Priročnik Leo, Leo - 2018 - 19 by Založba Malinc

S strategijami M. Sarto lahko bistveno obogatimo in poglobimo delo v katerem koli bralnem projektu, pri pouku književnosti, delu v knjižnici in Bralni znački. Zato strategije M. Sarto vključujem in posredujem naprej na svojih predavanjih in v bralnih delavnicah, ob vseh priložnostih, ko promoviram branje tako mladim kot odraslim. mag. Tilka Jamnik

Bralnomotivacijske strategije so premišljene, vodene dejavnosti, ki skozi igro in zabavne aktivnosti pripeljejo učence do tega, da začno spoznavati branje tudi z druge plati, da morda začutijo vznemirjenje in radovednost ob branju. mag. Darja Cekin

Barbara Pregelj, Polona Konjedic, Kaja Dragoljevič, Tilka Jamnik, Darja Cekin, Petra Mikeln, Bojana Tomc

Z GLAVO IN SRCEM

motiviranje za branje v projektih Vse učne ure in delavnice, povezane z branjem in strategijami motiviranja za branje, so bile resnično prijetne, učenci so bili ves čas aktivni, čas jim je hitro tekel in na koncu so izražali zadovoljstvo in pogosto tudi željo po ponovitvi. To mi potrjuje, da je to prava pot in da se splača nadaljevati z uporabo strategij motiviranja za branje pri različnih dejavnostih. mag. Petra Mikeln

Vaše mnenje šteje na www.malinc.si

Strategije odlikuje tudi odprtost. Lahko jih uporabimo takšne, kot si jih je zamislila Montserrat Sarto, lahko pa jih malce preoblikujemo, nadgradimo in nadaljujemo z različnimi ustvarjalnimi aktivnostmi. Odpirajo nova obzorja in prinašajo novo veselje, nov zagon pri delu z literarnimi besedili tako učitelju kot učencem. dr. Bojana Tomc

10,00€

LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018/2019

Malinc

Lepa Grizelda - La bella Griselda Isol Dvojezična izdaja Princesa Grizelda je bila tako lepa, da so zaradi nje izgubljali glave. In to dobesedno. Zato so bila vsa kraljestva obglavljena, dokler se ni našel tako kratkoviden princ, da se je bolj zanesel na dober glas kot pa na svoje oči. Pa je nazadnje tudi ta spregledal ... Smernice za delo z besedilom najdete na 4. (Leo, Leo) in 12. strani (Španska vas). Na begu Marek Vadas, Daniela Olejníkova Ilustrirana knjiga je poročilo o domišljijski poti dečka in njegovega psa Alana skozi mesta, dežele in celine, na katerih se srečuje s prijateljstvom in zavrnitvijo. Prebivalci mest poosebljajo lastnosti, ki vodijo k predsodkom do vsega tujega in k lagodnemu opravičevanju lastnega nezanimanja za usodo sočloveka. Razgibane, s slikovitostjo in čarobnostjo prežete zgodbe Mareka Vadasa so se v tej knjigi izvrstno združile z ilustracijami Daniele Olejníkove. Smernice za delo z besedilom najdete na 14. (Leo, leo) in 16. strani (Španska vas). Moj dedek, kralj majhnih stvari João Manuel Ribeiro, Catarina Pinto »Sam svoj kralj sem in kralj svojega življenja,« po eni od dogodivščin pojasni dedek svojemu vnuku. In še mnoge druge stvari: kaj so to avanture, prilike, metafore, poezija, pa tudi čas, lepota, ljubezen. In predvsem ljubezen do majhnih stvari, vera in veselje do življenja. Pa kako je svet čudežen, če sanjamo, spreminjamo resničnost in domišljiji dajemo krila. Tako kot dedkova hiša, navznoter obložena z nežnostjo, je Moj dedek, kralj majhnih stvari izjemno toplo besedilo o čudovitih vezeh, ki se sčasoma spletejo med starimi starši in vnuki in so posebne tudi zato, ker so drugim nevidne. Smernice za delo z besedilom najdete na 18. (Leo, leo) in 21. strani (Španska vas). Stefano María Teresa Andruetto, Francisco Tomsich Stefano se napoti v Ameriko, kjer bo začel novo življenje daleč od lakote, ki v času po prvi svetovni vojni vlada v njegovi domovini Italiji. Težavna pot, neznani kraji, kjer mora svoje življenje začeti od začetka, in proces odraščanja in zorenja v okolju, ki je včasih tudi sovražno, poseljujejo pripoved, ki išče mostove med obujanjem preteklosti in načrti za prihodnost v novi domovini. Smernice za delo z besedilom najdete na 23. (Leo, leo) in 25. strani (Španska vas).

Tilka Jamnik, Kaj sem pridobila s strategijami M. Sarto? Kaj je avtorica prispevka pridobila s strategijami M. Sarto oz. kaj se ji je potrdilo in poglobilo v njeni dolgoletni praksi motivatorke mladinske književnosti in branja? In to potem, ko je že upokojena nadaljevala delo na njenem strokovnem področju v sodelovanju z različnimi deležniki: predvsem kot zunanja sodelavka MKL, Pionirske, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, predsednica Slovenske sekcije IBBY, članica Bralnega društva Slovenije. Že kot mladinska knjižničarka nikoli ni bila zelo (šolsko) didaktična, ni poučevala, pač pa promovirala in tudi motivirala za branje. Strategije M. Sarto so njeno prakso še bolj oddaljile od uveljavljenega šolskega načina poučevanja branja literature in jo še močneje osredinile na (mladega) bralca.

Darja Cekin, Bralnomotivacijske strategije (ni)so hec V prispevku je branje predstavljeno kot aktivnost, povezana z učenjem. Teorije učenja so se v zadnjih letih spreminjale in dopolnjevale. Konstruktivizem se je kot ideja najprej pojavil na področju naravoslovnih znanosti, sedaj se predstavlja tudi na področju literature. Z bralnomotivacijskimi strategijami, ki jih je predstavila Montserrat Sarto, v Sloveniji pa dr. Barbara Pregelj, se uveljavlja nov pogled na branje in dejavnosti, povezane z njim. V nadaljevanju je predstavljen avtoričin pogled na bralnomotivacijske strategije in njihovo uporabo, poudarjene so tri temeljne prednosti uporabe teh strategij.

Petra Mikeln, Projekt leo, leo: motiviranje za branje s pomočjo španščine kot tujega jezika Kot učiteljica želim učencem posredovati in privzgojiti ljubezen do branja, vendar na šoli, kjer poučujem, že nekaj časa opažamo, da učenci vedno manj pogosto in vedno manj radi berejo. Enega izmed načinov, kako to spremeniti, sem našla v projektu Leo, leo, ki je osnovan na strategijah motiviranja za branje španske avtorice Monserrat Sarto. V prispevku so predstavljene osebne izkušnje sodelovanja v projektu in uporabe strategij.

Bojana Tomc, Uporaba strategij Montserrat Sarto pri pouku španske in latinske književnosti na Škofijski klasični gimnaziji Prispevek predstavlja nekaj primerov dela z bralnimi strategijami Montserrat Sarto, ki temeljijo na igri, postopnosti, dialoškosti in aktivni vključenosti vseh udeležencev pri pouku španskega ter latinskega jezika in književnosti na Škofijski klasični gimnaziji. Omenjene strategije spodbujajo komunikacijo z besedilom in o besedilu, dijaki z njihovo pomočjo v besedilo vstopijo, ga ne opazujejo le od daleč. Tak humanističen, k osebnemu doživljanju besedila in odzivu nanj usmerjen pristop, (še dodatno) vzbudi zanimanje dijakov za književnost, pa tudi jezik, jih motivira in spodbuja k ustvarjalnosti.

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Drage motivatorke in motivatorji branja, v rokah držite priročnik za sodelovanje v projektih motiviranja za branje LEO, LEO in ŠPANSKA VAS v šolskem letu 2018/2019. Vanj smo vključili strategije, ki smo jih sicer že preizkusili, a jih v projektih letos uporabljamo prvič. Besedila, s katerimi delamo v projektu LEO, LEO in ŠPANSKA VAS, so navedena na levi, na predzadnji strani pa so povzetki strokovnih prispevkov, ki so jih o rabi strategij prispevale izkušene mentorice branja, ki so jih tudi preizkusile v praksi. LEO, LEO je projekt, ki motivira za branje z uporabo španščine, zato je slikanica, ki smo jo tokrat izbrali za delo v projektu, kot običajno, dvojezična. Letos bomo ob njej več pozornosti namenili poučevanju španščine, predvsem besedišča, povezanega z deli telesa. ŠPANSKA VAS pa je projekt, namenjen vsem tistim, ki bi radi strategije motiviranja za branje spoznali ob kakovostnih mladinskih besedilih iz literatur, ki so v slovenskem prostoru manj poznane. Tokrat so tu argentinska, portugalska in slovaška mladinska književnost. Gradivo v priročniku je organizirano v poglavja, ki jih narekujejo posamezna besedila, najprej v projektu LEO, LEO, nato pa še v ŠPANSKI VASI. Predstavljene strategije pa je seveda mogoče uporabiti tudi na drugih literarnih besedilih. Popisu izvedbe sledita rubrika Več izzivov z izhodišči za (po)ustvarjanje in razdelek Postani most, namenjen osveščanju vloge in pomena prevajalcev in prevajanja. V priročnik smo vključili še seznam slovenskih imen z njihovimi španskimi različicami, napotke za izgovorjavo v španščini in evalvacijske obrazce, ki jih tudi tokrat izpolnjujeta dve osebi – tako izvajalec delavnice kot mentor na ustanovi, kjer se delavnica izvaja. Priročnik z bralnimi predlogi dopolnjuje monografijo M. Sarto, ki smo jo z naslovom Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja izdali leta 2015 pri založbi Malinc. Prav tako bo v pomoč tudi vsem motivatorjem in motivatorkam branja, ki se bodo izvedbe lotili sami. Na spletni strani založbe najdete tudi gradiva, ki smo jih pripravili za delo z besedili, komentirate pa lahko že uporabljene strategije. Pomembna novost letošnjega priročnika je ta, da prinaša refleksijo lastne uporabe bralnomotivacijskih strategij. Prispevale so jo Tilka Jamnik, Petra Mikeln, Darja Cekin in Bojana Tomc, ki so opisale in ovrednotile uporabo strategij pri različnih slovenskih projektih, ki spodbujajo dvig bralne pismenosti (Tilka Jamnik), pri razrednem pouku (Darja Cekin), pouku španščine v osnovni šoli (Petra Mikeln) ter v gimnazijskem razredu, tako pri poučevanju španščine in latinščine (Bojana Tomc). Naše tokratno vodilo je Z glavo in srcem. Tako bi namreč lahko opisali letošnja besedila, obenem pa tudi naša prizadevanja za animiranje, motiviranje za branje. Številne raziskave namreč vse bolj poudarjajo pomen čustev pri odločitvah, tudi tistih, ki so videti najbolj racionalne. Za nas je celostni pristop še vedno imperativ: spoznavamo, ob tem pa uživamo in se zabavamo. Obilo užitkov in zabave pri odkrivanju novih literarnih svetov! Barbara Pregelj Založba Malinc

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Kazalo Lepa Grizelda = La bella Griselda ��4 Lepa Grizelda = La bella Griselda �� 12 Na Begu �� 14 Na begu �� 16 Moj dedek, kralj majhnih stvari �� 18 Moj dedek, kralj majhnih stvari ��21 Stefano ��23 Stefano ��25 Slovenska imena in njihove španske ustreznice ��28 Osnovne značilnosti španskega izgovora ��30 Slovarček vaše skupine ��31 Evalvacijski vprašalnik: Lepa Grizelda ��32 Evalvacijski vprašalnik: Lepa Grizelda 2 ��33 Evalvacijski vprašalnik: Lepa Grizelda ��34 Evalvacijski vprašalnik: Na begu ��35 Evalvacijski vprašalnik: Na begu ��36 Evalvacijski vprašalnik: Moj dedek, kralj majhnih stvari ��37 Evalvacijski vprašalnik: Moj dedek, kralj majhnih stvari ��38 Evalvacijski vprašalnik: Stefano ��39 Evalvacijski vprašalnik: Stefano ��40 BRALNOMOTIVACIJSKE STRATEGIJE V PRAKSI ��43 Tilka Jamnik: Kaj sem pridobila s strategijami motiviranja za branje M. Sarto? ��44 Darja Cekin: Bralnomotivacijske strategije (ni)so hec. Izkušnje z bralnomotivacijskimi projekti ��48 Petra Mikeln: Projekt Leo, Leo: motiviranje za branje s pomočjo španščine kot tujega jezika ��53 Bojana Tomc: Uporaba strategij Montserrat Sarto pri pouku španske in latinske književnosti na Škofijski klasični gimnaziji ��57

LEO, LEO

Lepa Grizelda = La bella Griselda Delavnica je zasnovana v obliki dveh srečanj, na katerih se ob literarnem besedilu vrhunske argentinske ustvarjalke Isol skušamo naučiti tudi nekaj španskih besed in pesem v španščini. Pri izvedbi prve bralnomotivacijske delavnice je tako poudarek na spoznavanju in poslušanju španščine, spoznavanju in učenju besedišča, povezanega z deli telesa, ter na pripovedovanju. Na drugi bralnomotivacijski delavnici utrjujemo besedišče telesa v španščini, obenem pa pri mlajših udeležencih uzaveščamo motivacijo za ravnanje literarnih likov (uporaba strategije Zakaj neki?) in zavedanje prenesenih pomenov v ustavljenih besednih zvezah, sintagmah, rekih in pregovorih (strategija Je to jasno?). Vse uporabljene bralnomotivacijske strategije uporabljamo po priročniku Strategije motiviranja za branje z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja, ki jih je zapisala María Montserrat Sarto, leta 2015 pa izdala založba Malinc. Po tem priročniku so povzete tudi druge bralnomotivacijske strategije v knjigi.

OPIS SKUPINE

• Predšolski otroci (3–6 let), • prva triada OŠ, • do 30 udeležencev. • Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila.

CILJI

Cilji izvedbe prve bralnomotivacijske delavnice: • Spoznavanje in učenje besedišča, povezanega z deli telesa v španščini, • spodbujanje izražanja in pripovedovanja, • spoštovanje otroške interpretacije pravljice, • zaznavanje in doživljanje pripovednega ritma besedila, • spodbujanje nastopanja pred občinstvom ali vrstniki. Cilji izvedbe druge bralnomotivacijske delavnice: • Spoznavanje in učenje besedišča, povezanega z deli telesa v španščini, • razumevanje motivacije književnih likov, • interpretiranje prenesenega pomena v besedilu, • razvijanje divergentnega mišljenja, • spodbujanje kritične vzgoje.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Slikanico Isol Lepa Griselda = La bella Griselda. • Posnetek pesmi Cabeza, hombros, rodillas, pies, ki je dostopna na internetni povezavi https://www.youtube.com/ watch?v=DvePLHCYsAc. • Posnetek pesmi Las partes del cuerpo, ki je dostopna na internetni povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=pOg6y-Q59eM. • Toliko ilustracij iz slikanice, kolikor znaša polovično število udeležencev. Ilustracije iz knjige prerežemo na polovico. Vsak udeleženec dobi svojo polovico.

LEO, LEO

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

PASTI IN PREDNOSTI

30 - 45 minut. Delavnica učenje jezika povezuje z gibanjem in mnogoterimi inteligencami, kar je dokazano učinkovito, pa še otrokom ugaja, saj je živahno in dinamično. Zato moramo tudi paziti, da se pri teh aktivnostih udeleženci preveč ne razživijo. Pripovedovanje je za večino otrok precej težavno, saj udeleženci večinoma šele gradijo besedišče, zato jim pomagamo z delom v paru. Tako si med seboj pomagajo, če se jim zatakne. Izkušnje kažejo, da je interpretacija težavna za večino otrok in mladostnikov, še posebej, če gre za abstraktne vsebine in prenesene pomene. Če jih nanje opozorimo in jim izostrimo duha, bodo v tem tudi uživali. Poseben izziv je »pravilno« razumevanje izbranih povedi.

IZVEDBA Prvo srečanje 1. Otroci sedijo v krogu. Sedemo mednje in se predstavimo. Prosimo jih, da povedo svoje ime, mi pa povemo špansko različico njihovega imena. 2. Povemo, da bomo poslušali pesem v španščini in se naučili nekaj španskih besed za dele telesa. Vstanemo. Med prepevanjem pesmi Cabeza, cara, hombros, pies (ob posnetku, naprej lahko nadaljujemo sami) kažemo dele telesa.

3. 4.

