12 pesmi

1q2 osebni jezik, v katerem je ljudske pesniške oblike nadgradil z izvirno metaforiko in sestavinami zelo prvinske poezije.

Po tem uspehu je Lorca odpotoval na Kubo in v New York. V tem ogromnem mestu je kot štipendist bival v šolskem letu 1929/1930. Vtisi z bivanja v New Yorku in Vermontu so upesnjeni v pesniški zbirki Pesnik v New Yorku (Poeta en Nueva York). Gre za nadrealistične pesmi z družbeno kritiko, ki je naperjena proti urbani in »mehanski« družbi. Izšla je postumno, in sicer leta 1940. V tej zbirki so tradicionalne pesniške oblike, sicer značilne za Lorcovo poezijo, nadomestili apokaliptični prividi in sanjske podobe, ki še vedno odražajo Lorcovo osebno poetiko.

Ob njegovi vrnitvi v Španijo leta 1930 je bila razglašena Druga republika, ki je pomenila obdobje intenzivnega kulturnega delovanja. Lorca se je z veseljem pridružil novim idejam in njihovemu udejanjanju. Ustanovil in vodil je skupino La Barraca, državno študentsko gledališko skupino, ki je klasično gledališče pripeljala v najbolj oddaljene vasi po vsej državi.

Leta 1931 je objavil pesniško zbirko Pesmi cante jonda (Poemas del cante jondo). Zbirka je pisana v ljudskem duhu in duhu »naravne, kratke in suhe« poezije, ki jo je Lorca napisal za znamenito Tekmovanje v Cante Jondu (Concurso de Cante Jondo), ki sta ga s Fallo pripravila v Granadi junija 1922.

Zadnja besedila, ki jih je napisal, so drame, med njimi tudi tragedija Jalova (Yerma, 1934) in drama Krvava svatba (Bodas de Sangre, 1933). Obe besedili pomenita vrh njegova dramskega ustvarjanja in sodita med najpomembnejši dramski besedili španske literature.

V zadnjih letih svojega življenja, ko se je Lorca torej večinoma ukvarjal z dramatiko, je pripravil še dve pesniški zbirki: Tamaritski divan (Diván del Tamarit), ki je posvečena arabskim pesnikom iz Granade in je izšla posmrtno leta 1940, ter Žalostinko za Ignacijem Sánchezom Mejiasom (Llanto por Ignacio Sánchez Mejías, 1936). Gre za elegijo za njegovim prijateljem, v areni umrlim torerom. Žalostinko kot simfonijo, polno obupa, sestavljajo štirje deli, prepleta pa elemente ljudskega slovstva in nadrealizma.

Ko se je leta 1936 začela državljanska vojna, se Lorca ni hotel umakniti iz Španije, ampak se je vrnil v svojo Granado, kjer je bil 19. avgusta 1936 zjutraj ustreljen v kraju Barranco de Viznar, blizu kraja Fuente de las Lágrimas.

Star je bil 38 let … Če kdaj umrem, svetu naj balkon odpre se … je zapisal.

36