem vode se elementi krčijo, manjšajo, to pa povzroča nestabilnosti, premike in mravljinčenje v sami gomili. Ta surovost, arhaičnost je avtorjev odgovor na prostor, popolnoma zapolnjen s slikovitimi freskami. Kislost silicijeve ilovice v nasičeni glineni gomili tako ustvarja posebno električno napetost napram bazični apneni poslikavi galerije – kot da bi avtor fresk in avtor gomile tekmovala, kdo bo glasnejši in težji. Skoraj popoln horror vacui.

~ Nina Koželj ~

Matej Strojan je absolvent na ALUO, smer Kiparstvo. Med leti 2018–2019 je študiral na finski akademiji Uniarts Helsinki Academy of Fine Arts v Helsinkih. Sodeloval je v skupinskih razstavah in na projektih: 2020 Onesize, Galerija B, Turku, Finska; Povabilo na natečaj za skulpturo Petra Žiwobskega, Ljubljana; Natečaj 2020 Solinarska hiša, Piran; 2019 Dimensions Tomorrow, Razstavni laboratorij, Helsinki, Finska; 2019 How to Survive Kaamos, Space for Free Arts, Helsinki, Finska; 2019 ExExEx, Galerija Tasku, Helsinki, Finska; 2018 Constructed Space, Galerija Tasku, Helsinki, Finska; 2018 kiparska šola Montraker, Vrsar, Hrvaška; 2018 Galerija Janeza Boljke, Kamnik; 2017 Galerija Janeza Boljke, Kamnik; 2016 Tekmovalna umetnost v arhitekturi, Bonn, Nemčija. Material: glina Dimenzije: 1,5 m x 1,5 m