Besedilo pesmi v španščini: Cabeza, cara, hombros, pies, hombros, pies, hombros, pies, cabeza, cara, hombros, pies, y una vuelta entera y otra vuelta entera.

Slovenski prevod pesmi: Glava, obraz, ramena, stopala, ramena, stopala, ramena, stopala, glava, obraz, ramena, stopala, in obrat in še en obrat.

Cabeza, cara, nariz, pies, nariz, pies, nariz, pies, cabeza, cara, nariz, pies, y una vuelta entera y otra vuelta entera.

Glava, obraz, nos, stopala, nos, stopala, nos, stopala, glava, obraz, nos, stopala, in obrat in še en obrat.

Skupaj ponovimo dele telesa, ki se pojavijo v pesmi. Ko del telesa poimenujemo v španščini, ga tudi pokažemo. Igramo se igrico Simón dice. Rečemo Simón (lahko uporabimo tudi svoje ime) dice in izrečemo besedo, ki označuje del telesa v španščini, udeleženci pa jo morajo pokazati na sebi. Sprva jim pomagamo in jo pokažemo tudi sami, potem pa pustimo, da kažejo 5

LEO, LEO

le še udeleženci delavnice. Če smo si zapomnili njihova imena, lahko tudi udeležence pozovemo, da povedo posamezno besedo, ki v španščini označuje dele telesa. Udeleženci se pretegnejo, sedejo, se udobno namestijo in se pripravijo na poslušanje pravljice. Pojasnimo, da bomo nekatere naučene besede potrebovali, da bomo razumeli pravljico v španščini.

Povzetek pravljice v španščini La princesa Griselda era tan hermosa que por ella los hombres perdían la cabeza. Literalmente. En los bailes las cabezas de caballeros y príncipes rodaban detrás de ella. A Griselda esto le parecía muy gracioso. Y empezó a coleccionar las cabezas. Las barnizaba y clasificaba por color y país de origen. Las tenía en el salón dorado exhibidas como trofeos. Para aumentar su colección se ocupaba cada día de ser más hermosa y perfecta: se daba baños de agua fría, comía fruta de Tasmania, se quitaba todo pelo plebeyo, cantaba y hacía estiramientos. Griselda estaba contenta por ser tan bella, pero la gente la temía, porque su belleza era letal. Como nadie podía resistirse a ella y todos perdían sus cabezas, dejaron de invitarla a los bailes. Se iba quedando sola en su palacio y empezó a aburrirse; ni los sirvientes se atrevían a mirarla, pues temían por sus cabezas. El único que no le tenía miedo era su perro, pero tenían muy poco en común. Entonces, invitó a su palacio al príncipe más miope. Como este no veía bien, durante horas su cabeza permaneció en su sitio, pero al darse cuenta de su belleza, pasó lo de siempre... Su relación fue muy breve, pero aun así dejó su huella en la princesa y después de nueve meses dio a luz a una pequeña princesa. «¡Qué hermosa es!», dijo, y también ella misma perdió la cabeza. A la pequeña princesa esto no le gustaba nada, pero no había manera de arreglarlo. Y la pequeña princesa se distrajo, jugando. El palacio se llenó de su risa y juegos, y ¿sabéis qué era lo que más le gustaba? Los rompecabezas.

Udeležence vprašamo, ali jim je uspelo uganiti, kaj se v pravljici dogaja z glavami. Pravljico preberemo še v slovenščini. Po branju vsakemu udeležencu damo polovico ilustracije in ga prosimo, da si poišče ustrezen par, torej ustrezno manjkajočo polovico. 7. Ko se najdejo pravi pari, se postavijo v kolono v takšnem zaporedju, kot se ilustracije pojavijo v slikanici. Ko s knjigo v roki skupaj preverimo, ali je vrstni red pravi, se udeleženci vnovič usedejo, tokrat v parih z enako ilustracijo. 8. Povemo, da bomo še enkrat skupaj uživali v pravljici, a tokrat tako, da jo bodo pripovedovali v parih, ob slikah, ki jih imajo v rokah. 9. Obnovimo pravljico, začnemo, denimo, s stavkom, ki opisuje naslovnico: »To je Lepa Grizelda.« Nato otroke spodbudimo z vprašanji: »Kakšna je Lepa Grizelda? Poglejmo, kaj bo povedal prvi par.« Udeleženci pripovedujejo v parih in izmenjevaje. 10. Ko pripovedovanje pravljice končamo, udeležence vprašamo, kaj jim je bilo v pravljici najbolj všeč. Vprašamo, ali radi sestavljajo sestavljanke. Spodbudimo jih, naj se prosto sprehajajo po razredu, na naš znak pa se razdelijo v skupine po štiri. Skupine sestavijo sestavljanke. 11. Srečanje sklenemo tako, da udeležence prosimo, naj na dolg list papirja naredijo obris telesa enega izmed njih (ali pa vseh enega znotraj drugega), ga pobarvajo, oblečejo in opremijo z napisi za dele telesa v španščini. Vsaka skupina prejme tudi igro spomin za utrjevanje besedišča za dele telesa v španščini (glejte priročnik stran 9-11). 6.

LEO, LEO

Drugo srečanje 1. Z udeleženci sedemo v krog in se po špansko skupaj pozdravimo ¡Hola!. Nato levo dlan položimo pod dlan levega soseda, desno dlan pa na njegovo dlan. S svojo desno dlanjo se nežno dotaknemo dlani levega soseda in mu pošljemo pozdrav: ¡Hola!. Dodamo še njegovo ali njeno ime. 2. Dele telesa v španščini ponovimo s pesmijo Las partes del cuerpo (Priloga 1), nato pa še z igro z balonom. Igramo jo tako, da v zrak vržemo balon. Naloga skupine je, da ji balon ne pade na tla. Pri vsakem dotiku pa mora oseba, ki se dotakne balona, povedati besedo v španščini (pozdrav ali del telesa). 3. Udeleženci sedejo, se udobno namestijo in se pripravijo na poslušanje pravljice, ki jo ob listanju slikanice povemo le v španščini. Sledi skupno obnavljanje v slovenščini. Obnovo počasi speljemo k vprašanjem, ki smo si jih pripravili pred izvedbo in se začnejo z zakaj ... 4. Ko smo izčrpali vsa vprašanja, z manjšimi otroki izvedbo končamo s ponovitvijo besedišča za dele telesa v španščini iz rubrike Postani most. 5. S starejšimi udeleženci izvedbo nadaljujemo z vprašanjem, ali razumejo besedno zvezo »izgubiti glavo«. Skupaj jo pojasnimo in povemo, da bomo skušali razumeti še nekaj frazemov, to je stalnih besednih zvez s pomenom, ki je drugačen od pomena posameznih besed. Udeleženci se razdelijo v pare. 6. Razdelimo jim listke s pregovori in povemo, da je na vsakem napisan drugačen frazem. 7. Na naš znak vsak par tiho prebere svoj pregovor, premisli, kaj pomeni, in pripravi svojo razlago. Udeležencem je treba dati dovolj časa in vztrajati, da delo poteka v tišini. 8. Par na naši levi prosimo, naj prebere svoj frazem in pojasni, kaj pomeni. Lahko ga vprašamo: »Je tvoja poved zelo jasna?« Ko prvi par pojasni svoje razumevanje, damo besedo paru nasproti njega, tj. na naši desni. Vprašamo, ali tudi sam enako razume prebrani pregovor. Tako nadaljujemo, dokler vsi udeleženci na naši levi ne preberejo svojih pregovorov, tisti na desni pa jim odgovorijo. Nato pari na desni preberejo svoje povedi in jih pojasnijo, udeleženci v vrsti na levi pa povedo, kako jih razumejo. 9. Ko vsi preberejo svoje povedi in jih pojasnijo, udeležence vprašamo, ali bi želeli dodati še kakšno drugačno razlago, in srečanje zaključimo z aktivnostjo Postani most.

LEO, LEO

ANALIZA IZVEDBE Premislimo, ali nam je uspelo pripraviti prave aktivnosti za učenje besedišča v španščini in ali se je udeležencem zdelo učenje jezika igrivo in dovolj jasno povezano z literaturo. Premislimo tudi, ali nam je uspelo ustvariti prijazno in varno okolje, da je bil udeležencem stik s španščino prijeten. Vprašamo se tudi, ali smo izbrali primerno pravljico in ali smo uporabili ustrezne strategije, da so udeleženci uživali v besedilu. So udeleženci z veseljem sodelovali? So radi pripovedovali, smo jih dovolj spodbudili? Smo znali postaviti ustrezna vprašanja, so bili izbrani pregovori pretežki?

• V slikanici Lepa Grizelda je veliko ilustracij glav. Jih lahko prešteješ? Katera ti je najbolj všeč in zakaj? • Lahko prerišeš ali prekopiraš katero od praznih glav iz slikanice, jo dopolniš, kot ti je všeč in vanjo vpišeš španske besede za dele obraza? Primerjaj jo z glavo, ki jo je izdelal tvoj prijatelj ali prijateljica. • Bi bila zgodba o Grizeldi drugačna, če bi ji bilo ime Matilda, Vita ali Živa?

VEČ IZZIVOV

POSTANI MOST:

Uporabimo plastično ‘bombo’. Če je nimamo, se z obrazom obrnemo stran od otrok in vsake toliko zaploskamo. Medtem ko si udeleženci podajajo bombo (če te nimamo, pa kakšno drugo reč, najbolje žogico), v slovenščini govorijo dele telesa. Tisti udeleženec, ki mu bombo raznese v roki, pove svojo besedo ali besedo, ki jo je izrekel njegov predhodnik v slovenščini, še v španščini.

LEO, LEO

Priloga 1

LEO, LEO

PELO

CABEZA

CUELLO

GARGANTA

HOMBROS

BRAZOS

DEDOS

MANOS

ESPALDA

BARRIGA

PIERNAS

RODILLAS

PIES

DEDOS DE LOS PIES

LAS PARTES DE LA CARA

OJOS

NARIZ

OREJA

BOCA

LABIOS

DIENTES

LENGUA

FRENTE

LEO, LEO

ŠPANSKA VAS

Lepa Grizelda = La bella Griselda Strategija Čemu to služi?, ki jo uporabimo na bralnomotivacijski delavnici, udeležence spodbuja k natančnemu poslušanju, branju in opazovanju besedila in ilustracij knjige Lepa Grizelda argentinske avtorice Isol, hkrati pa jim odpira možnosti za kreativno utemeljevanje in divergentno razmišljanje. Besedilo in ilustracije delujejo z roko v roki in udeležence soočajo z zgodbo, ki je vse prej kot običajna.

OPIS SKUPINE

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Do 30 udeležencev, • predšolsko obdobje in prva triada. • Uživanje v branju celotnega besedila, • urjenje pozornosti, • navajanje na pozorno opazovanje, • spodbujanje razmišljanja s pomočjo opazovanja. • Povečano ilustracijo iz slikanice Lepa Grizelda = La bella Griselda Isol ali več izvodov knjige, da vsi udeleženci dobro vidijo podobe na ilustraciji. Vsak udeleženec naj ima svoj izvod knjige ali pa naj en izvod uporabita dva udeleženca. • Toliko kartic, kolikor je udeležencev. Nanje narišemo konkretne predmete (če udeleženci ne znajo brati) ali napišemo ime predmeta. Ti predmeti naj bodo različni, nekateri naj bodo povezani z ilustracijo, drugi pa ne. Če je, na primer, na ilustraciji princesa Grizelda, so predmeti, povezani z njo: obleka, krtača za lase, vzorec obleke, glava enega od princev, stekleni pokrov, kopalna kad, kočija, psiček itd. Napišemo ali narišemo nekaj predmetov, ki se z ilustracijami ne ujemajo, a spominjajo na druge predmete, ki so na ilustracijah (npr. medicinska igla, krogla za vedeževanje, tuš kabina, jušnik, mačka). • Računalnik z dostopom do spleta za poslušanje Romance o žabah Svetlane Makarovič v izvedbi Janje Majzelj (https://www.youtube. com/watch?v=PuUu6-TbHSk).

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45 minut.

PASTI IN PREDNOSTI

Izvedba je udeležencem zanimiva, če znajo povezati prizor na ilustraciji s predmetom na kartici in če se med seboj poslušajo. Težave lahko nastopijo, če risbe predmetov niso jasne, udeleženci niso dovolj pozorni, prizor ni dovolj jasen ali je težko razumeti, kaj ilustracija predstavlja.

Avtorica didaktizacije je Polona Konjedic.

ŠPANSKA VAS

IZVEDBA 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Poslušamo pesem Svetlane Makarovič Romanca o žabah v izvedbi Janje Majzelj. Vprašamo jih, kakšna se jim zdi princeska, o kateri govori pesem. Udeležencem povemo, da bomo prebrali zgodbo o lepi Grizeldi, zaradi katere so vsi izgubljali glave. Vprašamo jih, kako si predstavljajo princesko s tem imenom. Se jim zdi, da utegne biti drugačna od tiste, ki nastopa v pesmi Svetlane Makarovič? Razdelimo ilustracije iz slikanice in otroke spodbudimo, naj povedo, kaj se dogaja na slikah. Otroci skušajo napovedati vsebino zgodbe. Spodbudimo jih, da uporabijo domišljijo. Preberemo pravljico. Po branju naredimo krajši premor, da se zgodba vtisne v spomin. Razdelimo kartončke, na katerih so napisani ali narisani predmeti. Ko so udeleženci že seznanjeni z ilustracijami, jih spodbudimo, da pogledajo, kaj piše (ali je narisano) na njihovem kartončku. Nato vprašamo: »Je ta predmet na ilustraciji? Čemu služi?« Ko udeleženec odgovori, ga prosimo, naj svoj odgovor pojasni. Udeležence spodbudimo, da si o predmetih izmislijo svojo zgodbo (npr. Grizeldina krtača za lase Grizeldo vedno spomni, da mora pred plesom počesati svoje dolge lase, vendar se Grizelda včasih ne zmeni zanjo, saj je preveč prevzetna in meni, da je ne potrebuje vedno, da bi jo opazili; to gospo krtačo zelo žalosti, saj rada opravlja svoje delo). Vsem udeležencem damo možnost, da pojasnijo svoj odgovor. Lahko dovolimo, da se drugi udeleženci ne strinjajo s pojasnilom, a naj bo to omejeno zgolj na predmet na ilustraciji. Ko vsi udeleženci dobijo priložnost za sodelovanje, izvedbo strategije končamo.

ANALIZA IZVEDBE Razmislimo, ali smo izbrali ustrezno ilustracijo, ali so bile podobe predmetov otrokom razumljive, zanimive, ali so bile kartice primerno narejene, ali so bile težko razpoznavne. Pa tudi, ali je izvedba potekala gladko, ali je bila vesela ali dolgočasna.

• Kaj misliš, da bi se zgodilo, če bi Grizelda rodila dečka? Napiši/nariši drugačen konec zgodbe. • Nariši/napiši, kako bi se lahko princi, ki so zaradi Grizelde izgubljali glave, zavarovali pred njeno lepoto. • Svojemu prijatelju ali prijateljici, ki ne pozna zgodbe o princeski Grizeldi, poskusi pojasniti, kaj se je zgodilo v zgodbi. Poskusi razložiti, zakaj je Grizelda izgubila glavo po rojstvu svoje hčerke in zakaj se je življenje v palači po tem dogodku tako spremenilo.

VEČ IZZIVOV

LEO, LEO

Na begu S strategijo Vsak naslov na svojem mestu aktiviramo domišljijo udeležencev, njihovo zmožnost sklepanja in estetski čut. Ta strategija lahko besedilo knjige Na begu Mareka Vadasa približa bralcem, ki je morda zaradi tematike sami ne bi vzeli v roke.

OPIS SKUPINE

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Do 25 udeležencev, • druga triada OŠ. • Uživanje v branju celotnega besedila, • branje v globino, • urjenje spomina in pozornosti, • urjenje domišljije in izvirnosti, • spoznavanje pomena povzemanja stvari, • vzgoja za sočutje in medkulturnost. • Dovolj izvodov knjige Mareka Vadasa Na begu, da vsi udeleženci dobro vidijo ilustracije ali plastificirane liste z ilustracijami (posameznih) poglavij. Če delamo samo s knjigo, poskrbimo, da je naslov poglavja zmeraj prekrit z belim lističem, ki ga zataknemo za vrhnji rob knjige, da udeležencem ne uspe prebrati naslova poglavja.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45–60 minut, odvisno od števila uporabljenih poglavij.

PASTI IN PREDNOSTI

Strategija je zanimiva, če dobro izberemo poglavja in otrokom pustimo dovolj prosto pot pri iskanju primernega naslova. Težave lahko nastopijo, če vsi udeleženci ne vidijo dovolj dobro ilustracij ali če jih te ne nagovarjajo. Moteče je lahko, če so aktivni samo posamezniki, ostali pa se začnejo dolgočasiti ali ne pridejo do besede. To lahko preprečimo, če vzpostavimo pošten sistem dvigovanja rok, vrstnega reda ipd.

