Ana Kavčnik Jamnik Nemočen (2019–2021)

Grmado ožganega lesa, plastike in keramike najprej zavohamo, nato jo šele zagledamo. Črno od saj in glazur, postavljeno na vrt. Empatija je glavno gonilo za nastanek del Ane Kavčnik Jamnik. Razvijanje umetniške ideje je zapleten proces, ki se največkrat dogaja veliko pred izvedbo samega dela. Nič, kar že od prej ne obstaja v nas, ne moremo ustvariti, saj smo namreč to, kar smo v življenju srečali, videli, vonjali, razmišljali in čutili. Smo to, kar črpamo iz okolice ali pa je okolica ustvarila v nas oziroma iz nas. In zato ne moremo ustvariti nič novega, samo na novo sestavimo fragmente. Ana Kavčnik Jamnik črpa te fragmente iz svojega dela prostovoljne gasilke. V poustvarjeno pogorišče z zažganimi tramovi, vejami, plastičnimi sedeži vstavi keramične skulpture zoglenelih ostankov živali. Oboje namreč v njenem življenju obstaja zaradi vročine – dejanski ostanki gozdnega požara so spretno prepleteni z žgano glino – prvo, ki je uničeno zaradi visokih temperatur in drugo, ki obstaja in obstane zaradi visokih temperatur. Avtorica s tem opozarja na nemoč malih bitij, ki so nemalokrat postranska škoda brezbrižnega človeškega ravnanja - učinek metulja – ko majhen zamah kril lahko na drugem koncu sveta sproži orkan, odvržen cigaret pa uniči neštete živalske domove v gozdu. Vsi ti ostanki požara, saje in keramične zoglenele živali in njihovi ostanki so prožilci žalosti. In žalost je ena od osnovnih sestavin empatije, ki jo kiparka s tem delom poskuša prebuditi v ljudeh. K temu pa pomembno prispeva tudi vonj, saj vonj po ožganem v človeku nagonsko sproži opozorilne znake in s tem adrenalin, in kot pravi avtorica, posledično »gledalec vstopi v tako imenovano nevarno cono, v kateri se sooči s stresnimi situacijami, na podlagi lastnih izkušenj, strahov, predstav, čustev doživi ali podoživi posamezne dogodke«. Ko premagamo prvi odpor ob vonju in se soočimo z ostanki pa v delu odkrijemo tudi male znanilce življenja. Stekleni črvički so znamenje tokokroga, novo življenje na pogorišču. Smrt in rojstvo. Kar je za nekatere konec, je za druge začetek. Instalacija je postavljena zunaj, izpostavljena vremenskim vplivom - vetru in dežju, ki bosta povzročila, da se delci saj in gline spirajo po starem mestnem jedru, prilepijo mimoidočim na podplate, primejo na plašč in odpotujejo z njimi domov. Delčki tragedije, ki potujejo. Tako se bo delo Jamnikove razneslo po celem mestu in skoraj zagotovo še širše po regiji, sledi saj pa bodo na mestu instalacije ostale in opominjale na delo še dolgo po koncu razstave.

~ Nina Koželj ~

Ana Kavčnik Jamnik (1992) je leta 2016 diplomirala s področja kiparstva na Oddelku za likovno pedagogiko UL PEF. Leta 2017 se je udeležila Erasmus+ študijske izmenjave na Akademiji za umetnost in oblikovanje E. Geppert v Wroclawu na Poljskem, Oddelek za keramiko in steklo. Doslej je razstavljala svoja dela v Sloveniji, Latviji, na Kitajskem, Poljskem in Hrvaškem. Leta 2018 je prejela glavno nagrado Ex terra Krško 2018. Trenutno je zaposlena kot tehniški sodelavec na Oddelku za likovno pedagogiko UL PEF. Deluje kot prostovoljna gasilka in prva posredovalka, vpliv tega področja pa se odraža tudi v vsebini njenih del. Materiali: glazirana keramika, ostanki gozdnega požara, kletka, avto sedež, tkanina, opeke, pepel, smola, steklo, plastika Dimenzija: cca. 45 x 90 x 55 cm