πr kvadrat 2021 - razstava sodobne kinetične keramike - uvodnik kuratorke Nine Koželj

O destrukciji

Včasih se zdi, kot da obstaja kolektivna umetniška zavest, saj ni redkost, da se v istem času na različnih lokacijah po svetu pojavijo umetniška dela, izdelana v enakih materialih, s podobnimi ali celo enakimi vsebinami. To so nekakšni »zeitgeisti«, ki jih tvori kolektivna umetniška zavest. Delček tega lahko prepoznamo tudi na letošnji ediciji razstave sodobne kinetične keramike - Πr kvadrat. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega, ker so dela na razstavi nastajala v daljšem časovnem obdobju – vse od septembra 2019 pa do končne izvedbe v aprilu 2021, se zdi, da je to dolgo obdobje snovanja, iskanja tehničnih rešitev, vmesnega mirovanja in končnega sestavljanja v celoto vodilo v eno skupno točko – destrukcijo materiala. Od Ane Kavčnik Jamnik, ki se ukvarja z požigom kot posledico človeške brezbrižnosti, Saše Ropač, ki gradi destrukcije iz zavrženega materiala, pa Mateja Strojana, ki je za delo izbral reciklirano glino, ki bo po koncu razstave ponovno reciklirana, mogoče še 100-krat. Tudi projekti študentov iz ALUO, smer Unikatno oblikovanje, preizkušajo tanke meje stabilnosti surove ali žgane gline ter njen razpad, v galeriji Mahlerca pa nas delo študentske rezidence kar napade – no, dramatiziram - s hojo ga uničujemo mi, obiskovalci, krhka glina pa pušča sledi na naših oblekah in laseh, dokler ne bo popolnoma razpadla in razkrila poslikav na stropu. Vandali so v eni noči popolnoma uničili delo Satye Pene – in ne, ne dramatiziram. Iz tal so iztrgali 180 porcelanastih palčk in jih pometali v Kokro – tudi to dejanje metanja je kinetična destrukcija keramičnega dela. Vse kaže, da je bila glavnina letošnja edicije postavljena zato, da bo uničena, razpadla bo pred našimi očmi, in pričala o krhkosti materiala, ki je eden glavnih gradnikov površja našega planeta – krhek kot življenje samo - življenje na odprti dlani. Pa vendar je destrukcija le del naravnega cikla, daje prostor novim, svežim, mladim formam, na katerih se napajamo. Delček tega lahko vidimo na spremljevalni razstavi v galeriji Layerjeve hiše, kjer so razstavljena otroška in mladinska dela Mednarodne kiparske kolonije Črnomelj.

Nina Koželj, kuratorka

Na sliki: Lana Pastirk - Tretje poročilo o stvarjenju