LEO, LEO

IZVEDBA 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Knjigo pokažemo udeležencem tako, da prekrijemo njen naslov. Vprašamo, kako bi dali knjigi naslov. Pogovorimo se, zakaj je naslov pomemben, kakšna je njegova funkcija, kaj ga določa. Povemo, da bomo iskali naslove poglavij, najprej s pomočjo ilustracij in nato z branjem besedila. Pokažemo prvo ilustracijo. Vprašamo, kdo nastopa, kaj dela, zakaj, kakšne so barve, kako se lik počuti, ali jim je ilustracija všeč, ali se jim zdi prizor prijeten ipd. Na podlagi povedanega poskusimo določiti naslov poglavja. Vprašamo jih, ali jih zanima, o čem govori besedilo, kdo je fant na sliki, čigav je pes, itd. Preberemo izbrano poglavje in po branju vprašamo, ali se jim zdi naslov, ki so ga sprva sami določili poglavju, še vedno ustrezen. Razkrijemo naslov poglavja v knjigi in se pogovorimo, kakšne so prednosti “našega” naslova in naslova, zapisanega v knjigi. Po istem principu preberemo še nekaj poglavij iz knjige. Vprašamo o pomenu ilustracije v književnosti. Udeležence spodbudimo, da povedo svoje mnenje: ali raje vidijo, da je besedilo opremljeno s sliko, kaj vse lahko preberemo s podobe, česar iz besed ne moremo razbrati, kaj je pomembnejše, zakaj itd. Pogovorimo se tudi o vsebini in ali se jim zdi, da slika “olepša” zgodbo ipd.

ANALIZA IZVEDBE Premislimo, ali smo izbrali primerna poglavja, koliko je vsebina udeležence nagovorila in v kolikšni meri so se pri ugibanju naslovov ideje udeležencev prekrivale z avtorjevimi. Koliko je delavnica prispevala k branju knjige, vidimo po tem, koliko so njihove ideje odstopale od besedila. Analiziramo tudi prostorsko izvedbo delavnice, ali so vsi udeleženci dovolj dobro videli ilustracije, da so se lahko enakopravno vključevali v razpravo.

ŠPANSKA VAS

Na begu Bralnomotivacijska strategija Kakšni so? bo nagovorila moralni in psihološki čut udeležencev, zato lahko pričakujemo, da bodo večinoma z veseljem sodelovali pri opisovanju književnih oseb, ki se pojavijo v knjigi Na begu Mareka Vadasa. S to strategijo krepimo tako njihovo zmožnost izražanja kot tudi samo recepcijo, saj se bodo pri izražanju svojega mnenja sklicevali tako na besedilo kot na ilustracije.

OPIS SKUPINE

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

PASTI IN PREDNOSTI

Do 25 udeležencev. • Uživanje v branju celotnega besedila, • branje z razumevanjem, • razmišljanje o prebranem, • zaznavanje in doživljanje književnih oseb. • Dovolj izvodov knjige Mareka Vadasa Na begu, da jih pred srečanjem preberejo vsi udeleženci. • Pred izvedbo si pripravimo seznam književnih oseb z opisom (pozorni bodimo na ilustracijo in besedilo). • Tablo, na katero napišemo imena oseb, ko jih udeleženci omenijo. 45 minut.

Dobra plat strategije je, da z njo udeleženci bolj poglobljeno spoznajo literarne osebe in njihove značilnosti. Utrdijo tudi večnivojsko branje, saj strategija gradi na uporabi besednega in slikovnega spomina, ki udeležencem pomaga pri opisovanju oseb. Težave lahko predstavljajo deli besedila ali osebe, ki niso upodobljene, niso obširno opisane ali nimajo izrazitih značilnosti, ki bi si jih zapomnili.

Avtorica didaktizacije je Kaja Dragoljević.

ŠPANSKA VAS

IZVEDBA 1. 2. 3. 4.

deležence uvodoma vprašamo, katere so najpomembnejše literarne osebe v besedilu. U Skupaj določimo glavne literarne like (deček, pes Alan, dečkov oče). Damo jim nekaj časa, da povedo, kakšne so glavne osebe. Kakšna je njihova zunanjost, kakšen značaj imajo? Če želijo, lahko sami poiščejo v knjigi odlomke ali ilustracije, ki podpirajo njihove trditve. Pogovorimo se o upodobitvi (ilustraciji) književnih oseb in o tem, zakaj bi se ilustrator lahko odločil za določeno tehniko, barvo, vzorec, ozadje … Pogovor napeljemo na ravnanje književnih oseb in njihove čustvene odzive. Skušamo jih razumeti, se do njih opredeliti, pri tem pa se izogibamo oznakam “dober” in “slab”.

ANALIZA IZVEDBE Osredotočimo se na to, ali smo dovolj nepristransko vodili pogovor o književnih osebah, ali smo upoštevali tudi medkulturne vidike besedila, ali smo znali udeležence spodbuditi k izražanju mnenja in refleksiji.

• Opiši mesto, kjer bi glavni junak (po tvojem) želel živeti. Lahko opišeš njegov dan v mestu: kam gre, kaj tam počne, s kom se druži itd.? • Kje misliš, da je dečkova mama? Bi ji želel poslati pismo v dečkovem imenu?

VEČ IZZIVOV

LEO, LEO

Moj dedek, kralj majhnih stvari Pri izvedbi bralnomotivacijske delavnice uporabimo strategijo Kaj to pomeni?. Ta strategija je prvenstveno namenjena fantastičnim in zabavnim besedilom, z veliko izmišljenimi besedami. Pri Moj dedek, kralj malih stvari bo udeležencem pomagala razjasniti neznane besede, pri čemer bo spodbujala njihovo radovednost in zmožnost sklepanja, pa tudi igrivost in izvirnost pri izmišljanju novih besed. OPIS SKUPINE

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

PASTI IN PREDNOSTI

• Druga triada, • do 25 udeležencev. • Uživanje v branju besedila, • zaznavanje in razumevanje arhaizmov in tujk, • spodbujanje radovednosti, • branje z razumevanjem, • odkrivanje fantastičnih elementov v besedilu, • bogatenje besednega zaklada. • Vsak udeleženec ima svoj izvod knjige, da lahko spremlja besedilo. Če to ni mogoče, naj ima vsak par en izvod knjige. • Vnaprej si označimo težavnejše dele besedila z neznanimi in/ali nenavadnimi besedami. • Pesem Daneta Zajca Z (Zakaj?) iz pesniške zbirke Abecedarija. • Tablo, na katero zapisujemo neznane besede.

45 minut. Navadno se otroci zabavajo z izmišljenimi besedami, malo manj z besedami, ki niso ne onomatopoetične ne neologizmi. Paziti moramo, da koga ne užalimo, ker ne pozna kakšne besede, vse skupaj poskusimo predstaviti čim bolj slikovito, še posebno pri razlaganju besed. Pazimo tudi, da ne izpostavimo udeležencev z disleksijo, če jih imamo v skupini.

Avtorica didaktizacije je Kaja Dragoljević.

LEO, LEO

IZVEDBA Udeleženci naj se razporedijo v polkrog, tako da vsi dobro vidijo na tablo. 1. Pojasnimo, da se bomo ukvarjali z neznanimi besedami v besedilu. Vprašamo jih, kakšne so običajno besede, ki so njim neznane, kdaj so nazadnje naleteli na neznano besedo, kaj naredijo, ko naletijo na neznano besedo. 2. Povemo jim, da včasih lahko kakšno besedo razumemo, četudi jo vidimo prvič v življenju. Na primer v naslednji pesmi Daneta Zajca Z (pesniška zbirka Abecedarija).

Z (ZAKAJ) Zakaj je prišel k Zakaju vprašat Zakaja, zakaj je tako zakajast. Šla sta skupaj k botru Vprašaju vprašat Vprašaja, zakaj je tako vprašajast. Šla sta po zakajasti cesti in spraševala, zakaj pa je cesta zakajasta. Šla sta po vprašajasti cesti in sta zakajala, zakaj je cesta vprašajasta. Zakaj in Zakaj sta prispela do doma botra Vprašaja. Zakajci pa tukaj sva zdajci? Zakaj je zakajal Zakaja.

3. 4.

6. 7.

Vprašamo jih, katere besede so slišali prvič in kaj bi lahko pomenile. Na kratko pojasnimo razliko med tujkami, izmišljenimi besedami, onomatopejami in arhaizmi. V skladu s pogovorom omenimo in razložimo tudi fantastičnost. Udeležence razdelimo v dve približno enaki skupini (na levo in desno od table). Enega od udeležencev prosimo, da prebere prvi označeni odlomek iz knjige Moj dedek, kralj majhnih stvari. Ostale v skupini spodbudimo, naj si zapomnijo čim več neznanih besed. Po prebranem odlomku jih prosimo, da nam (brez pomoči besedila) narekujejo neznane besede. Zapišemo jih v stolpec. Drugo skupino prosimo, da poskusi (še vedno brez pomoči besedila) določiti pomen besed v stolpcu na tabli. Kako bi opisali pomen besede, bi besedo lahko nadomestili s kakšno bolj poznano besedo? Če je beseda težja, si lahko pomagamo s sobesedilom. Kako nam le-to pomaga razumeti pomen besed in celotnega besedila? Tokrat prosimo udeleženca iz druge skupine, da prebere naslednji odlomek. Ostali poslušajo in si zapomnijo besede. Zdaj druga skupina narekuje neznane besede, prva skupina pa pojasnjuje pomen. Udeležence spodbudimo, da si poskusijo sami izmisliti preprostejšo, zgovornejšo in slikovitejšo besedo za besede, ki jih sami niso znali pojasniti. Pri tem spodbujamo izvirnost in humoren učinek izmišljenih besed.

LEO, LEO

• Preberi knjigo in pripravi seznam neznanih besed, ki se pojavljajo v knjigi. Med sošolci naredi anketo, kaj bi utegnile pomeniti, in kasneje preveri njihov pomen. Ali zdaj bolje razumeš celotno besedilo? • Preberi knjigo in napravi seznam neznanih besed, ki se v njej pojavljajo. Preveri njihov pomen in si izmisli svoje besede, s katerimi bi lahko nadomestil pisateljeve. • Katere besede uporablja tvoj dedek ali babica in jih drugače ne slišiš pogosto? Ali poznaš njihov pomen? • Se spomniš kakšne besede, ki jo lahko srečamo le v pravljicah, bajkah, pripovedkah in drugih fantastičnih (domišljijskih) besedilih? Kaj pomeni? Ali ta stvar, bitje, predmet, pojem obstaja tudi v resničnem svetu? Kako to v

VEČ IZZIVOV

ŠPANSKA VAS

Moj dedek, kralj majhnih stvari Z izvedbo te bralnomotivacijske delavnice skušamo udeležencem približati besedilo knjige Moj dedek, kralj majhnih stvari portugalskega avtorja Joãa Manuela Ribeira. Strategija krepi radovednost in bralsko suverenost, saj lahko preizprašujemo čisto vse, poleg tega pa sprašujemo na način, ki je izrazito otroški (Zakaj?) in bo udeležencem zagotovo blizu.

OPIS SKUPINE

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

PASTI IN PREDNOSTI

• Druga triada, • do 25 udeležencev. • Uživanje v branju celotnega besedila, • branje v globino, • razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb, • zaznavanje in razumevanje čustev književnih oseb, • zaznavanje kompleksnosti vprašanj, • razumevanje širšega konteksta besedila. • Ustrezno število izvodov knjige Moj dedek, kralj majhnih stvari Joãa Manuela Ribeire, da jo udeležencem uspe prebrati pred srečanjem, na katerem izvedemo strategijo. • Računalnike s povezavo do spleta za poslušanje pesmi Soudade portugalske skupine Madredeus (spletna povezava: https://www. youtube.com/watch?v=tYQbZhWXRwM). • Besedilo pesmi Toneta Pavčka Preproste besede. • Toliko kart, kolikor je udeležencev. Nanje zapišemo po eno vprašanje. Napišemo takšna vprašanja, ki spodbujajo razmišljanje o ravnanju in čustvovanju pripovedovalca (dečka) in glavnega lika (dedka). Vsaka karta se začne z vprašanjem: »Zakaj …?«

45 minut.

Uspešnost izvedbe je povezana z bralno spretnostjo udeležencev. Če so dobri bralci, če razumejo in se spomnijo tega, kar so prebrali, izvedba poteka gladko. Če pa besedilo, ki vsebuje veliko filozofskih vprašanj, berejo le površno, bomo verjetno naleteli na težave. Naša naloga je, da nobeden od udeležencev ne dobi občutka, da ne zmore, pač pa ga mora izvedba strategije spodbuditi, da pozorneje prebere naslednjo knjigo. Pazimo, da zastavimo različna vprašanja, bolj in manj odprta, da dosežemo pozitiven odziv pri vseh učencih.

Avtorica didaktizacije je Polona Konjedic.

ŠPANSKA VAS

IZVEDBA Udeleženci se razporedijo v krog, v katerega se vključimo tudi sami. 1. Uvodoma zavrtimo skladbo skupine Madredeus Soudade. Pojasnimo, da je pesem v portugalščini in udeležence spodbudimo, naj se ne obremenjujejo z besedilom, pač pa si sami predstavljajo, o čem poje. Pogovorimo se o njihovih predstavah in povemo, da pesem poje o samoti. 2. Preberemo pesem Toneta Pavčka Preproste besede. Udeležence vprašamo, kaj je v življenju najpomembnejše, kdo jih v življenju usmerja na pravo pot, so to (tudi) stari starši. Povemo, da bomo prebrali zgodbo o dedku, ki je bil kralj majhnih stvari in od katerega je deček prejel mnogo življenjskih nasvetov. Se vam zdi, da so tudi vaši stari starši kralji majhnih stvari? 3. Na kratko skupaj povzamemo vsebino prebranega besedila, pri tem pa se skušamo čim bolj izogniti vprašanjem, ki smo jih pripravili na listkih. 4. Razdelimo karte. Vsakemu udeležencu damo eno, hkrati pa jih opozorimo, da jih ne smejo prebrati, dokler vsak udeleženec nima svoje. 5. Na naš znak vsak udeleženec prebere svojo karto – zelo pomembno je, da to poteka v tišini, saj se mora vsak prepričati, ali zna odgovoriti na vprašanje, ki ga je dobil. Če odgovora ne pozna ali se tega dela besedila ne spomni, lahko udeleženca na svoji levi in desni povpraša, ali bi morda želel z njim zamenjati karto. Časa za morebitno zamenjavo je malo. 6. Prvega udeleženca na naši levi prosimo, naj prebere svojo karto in odgovori na zastavljeno vprašanje. Če udeleženec ne pozna odgovora, glasno vprašamo, ali bi morda kdo drug rad odgovoril na vprašanje. Na enak način k sodelovanju pozovemo vse udeležence. 7. V nadaljevanju spodbudimo krajši pogovor, v katerem se pogovorimo, ali se jim je zdelo besedilo zanimivo ali dolgočasno, razumljivo ali nerazumljivo … Ko je pogovora konec, jih usmerimo k aktivnostim iz rubrike Več izzivov in srečanje končamo.

ANALIZA IZVEDBE Iskreno ocenimo svoje ravnanje: ali smo znali spodbuditi udeležence, ne da bi jih preveč usmerjali, ali smo znali dovolj dobro zastaviti vprašanja, da je vsak udeleženec sam prišel do lastnih odkritij, ali smo dovolj spretno izvedli strategijo itd.

• Napiši zgodbo o svojem dedku ali babici kot kralju/kraljici majhnih stvari. • Kaj sploh so majhne in velike stvari in kakšna je razlika med njimi? Katere tebi več pomenijo? Napiši/nariši. • Napiši ali nariši, kaj se je zgodilo z dečkom po tem, ko je dedek umrl. Kakšen človek je postal? S čim se je ukvarjal? Kaj ga je veselilo/žalostilo?

VEČ IZZIVOV

LEO, LEO

Stefano Delavnica je priredba strategije Prej ali potem, pri kateri določamo zaporedje dogodkov. Prednost te delavnice je, da udeležencem ni treba vnaprej prebrati knjige Stefano Maríe Terese Andruetto, saj bodo najprej poskušali določiti vrstni red odlomkov iz knjige.

OPIS SKUPINE

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

PASTI IN PREDNOSTI

• Do 25 udeležencev, • druga in tretja triada OŠ. • Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, • zaznavanje kronološkega reda in zaporedja v pripovedi, • spodbujanje logičnega sklepanja, • urjenje spomina in pozornosti, • kreativno iskanje rešitev, • urjenje izražanja, • sodelovanje z drugimi in delo v skupini, • razvijanje sposobnosti poslušanja drugih. • Lističe z odlomki iz besedila, ki jih razrežemo tako, da bo vsak odlomek na svojem lističu. Označimo jih s številko, da se bomo hitreje razumeli. • Predvajalnik glasbe ali računalnik z zvočnikom. Že pred izvedbo si priskrbimo pesem Ciao Ciao Morettina v izvedbi Cuarteto de don Bartolo Chau Moretina https://www.youtube.com/ watch?v=nn6PHqPcEHc in pesem Scrivi mi pevca Luciana Tajolija https://www.youtube.com/watch?v=k-KjZ9lj7Q0 • Pisalo za vsako skupino. • Tablo, na katero bomo lahko zapisali besede. • Izvod besedila Stefano Maríe Terese Andruetto.

45 minut. Paziti moramo, da pri izpolnjevanju praznih mest v odlomkih in določanju vrstnega reda pripovedi ni aktiven samo en član skupine. Že na začetku povemo, da ima vsak pravico do besede. Ves čas delavnice imejmo v mislih, da je eden od ciljev delavnice nazoren prikaz časovnice dogodkov.

Avtorica didaktizacije je Kaja Dragoljević.

LEO, LEO

IZVEDBA 1.

3. 4.

6. 7.

deleženci sedijo v krogu ali polkrogu. Predvajamo jim eno od pesmi, ki se pojavijo v U pripovedi. Vprašamo jih, ali jim je bila pesem všeč in ali vedo, o čem govori. Pojasnimo, da se pesem pojavi v pripovedi, ki jo bomo skupaj tudi delno spoznali. Udeležence prosimo, naj ugibajo, komu je namenjen refren (Piši mi) in zakaj. Vprašamo jih, ali so si sami že kdaj želeli, da bi jim kdo pisal, in zakaj. Če želijo, lahko pesem ponovno poslušamo. Povemo, da se pripoved ne dogaja v času računalnikov in telefonov in da je bilo zato sporazumevanje oteženo. Oddaljen ni samo dogajalni čas pripovedi, ampak tudi prostor. Povabimo jih, da sami odkrijejo, kje vse se zgodba dogaja. O tem se bomo pogovorili po prvem branju. Pokažemo knjižno naslovnico in jih prosimo, da nam jo opišejo. Kaj lahko predvidevamo na podlagi naslovnice? Udeleženci se razdelijo v skupine po 3 ali 4. Vsaki skupini damo enak paket lističev z odlomki. Prosimo jih, naj določijo kronološko zaporedje odlomkov. Povemo, da bomo le-to kasneje preverili tudi v knjigi. Hkrati jih prosimo še, da razmislijo, katere besede vse bi se lahko v knjigi pojavile namesto zabrisanih pack na lističih. Besede naj zapišejo, ker bomo tudi te preverili v knjigi. Vsaka skupina prebere en odlomek in predstavi besede, ki bi lahko zapolnile prazna mesta v besedilu. Začnemo z odlomkom, ki se zdi večini prvi. Ko/če pride do nesoglasij pri vrstnem redu, vztrajamo, da se moramo skupaj odločiti za enotno zaporedje, ki ga bomo kasneje preverili. Po branju posameznega odlomka in predstavitvi besed znotraj ene skupine še druge skupine vprašamo, katere besede se jim zdijo primerne. Z dvigom rok izberemo besedo, ki se zdi vsem najbolj možna. Te besede skrbno zabeležimo na tablo. Po branju vseh odlomkov preverimo, ali so udeleženci določili pravi vrstni red odlomkov. To storimo tako, da za vsak odlomek povemo, na kateri strani je, otroci ene skupine pa ga sami poiščejo v knjigi. Knjigo lahko že vnaprej opremimo s samolepilnimi lističi, da jim olajšamo iskanje. Ko najdejo odlomek, posamezno skupino prosimo, da preveri, katera beseda se pojavi v knjigi na mestu na lističu zabrisane.

ANALIZA IZVEDBE Pri izvedbi te strategije je vloga mentorja ali mentorice branja omejena na vodenje izvedbe, vseskozi se mora namreč izogibati skušnjavi, da bi sugeriral/-a vrstni red odlomkov ali izbral/-a najprimernejšo besedo. Paziti mora, da tudi vprašanja postavlja dovolj odprto, da ne bi preveč neposredno vplival/-a na skupno izbiro. Prav tako mora paziti, da pri počasnejših učencih ne izsili hitrega odgovora ali da prepusti besedo hitrejši skupini. Po izvedbi moramo premisliti, ali so besedo dobili vsi, ki so jo želeli, in ali so bile upoštevane tudi manj konvencionalne rešitve.

• Pripoved Stefano je ilustrirana v črno-beli in sepijasti barvi, ki pušča vtis zabrisane preteklosti. Glavni lik se na ilustracijah sploh ne pojavi. Otrokom predlagamo, da ga sami slikovno upodobijo. Pri tem lahko poskusijo posnemati ilustratorjev slog ali pa ga narišejo po svoje. • V pripovedih Marie Terese Andruetto se pogosto pojavi tema zapuščene ali izgubljene dežele, domovine. Otroke spodbudimo, da si poskusijo predstavljati, kaj bi Stefano pisal mami (danes ali nekoč), če bi bila še živa. • Lahko pišejo tudi prijateljsko pismo Stefanu, če se jim zdi, da bi ga bil vesel. 24

VEČ IZZIVOV

ŠPANSKA VAS

Stefano S to bralnomotivacijsko delavnico bodo udeleženci spoznali pojem povzetka. Strategija To je povzetek jim bo pomagala razumeti osnovna načela dobrega povzetka na zabaven način, med izzivi po delavnici pa se bodo lahko še sami preizkusili v objektivnosti in jedrnatosti.

OPIS SKUPINE

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Do 30 udeležencev, • tretja triada OŠ. • Uživanje v branju celotnega besedila, • branje z razumevanjem, • uživanje v prepoznavanju vsebine besedila, • urjenje v povzemanju besedila, • razlikovanje med povzetkom in komentarjem besedila. • Dovolj izvodov knjige Maríe Terese Andruetto Stefano, da jo udeležencem uspe prebrati pred izvedbo; • liste, na katere napišemo povzetke besedila. Pripravimo tri različne liste z različnimi povzetki: povzetek A, B in C. Poskrbimo, da eden od povzetkov po kakovosti in konciznosti odstopa: to je resnični povzetek. Ostala dva sta le komentarja.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

30 minut.

PASTI IN PREDNOSTI

Prednost strategije je spoznavanje značilnosti povzetka in razlike med objektivnim in subjektivnim besedilom. To je težja strategija, saj je pisanje in prepoznavanje povzetkov za učence težko. Težave lahko nastopijo, če udeleženci niso vešči bralci, če jim besedilo ni bilo všeč, če je preteklo preveč časa od branja, če povzetki niso dobro napisani.

Avtorica didaktizacije je Polona Konjedic.

ŠPANSKA VAS

IZVEDBA 1. 2. 3.

sakemu udeležencu damo liste s pripravljenimi povzetki. Vsak dobi vse tri povzetke. V Tiho jih prebere in se odloči, kateri med njimi je pravi. Vsakega udeleženca prosimo, da pove, kateri povzetek je izbral in zakaj. Šele ko vsi povejo svoje mnenje, tudi motivator/-ka pove, kateri povzetek se njemu/njej zdi najboljši. Poiščemo lahko pomanjkljivosti v povzetku, ki smo ga izbrali za dobrega.

• Izberi si poglavje v knjigi, ki ti je bilo najbolj všeč. Poskusi napraviti povzetek tega poglavja. Izbrani povzetek poskusi skrajšati za dve tretjini. • Izberi si enega od dveh povzetkov, ki nista najbolj zvesta knjigi. Poskusi napisati poglavje knjige tako, da vključiš elemente, ki se pojavijo v nepravem povzetku in jih v pripovedi ni.

VEČ IZZIVOV

Å PANSKA VAS

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Pogostejša slovenska imena in njihove

ŠPANSKE USTREZNICE

ŽENSKA: Ana

Ana

Tjaša, Tatjana, Tanja

Tatiana

Maša, Marija, Mici, Marja, Manca, Mojca, Maruša, Marjana, Marlena, Maja

María

Pika (španska različica sicer ne obstaja, a jo vseeno prevedemo).

Punto

Zala (španska različica sicer ne obstaja, a jo vseeno prevedemo).

Neža, Agnes

Guapa Nicolaia Agatha Agnes

Ajda je lahko Adela.

Adela

Alja, Aleksandra, Saša

Alejandra

Eva

Karmen (šp. ime)

Carmen

Špela, Beti, Elizabeta

Tía (po šp. pomeni teta, lepa punca).

Isabela Niña Isabela Tía

Katarina, Karin, Katja

Catalina

Elena, Helena

Elena

Erika

Irena

Julija

Irene Juana Iolanda Julia

Laura

Lučka, Lucija

Lucía

Mateja (šp. nima ženske oblike; ustreznica bi bila Matea).

Matea

Andreja (šp. nima ženske oblike; ustreznica bi bila Andresa).

Andresa

Barbara Fatima

Bárbara Fátima

Vita

Vida

Polona

Apolonia

Vera

Esperanza

Nika Agata

Nina (iz šp. niña – deklica), Antonina Ela (špansko ime iz Isabela)

Iva, Ivana, Janja Jolanda

Slovenska imena, ki imajo pomen v španščini: Tia: teta, punca Lana: volna Vid: vinska trta

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

MOŠKA: Blaž

Blás

Aleš, Aleksander, Aljoša

Alejandro

Benjamin

Benjamín Daniel David

Daniel David Jaka, Jakob, Jan, Žan, Jaša, Anže Janez, Ivo, Ivan Pavel

Santiago Juan

Jure

Pablo Francisco Jorge

Domen, Dominik

Domingo

Matic Edvard Filip Gašper

Matías

Gregor, Grega

Gregorio

Hugo

Andrej

Andrés Martín Egidio

Franci

Martin Tilen Izak Jernej, Nejc Jona Juš, Jošt

Eduardo Felipe Gaspar

Isaco Bartolomeo Jonás

Kristijan

Justo Clemente Cristian

Krištof

Cristobal

Matej, Matevž Miha Nace Oskar

Matías Miguel Ignacio Oscar

Peter

Pedro

Robert

Roberto

Rok

Roque Erasmo Esteban

Klemen

Rožle Štefan Tim

Timoteo 29

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

OSNOVNE ZNAČILNOSTI ŠPANSKEGA IZGOVORA .

Španska abeceda ima 27 črk. Navedeni so samo soglasniki, ki se izgovarjajo drugače kot v slovenščini, kjer je napisan izgovor v mednarodni fonetični pisavi. C se pred samoglasniki a, o, u in soglasniki izgovarja kot /k/, pred samoglasnikoma e , i pa / / oziroma /s/ v ki varianti

CH se izgovarja kot slovenski č H se ne izgovarja J se vedno izgovarja /x/, podobno kot slovenski h.

G se pred samoglasniki a, o, u in

črka Q se uporablja samo pred e in i in se vedno piše skupaj z u, ki pa se ne izgovarja /ke, ki/.

X se izgovarja podobno kot v slovenščini, tudi kot s. Y se izgovarja kot /i/, tudi /j/.

se izgovarja kot /lj/, tudi kot /j/. Ñ se izgovarja kot slovenski nj.

soglasniki izgovarja kot /g/, pred samoglasnikoma e, i pa /x/; GUE, GUI se izgovarja /ge, gi/ GÜE, GÜI pa /gue, gui/.

se izgovarja kot / / oziroma /s/ v ameriški varianti.

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

SLOVARČEK VAŠE SKUPINE Slovarček vaše skupine lahko izdelate tako, da ga zasnujete v obliki sončnice ali vlakca. Slovarček v obliki sončnice: Izdelamo ga tako, da za osnovo vzamemo veliko risbo sončnice, potem pa nanjo dodajamo in prilepimo liste, na katere zapišemo in narišemo španske besede, ki smo se jih naučili. Posnetek na YouTubu, kjer je narisana sončnica: https://www.youtube.com/watch?v=W3VuHERk8v4

Slovarček v obliki vlaka: Izdelamo ga tako, da narišemo lokomotivo, za vsako novo besedo pa dodamo vagon, v katerega napišemo in narišemo novo besedo. Posnetek na YouTubu, kjer je narisan vlak: https://www.youtube.com/watch?v=GJPUsI3TZkE Seveda si lahko vsak otrok izdela svojo sončnico ali vlak.

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK LEO, LEO Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: _________________ LEPA GRIZELDA 1. delavnica

Cilji delavnice: • Spoznavanje in učenje besedišča, povezanega z deli telesa v španščini, • spodbujanje izražanja in pripovedovanja, • spoštovanje otroške interpretacije pravljice, • zaznavanje in doživljanje pripovednega ritma besedila, • spodbujanje nastopanja pred občinstvom ali vrstniki. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile ilustracije primerne za izvedbo te strategije? DA NE So otroci z zanimanjem sodelovali? DA NE So udeleženci lahko sledili mojemu ritmu branja? DA NE

OPOMBE: ______________________________________________________________

______________________________________________________________ 32



______________________________________________________________

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK LEO, LEO Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: _________________ LEPA GRIZELDA 2. delavnica

Cilji delavnice: • Spoznavanje in učenje besedišča, povezanega z deli telesa v španščini, • razumevanje motivacije književnih likov, • interpretiranje prenesenega pomena v besedilu, • razvijanje divergentnega mišljenja, • spodbujanje kritične vzgoje. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile ilustracije primerne za izvedbo te strategije? DA NE So otroci z zanimanjem sodelovali? DA NE So udeleženci lahko sledili mojemu ritmu branja? DA NE

OPOMBE: ______________________________________________________________



______________________________________________________________ ______________________________________________________________ 33

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK ŠPANSKA VAS Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: _________________ LEPA GRIZELDA

Cilji delavnice: • Uživanje v branju celotnega besedila, • urjenje pozornosti, • navajanje na pozorno opazovanje, • spodbujanje razmišljanja s pomočjo opazovanja. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile ilustracije primerne za izvedbo te strategije? DA NE So otroci z zanimanjem sodelovali? DA NE So udeleženci lahko sledili mojemu ritmu branja? DA NE

OPOMBE: ______________________________________________________________ ______________________________________________________________



______________________________________________________________

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK LEO, LEO Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: _________________ NA BEGU

Cilji delavnice: • Uživanje v branju celotnega besedila, • branje v globino, • urjenje spomina in pozornosti, • urjenje domišljije in izvirnosti, • spoznavanje pomena povzemanja stvari, • vzgoja za sočutje in medkulturnost. Odstopanja od predvidenega načrta:

______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile ilustracije primerne za izvedbo te strategije? DA NE So otroci z zanimanjem sodelovali? DA NE So udeleženci lahko sledili mojemu ritmu branja? DA NE

OPOMBE: ______________________________________________________________



______________________________________________________________ ______________________________________________________________ 35

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK ŠPANSKA VAS Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: _________________ NA BEGU

Cilji delavnice: • Uživanje v branju celotnega besedila, • branje z razumevanjem, • razmišljanje o prebranem, • zaznavanje in doživljanje književnih oseb. Odstopanja od predvidenega načrta:

OPOMBE: ______________________________________________________________ ______________________________________________________________



______________________________________________________________

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK LEO, LEO Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: _________________ MOJ DEDEK, KRALJ MAJHNIH STVARI

Cilji delavnice: • Uživanje v branju besedila, • zaznavanje in razumevanje arhaizmov in tujk, • spodbujanje radovednosti, • branje z razumevanjem, • odkrivanje fantastičnih elementov v besedilu, • bogatenje besednega zaklada. Odstopanja od predvidenega načrta:

OPOMBE: ______________________________________________________________



______________________________________________________________ ______________________________________________________________ 37

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK ŠPANSKA VAS Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: _________________ MOJ DEDEK, KRALJ MAJHNIH STVARI

Cilji delavnice: • Uživanje v branju celotnega besedila, • branje v globino, • razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb, • zaznavanje in razumevanje čustev književnih oseb, • zaznavanje kompleksnosti vprašanj, • razumevanje širšega konteksta besedila. Odstopanja od predvidenega načrta:

OPOMBE: ______________________________________________________________

______________________________________________________________ 38



______________________________________________________________

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK LEO, LEO Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: _________________ STEFANO

Cilji delavnice: • Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, • zaznavanje kronološkega reda in zaporedja v pripovedi, • spodbujanje logičnega sklepanja, • urjenje spomina in pozornosti, • kreativno iskanje rešitev, • urjenje izražanja, • sodelovanje z drugimi in delo v skupini, • razvijanje sposobnosti poslušanja drugih. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile ilustracije primerne za izvedbo te strategije? DA NE So otroci z zanimanjem sodelovali? DA NE So udeleženci lahko sledili mojemu ritmu branja? DA NE



OPOMBE: ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ 39

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK ŠPANSKA VAS Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: _________________ STEFANO

Cilji delavnice: • Uživanje v branju celotnega besedila, • branje z razumevanjem, • uživanje v prepoznavanju vsebine besedila, • urjenje v povzemanju besedila, • razlikovanje med povzetkom in komentarjem besedila. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile ilustracije primerne za izvedbo te strategije? DA NE So otroci z zanimanjem sodelovali? DA NE So udeleženci lahko sledili mojemu ritmu branja? DA NE

OPOMBE: ______________________________________________________________

______________________________________________________________ 40



______________________________________________________________

BRALNOMOTIVACIJSKE STRATEGIJE V PRAKSI

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Mag. Tilka Jamnik Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS tilka.jamnik@gmail.com

Kaj sem pridobila s strategijami motiviranja za branje M. Sarto?

Prispevek prinaša, kaj vse sem pridobila s strategijami M. Sarto oz. kaj se mi je potrdilo in poglobilo v moji dolgoletni praksi motivatorke mladinske književnosti in branja. In to potem, ko sem že upokojena nadaljevala delo na svojem strokovnem področju v sodelovanju z različnimi deležniki: predvsem kot zunanja sodelavka MKL, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, predsednica Slovenske sekcije IBBY, članica Bralnega društva Slovenije. Že kot mladinska knjižničarka nikoli nisem bila zelo (šolsko) didaktična, nisem poučevala, pač pa sem promovirala in tudi motivirala za branje, ampak strategije M. Sarto so mojo prakso še bolj oddaljile od uveljavljenega šolskega načina poučevanja branja literature in jo še močneje osredinile na (mladega) bralca. Ključne besede: promocija branja, motiviranje za branje, strategije M. Sarto What have I gained with M. Sarto’s Strategies? What has the author of the article gained with the strategies of M. Sarto and what has been confirmed and deepened in her long-term practice as a reading promoter of young adult literature and reading? After retiring she continued working in her field of expertise in collaboration with various institutions: mainly as an external colleague of MKL and Pionirska Library, the vice-president of the Reading Badge Society of Slovenia – ZPMS, the president of the Slovenian section of IBBY and the member of the Reading Society of Slovenia. Already as a youth librarian, she was never a textbook example of a didactic person as she did not focus on teaching rather than on promoting reading and motivating readers. Sarto’s strategies drifted her practice farther away from the established system of teaching how to read literature and made her focus more on the (young reader). Key words: reading promotion, reading motivation, M. Sarto’s reading strategies ¿Qué he adquirido con las estrategias de M. Sarto? ¿Qué ha adquirido la autora del artículo mediante el uso de las estrategias de M. Sarto y qué es lo que gracias a las mismas se le ha confirmado y/o profundizado después de su larga experiencia como promotora de la literatura infantil y juvenil y de lectura? Después de jubilarse la autora continuó trabajando en su campo de especialización y en colaboración con diversas instituciones: principalmente como colaboradora externa de MKL y la biblioteca Pionirska knjižnica, vicepresidenta de la sociedad Bralna značka – ZPMS, presidenta de la asociación eslovena de IBBY y miembro de la asociación de lectura de Eslovenia. Ya durante su trabajo, que desempeñaba como bibliotecaria, nunca fue demasiado didáctica, dado que su trabajo no se llevaba a cabo dentro del marco de la enseñanza sino en el ámbito de la promoción y animación a la lectura. Las estrategias de M. Sarto alejaron su práctica aún más del sistema de la enseñanza y le ayudaron a centrarse todavía más en el lector (joven).

Palabras clave: promoción de la lectura, motivación a la lectura, estrategias de animación a la lectura de M. Sarto

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Prvič sem se srečala s strategijami M. Sarto na mednarodnem kongresu IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost) v Sevilli leta 1994. Sodelavci Grupo de Animación a la Lectura, ki je prejela IBBY Asahi Promotion Award, so predstavili na videz preprosto strategijo, ki me je navdušila z igrivo osredotočenostjo na besedilo; po eni strani je preverjala, ali udeleženci poznamo besedilo (smo ga torej prebrali?), po drugi pa je spodbujala našo domišljijo in ustvarjalnost. Takoj sem jo vnesla v svoje »igralne ure s knjigo«, ki sem jih razvijala v Pionirski knjižnici, tedaj enoti Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. V šolskem letu 2013/2014 pa me je dr. Barbara Pregelj povabila na izobraževanje v Donostio/ San Sebastián in nato k tesnejšemu sodelovanju pri prenašanju strategij M. Sarto v slovenski prostor (v času, ko je prevajala priročnik M. Sarto, Strategije za branje, 2015). Za vabilo sem ji zelo hvaležna, kajti veliko sem pridobila in še vedno pridobivam s sodelovanjem v izobraževalnih seminarjih založbe Malinc. Kaj sem torej pridobila, kaj v moji praksi se je potrdilo? 1. Poučevanje literature in branja, motiviranje za branje in promocija branja so povezani in se prepletajo. Strategije M. Sarto razvijajo motiviranje za branje, ki je razumljeno kot vzgoja, ki celostno nagovarja mladega bralca in se ne osredotoča na njegov razumski del. Ključna je uporaba igre, učenje povezuje z užitkom in čustvi, mlademu bralcu daje avtonomnost, ki jo potrebuje, da lahko sam eksperimentira s sestavljanjem pomenov prebranega literarnega besedila. 2. Pomemben prvi odziv bralca na besedilo, spontan in pristen. Potem šele, ko bralec besedilo ponotranji – zato mu moramo dati dovolj časa in priskrbeti dovolj tišine – je primerno, da ga morda z vprašanji ali drugimi strategijami vodimo h globljemu razumevanju besedila. Nikakor mu motivator (M. Sarto uporablja besedo motivator za mentorja branja) ne sme povedati smisla besedila, kakor ga razume on, ki je odrasel in ima zato drugačne življenjske in bralne izkušnje, vsaj vnaprej ne ... Le tako, kot mladi bralec sam doživi in razume besedilo, je zanj edino pravo. Motivator s strategijami organizira srečanje z besedilom na način, da ga spodbuja, da sam pride do svojih zaključkov, ne vsiljuje mu lastnih prepričanj, pač pa mu pomaga napredovati znotraj njegovih zmožnosti. To imenitno sporoča zgodba Jorgeja Bucaya, ki jo je prevedla dr. Barbara Pregelj in jo tudi pripoveduje v uvodnem delu svojih seminarjev. Sufijski mojster je ob koncu pouka navadno povedal kakšno priliko, toda učenci je niso vedno razumeli. Nekega dne mu je eden od njih rekel, da jim sicer pove zgodbo, ne razloži pa jim njenega pomena. Mojster je odgovoril: »Če bi vam pojasnil pomen vsake zgodbe, bi bilo tako, kot da vam ponujam prežvečeno sadje.« 3. Predstavljene so posamezne strategije M. Sarto in potem motivator poišče ustrezno besedilo za izbrano strategijo. Ko sem sodelovala pri pripravi didaktičnih gradiv za besedila v berilih za prvo triletje (pri založbi Mladinska knjiga), smo, nasprotno, najprej izbrali besedila oz. koščke besedil in nato izdelali didaktični instrumentarij (vrsto sicer 45

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

neobveznih napotkov za motivacijo, doživljanje in razumevanje besedila ter dejavnosti po branju oz. šolski obravnavi besedila). Nekateri postopki in dejavnosti so sicer podobni strategijam M. Sarto, toda način uporabe, vrstni red idr. so vendarle drugačni. Temeljna razlika pa je v tem, da je didaktični instrumentarij srečanje mladega bralca z besedilom žal pogosto vodil na podlagi interakcij odraslega z besedilom. 4. Strategije M. Sarto so predstavljene (na videz) preprosto in praktično. Toda pri mnogih je treba precej priprave vnaprej, tudi izdelave kartonov, fotokopiranja besedil in ilustracij idr. (Vsaj del gradiva vendarle lahko shranimo in uporabimo pri ponovitvah.) Motivator je zelo ustvarjalen že pred delom z bralci, ne le z iskanjem ustreznega besedila, ampak tudi s pripravo, kako izvesti strategijo. Priprava motivatorja je zelo pomembna, osrednje pa so potem izvedba in aktivnosti po izvedbi, med katerimi izvedemo tudi razmislek/evalvacijo o opravljeni strategiji. Strategije M. Sarto spodbujajo motivatorje, da se stalno spopolnjujejo in izobražujejo. Če bi bila ob strategijah navedena besedila, bi bili motivatorji manj iščoči, raziskovalni in ustvarjalni. 5. Če je le mogoče, delamo z integralnimi besedili, ne zgolj z odlomki. Tudi zato je najbrž precej strategij zelo primernih za delo s poezijo. Nadalje kar nekaj strategij M. Sarto spodbuja k opazovanju in »branju« ilustracij, k doživljanju in razumevanju ilustracij. Po mojih izkušnjah je to dobrodošlo otrokom, še prav posebej pa odraslim bralcem, ker so praviloma bolj navezani na besedilo in včasih ilustracij sploh ne pogledajo več zares. Ob tem lahko koristno uporabimo tudi monografijo Dragice Haramija in Janje Batič (2013). 6. V izobraževalnih seminarjih in delavnicah založbe Malinc uporabljamo predvsem mladinske knjige, ki izhajajo pri njih. Izdajajo predvsem dela avtoric in avtorjev španskega govornega področja in manjšinskih literatur, povezanih s špansko kulturo, kot so baskovski, katalonski in galicijski avtorji. Ne morem si kaj (ne morem iz svoje promotorske kože), da bi ne omenila argentinskih avtoric, kot sta María Teresa Andruetto, Andersenova nagrajenka 2012, in vsestranska ustvarjalka Isol, prejemnica nagrade ALMA 2013. Po zaslugi založbe Malinc berem mladinska dela baskovskih avtorjev, med njimi sta Bernardo Atxaga in predvsem Juan Kruz Igerabide, ki sem ga spoznala tudi v živo. Izdajajo pa tudi besedila manj poznanih evropskih in svetovnih literatur, naj naštejem le tri vrhunske slikanice, to so: islandska, Angel v soseki, Kristín Steinsdóttir, madžarska, Irijam in Jonibe, Gáborja Scheina in ukrajinska, Zvezde in makova zrna, Romane Romanišin in Andrija Lesiva. In ne nazadnje slikanica baskovske avtorice Mariasun Landa Slon Ptičjesrčni, ki mi na poetičen način sporoča osrednje cilje bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. Tudi s te plati mi je sodelovanje z založbo koristno in poživljajoče. Naj sklenem: Kot knjižničarka nikoli nisem bila zelo (šolsko) didaktična, nisem poučevala, pač pa sem promovirala in tudi motivirala za branje, ampak strategije M. Sarto – če rečem zelo preprosto – so še bolj »zmehčale« mojo prakso, jo oddaljile od uveljavljenega šolskega načina poučevanja branja literature in jo še močneje osredinile na (mladega) bralca. Precej njenih strategij sem vgradila v svoj način dela, seveda ne v celoti, ampak le tisto, kar sem lahko vzela za svoje, ponotranjila ... Pogosto so udeleženci mojih bralnih delavnic presenečeni, tako mladi kot odrasli, ker se zdi vse tako preprosto, igrivo, veselo ... vse je dovoljeno in prav. 46

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Presenečeni so, da je njihov odziv na besedilo »pravilen«, čudijo se, da npr. lahko govorijo o vtisih ob pesmi, ki so jo pravkar prebrali, ne da bi jim kdo kaj vnaprej predaval. Opažam tudi, kako na delavnicah na takšen način najtežje delajo učiteljice in učitelji, posebno profesorji slovenščine, ker so vajeni poučevati po vnaprej izdelanih didaktičnih pripravah. Najraje delam s poezijo, ker so besedila krajša ... in tudi zato, ker nekako velja, da je poezija zahtevna za razumevanje in občutenje. Pri branju poezije veliko uporabljam strategije M. Sarto in vedno, ampak res vedno, se udeleženci, tako mladi kot odrasli, sprostijo, so igrivi, ustvarjalni ... se zabavajo in uživajo! Včasih je slišati, da so strategije M. Sarto konkurenca Bralni znački in bralnim projektom. Morda tudi zato, ker založba Malinc izvaja svoje mednarodne in domače bralne projekte, npr. Leo leo, špansko bralno značko idr. Nikakor ne: ne le, da so cilji vseh bralnih projektov isti, namreč pridobiti mlade, da bi brali, ampak s strategijami M. Sarto lahko bistveno obogatimo in poglobimo delo v katerem koli bralnem projektu, pri pouku književnosti, delu v knjižnici in Bralni znački. Zato strategije M. Sarto vključujem in posredujem naprej na svojih predavanjih in v bralnih delavnicah, ob vseh priložnostih, ko promoviram branje tako mladim kot odraslim. Literatura:

HARAMIJA, Dragica, BATIČ, Janja, 2013, Poetika slikanice. Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture FrancFranc. (Misel o slovenski besedi). SARTO, Montserrat, 2015. Stretegije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev. Prev. Barbara Pregelj. Medvode: Malinc.

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Mag. Darja Cekin, Osnovna šola Zalog, Ljubljana darja486@gmail.com

Bralnomotivacijske strategije (ni)so hec. Izkušnje z bralnomotivacijskimi projekti V prispevku je predstavljeno branje kot aktivnost, povezana z učenjem. Teorije učenja so se v zadnjih letih spreminjale in dopolnjevale. Konstruktivizem se je kot ideja najprej pojavil na področju naravoslovnih znanosti, sedaj se predstavlja tudi na področju literature. Z bralnomotivacijskimi strategijami, ki jih je predstavila Montserraat Sarto, v Sloveniji pa dr. Barbara Pregelj, se uveljavlja nov pogled na branje in dejavnosti, povezane z njim. V nadaljevanju je predstavljen avtoričin pogled na bralnomotivacijske strategije in njihovo uporabo, poudarjene so tri temeljne prednosti uporabe teh strategij. Ključne besede: branje, učenje, bralnomotivacijske strategije Reading Promotion Strategies are (not) a Joke In the article reading is presented as an activity related to learning. Learning theories have changed and been complemented in the recent years. Constructivism as an idea first appeared in the natural science discipline and now it is present in the field of literature as well. With the strategies for reading promotion that were first presented by Montserrat Sarto and then by Dr Barbara Pregelj in Slovenia a new perspective on reading and activities related to it are being enforced. The article presents the author’s view on reading promotion strategies and their use while emphasizing three basic advantages of using these strategies. Key words: reading, learning, reading motivation strategies Las estrategias de lectura (no) son una broma En el artículo la lectura se presenta como una actividad relacionada con el aprendizaje. Las teorías sobre el aprendizaje han cambiado y se han complementado en los últimos años. El constructivismo como idea apareció por primera vez en el campo de las ciencias naturales y tan solo en los últimos años se está introduciendo también en el campo de la literatura. Con las estrategias de animación a la lectura presentadas por primera vez por Montserrat Sarto e introducidas por la dra. Barbara Pregelj en Eslovenia, se está imponiendo una nueva visión de la lectura y las actividades relacionadas con ella. El artículo presenta la visión de la autora sobre las estrategias de animación a la lectura y sus usos, destacando las tres ventajas fundamentales del uso de estas estrategias. Palabras clave: lectura, aprendizaje, estrategias de animación a la lectura 48

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Kaj je branje? Slovar slovenskega knjižnega jezika ga opredeljuje tako: 1. »1. glagolnik od brati: a. učiti se branja in pisanja; logično branje / ocene iz branja b. knjiga je vredna branja; že pri prvem branju je pesem razumel c. branje zemljevida d. šel je k sosedovim v branje 2. raba peša kar je namenjeno za branje; čtivo: zabavno branje« Beseda brati je v slovarju razložena tako: »bêrem: nedov., tudi beró; brál (á é) 1. 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice 2. 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove« Pri branju gre za proces, sprva izjemno zahteven; ko pa se ga naučimo, o njem ne razmišljamo več. Zaradi zahtevnosti procesa se pogosto dogaja, da predvsem mladi bralci nimajo posebnega veselja z branjem – predstavlja jim težavo, nekaj, kar zahteva trud in kar ni vedno prijetno. Tehnika jih obremeni do te mere, da nekje na poti izgubijo veselje do branja, čeprav tehniko v nadaljevanju uspešno usvojijo in znajo »dekodirati« oziroma prebrati besedila, s katerimi se srečujejo. Branje je v šoli neločljivo povezano z učenjem. Obstajajo različne teorije učenja. Razvijale so se skladno z razvojem, namenjene pa so bile predvsem razumevanju procesov in so skušale pomagati do večje učinkovitosti učenja in poučevanja. V 20. stoletju se je tako pojavil behaviorizem, pri katerem učenje prestavlja spremembo zaradi usvajanja znanja, krepitve določenega vedenja ali uporabe asociacij iz okolja. Behavioristi so verjeli, da se dražljaj krepi, če mu sledi pozitiven učinek. Nekako ob istem času se je začela razvijati t. i. geštalt psihologija, ki je predvidevala, da se učimo s pridobivanjem vpogleda, odkrivanjem strukture, posledica česar je nato razumevanje nekega pojma ali dogajanja. Gardner, kot utemeljitelj kognitivne psihologije, je raziskoval predvsem strategije, ki omogočajo kompetentno reševanje kompleksnih problemov. Učenje je razumljeno kot usvajanje znanja. Konstruktivizem ponuja nov koncept izobraževanja. Učenci naj bi aktivno gradili svoje znanje in veščine, pri čemer izhajajo iz svojih lastnih preferenc in sposobnosti ter predznanja. Nadgradnja konstruktivizma je t. i. socialni konstruktivizem, ki se uveljavi konec prejšnjega stoletja. Poudarja pomen konteksta, še posebej socialnih odnosov. Učenje in kognicija sta interaktivni dejavnosti, med posameznikom in konkretno situacijo, znanje pa delno proizvod 49

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

dejavnosti, konteksta in kulture, v kateri se razvija in v kateri je uporabljeno. (Povzeto po de Corte 2013: 37–64) Sodobne teorije učenja postavljajo učenca v aktivno vlogo. Tradicionalni načini poučevanja, pri katerih je bilo znanje podano, so zastareli. Način življenja in vse hitrejši razvoj tehnologij zahtevajo drugačna znanja kot nekoč. Zaradi relativno enostavnega dostopa do podatkov ni več potrebe po memoriranju velikih količin podatkov, potrebna pa je prilagodljivost, sposobnost povezovanja (podatkov), pripravljenost na nove izzive. Učinkovito učenje nujno vsebuje elemente sodelovanja, socialni vidik je izjemno pomemben. Vse, kar velja za področje učenja, v veliki meri velja tudi na področju branja. Pred leti je tako tudi v našem prostoru ob angažiranju dr. Barbare Pregelj zaživela ideja, da bi bilo treba prevetriti pristop k branju in bralcem, tako kot na drugih področjih, ponuditi pristop, ki bo izhajal iz njihovih izkušenj. Svoje ideje je podkrepila tudi s konkretnimi primeri, ki jih je bilo mogoče brez težav uporabiti v praksi. Strategije motiviranja za branje, ki jih je s sodelavci razvila in zapisala Montserrat Sarto, so tako prinesle nekaj novega in drugačnega v didaktiki književnosti, predvsem pa pomembno novost pri delu z bralci. Knjige so namenjene bralcem. Vsak napisan podatek, vsaka napisana ideja, vsaka napisana zgodba potrebuje bralca, da lahko zaživi. Brez bralca ne gre. Raziskave, ki so bile opravljene v okvirih projektov PISA, so pokazale, da se kaže trend upadanja branja, kar je po eni strani močno povezano z razvojem elektronskih tehnologij, po drugi strani pa tudi s sodobnim načinom življenja, ki ponuja obilo avditivnih in vizualnih dražljajev, ki stimulirajo uporabnike. S hitrostjo prenosov podatkov hitreje dostopamo do želenih informacij, s tem pa izgubljamo stik s knjigo. Ko sem se še izobraževala na osnovni in srednji stopnji, so bile knjige, enciklopedije in znanstvene revije (edini) vir znanja. Moji otroci do znanja dostopajo z računalnikom. Zdi se jim nepredstavljivo, da bi morali za nek podatek brskati po več knjigah in prebrati kar nekaj strani, preden bi prišli do relevantnega podatka. Knjige se jim zdijo pri raziskovanju izguba časa. Za knjigo si je treba vzeti čas. Pri svojem delu, sem profesorica razrednega pouka, se srečujem predvsem z bralci začetniki. Že nekaj let poučujem v tretjem razredu, kamor pridejo učenci, ki so se ravno dobro naučili pisati vse črke, morda včasih tudi to še ni dobro utrjeno, branje pa pogosto še manj. Pogosto se zgodi, da je v razredu le šestina dobrih bralcev, to pomeni takih, ki nimajo več težav z bralno tehniko, znajo glasno in tiho brati in razumejo prebrano, ostali, to je pet šestin učencev, pa morajo svoje bralne spretnosti še izboljšati. Pri tem se zlahka zgodi, da branja ne dojemajo kot nekaj, kar je prijetno, kar bi imeli radi in bi jim bilo v veselje, pač pa kot dodatno delo in skrb, kot nekaj, pri čemer niso uspešni. To pa ni tisto, kar bi želela za svoje učence. Sama rada berem. Berem doma, berem v službi, berem vsakič, ko lahko. Branje se mi zdi vznemirljivo, spoznavam nove kraje, nove ljudi, drugačno življenje, drugačne nazore, drugačne zgodbe in rada bi, da tako vznemirjenje ob branju čutijo vsi, s katerimi delam. Motivacija za branje je lahko, tako kot pri ostalih stvareh, notranja ali zunanja. Zunanja motivacija pri pouku je lahko (dobra) ocena, ki jo učenec dobi, če se dogovorimo, da bomo branje ocenjevali. Zunanja motivacija je lahko tudi drugačna, na primer možnost pohvale ali nagrade. Notranjo motivacijo je težje razviti. Pri branju bi to pomenilo, da si učenec želi prebrati, da želi vedeti, da želi biti del zgodbe. Pri projektu poučevanja z bralnomotivacijskimi strategijami Montserrat Sarto sodelujem že od začetka. Projekta sta pravzaprav dva, Španska vas in Leo, leo. Oba sta mi blizu, predvsem 50

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

zaradi ciljev, ki jih imata: približati branje (mladim) bralcem, spodbujati spoznavanje drugačnega, drugih kultur in tujih jezikov. Verjamem v to, da je treba iskati nove načine, kako približati branje. Začetek je bil zame nekoliko težek: s pomočjo izbranih bralnomotivaciskih strategij predstaviti knjigo, ki jo bereš v španščini. Nisem hispanistka, španščine sem se učila v srednji šoli in na univerzitetni ravni nisem utrjevala ali poglabljala svojega znanja. Največji izziv se mi je zato zdelo branje v tujem jeziku in zanimalo me je, kako ga bodo učenci sprejeli. V okviru priprav smo dobili zelo natančna navodila, kako naj vse skupaj izvedemo. Dodana so bila tudi gradiva. Učenci so bili navdušeni. Najprej, ker so slišali nekaj v tujem jeziku in ob slikah precej dobro razumeli, za kaj je šlo, potem pa še to, da so se pri dejavnosti (vodeno) poigrali in skozi igro poglabljali svoje razumevanje prebranega oziroma slišanega. Kot motivatorko me je sprva precej omejevalo, morda celo spravljalo v nejevoljo, dejstvo, da stvari na neki točki ostanejo nedorečene. Morala sem se zavestno truditi, da iz strategij nisem naredila klasične šolske ure, z uvodno motivacijo, obravnavo snovi in zaključnim delom, kjer preverim razumevanje in skušam vse skupaj nadgraditi. Navajena sem bila, da stvari razložim, jih interpretiram. Bralne strategije se temu, če se le da, izognejo. Da ne bo pomote, ne izognemo se interpretaciji, ta je prisotna ves čas, je zaželena in potrebna za uspešno izvedbo vsake strategije, a izognemo se interpretaciji učitelja, in namesto tega spodbujamo ustvarjalnost učencev, jim damo možnost, da izrazijo svoje razumevanje besedila in zgodbe. Zelo lep primer tega, o čemer govorim, je strategija Izvoli, to je tvoje. Pri tej strategiji dobijo učenci škatlo s predmeti, iz katere si izberejo predmet, ki jim je všeč. V nadaljevanju morajo predmet podariti enemu od sošolcev, ki predstavlja določen lik iz zgodbe. Če želimo, učence spodbudimo, da povedo, zakaj so se odločili predmet podariti ravno temu liku. Odgovori znajo biti včasih zares presenetljivi, a vedno otroško logični. Moja naloga ni bila, da rečem, prav imaš ali nimaš prav, pač pa sem bila tam zato, da sem jih spodbudila k izražanju njihovih idej. Ker so bile knjige, ki smo jih predstavili v okviru projekta Leo, leo, zanimive, vsebinsko in likovno privlačne, poleg tega pa še napisane v dveh jezikih, so bile pravi magnet za bralce: skoraj vsi so se mi pohvalili, da so si knjigo takoj, ko se je dalo, izposodili in jo prebrali tudi doma, in ne le v slovenščini. Projekti, ki so povezani z uporabo bralnomotivacijskih strategij, se širijo. Vse več je učiteljev, ki jih uporabljamo. Začeli smo v osnovnih šolah in hitro prešli z razredne stopnje na predmetno, uveljavile pa so se tudi na srednjih šolah. Sama bi izpostavila tri prednosti uporabe bralnomotivacijskih strategij: • učence skozi igro pripeljejo do učinkovitega razumevanja in poglobljenega razmišljanja o besedilu. Igra je univerzalni jezik, ki ga imamo vsi radi, tako otroci kot odrasli. Igra omogoči, da so odnosi sproščeni, da je energija usmerjena v dejavnost in da je cilj dosežen ob dejavnosti, ne da bi ga bilo treba posebej izpostavljati. Ko se igramo, smo zbrani, se angažiramo in se pri tem dobro počutimo, vse to pa je tisto, česar si (kot motivatorji) želimo tudi za branje. • Nekatere besede, nekatere misli, so (včasih) nedorečene. Kot učiteljica sem ta koncept zelo težko sprejela. Navajena sem bila, da vse zaključim, popredalčkam, kategoriziram. Pri literarnih besedilih to ni potrebno. S predalčkanjem, kategorizacijo se lahko naredi več 51

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

škode kot koristi, saj učencem podam svoje videnje, svoje razumevanje. Bralne strategije tega nočejo. Izhajajo iz načel konstruktivizma. Konstruktivizem izhaja iz posameznika, iz njegovih idej. Kakšna je potem moja naloga? Spodbujam, vodim, usmerjam. Izražanje mojega mnenja ni potrebno, niti ni zaželeno, spodbujam ustvarjalnost in ideje učencev. • Bralne strategije so enostavne za uporabo. Uporabne so pri literarnih in neliterarnih besedilih. Priprava didaktičnega materiala pri nekaterih sicer zahteva nekaj časa, a tudi običajne učne priprave praviloma vzamejo nekaj časa, zakaj torej ne bi pripravili nečesa, kar zares deluje? Treba je vedeti, kaj želimo, poznati moramo (svoje) cilje. Vse strategije lahko z ustreznim vodenjem pripeljejo učence do najvišjih taksonomskih ciljev, vendar ob predpostavki, da učitelj motivator dobro pozna besedilo in ve, kaj želi z uporabo določene strategije doseči. Delo z bralnimi strategijami poteka na igriv način. To je razlog, zaradi katerega menim, da so enostavne za uporabo, saj učencev ni treba dodatno prepričevati ali vabiti k delu. Dejavnosti so zasnovane tako, da same po sebi pritegnejo k sodelovanju. Bralnomotivacijske strategije so premišljene, vodene dejavnosti, ki skozi igro in zabavne aktivnosti pripeljejo učence do tega, da začno spoznavati branje tudi z druge plati, da morda začutijo vznemirjenje in radovednost ob branju. Literatura:

DE CORTE, Eric, 2013: Zgodovinski razvoj razumevanja učenja. V: O naravi učenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 37–64. https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf (dostop 12. 10. 2018). SARTO, Montserrat, 2015: Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev. Medvode: Malinc. Slovar slovenskega knjižnega jezika, SSKJ. https://sskj.si/ (dostop 12. 10. 2018).

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

mag. Petra Mikeln Osnovna šola Polje, Ljubljana petra.mikeln@ospolje.si

Projekt Leo, Leo: motiviranje za branje s pomočjo španščine kot tujega jezika

Kot učiteljica želim učencem posredovati in privzgojiti ljubezen do branja, vendar na šoli, kjer poučujem, že nekaj časa opažamo, da učenci vedno manj pogosto in vedno manj radi berejo. Enega izmed načinov, kako to spremeniti, sem našla v projektu Leo, leo, ki je osnovan na strategijah motiviranja za branje španske avtorice Monserrat Sarto. V prispevku so predstavljene osebne izkušnje sodelovanja v projektu in uporabe strategij. Ključne besede: Monserrat Sarto; motiviranje za branje; strategije; projekt Leo, leo As a teacher, I would like to pass on and impart a love for reading to my pupils. However, at the school where I teach we have been noticing for some years that the students read less frequently and less willingly. In my opinion the Leo, Leo project, which is based on the strategies for motivating for reading developed by a Spanish author Monserrat Sarto, offers one of the ways to change this trend. The article presents my personal experiences of taking part in the project and using the strategies. Key words: Monserrat Sarto; motivating for reading; strategies; Leo, Leo project El proyecto leo, leo: la animación a la lectura con la ayuda del espa~nol como lengua extranjera Como profesora me gustaría transmitir y difundir el amor por la lectura a mis alumnos. Sin embargo, en la escuela donde enseño estamos notando desde hace algunos años que los estudiantes leen con menos frecuencia y con menos voluntad. En mi opinión, el proyecto Leo, Leo, que se basa en las estrategias de animación a la lectura desarrolladas por Montserrat Sarto, una autora española, ofrece una de las herramientas para cambiar esta tendencia. El artículo presenta mis experiencias personales en el proyecto y con el uso de las estrategias. Palabras clave: Monserrat Sarto; animación a la lectura; estrategias, proyecto Leo, leo

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

»Tisti, ki bere, živi tisoč življenj. Kdor ne bere, pa zgolj eno samo.« (George R. R. Martin) V mojem življenju so knjige in branje prisotni, od kar pomnim. Od otroštva dalje mi knjige odpirajo vrata v razne svetove, nove, neznane in lepe: od večernih pravljic v zgodnjih otroških letih preko osnovnošolskega požiranja različnih knjig, ki so bile na voljo v premajhni šolski knjižnici (včasih tudi na skrivaj pozno v noč), do študijskega prebiranja proze, poezije in dramatike v okviru študija angleškega jezika s književnostjo in primerjalne književnosti. Z izbiro poklica učitelja sem se zavezala vseživljenjskemu učenju in tako ostala povezana z branjem in s knjigami, tako strokovnimi kot leposlovnimi. Svojo ljubezen do knjig, s katerimi sem preživela toliko lepih trenutkov, želim prenesti tudi na svoje učence, saj sem prepričana, da ne televizija ne računalnik ne moreta in ne smeta nadomestiti branja. Na žalost pa na Osnovni šoli Polje, kjer poučujem, že vrsto let ugotavljamo, da učenci vedno manj pogosto in vedno manj radi berejo. Med iskanjem načinov, kako učencem približati branje, sem pred nekaj leti ‘odkrila’ založbo Malinc in njihove knjige, predvsem pa njihovo izobraževanje Da branje ne postane španska vas. Na njem sem prvič slišala za Monserrat Sarto in spoznala nekaj njenih strategij za motiviranje za branje. Pritegnile so me, ker so v svoji osnovi zelo preproste ter ker poudarjajo pomembnost izkušenjskega učenja in igre za otroka. Na izobraževanju sem izvedela tudi za projekt Leo, leo, prvo špansko bralno značko, ki so jo pri založbi Malinc leta 2012 osnovali prav na podlagi strategij Monserrat Sarto. Ta projekt me je navdušil iz več razlogov: 1. cilji projekta se ujemajo z mojimi cilji in željami: navdušiti mlade, da bi več brali, da bi bolj poglobljeno brali in da bi ob branju uživali; 2. izbrana dela so zelo kvalitetna, poleg tega pa jih je večina oblikovana bralcu prijetno, saj upoštevajo priporočila za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo; 3. učenci se v okviru projekta srečajo s španščino kot tujim jezikom (med izbranimi deli jih je kar nekaj dvojezičnih – ob slovenskem prevodu je še španski original) – uvajanje in raba španščine znotraj projekta je dobro premišljena in umeščena, tako da učence dodatno motivira za branje; 4. usmerjen je k bralcu – poudarjen je pomen osebne izkušnje ob branju, ki jo učenci lahko izrazijo tudi skozi ustvarjanje po branju; 5. velika pozornost je namenjena mentorjem oz. motivatorjem za branje – preko seminarjev, delavnic, vodenja in izmenjave izkušenj se ‘vzgaja’ strokovnjake, ki bodo v prvi vrsti sami strastni bralci. Vse to me je prepričalo, da sem se pred tremi leti odločila sodelovati pri projektu Leo, leo in v okviru projekta z učenci preizkusiti izbrane strategije motiviranja za branje. Nekatere strategije in dejavnosti sem tako preizkusila pri pouku španščine kot izbirnega predmeta z učenci od 7. do 9. razreda; nekatere pa v okviru popoldanskih delavnic za učence 4. in 5. razreda. Pri pouku španščine kot izbirnega predmeta smo z učenci tako na primer prebirali odlomke iz knjige Prodam mamo avtorice Care Santos. Ob drugem branju sem uporabila strategijo 54

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Motiš se: pri branju sem naredila nekaj napak, učenci pa so morali pozorno poslušati in popraviti napake. Zaradi igrive narave strategije in dejstva, da so lahko popravljali učiteljico, so se učenci ob tem res zabavali. Potem pa so se še sami prelevili v ustvarjalce ter v španščini po vzoru Oskarjevega oglasa v knjigi napisali svoj oglas – lahko so ‘prodajali’ katerega izmed družinskih članov, nekateri pa so se raje odločili, da bodo z oglasom iskali prijatelje ali celo ljubezen. V prejšnjem odstavku opisana strategija je namenjena izvajanju po tem, ko so učenci izbrano delo (ali vsaj odlomek) že prebrali, strategijo Skupaj gre laže pa lahko izvedemo pred branjem knjige in z njo učence navdušimo za samo branje. Z učenci od 7. do 9. razreda sem to strategijo uporabila v povezavi s knjigo Sedem noči s Paulo Juana Kruza Igerabideja in Patxija Zubizarrete. Med učence sem razdelila listke z naslovi zgodb, ki jih Pauli pripovedujejo različne osebe, kratkimi odlomki iz teh zgodb in ilustracijami zgodb. Učenci so nato morali poiskati vse tri listke, ki sodijo skupaj: naslov, odlomek in ilustracijo iste zgodbe. Ker so se jim izbrani odlomki zdeli zanimivi, so se nekateri odločili prebrati celotno knjigo. V prilagojeni obliki lahko omenjeno strategijo uporabimo tudi, kadar se lotevamo poezije. Učenci lahko na primer pesmi povezujejo z ilustracijami. Pri pouku španščine smo se na takšen način lotili prebiranja pesmi Juana Kruza Igerabideja v dvojezični zbirki S prstom na luni. Učenci so ilustracije iz knjige povezovali s pesmimi v španščini in slovenščini. Ob tem so se naučili tudi nekaj novih španskih besed. Z mlajšimi učenci pa smo v okviru projekta Leo, leo prebirali predvsem (dvojezične) slikanice. Popoldansko delavnico, ki je trajala približno dve uri, smo običajno začeli s pesmico v španskem jeziku. Večina pesmic je vključevala gibanje po metodi TPR (Total Physical Response – metoda popolnega telesnega odziva). Po tej uvodni motivaciji sem učencem ob ilustracijah povedala zgodbo v španščini. Po prvem branju/pripovedovanju smo se po navadi malce pogovorili o njihovih prvih vtisih, o besedah, ki so jih razumeli, o tem, o čem govori zgodba ... Nato sem učencem celotno zgodbo prebrala še v slovenščini. Pri slikanici Kulturna izmenjava argentinske ustvarjalke Isol lahko že ob drugem branju, branju v slovenščini, uporabimo strategijo Poslušam in naredim – učencem razdelimo vloge (lahko tudi predmetov: televizorja, pisma, ladje …) in jim določimo prostore (Gašperjeva dnevna soba, morje, Afrika), nato pa učenci ob branju odigrajo dogajanje, kakor jim narekuje zgodba. Po tej aktivnosti, v kateri so učenci zelo uživali (edina slabost strategije je v tem, da lahko učenci postanejo zelo glasni, saj se smejijo in zabavajo), sem jih povabila, da razmislijo, kam bi sami radi odšli na izmenjavo in katero žival bi izbrali, ter narišejo svojo ‘kulturno izmenjavo’. Ob tem so se naučili še španska poimenovanja za različne živali. Ob slikanicah o Joni baskovskega pisatelja Juana Kruza Igerabideja, na primer Jona v stiski in Adijo, Jona, ki govorijo o različnih čustvih, je zelo primerna strategija Zakaj neki?. Učenci so ob vprašanjih, ki so jih imeli na listkih, razmišljali o razlogih, motivih za dejanja oseb v zgodbi ter se tako bolj poglobili v samo zgodbo. Po tem razmisleku pa so bili zopet povabljeni k ustvarjanju, na primer risanju svojega najljubšega prizora iz zgodbe. Ob zgodbi Jona v stiski 55

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

pa so lahko narisali, kaj vse lahko počnejo roke ali kateri del njihovega telesa se obnaša po svoje in jih ne uboga ter se zraven naučili še poimenovanja delov telesa v španščini. Slikanica Usoa, prišla si kot ptica še enega baskovskega pisatelja Patxija Zubizarrete pa ni namenjena le mlajšim učencem. Ob njej lahko razmišljajo tudi učenci v zadnjih razredih osnovne šole in celo odrasli. Strategija, ki sem jo uporabila za poglobitev v to besedilo, je bila In čigavo je to?. Najprej smo se pogovorili, kdo vse sploh nastopa v knjigi. Nato pa smo ob slikah različnih predmetov razmišljali, čigav bi lahko bil ta predmet. Učenec je povlekel sličico in povedal svoje mnenje, komu ta predmet pripada in zakaj. Včasih smo imeli različna mnenja, različne poglede na književne osebe, a smo ugotovili, da nas je to zgolj obogatilo in da smo bili na ta način ‘prisiljeni’ stopiti v čevlje nekoga drugega in na stvari pogledati z drugačnimi očmi. Ker so bile moje izkušnje z uporabo strategij Monserrat Sarto v okviru projekta Leo, leo tako pozitivne, sem sodelavki knjižničarki, ki je v lanskem šolskem letu na naši šoli vodila projekt medgeneracijskega branja s skupino učencev 7. razreda in učiteljev, predlagala, da kakšno strategijo uporabimo tudi na teh srečanjih. Tako smo na srečanju ob knjigi Sanje o belem štrpedu Marjane Moškrič v pogovoru o prebranem delu uporabili dve strategiji motiviranja za branje: So v zgodbi ali ne? in Kdo, kaj, komu?. Pri prvi strategiji so učenci med osebami, navedenimi na listu, iskali tiste, ki zares nastopajo v knjigi. Ob tem smo se pogovorili tudi o tem, ali je določena oseba glavna ali stranska, kakšni so odnosi med njimi, kako so povezane med seboj … Pri drugi strategiji pa so učenci ob izbranih citatih iz knjige razmišljali, kdo je to rekel, komu je to rekel in ob kakšni priložnosti. Tako smo lahko na drugačen način obnovili potek celotne zgodbe ter se dotaknili tudi vzrokov za različne dogodke, hkrati pa preverili, ali so učenci zgodbo res prebrali. Vse učne ure in delavnice, povezane z branjem in strategijami motiviranja za branje, so bile resnično prijetne, učenci so bili ves čas aktivni, čas jim je hitro tekel in na koncu so izražali zadovoljstvo in pogosto tudi željo po ponovitvi. To mi potrjuje, da je to prava pot in da se splača nadaljevati z uporabo strategij motiviranja za branje pri različnih dejavnostih. Poleg tega so strategije Monserrat Sarto res preproste in pogosto od učitelja ne zahtevajo nobene posebne priprave – razen predhodnega branja izbranega književnega dela, kar pa je za mentorje – motivatorje tako ali tako užitek. Literatura:

IGERABIDE, Juan Kruz, 2013: S prstom na luni. Medvode: Malinc. IGERABIDE, Juan Kruz, 2016: Jona v stiski. Medvode: Malinc. IGERABIDE, Juan Kruz, 2017: Adijo, Jona. Medvode: Malinc. IGERABIDE, Juan Kruz, in ZUBIZARRETA, Patxi, 2017: Sedem noči s Paulo. Medvode: Malinc. ISOL, 2015: Kulturna izmenjava. Medvode: Malinc. MOŠKRIČ, Marjana, 2015: Sanje o belem štrpedu. Murska Sobota: Franc-Franc. PREGELJ, Barbara, 2014: Leo, Leo: priročnik motiviranja branja za šolsko leto 2014/2015. Medvode: Malinc. PREGELJ, Barbara, 2016: Motiviranje za branje: strategije za delo z besedili v letu 2016/2017. Medvode: Malinc. PREGELJ, Barbara, 2017: Motiviranje za branje: strategije za delo z besedili v letu 2017/2018. Medvode: Malinc. SANTOS, Care, 2014: Prodam mamo. Medvode: Malinc. SARTO, Monserrat, 2015: Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev. Medvode: Malinc. ZUBIZARRETA, Patxi, 2012: Usoa, prišla si kot ptica. Medvode: Malinc. 56

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

dr. Bojana Tomc Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija bojana.tomc@guest.arnes.si

Uporaba strategij Montserrat Sarto pri pouku španske in latinske književnosti na Škofijski klasični gimnaziji Prispevek predstavlja nekaj primerov dela z bralnimi strategijami Montserrat Sarto, ki temeljijo na igri, postopnosti, dialoškosti in aktivni vključenosti vseh udeležencev pri pouku španskega ter latinskega jezika in književnosti na Škofijski klasični gimnaziji. Omenjene strategije spodbujajo komunikacijo z besedilom in o besedilu, dijaki z njihovo pomočjo v besedilo vstopijo, ga ne opazujejo le od daleč. Tak humanističen, k osebnemu doživljanju besedila in odzivu nanj usmerjen pristop, (še dodatno) vzbudi zanimanje dijakov za književnost, pa tudi jezik, jih motivira in spodbuja k ustvarjalnosti. Poleg tega so strategije večinoma odprtega značaja, tako da jih lahko preoblikujemo ali nadgradimo z lastnimi elementi, strategijami ali ustvarjalnimi aktivnostmi. Ključne besede: španski jezik in književnost, latinski jezik in književnost, vstop v besedilo, motivacija, ustvarjalnost učencev in učitelja. The Use of Montserrat Sarto’s Strategies in Spanish and Latin literature Classes at Diocesan Classical Gymnasium The article presents some examples from practical experience with reading strategies of Montserrat Sarto, based on game, gradualness, dialogue and an active involvement of all students in the Spanish and Latin language and literature classes at the Diocesan Classical Gymnasium. These strategies promote communication with the text and about the text, and students use them to enter into the text and not only observe it from afar. Such a humanistic approach aimed towards personal experience of a text (further) arouses students’ interest for literature and language, motivates them and encourages their creativity. Key words: Spanish language and literature, Latin language and literature, entrance to the text, motivation, creativity of students and a teacher El uso de las estrategias de Montserrat Sarto en las clases de Lengua y Literatura Españolas y Latina en el Instituto Diocesano de Enseñanza Secundaria l artículo presenta algunos ejemplos de la práctica con estrategias de lectura de Montserrat Sarto, basadas en el juego, la gradualidad, el diálogo y la participación activa de todos los alumnos en las clases de Lengua y Literatura Españolas y Latina en el Instituto Diocesano de Enseñanza Secundaria. Estas estrategias fomentan la comunicación con el texto y sobre el texto, y los estudiantes las utilizan para entrar en el texto y no solo observarlo desde lejos. Un enfoque así, humanístico, destinado a una experiencia personal con el texto, despierta un interés (más profundo) en los estudiantes para la literatura y el idioma, los motiva y fomenta la creatividad. Palabras clave: lengua y literatura españolas, lengua y literatura latinas, entrada al texto, motivación, creatividad de estudiantes y del profesor

Leer, leer, vivir la vida

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

que otros sońaron. […] Leer, leer, leer; ¿seré lectura mañana también yo? ¿Seré mi creador, mi criatura, seré lo que pasó? 1 Miguel de Unamuno, Cancionero 1. Strategije Montserrat Sarto pri pouku španske književnosti. Uporaba pri obravnavi maturitetnih besedil.

Strategije Montserrat Sarto izhajajo iz bralskega potenciala vsakega posameznega bralca, njegovega notranjega doživljanja2 in odziva na prebrano besedilo. Spodbujajo komunikacijo o besedilu in z besedilom. Tak humanističen, k osebnemu doživljanju besedila usmerjen pristop vzbudi zanimanje dijakov za književnost in jih motivira. S strategijami postopno razvijamo razumevanje in užitek pri samostojnem branju ter mlade vodimo k temu, da postanejo avtonomni bralci. Primerne so za delo z besedili v maternem ali tujih jezikih in na različnih stopnjah, od vrtca do univerze za tretje življenjsko obdobje. Poleg tega so večinoma odprtega značaja, tako da jih lahko nadgradimo z lastnimi elementi ali strategijami. Spodbujajo tako ustvarjalnost učiteljev kot učencev oz. ustvarjalno branje, ki je »sposobnost ustvarjalnega preoblikovanja besedila« (Pečjak 1996: 61). V šolskem letu 2012/13 smo pri pripravah na maturo iz španščine – obravnavali smo precej kompleksno metafikcijsko besedilo Joséja Maríe Merina No soy un libro. Los trenes del verano (Nisem knjiga. Vlaki poletja) – na pobudo dr. Barbare Pregelj in pod njenim vodstvom med prvimi pri nas začeli poskusno uporabljati strategije Montserrat Sarto. V petih srečanjih, ki so trajala po dve šolski uri, smo se seznanili z devetimi strategijami: To je povzetek, So v zgodbi ali ne, Kdo kaj komu, Namišljene škarje, Jaz tega ne bi zbrisal, Napačni stavek, Tako se začne in tako konča, To je moj naslov in V tujih čevljih. Sodelovalo je 16 dijakov 4. letnika, se pravi bralcev na stopnji, za katero je glavna značilnost konstruktivnost, »bralec si s pomočjo branja izgrajuje lasten sistem znanja s pomočjo višjih miselnih procesov, kot so analiza, sinteza, presojanje in vrednotenje« (Pečjak 1995: 85). Pred obravnavo dela po omenjenih strategijah in po njej so dijaki pisno odgovorili na 1 Brati, brati, živeti življenje, o katerem so drugi sanjali. Brati, brati, brati. Bom branje jutri tudi jaz? Bom svoj stvarnik, svoja stvaritev, bom to, kar se je zgodilo? (Prevod B. Tomc.) 2 V literaturi se zrcali življenje. Velikokrat nam literatura življenje odstira. Ko beremo, lahko naletimo na osebne pretekle izkušnje, ki smo jih doživeli, pa nam jih ni uspelo razjasniti. Ko beremo, vzpostavimo stik z drugim človeškim bitjem, piscem, ki nam posreduje, kar misli, čuti, opazuje in interpretira. Branje je torej neposreden in učinkovit način vstopanja, vživljanja v druge (ljudi, svetove).

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

vprašanja o svojem dojemanju prebranega literarnega dela, vzpostavljenem odnosu do njega in mnenju o njem ter rezultatih svojega branja. Samoevalvacijo pred obravnavanjem dela z bralnimi strategijami Montserrat Sarto je sestavljalo 9 trditev, ki jih je pripravila dr. Barbara Pregelj in pri katerih so obkrožili števila od 1 (se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) glede na strinjanje s posamezno trditvijo. Trditve so bile sledeče (v oklepaju pri prvih treh navajam oceno dijakov pred branjem in po njem, ostalih šest je vsebovala le samoevalvacija pred branjem): • Knjiga se mi je zdela zanimiva. (3,1 ↑ 3,4) • Knjiga se mi je zdela težko razumljiva. (2,6 ↑3,6) • Ponovno moram prebrati knjigo, da bi jo bolje razumel/-a. (3,8 ↑4,1) • Večkrat preberem besedilo, ki ga interpretiram. (3,5) • Roman je mladinsko besedilo. (3) • Roman je znanstvenofantastično besedilo. (4,8) • Roman je metafikcijsko besedilo. (3,4) • Razumem, da gre za kompleksen roman. (4,4) • Razumem in znam uporabiti vse literarnovedne oznake, ki so navedene: otroška literatura, znanstvena fantastika, metafikcija, pripovedovalec, besedilo, avtor, knjiga, bralec, receptor literarnega dela. (3,4) Pri samoevalvaciji po branju in skupni obravnavi besedila z bralnimi strategijami je bilo navedenim devetim trditvam dodanih šest novih oz. so bile nekatere nadomeščene z njimi: • Potem ko smo knjigo obravnavali pri pouku, imam občutek, da jo bolje razumem. (4) • Čutim se sposobnega, da bom nadaljeval z bolj avtonomnim branjem. (3,4) • Metoda, ki smo jo uporabili pri branju, je drugačna od tistih, ki jih poznam. (3,4) • Metoda, ki smo jo uporabili pri branju, mi je všeč. (3,6) • Metoda, uporabljena pri branju, se mi zdi učinkovita. (3,7) • Pri pouku smo obravnavali najpomembnejše vidike romana. (4,1) Dijakom se je po delu s strategijami Montserrat Sarto knjiga zdela bolj zanimiva, lažje razumljiva, zavedali so se, da jo morajo ponovno prebrati (spodbuda k nadaljnjemu branju), strategije so se jim zdele učinkovite in menili so, da so bili pri pouku obravnavani najpomembnejši vidiki romana. Strategije Montserrat Sarto pri pouku španščine – ne več le pri pripravah na maturo – na šoli uporabljamo že šesto leto. Lani smo pri uvodni motivaciji na ustvarjalni delavnici pisanja haikujev, s katerimi smo potem sodelovali na že tradicionalnem srednješolskem natečaju za najboljši haiku v organizaciji Gimnazije Vič in Cankarjevega doma, uporabili strategijo Igrajmo se s haikujem. Dijaki so dobili kartončke s haikuji, kjer je manjkala po ena beseda. Vse manjkajoče besede z dvema dodatnima, ki sta bili odveč, so bile zapisane na tabli. Dijaki so poskušali poiskati manjkajoče besede, pri čemer so nastale tudi zelo izvirne rešitve. Ko smo brali originalne haikuje, sem poudarila, da so odlični tudi njihovi predlogi. Na dijake strategije vplivajo motivacijsko, saj morajo biti aktivni in ustvarjalni ter dejavno vstopiti v komunikacijo z besedilom in o besedilu. Z delom po strategijah nadaljujemo tudi pri urah priprav na maturo. V šolskem letu 2015/2016 se je zamenjalo obvezno literarno delo na višjem nivoju. Čeprav gre za zelo zahtevna besedila, Las dos orillas (Oba bregova) Carlosa Fuentesa ter noveli El mar de tiempo perdido (Morje izgubljenega časa) in El ahogado más hermoso del mundo (Najlepši utopljenec pod soncem) Gabriela Garcíe Márqueza, je maturo 59

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

na višjem nivoju opravljalo 12 od 14 dijakov (le dva sta se odločila za osnovni nivo), ki so jo opravili s povprečno oceno 4,5. Izboljšalo se je tudi njihovo pisanje literarnih esejev pri pouku španščine. Dijaki predvsem večkrat in bolj poglobljeno izhajajo iz besedila samega, ne toliko iz tega, kar bi se pri pouku iz spremnih besed in študij naučili o besedilu. Izhodišče dela s strategijami Sartojeve je namreč notranji odziv vsakega posameznika, njegov besedilni svet oz. »predstave o prebranem besedilu, ki tvorijo njegovo celostno doživetje« in »so zapleten preplet učinkov besedila in učenčevih predhodnih lastnih znanj in izkušenj, ki jih asociativno sprožajo posamezni segmenti besedila (Grosman 2000: 17). Branje tudi ni le vizualna izkušnja, vključeni so tudi ostali čuti, kar je pomembno za motivacijo bralcev, saj strategije omogočajo večjo pestrost pri delu. Poleg tega pa lahko različne strategije glede na to, kateri zaznavni stil pri njih prevladuje, bralcem različno ustrezajo. S pomočjo strategij se jim posamezni deli besedila na zavedni in nezavedni ravni nalagajo v spomin, zaradi česar tudi bolj razmišljajo o besedilu, ga analizirajo, posamezna besedila pa primerjajo med seboj. Črpanje snovi za pisanje literarnih esejev iz besedil samih se kaže v vpletanju citatov in argumentiranju trditev z bolj zapletenimi primeri iz besedila. 2 Strategije Montserrat Sarto pri pouku latinske književnosti Kot profesorica španščine in latinščine sem si kot posebno nalogo zadala, da strategije Montserrat Sarto prenesem tudi na področje didaktike klasičnih jezikov, posebej latinščine, in sicer tako, da jih sistematično, od prvega do četrtega letnika uporabljam pri pouku, pri obravnavi literarnih odlomkov v latinščini in slovenščini ter domačih branj, ki jih dijaki berejo v slovenskem prevodu, in da s predstavitvami na študijskih skupinah, seminarjih (Študijska skupina za latinščino, 22. 8. 2017, Maribor) in konferencah (EDUvision 2016, 1.–3. december 2016, Ljubljana) z njimi seznanjam kolege latiniste in greciste. V nadaljevanju bom predstavila štiri strategije Montserrat Sarto, s katerimi smo skušali vstopiti v troje različnih latinskih besedil, tako v prevodu kot v latinskem izvirniku, navajam pa tudi sistematični prikaz pri pouku uporabljenih strategij in besedil, pri katerih smo jih uporabili. 2.1 Horacijeva Pesem I, 11 (Carpe diem) s strategijama Prej ali potem in To je moj naslov Dijaki spoznajo literarno besedilo, se preizkušajo v glasnem branju v latinščini in slovenščini, literarno besedilo skušajo globlje doživeti, razumeti in interpretirati ter njegovo sporočilo prenesti na osebno raven. Učitelj dijakom razdeli posamezne verze Horacijeve Pesmi I, 11 (Carpe diem). Glede na število dijakov se lahko posamezni verzi večkrat ponovijo ali pa učitelj dijake razdeli v toliko skupin, kolikor je verzov. Z glasnim branjem in poslušanjem s skupnimi močmi rekonstruiramo pesem, dijaki pa z verzom v rokah pred tablo ali kje drugje v razredu oblikujejo zaporedje (bralnomotivacijska strategija Prej ali potem; Sarto 2015: 158). Ko skupaj sestavimo pesem v slovenščini, dijaki s pomočjo slovenskega prevoda uredijo pomešani latinski izvirnik, ki ga na koncu skupaj metrično preberemo. Učitelj dijakom razdeli vprašanja v zvezi s prebrano pesmijo. Eno od vprašanj se glasi, kakšen naslov bi oni dali pesmi (strategija To je moj 60

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

naslov). Izbiro morajo tudi utemeljiti. Bralni strategiji sta del širšega učnega sklopa. 2.2 Antologija Antična poezija s strategijo Prinesel sem pesem Vsak dijak (lahko tudi po dva ali trije dijaki skupaj) prinese eno pesem iz antologije Antična poezija, ki jo preberejo za domače branje. Kriterij njihove izbire je: pesem, ki je dijaku najbolj všeč. Vsak glasno pove naslov ali začetek pesmi, ki ga zapišemo na tablo. Ob naslovu ali začetku zapišemo zaporedno številko. Vsak glasno prebere svojo pesem (po zaporedju, ki je na tabli). Ostali poslušajo in na koncu glasujejo (vsak na listek napiše številko pesmi, ki mu je bila najbolj všeč). Pesmi razvrstimo glede na število glasov. Dijaka, ki je prinesel pesem, ki je dobila največ glasov, vprašamo, zakaj jo je izbral. Dijak utemelji svojo izbiro. Pesem še enkrat preberemo. 2.3 Marcialovi Epigrami s strategijo Midva sva skupaj Pri dvovrstičnih Marcialovih epigramih smo v fazi ponovitve snovi uporabili strategijo Midva sva skupaj. V treh predhodnih urah smo se seznanili z razvojem in značilnostmi epigrama ter v izvirniku prebrali izbor 25 Marcialovih epigramov z različnimi motivi. Za sklepni del sem izbrala osem epigramov in jih prepolovila. Vsak dijak je dobil po en verz, nekateri prvi, nekateri drugi del pesmi. Ker je v razredu 32 dijakov, sta po dva dobila enak verz, vendar zapisan na kartončkih različne barve. Dijaki so morali najprej poiskati svoj par, ki je imel verz zapisan na kartončku iste barve, potem pa najti še enak par s kartončkom druge barve, in tako obenem tudi preveriti, ali je epigram pravilno sestavljen. Potem so pesem najprej glasno prebrali v latinščini, nato pa jo še prevedli. Ko so prebrali vse »sestavljene« epigrame, je vsak od dijakov povedal, kateri od epigramov mu je najbolj všeč (ali najbolj blizu, si ga je najbolj zapomnil) in zakaj. Dijaki so bili zelo motivirani za delo, njihovo znanje o epigramih pa je – preverjeno – trajnejše. Mimogrede so si zapomnili še nekaj dodatnih latinskih besed. 2.4 Sistematični prikaz strategij in obravnavanih besedil, pri katerih smo uporabili posamezne strategije Strategija Montserrat Sarto

Naslov obravnavanega literarnega dela ali odlomka

Prinesel sem pesem

Antična poezija (antologija)

Kolektivni spomin

Antična poezija (antologija)

Midva sva skupaj

Marcial, Epigrami

So v zgodbi ali ne

Plavt, Dvojčka Ovidij, Metamorfoze

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Kdo, kaj, komu?

Plavt, Dvojčka Vergilij, Eneida Ovidij, Metamorfoze Petronij, Satirikon Apulej, Metamorfoze ali Zlati osel

Piratski stavki

Antična poezija (antologija) Ovidij, Metamorfoze Seneka, Pisma Luciliju

Tako se začne in tako konča

Vergilij, Eneida

V tujih čevljih

Cezar, Galska vojna Plinij, Pisma Seneka, Pisma Luciliju Avguštin, Izpovedi

To je moj naslov

Antična poezija (antologija) Marcial, Epigrami Katul, Pesmi

Zaključek Strategije Montserrat Sarto temeljijo na dialoškosti, aktivnosti, postopnosti in igri. Rezultate dela, ki so odvisni od dinamike posamezne skupine, sprotno evalviramo. Delo z njimi učitelju omogoča aktivno vključevanje vseh učencev, kar je pomemben element sodobnega pristopa k pouku. Program predvideva branje različnih besedil, lahko pa beremo tudi enega samega. Učitelj pri delu izbere strategije, nato pa je usmerjevalec in posrednik. Začnemo z dejavnostmi, ki preverjajo razumevanje vsebine in bralce (učence, dijake, starejše …) postopno usmerjajo k zahtevnejšim aktivnostim (sinteza, vrednotenje, interpretacija). Delamo neposredno z besedili (odlomki), tako da bralci ob delu besedilo v celoti ali delno vsaj še enkrat (globlje) preberejo. Uporaba bralnomotivacijskih strategij, ki jih je zasnovala M. Sarto, v veliki meri zmanjša delež frontalnega pouka, ki neposredno neugodno vpliva na bralno motivacijo (Pečjak, 2015). Nekatere strategije lahko načrtujemo kot sodelovalno učenje, pri katerem učenci prebrano besedilo ponovno predelujejo skupaj, kar je, kot navaja S. Pečjak (2010), ena od strategij za ugotavljanje bralnega razumevanja. Strategije odlikuje tudi odprtost. Lahko jih uporabimo takšne, kot si jih je zamislila Montserrat Sarto, lahko pa jih malce preoblikujemo, nadgradimo in nadaljujemo z različnimi ustvarjalnimi aktivnostmi. Odpirajo nova obzorja in prinašajo novo veselje, nov zagon pri delu z literarnimi besedili tako učitelju kot učencem. 62

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

Literatura

GROSMAN, Meta, 2000: Od spontanega do nadgrajenega in reflektiranega branja. V M. Ivšek (ur.), Bralna sposobnost ima neomejene možnosti razvoja (str. 11 –33). Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. PEČJAK, Sonja, Gradišar, Ana, 2015: Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. PEČJAK, Sonja, 2010: Psihološki vidiki bralne pismenosti. Od teorije k praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. PEČJAK, Sonja, 1996: Kako do boljšega branja. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. PEČJAK, Sonja, 1995: Izhodišča za prenovo bralnega pouka pri predmetu slovenski jezik. Jezik in slovstvo, 41(1-2), 75–88. SARTO, Montserrat, 2015: Strategije motiviranja za branje z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja. Medvode: Malinc.

Priloga Izbor besedil, uporabljenih pri pouku španske in latinske književnosti Haiku de la luciérnaga de Onitsura “Ven, ven”, le dije, pero la luciérnaga se fue volando. Haiku de los pájaros de Issa Abriendo los picos, los pajaritos esperan a su madre: la lluvia de otoño. Haiku de verano de Busson Noche corta de verano: entre los juncos, fluyendo, la espuma de los cangrejos. Haiku del viento de Octavio Paz Sobre la arena, escritura de pájaros, memorias del viento. Haiku de las libélulas de Kisaku Vainas de pimiento añádeles alas y serán libélulas. Haiku de Jaka Peternel, ex alumno de ŠKG Un día lejano 63

Z Glavo in srcen LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018-2019

los pájaros soñaban con el cielo. Haiku de Mojca Kuhar, ex alumna de ŠKG Geografía. Subidas y bajadas. Como la vida. Horacij, Pesem I, 11 (Carpe diem) Dekle, ne poizveduj, – ker vedeti je greh –, kako je sklenil bog z usodo naju dveh! Iz babilonskih knjig ne štej si svojih dni! Voljnó pretrpi vse, kar koli se zgodi, pa naj še mnogo zim nakloni nama bog, pa najsi z letošnjo je sklenjen zadnji krog. Ne bodi muhasta in vina si nalij! Boljša je kratka slast kot up na dolge dni. Glej, čas beži! Besed ne zgubljajva zaman! Ne veruj v jutrišnji, užij današnji dan! S pomočjo slovenskega besedila uredi latinski izvirnik. Tyrrhenum, sapias, vina liques et spatio brevi Tu ne quaesieris (scire nefas) quem mihi, quem tibi spem longam reseces. Dum loquimur, fugerit invida aetas: carpe diem, quam minimum credula postero. temptaris numeros. Ut melius quicquid erit pati! Seu pluris hiemes seu tribuit Iuppiter ultimam, quae nunc oppositis debilitat pumicibus mare finem di dederint, Leuconoe, nec Babylonios Marcialovi epigrami v izvirniku 7.3 Cur non mitto meos tibi, Pontiliane, libellos? Ne mihi tu mittas, Pontiliane, tuos. 9.10 Nubere vis Prisco: non miror, Paula: sapisti. Ducere te non vult Priscus: et ille sapit. 10.8 Nubere Paula cupit nobis, ego ducere Paulam nolo: anus est. Vellem, si magis esset anus. 12.23 Dentibus atque comis – nec te pudet – uteris emptis. Quid facies oculo, Laelia? Non emitur. 64

Z Glavo in srcen LEO, LEO in Ĺ PANSKA VAS 2018-2019

5.43 Thais habet nigros, niveos Laecania dentes. Quae ratio est? Emptos haec habet, illa suos. 2.88 Nil recitas et vis, Mamerce, poeta videri. Quidquid vis, esto, dummodo nil recites. 1.47 Nuper erat medicus, nun cest vespillo Diaulus. Quod vespillo facit, fecerat et medicus. 1.111 Scribere me quereris, Velox, epigrammata longa. Ipse nihil scribis: tu breviora facis.

Barbara Pregelj, Polona Konjedic, Kaja Dragoljevič, Tilka Jamnik, Darja Cekin, Petra Mikeln, Bojana Tomc Z GLAVO IN SRCEM: motiviranje za branje v projektih LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018/2019 Recenzenta: Vladka Tucovič David Heredero Zorzo © Barbara Pregelj, Polona Konjedic, Kaja Dragoljevič, Tilka Jamnik, Darja Cekin, Petra Mikeln, Bojana Tomc © za slovensko izdajo Založba Malinc, Medvode 2018. Vse pravice pridržane. Zbirka KonTEKSTI Uredila: Barbara Pregelj Izdala in založila: Založba Malinc, Medvode 2018 Za založbo: Aleš Cigale Oblikoval in tehnično uredil: Aleš Cigale Lektura: Vladka Tucovič Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koliko obsegu, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 028(035) 37.091.3:811.134.2(035) Z glavo in srcem : motiviranje za branje v projektih Leo, Leo in Španska vas 2018/2019 / Barbara Pregelj ... [et al.] ; [uredila Barbara Pregelj]. - Medvode : Malinc, 2018. - (Zbirka Konteksti) ISBN 978-961-6886-61-1 1. Pregelj, Barbara, 1970297916160

Barbara Pregelj, Polona Konjedic, Kaja Dragoljevič, Tilka Jamnik, Darja Cekin, Petra Mikeln, Bojana Tomc

Z GLAVO IN SRCEM

Vaše mnenje šteje na www.malinc.si

10,00€

LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2018/2019

Malinc